-,st fefofa od oktobra 1947 «« tednik - od l. januar-a J958 kot poltednik — Od ' januarJa 1960 trikrat te-^o. in sicer ob pone-Jkih- sredah in sobotah G L A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA KRANJ — SOBOTA, DNE 24. AVGUSTA 1963 LETO XVI. — ŠT. 98 - CENA 20 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, Tržič —- Izdaja ČP »Gorenjski tisk« —'Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Gregor Kocijan LJUDSTVA ZA GORENJSKO lagLJi11 obiska premiera Hruščova y Jugoslaviji Visoki gostje v Titogradu ,*^cvT)' 23' av«U8ta - Prvl "^trtk sz In Predsednlk * Nllfi*8a *Veta SovJetske zve-IC°V k SERGEJEVIC HRU- **iJJ*7 torek tret,lč ob!- dne v /*,8V,<10. Je danes dopol-"P^mstvu predsednika SFR 0b^ni Kranja 28 Skoplje ?lh °dborih0D^či po vseh kra'ev" n v Polnil RK kranjske občine J?rkljah iem zamahu. Zbiravci v !!Soč dinar- e zbrali okroglo 92 V Bitn,ah na Hu'ah 70.000, V ^v&*J°°' v Britofu 68.000, 6 drezal- 64 000 Zelo so S° že ,h' ,t.udi v Šenčurju, kjer Jarjev °*ui okroglo 126.000 di-y°d°vodn; an°Vanjskem naselju ?.a Zlatem St0lp v Kranju 219.000, fd. v ^ polju 220.000 dinarjev Vcev pa rjavi s številom vo- ! borU RlrPl?vijo na občinskem ^ali v»' da so se najbolje od- t 000 dina? nici' kJ'er so zbrali V8a že vel iCV v gotovini in razen «! *a Jei;. Ke količine krompirja, Se^aVbčani prispevati za Jugoslavije JOSIPA BROZA TITA dopotoval v Titograd. Po bivanju v Beogradu je bil včerajšnji obisk v Skopju ln današnji izlet v črno goro prva etapa tovariša Hruščo-va na njegovem 12-dnevnem potovanju po Jugoslaviji. Z visokimi gostoma sta prispela v glavno mesto črne gore tudi obe soprogi, nadalje podpredsednik republike Aleksander Ranković s sopro go in člani častnega spremstva premiera Hruščova. Na titograjskem letališču so najvišje voditelje Sovjetske zveze ln Jugoslavije sprejeli ln pozdravili — sekretar CK ZK črne gore Cvej-ko Pajkovič, predsednik ustavnega sodišča SFRJ Blaža Jovanovlč, predsednik republiške skupščine in drugi. Premier Hruščov ln predsednik Tito sta po odigranju državnih himen pregledala častno četo, nato pa sta se v odprtem avtomobilu odpeljala proti Tito-gradu. Prebivavci črnogorskega glavnega mesta so gostom priredili zelo prisrčen sprejem. Vse ulice in ceste, po katerih se je po- ml, cvetjem in zelenjem. Visoki gostje so nato nadaljevali pot skozi črno goro proti Cetinju, kamor so prispeli ob 10.30. # Premier Sovjetske zveze N. S. # Hruščov bo v sredo, 28. tega # meseca, obiskal tudi Gorenj- # sko. Program njegovega biva- # nja v SR Sloveniji predvideva, f da bo s svojim spremstvom # dopotoval v Kranj okrog 18. # ure. Naslednji dan si bo ogle- # dal kmetijsko posestvo v Smledniku, medtem ko bo z Go- # renjskega odpotoval v soboto # okrog 9. ure dopoldne. Premier Hruščov si je v spremstvu predsednika Tita v četrtek dopoldne ogledal dela v porušenem Skopju Priprave za gradnjo avtomobilske ceste na Gorenjskem Jeprca - Kranj - Lesce PriPravije bi tako izka/ali svoJ0 mikala ko,ona avtomobilov, so bl-0st ob tej nesreči. le slavnostno okrašene z zastava- očitnicah otrok v kolonijah v i,^11^ v Novem gradu — ponos naših občin ^lad?01^1 za zag°tavlianJe boljšega življenja aim občanom j« , 'h kolonijah — Novem gradu, na Stenjaku in v Dražgošah ot«-Ocl 80°?, ,etovalo okrog 2000 otrok iz gorenjskih občin. Vsi ti V klonil k po8'an' v kolonije po zdravstveni plati. Lani je bilo *° ,fthko 1600 lakih otrok- Letos 'lh *e b,1° že 400 V<5Č' tako da a n-Ti^ke komlsiJe menile, da je otroku potrebna sprememba *° ldr»^J[»Vsen občinah zgostili najnujnejšim potrebam, za katere °ko,Ja Tj "roma podnebja itd H? v ttILP02ornost vzbuja kolo-Prlj j ^ovem - gradu, ki so jo od-JullJa let sPrei^JU,ieios- Trenutno lah-> 264 otrok in i sana/Ved'-ilo, tva,'kan,tarijc itd ma proza poučne na-Znatna sred- Mcdobčinski center za pionirska zdravstvena letovanja pripravlja posebno razstavo teh del ob koncu letošnje sezone. Letos se je razvila tudi nova kolonija Dražgoše kot posebno J,ske z^jij'^ lagale občine, Go-1 gorsko letovišče. Vendar za to ko- l Clanes v iht^' hkra??nos vsem našim ob-1 strani zdravniških komisij, pa tu-kai j s sku~^a so dokaz' da sc ! di med Prebivavci ni bilo poseb- 12gradnjo tega objekta, Ioni jo ni bilo veliko priporočil s ap°slitvij0no. Vz8oj marsi-V^j, kakor onijah,' letos raz- otrok z ročnimi deli. nega zanimanja, tako da tamkajšnja zmogljivost 50 postelj trenutno kar zadostuje. Nadaljevanje -na 2. strani 1 Posvetovanje predstavnikov petih gorenjskih občin — Kako približati Kranj mednarodnemu tranzitu? — Kdaj bodo prizadeti zvedeli, če jim bodo podrli hišo? — Variante naprej od Lesc še niso aktualne, ker ni sredstev KRANJ, 23. avgusta — Danes je bilo v Kranju posvetovanje o pripravah za gradnjo avtomobilske ceste skozi Gorenjsko. Udeležili so se ga predstavniki vseh petih občin Gorenjske, projektanti in predstavniki sekretariata za promet pri IS Slovenije in predstavniki Skupnosti cestnih podjetij Slovenije. Na dnevnem redu je bil pogovor o avtomobilski cesti od Jeprce do Lesc. Avtocesta za gornji del z vsemi variantami je trenutno še v ozadju, ker ni sredstev. Od skupno enajst'h oziroma ostalih devetih variant za tamkajšnjo cesto so se nazadnje izluščili samo trije resnejši predlogi. Prvi, tako Imenovani »turistični« predvideva, da bi avtomobilsko cesto speljali mimo Bleda, in tako ta naš turistični kraj približali mednarodnemu prometu na Gorenjskem. Drugi, »hitri«, skuša po čimkrajšl poti prečkati te kraje, tretji, »kompromisni«, pa bi se le delno nagnil proti Bledu in zatem nadaljeval pot mimo Jesenic proti Gornje-savski dolini. Vse te variante pa so drage. Zato skušajo trenutno uresničiti le spodnji del avtomobilske ceste od Lesc navzdol, kjer gre v glavnem le za določene rekonstrukcije in razširitev, razen v Kranju, kjer mora cesta z daljšo relacijo pod šmarjetno goro zaobiti mesto. Vendar so tudi o tem spodnjem delu avtomobilske ceste na današ- o tem, kje naj bi bili podvozi in odcepi in kako naj bi prilagodili lokalni promet, kajti lokacijo glavne trase za avtomobilsko cesto na tej relaciji so predstavniki občin že potrdili na podobnem posvetovanju januarja letos. Najdlje se je razprava zavlekla okrog tega, kako naj bi približali mesto Kranj tej magistrali; kako bi omogočili turistom, ki prihajajo z ene ali druge strani, da bi imeli na mesto pogled Ln tudi možnost odcepa. S spodnje strani odcep na Laborah kar zadovoljuje. Glede zgornje strani pa so bili pomisleki, da predvideni odcep na Polici ne ustreza turističnim aspektom, in da bi bilo treba tega bolj približati samemu mestu. — Sprejeli,so zaključek, da bodo stvar ponovno pregledali iz urbanističnega, turističnega in prometnega, kakor tudi iz ekonomskega vidika. Trenutno je predvideno, da bi bila med Jeprco in Kranjem dva podvoza in dve križišči oziroma odceoa. Na Jeprci bi bil odcep za Skof jo Loko, med Orchkom in La- Meji in pri tako imenovani »žagi« pa bi bila podvoza s tem, da bi na Meji v prihodnosti predvideli možno odcep za Loko. Sicer pa ta del avtomobilske ceste ne bi zahteval novih gradenj, marveč le ustrezno razširitev in določene rekonstrukcije. Varianta od Labor in nad železniško postajo do Police, kjer naj bi se avtomobilska cesta znova združila s sedanjo cesto, je zelo zahtevna. O tem delu avtomobilske ceste, kot že rečeno, bodo Še razpravljali. Sedanji načrt predvideva zatem podvoz pri Naklem, odcep na sedanjo tržiško cesto s podvozom za lokalne potrebe, odcep na novo Nadaljevanje 2 na 2. strani njem posvetovanju govorili samo borami pa odcep za Kranj. Na *eu na avto V **htri*.|:ectI so mars'kJe praktično že v teku, zlasti tam, kjer ozka prometna grla ne dopuščajo odlašanj. — Na sliki: obsežna W| Pri Naklem Foto: F. Perdan Pred srečanjem primorskih in gorenjskih partizanov_ Napadi v bohinjskem kotu Prvi »ognjeni krst« udeležencev pohoda z Jese-niško-bohinjskim odredom pod vodstvom bivšega komandanta Jožeta Lebana Pripravljalni odbor za izvedbo pohoda z Jesenic na veliko srečanje primorskih in gorenjskih partizanov v Cerknem ima že izdelan okvirni program pohoda Jeseniško bohinjskega odreda. Proslave v spomin zloma fašistične Italije in junaških bojev v septembrskih dneh leta 1943, se bodo udeležili tudi Jeseničani v lepem številu. Šestega septembra bo krenil odred z Jesenic preko znanih partizanskih krajev v Cerkno. Operativni komandant Franc Platner je že izdelal program pohoda, ki ga bo vodil bivši komandant Jože Leban. Odred se bo na Blejski Dobravi vkrcal na vlak, izstopil v Nomenju, od tam pa uprizoril napad na Bistrico. Medtem ko bo en bataljon krenil od Nomenja proti Bohinju, bo krenil drugi skozi Gornjo češnjico, Srednjo vas, Fužine ln preko Janeza do Bistrice. Tu bo ob 18. uri napad z obeh strani. »Bojno vzdušje« bodo pomirili člani kulturne skupine jeseniško-bohinjskega odreda, ki jo sestavljajo Svobodaši z Jesenic in Bohinja. Ti bodo po napadu priredili miting z bogatim in pestrim sporedom. Poleg ansambla narodnih plesov, komornega zbora, kvarteta in recitatorjev, bo nastopil tudi zabavni sekstet, ki bo po mitingu popeljal »zmagovavce in premagance« na kompromisno prosto zabavo. Naslednjega dne se bodo odredovci, ki ga bodo sestavljali preživeli borci, člani ZVVI, člani ZROJ in obvezniki jeseniškega občinskega odreda predvojaške vzgoje odpeljali do Hude južlne, od tam pa bodo krenili preko Porezna v Gorje pri Cerknem. Med pohodom bodo izvedli več partizanskih akcij, kakoc napade iz zased, srečanja s »sovražniki« in predvsem srečanja s preživelimi borci iz Tolmina in Idrije, ki bodo pripovedovali o zgodovinski akciji na Baško grapo in drugih. Zvečer bo velik miting s prosto zabavo, ki ga bodo izvedli kulturniki jeseniško-bohinjskega odreda. V nedeljo, 8. septembra, zjutraj se bodo odhodu v Cerkno na osrednjo proslavo 20-letnice zgodovinskih dogodkov narodnoosvobodilne borbe pridružili tudi ostali preživeli borci odredov XXXI. divizije. Organizatorji, mladina predvojaške vzgoje, člani kulturne skupine jeseniško-bohinjskega odreda pa tudi ostali prebivavci Jesenic se pripravljajo na velik pohod in zgodovinsko praznovanje v Cerknem, katerega praznovanje so pričeli na Jesenicah že v soboto, z otvoritvijo dokumentarne razstave »Leta 1943« in ki bo dopolnjeno tudi i raznimi propagandnimi, kulturnimi in drugimi akcijami na večer pred proslavo. — P. II TE DNI PO SVETU # BRAZILIJA PREDLAGA NENAPADALNO POGODBO Brazilski predstavnik je na seji razorožitvenega odbora 18 držav v Ženevi predlagal, naj bi sklenili nenapadalno pogodbo, kateri bi razen članic Atlantske in Varšav ske zveze pristopile vse države. — Predlagal je, naj bi čimprej sklenili sporazum o prepovedi atomskih poskusov pod zemljo ter sprejeli predlog o razglasitvi brez-atomskih con. # RAZGOVOR MED NASER-JEM IN AREFOM V Kairu so se začeli pogovori med predsednikom ZAR Naserjem in iraškim predsednikom Arefom # SEJA VARNOSTNEGA SVETA Včeraj je bila seja Varnostnega sveta, na kateri so razpravljali o zahtevi Sirije ln Izraela, da V8 razišče oboroženi napad na sirij-sko-izraelskl meji. # ZAUPNICA VLADI Spodnji dom indijskega parla-menta je izglasoval zaupnico vladi premiera Nehruja. S tem je zavrnil zahtevo opozicije, naj vlada odstopi in razpiše nove volitve. # STAVKA ASTURSKIH RUDARJEV Stavka astursklh rudarjev traja zdaj že Šesti teden in se nadaljuje skoraj v vseh rudnikih, kljub vladni odredbi, naj se delo v rudnikih nadaljuje. # VOJSKA PREGANJA BUDISTIČNE VODITELJE Južnovietnamska vlada je objavila; da ne bo več dovolila, da bi verske zablode izkoriščali za poli lične cilje. Vlada je zapretila, da bo menihe in redovnice postavila pred vojaško sodišče. # PRISPEVEK TUJIH NOVI* NARJEV ZA SKOPJE V imenu skupine 58 novinarjev, ki spremljajo obisk premiera Hru- ščova po Jugoslaviji, je dopisnik Nevv York Timesa David Binder izročil v Skopju prispevek 208.000 dinarjev za pomoč ponesrečencem. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do "> Meja med Sirijo in Izraelom je postala v teh dneh prizorišče dve-urne ogorčene bitke v zraku In rta kopnem, ki se je po primerjanju izraelskih in sirijskih poročil končala brez človeških izgub. Poročila o dveurnem oboroženem spopadu so namreč lako nasprot- prej Izrael in Siriji'., pozneje pa so se Siriji pridružili Irak, ZAR in Libanon. Tako je zdaj na Bližnjem vzhodu prava vojna mrzlica. Radijske postaje oddajajo vojaške koračnice in vojaki v popolni vo-jaški opremi prihajajo v strelske jarke vzdolž nemirne meje. Razlog za sedanja nasprotja Je najbrž v nerešenih vprašanjih iz preteklosti. Med ta nerešena vprašanja sodi problem palestinskih beguncev, ki so se po palestinski vojni zatekli na ozemlje Jordanije in Združene arabske republike. Palestinski begunci arabskega po- sli* Veliki Britaniji. Od takrat naprej skim ozemljem, ko so s»rn» ^ se premirje med ZAR ln Izraelom tala prekršila zračni prosto _ vzdržuje s pomočjo »modrih če lad«, ki nadzirajo mejo na Sinaj skem polotoku. fltt« meja na, da iz njih nI mogoče dobiti resnične slike o krivdi ln povzročiteljih tega hudega spopada na meji. Obe deželi sta sc pritožile pri svetovni organizaciji in obe valita krivdo drugo na drugo. Spopad na meji Je. znova razburil že tako razrahljane arabske živce. Kar po vrsti so razglasile pripravljenost oboroženih sil naj- Sedanja nasprotja na sirijsko-izraelskl meji imajo že dolgo precl-zgodovlno. Izraelska meja z arabskimi sosedi sodi med najbolj nemirne meje na svetu, čeprav je vsa obdana z bodečo žico ln minami. Od ustanovitve izraelske države, palestinske vojne ln premirja v tem delu sveta nt trajnejšega miru. rekla živijo le vrsto let v provi« zoričnlh naseljih brc* odškodnine za izgubljeno premoženje, ki so ga zgubili z izselitvijo. Odnosi med Izraelom" in arabskimi državami niso bili nikoli Tudi na drugem koncu, v Jeruzalemu, stvari niso boljše. Mesto je razdeljeno med dve državi: Izrael je dobil novo mesto, Jordanija pa stari del. Tudi na tem delu meje prihaja do stalnih nasprotij. Oborožen spopad na sirijsko-iz-raelskl meji bo sedaj obravnaval Varnostni svet. Obe državi, Izrael ln Sirija, sta sc pritožili, razumljivo s povsem različnirnl pritožbami. V Damasku trdijo, da so napad začeli Izraelci s petnajstimi cla. Obe državi sta sc tud žili pri mešan! komisiji » zorstvo premirja. Kakšna bo razsodba V&MjjgJ ga sveta v položaju, ki J« s)< Biti razsodnik v sporu, We' fli dva tožilca in dva obtožen«z* lahko, že zdaj je mo^ljji. viti edini zaključek iz ^Jl^ml petosti med arabskimi drž in iTraPinm. Reševanje oWI°Jj|. je kompleksno vp*» nasprotij j* ----- „. nje, ki se bo sčasoma m5 "it*11 četi reševati na povsem dru" •avlj*"u osnovi kot do sedaj. PriPri sti za to je trenutno še P« flg Zato bo razprava o sp°Pao reJi. meji najbrž našla le začasno izađete tev. Oddahnili bl se, dobri. Posebno se je nezaupanje oklopnimi vozili, ki so začela ob- danji razpravi utegnili P^^gjo Arabcev do Izraela povečalo, ko sc streljevatl sirijske mejne utrdbe, države prepričati, fj8 f*„'g,nod je Izrael v Sueški vojni priključil v Jeruzalemu pa pravijo, da Je kot odkrit napadavec Franciji ln prišlo do zračne bitke nad izrael- igrati z ognjem okoli soda nika. Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in do^ Ob krajevnem prazniku v Gorjah Občani uveljavljajo samoupravne pravice Velik delež Gorjancev v ljudski revoluciji — Prizadevanja vaščanov za zboljšanje delovnih in življenjskih razmer — Le s skupnimi napori je moč reševati krajevne probleme V dneh 24. in 25. avgusta praznujejo prebivavci Gorij svoj krajevni praznik. V teh dneh sc spominjajo težkih dni okupacije, hkrati pa junaških podvigov, ki so jih dosegli številni borci Gorij, ko so se bojevali v različnih enotah NOV. Gorje z okoliškimi naselji so med NOB prispevale velik delež za osvoboditev. Tamkaj so delovale napredne organizacije že pred vojno, v prvem letu našega boja pa so odšli v partizane številni zavedni Gorjanci. NESREČE SMRTNA NESREČA VOZNIKA VPREGE Med vasjo Belcu in zaselkom Podkuz.c se je V sredo ob 9.45 smrtno ponesrečil vo/nik vprežnega voza Andrej Robič. Nesreča sc jc zgodila na cesti I. reda, ko je voznik tovornega avtomobila KR 38*44 (Adolf Krese) prehiteval vprežni voz. Razdalja med voziloma je bila premajhna, zalo je tovornjak z desnim delom zadel vprežni voz in ga prevrnil. Pri tem' sc je Robič težje telesno poškodoval in so ga takoj prepeljali v jeseniško bolnišnico, vendar jc med prevozom poškodbam podlegel. Tovornjaku so odvzeli evidenčni tab- NEPREVIDNO PREČKANJE CESTE Na cesti I. reda na Posavcu sla trčila osebna avtomobila KR 31-77 (voznik Anton Japelj) in W-29-510 (voznik VVitt Roll). Inozemskemu vozniku je pred avtomobilom nenadoma prečkala cesto neka zen-«ka, zato jc močno zavrl, za njim vozeči avtomobil KR 31-77 pa se jc zaletel vanj. Materialna škoda n*c ocenjena na okoli 140.000 dinarjev . ' ZAPELJAL JE PREVEČ DESNO V četrtek ob 12.59 se je na cesti I. reda nrcil Železniškim prelazom v (uvel Martuljku zaletel av-JohUs KR 43-26, ki pa je vozil Slavio Orel, v železno betonsko ograjo, lirlo pa le v znak »Pazi na vlak' . i).> le nesreče, ki je terjala oki \% i.nno dinarjev škode na ;•• lomi*it, ic prišlo, ker je voznik fcVtbbusa pri srečanju z drugim vozilom zapeljal preveč v desno. MOTORIST V DREVO Na cesti 111. reda Kranj — Tr-hojc se je v četrtek ob 5.45 zaletel motorist lože Rozman (KR 11-016) v drevo in nato še v obcestni kamen. Pri trčenju je motorist padel in obležal s težjimi poškodbami (zlom leve noge, rana v desnem kolenu in ^udarec v usta) na pobočju hriba. Odpeljali so ga v zdravtsveni dom Kranj. Materialna škoda jc ocenjena na 40.000 dinarjev. TOVORNJAK PODRL MOPEDISTA V petek ob 17.45 jc na cesti III. reda v Bistrici pri Tržiču tovorni avtomobil KR 51-01 (voznik Franc Oman) podrl mofiedista Viktorja Klemenca. Tovornjak je vozil iz kamnoloma na Bistrici proti Begunjam, nasproti pa mu Je pripeljal mopedist, katerega je zaradi z gramozom posute ceste zaneslo pred tovornjak. Sopotnik na mopedu Stane Sedej se je pri padcu težje poškodoval na obeh nogah in je bil odpeljan v ljubljansko bolnišnico. KRATKI STIK POZROCIL POŽAR Kranj, 23. avgusta — Sinoči ob 19.30 je nastal požar na reklamni deski tovarne Iskra, ki predstavlja njen zaščitni znak. Ogenj je nastal v notranjosti table, vendar vzrok šc ni pojasnjen. Domnevajo, da je do požara prišlo zaradi kratkega «,tika na električni napeljavi, saj je tabla razsveljena in se s pomočjo električne energije vrti okoli svoje osi. Pbžar so pogasili poklicni gasivci iz Kranja. Materialna škoda je precejšnja, vendar šc ni ugotovljena. PLAZ NA CESTI V sredo ob 11.30 jc zaradi hudega naliva dežja nastal hudournik na Ljubelju nad spomenikom in nanosil na cesto plaz kamenja in blata. Okrog 100 kubičnih metrov nanešenega kamenja je ustavilo promet. Delavci kranjske cestne uprave so pričeli takoj s čiščenjem, tako da so že do 14. ure usposobili cesto za enosemrni promet; za obojestranski promet pa so cesto usposobili tekom dneva. V Gorjah so padli prvi talci, vrsta najboljših sinov pa jc ostala v gozdovih Pokljuke, Jelovice in drugod. Gorje so izgubile hrabrega in neustrašnega borca za svobodo Andreja Žvana - Borisa, ki si je s svojim junaštvom priboril naslov narodnega heroja. Toda prebivavstvo Gorij in okolice je zdržalo najhujše napore in nudilo osvobodilnemu gibanju na svojem terenu popolno podporo. Ob spominu na nekdanje čase osvobodilnega boja smo se z. nekaterimi prebivavci Gorij ter nekdanjimi borci pogovarjali tudi o sedanjih problemih in težavah, ki se UkVtfJtJO z njimi. Zaposlenost ljudi je lod kar zadovoljiva. Največ jih dela v železarni na .Jesenicah, za tem v gozdarstvu, pri lesni industriji, v gradbeništvu, v kmetijstvu in drugo. — Družbeni standard in osebna potrošnja rasle!a i/ leta v leto. Prebivavci sc vztrajno zavzemajo tudi za skupne interese .splošnega izobraževanja, kulture in prosvete ter za gradnjo nekaterih najbolj potrebnih komunalnih naprav. Iz leta v leto se z različnimi težavami in nerešenimi problemi oglašajo na zborih volivcev, na sestankih političnih in množičnih organizacij. Marsikaj so 7. načinom uveljavljanja samoupravnih pravic občani Že dosegli, veliko pa je še potreb, ki jih bodo v tem kraju ob podpori občinskih organov reševali prebivavci postopoma v prihodnjih letih. Ena največjih pridobitev za Gorje bo nova moderna šola. Dela potekajo dobro: sedaj že opravljajo notranja obrtniška dela. Zmanjkalo je le sredstev za opremo. Za začetek šolskega leta se še ne bodo mogli vseliti v novo Vreme VREMENSKA SLIKA Po zelo močnem prodoru hladnega zraka v sredo in četrtek se prehodno nad Atlantikom in Balkanom gradi predel visokega zračnega pritiska. Od severne Amerike preko srednjega Atlantika pa do zahodne Evrope so se vzpostavili močni zračni tokovi; prvi val bo vplival na vreme pri nas v soboto in delno v nedeljo. V vsej Jugoslaviji je bilo dopoldne pretežno sončno vreme. Temperatura v notranjosti je bila med 17 in 22, ob morju pu med 23 io 25 stopinjami Celzija. NAPOVED ZA DANES IN JUTRI Prevladovalo bo spremenljivo vreme. V soboto in nedeljo je jnoč pričakovati predvsem v severni in zahodni Sloveniji manjše padavine ter večje ohladitve. STANJE VREMENA V PETEK OB 13. URI PLANICA - delno oblačno, 19 stopinj; LESCE-BLED — delno oblačno, 21 stopinj, zračni prilisk 1014 milibarov, pritisk je ustaljen: JKZERSKO — zmerno oblačno, J8 stopinj in TRIGLAV-KREDA- RICA — delno oblačno, 8 stopinj Ccl/ija, piha severni k s hitrostjo 25 km mi uru. .....,.....__ Cesta ■ vez s svetom šenturška gora — Odkar so spomladi izročili svojemu namenu gozdno avtomobilsko cesto na šenturško goro, prihaja v ta lepi gorski kraj vedno xdč turistov. ' Zelo radi se ustavljajo v znanem gostišču pri Grilcu v vasi Apno. Ta posestnik je iz. svoje kmečke hiše uredil lepo in privlačno gostišče, ki ima zelo lepo okolico; Turisti se v kraju sicer zadržujejo ic krajši čas, ker nimajo nikjer prenočevati. Največ jih je ob sobotah in nedeljah. Saj sc mnogi, ki se najprej povzpne jo na Krvavec (predvsem motorizirani), lahko spotoma v vasi Grad odločijo še za šenturško goro. Iz Gradu clo Apna in šenturške gore v nekaj minutah prevozijo 2 in pol km ceste. ' Naj omenimo, da je v perspektivnem planu tudi gradnja take ceste do Stiske vasi. Odcepila se bo pod vasjo Ravne (na novi cesti Grad - šenturška gora) do Stiske vasi. Dolga bo okrog 2 km. Do sedaj v to vas vodita le dva kolovoza, in sicer iz. Grada in iz. Raven. Verjetno pa bodo v daljnji prihodnosti zgradili cesto šc naprej od Stiske vasi do Ambroža pod Krvavcem. Ta nova cesta bo nekoč lahko velikega gospodarskega pomena, saj bo mogoče priti z avtomobilom prav do številnih počitniških domov in vveekend hišic na Ambrožu in Kriški planini. Nova cesta je za Šenturško goro in okoliške vasi velikega pomena, saj se zdaj že vsak dan vozi na delo v Kranj 30 delavcev in delavk, je pa še veliko takih, ki bi se lahko zaposlili. Možno pa je tudi, da bi se nekaj ljudi še v kraju naselilo, saj je nekaj hiš in stanovanj praznih. -— R. Mailalfevanjje strani i 1000 otrok v kolonijah i • bilo trC'°* letovanju menijo, da bi o poiskati pomoč se v noveI£nie]divl v delovnih kolektivih. N°' etl-natnJ šolsko poslopje. Pričakujejo pa, da bi bila otvoritev mogoča z.u letošnji dan republike. Potrebno DO le poiskati primerno rešitev za nabavo opreme, inventarja In učil. Druga takšna zadeva, ki je življenjskega pomena za prebivavce Gorij ter okoliških vasi, je vodovod. To območje se preskrbuje t vodo iz posebnega vodovodnega' omrežja iz. Budna. Vendar pa Vo-.lc v Gorjah pogosto primanjku-ic. Zalo so na zboru volivcev va-šcani sklenili, da se bodo priključili k blejskemu vodovodu. Pričeli st) že 2 delom, vendar po mnenju občanov poteka vse pre-počasi. Blejsko voačvoano omic-je, ki dobiva vodo iz Radovnc. io zgradili s skupnimi močmi Blejci in Gorjani. /e takrat so I da Ubfje sodelovale pri gradnji z -0 odstotno udeležbo v sredstvih in z. delom. Po uacilu bodo v gor-jam ki vodovod črpali vodo iz omrežja Radovne s posebno Črpalko tedaj, kadar bo primanjkovalo vode. Na ta način bodo preskrbljene z vodo Gorje z okoliškimi vasmi. razen našel!-- a Poljšice - Zabošt, ki pa še nima urejene vodovodne napeljave. Po območju Gorij so letos napeliali glavno cev za dovod Vode iz Radovnc v Blejsko jezero. Z deli pa še niso povsem zaključili, niti šc niso urejene zadeve z odškodnino zasebnikom, po katerih ozemlju teče cevovod. V Grabču pa je vodna skupnost za Gorenjsko pričela 7. gradnjo zajetja, od koder se bo odtekala voda po ceveh v Blejsko jezero. V kratkem bodo v Gorjah pričeli graditi nov gasivski dom. Temelje so postavili že pred leti, vendar doslej ni bilo denarja za nadaljno gradnjo. Pred nedavnim pa so dobili odobren kredit. Ker imajo gradbeni material že pripravljen, bodo poslopje doma spravili pod streho že do zime. J. B. V Dražgošah, zlasti pa v Novem gradu, nameravajo čimbolj razširiti običajno poletno sezono, tako da bi pridobljene zmogljivosti čimbolj izkoristili. V Dražgošah je to predvideno z raznimi oblikami zimskega športa. Najzanimivejše pa so te oblike za Novi grad. V tej koloniji bodo še to jesen preizkusili obliko spremembe okolja r.a določene žolč, kar predvideva tudi šolska reforma. To bo menda prvi tak primer pri nas v Jugoslaviji. Od 30. avgusta do 15. septembra nameravajo prestaviti iz Kranja v Novi Grad celotno učno osebje in 70 učencev — celotno Posebno šolo. Sc pravi, novo šolsko letb bodo učenci tc šole za* čeli v tej koloniji. Tako bodo preizkusili, koliko taka sprememba okolja lahko vpliva na razpoloženje Otrok in končno na učenje. Ni podoben 'način nameravajo vsako letb v pomladanskem in jesenskem času podaljšati letovanje v tej koloniji .Tako je predvideno, bi iz vseh gorenjskih šol in dajejo za svoje člane "'"'"/vj «/• posebni ^ pravi jali o letovanju Otro stva. Nikjer pa niso jali o let-poštenih članov. V-jflkO K tem uspehom, da g"\ y, ^o-lo več in več naših otrOk 0 om- leto Ioni je, je treba še dodati, razen prej omenjenih otre . letovanja i< nizirala posebna letovanj" - ^ borjenjc še druge orgamzac J na primer: društva TVD "a'^0d taborniške organizacije ' •• ^ katerih pa ni zbranih skupn dat kov. — K.-;vi. 2 Jeprca - Kranj -Lesce , , «10 kovorsko oziroma Ijubcl.l^ in tako dalje. Razprava se ) pV v a zavlekla pri zahtevah oa $0 med Črnivcem in Lescami- p .)ti -------.... i.; morah 7+ foi- TZJ.°iš odcepe za Ljubno. Brezje H zdravstvenih doiimv zbrali otroke določenega razreda, ki so potreb] ni stalne terapije in skrbne nege. V tej koloniji bodo imeli reden pouk, hkrati pa' bodo pod skrbnim nadzorstvom terapevtov in i drugega strokovnega osebja. Tako bodo sedanje zmogljivosti teh treh kolonij z Gorenjske v prihodnjih letih še bolj izkoristili in omogočili najmanj 3.500 otrokom, ki so tega potrebni, da bodo tam krepili svoje zdravje. In se ena lelosnja novost — prispevek staršev za letovanje sv o jih otrok je bil občutno višji več sredstev sla prispevala oba komunalna zavoda za socialno zavarovanje v Kranju in na Jesenicah, in sicer prvi 10 drugi pa 6 milijonov dinarjev'. Prav tako pa so morale k temu prispevati še vse občine iz. svojih proračunov. Okrog 25 odstotkov vseh stroškov pa so prevzeli starši, kar jc velik napredek. Seveda po svojih .sposobnostih. Kjer so bili dohodki nižji od 6.000 na člana družine, je bilo letovanje za starše brezplačno, kjer pa so presegli 22.000 dinarjev, pa so morali prevzeti celotno ceno. V centru za pionirska predlogi, da bl pe 7 vin. Tako bi dobila cija kar tri odcepe. V1*$L0 da velja vsak odcep Pf10/1 in da do 70 milijonov dinarjev. ^ bodo morali lokalni orga"'Podvali svojo soudeležbo za jjtev. nje, so sprejeli trenutno \-da sc taki odcepi zgradijo » vJ0 Liubncm, ki naj bi slu»» SaVf. industrijo na desnem bieg, ^ t>il za tam*9' ter odcep v Podvinu, turističnega pomena "iC kiaiC' « žel««' <*? Udeleženci iz občni ^ot0vi bi bili ti načrti čimprej m j p-ker mnogi prebivavci ob 1 v po-terih hiše bl morda pn»» juti-štev za odstranitev. n°V^a fil** Nai-i" Pi*l vedeti, ali se Jlm *P,-rf>gi*e tatvina dveh t "^jem JZ garderobe kina, v Jlo Jc,|n Pa Je prav takrat °4i^o shran'cvainicc k°k:s v smeri, od Pohodi, JaU vsi gornji tatinski jevalnice dvokolo, ki je bilo koder so ko v/* PosU,.v J0 bil sredi junija le- v bi]žiudi Vl0m V °Sn0V-ij1J*J> so s llznJem samotnem nalit- so u-,.storivci le razkrinkani1 • dnm l triJc sedemnajstlet-& ^cM^mi, ki so k nekatc-^. druBiK pritegnili tudi še ne-staJat%v\mlajših in starejših Podali P°hod pr0ti ŠO,i ^ Vseh S nalPodjetnejša iz- Cnih pušk °i?la sta priti do e 11 strelm*. kl nai bi jih tam MM Jlr1 krožek. Vendar ju VavSC0rkannjevan.i« stekla iz ben ' ki ; na Prepodila stano->M, sta i^ i,c ?oudil ropot. Na ■Mae!a nam°)a žc smolp, da sta kl ^°raia obhod miličnikov in ie Sfa lu Dr -m Pustiti dvokolesi, (l Ut>.aei«: 1 Qdložila. Vendar rii '>»ii rned njima sc mimogrc- y* Palico m'ličnika m ga uda-a,Jc. gUlvi' nato pa bc-^1?» PoŠWunika >c obvarovala OSkodbo samo službena W,ri1 r)a:,,6..u^žnika sestala s 9 joi0 J^sem, ki je za pohod i Posodil svoje dvokolo, so sklenili, da bodo obe kolesi »rešili«. Naslednje jutro sta odšla dva, ki sta bila izbrana za to, na postajo ljudske milice in tam lažno prijavila, da sta jima bili kolesi, ki sta sicer že prišli v roke organov LM; ukradeni pri avtobusni postaji. V zanko, ki so jo skušali nastaviti miličnikom, so se ujeli sami in kmalu so bili pojasu jenr tudi vsi ostali tatin.ski podvigi. Mladoletniki so tudi priznali, da so se že od lanske jeseni ukvarjali tudi z divjim lovom in ustrelili v bližnjih revirjih nekaj fazanov in srn. Množina orožja in vsakovrstne municije, ki je bila pri njih zasežena, je bila naravnost neverjetna. Mladi storivci so bili sodišču pravcat problem. Le pri enem izmed njih so bile ugotovljene nekoliko narušene družinske razmere zaradi alkoholizma njegovega očeta. Nobeden izmed njih pa ni trpel socialne istiske, vsi trije so si tudi že sami služili kruh. Nobeden tudi ni imel doma takih kvarnih zgledov, ki bi ga mogli zapeljati na nepoštena pola. Vsi trije so tudi v osnovni šoli dosegli dober uspeh, najbolj »agilna« izmed njih sta bila ocenjena celo kot nadpovprečno razumna. Tisti, ki se je lotil na begu po zadnjem dejanju miličnika, je imel za seboj sicer že tatvino orožja, ko je bil šc mlajši mladoletnik, vendar je bila ta tatvina avanturističnega značaja. Vse kar je bilo mogoče ugotoviti, je bila okolnost, da so bili vsi trije zaradi prezaposlenosti pziroma brezbrižnosti staršev v- dobi svojega najbolj kritičnega razvoja skoraj brez vsakega nadzorslva in vodstva. Tako se je zgodilo, kakor se žal ne dogaja redko, da so se »vzgojili« sami med seboj, namesto v poštene fante, v mlade kriminalce. Prva dva, ki sta bila najtežje obremenjena in tudi najbolj objestna, je sodišče poslalo v vzgojni poboljševalni dom, tretjemu pa je izreklo strožje nadzorstvo skrbstvenega organa. Primer teh mladih storivcev je pač dovolj zgovoren opomin vzgojiteljem, koliko budnosti, nadzorstva in vodstva so še potrebni mladoletniki, da sc pri njih doseže zrelost za življenje in socialno prilagojenost! RAZPISNA KOMISIJA INŠTITUTA ZA TUBERKULOZO NA GOLNIKU RAZPISUJE prosto delovno mesto ŠEFA EKONOMSKE SLUŽBE POGOJI: ustrezna ekonomska šola ali visokokvalificiran delavec trgovske stroke z daljšo prakso na podobnem delovnem mestu; osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Inštituta. ^ Ponudbe š kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega službovanja pošljite na upravo Inštituta. Razpis ostane v veljavi do izpopolnitve delovnega mesta. končala z zbiranjem pomoči pre-bivavstvu porušenega Skopja. Z. akcijo so bili zadovoljni, saj iso zbrali v. denarju in materialu (krompir) skupno za 170.000 din vrednosti. Razveseljiva je ugotovitev, da so dale svoj prispevek prav vse hiše, t. j. na Šutni 62 in v Žabnici 68. Največ je prispeval posestnik Janez Sifrer, nekdanji interniranec taborišča Dachau, ki je dal 1000 dinarjev gotovine in 400 kg krompirja. Vaščani in organizacija so bili veseli, da je akcija tako lepo uspela in da so prav vsi pokazali pri tej humani akciji toliko razumevanja za ponesrečene pre-bivavce Skopja. — Tako plodne in enotne akcije v tem kraju že dolgp ni bilo. — R. Jugoslovanska loterija Žrebanje 17. kola srečk, ki je bilo 22. avgusta 1963. Srečke s so zadele končnicami dobitek din 680 8.000 5010 " 20.000 37380 80.000 78510 60.000 81850 80.000 365370 5,000.000 1 400 65731 60.400 83081 60.400 127981 2,000.000 62 600 532 4.000 55142 80.000 58752 60.000 265202 600.000 253 4.000 353 10.000 29073 80.000 85093 40.000 547583 400.000 14 800 34 1.000 94 600 7274 20.000 07174 40,000 77494 60.600 096994 400.600 85 1.000 15 600 65 800 95 600 27905 40.000 65535 40.000 80345 40.000 16 1.000 36 2.000 30976 40.000 41576 80.000 58766 60.000 160236 1,002.000 17 800 *57 600 •34727 80.000 83227 80.000 92597 60.000 068497 400.000 28 600 98 800 04938 40.000 06708 60.000 65448 80.000 66428 40.600 8678« 60.000 077748 600.000 9 400 07839 200.400 30599 40.400 39499 80.400 44229 100.400 61089 60.400 66459 40.400 89479 100.400 77789 80.400 410829" 400.400 Iz naših kolektivov Strokovnost in osebni dohodki Korekture pravilnika o. delitvi OO v LT »Jelovica« — Gre za stvaren in pravičen odnos do ljudi Novi pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v škofjeloškem lesnoindustrijskem podjetju »Jelovica«, ki jc bil sprejet tetos maj«, je pokaz.Kl pri praktičnem izvajanju še vrsto pomanjkljivosti. Hkrati pa kaže, da bo treba celoten sistem razdeljevanja osebnih dohodkov sistematično obravnavati na podlagi analiz. Zadnja seja UO (v ponedeljek, 19. avgusta) Je bila prav v tem pogledu zanimiva. Načeli so vprašanje nekaterih popravkov, med katerimi jc popravek tistega dela pravilnika OD, kl obravnava kriterije za določitev osnov OD uslužbencem, povzročil nemalo zrelih in pomembnih predlogov. Lesna industrija »Jelovica« v škof ji Loki zaposluje precejšnje število nekvalificiranih delavcev. (Mimogrede: vseh zaposlenih je 544; skoraj polovica je nekvalificiranih oziroma priučenih delavcev.) Nekateri sposobnejši delavci so sc povzpeli na uslužbenska delovna mesta ^administracija posameznih enot, skladiščna administracija, razna obračunavanja ipd.), kar jc pozitivno vplivalo na reševanje pravilne politike pri napredovanju. Pri tem pa so pozabljali na nadaljnje izpopolnjevanje kadra na novih delovnih mestih. Z razvojem organizacije podjetja, z izboljšanjem služb in proizvodnega procesa je postalo vprašanje zaradi premajhne strokovnosti teh ljudi še posebno pereče. Novi pravilnik OD je pravilno ocenil delovna mesta in postavil solidne osnove, vendar pri tem ni dosledno upošteval dejanske sposobnosti delavcev in v tem pogledu kriterijev ni dosledno iz« peljal. Zahteve po znanju postajajo vse večje, čemur pa ti usluž-* benci, zaradi premajhne šolske izobrazbe, niso kos. Zato je trebaj to vprašanje reševati tako, da bo zagotavljal pravilno politikci zaposlovanja na delovnih mestih ter dosledno izvajanje ukrepov, ki bi odstranjevali tc pomanjkljivosti. ' To vprašanje je zelo delikatno, zakaj predlog predvideva do*j kajšnje število let praktičnega dela za vse tiste, ki nimajo ustrezn« šolske izobrazbe. (Npr.: če nekdo dela na delovnem mestu, kn zahteva srednješolsko izobrazbo in ima končano le osemletko, mora: imeti 20 let prakse, da doseže popolno osnovo.) Po tem predlogu^ je tudi pričakovati, da podo posamezniki začeli študirati in stro«*, kovno obravnavati problematiko na svojih delovnih mestih, hkrati pa tudi, da se na ta način uskladijo osebni dohodki fizičnih delavk cev. To pa se bo še posebno odražalo v doslednejši kadrovski poli" tiki in razporejanju novih delavcev. Pravilnik pa ima še nekatere pomanjkljivosti, med katerimi je največja anomalija v nizkih dohodkih fizičnih delavcev-težakov, ki delajo v skladiščih in pri transportu hlodovine, na žagah ipd. Tudi to vprašanje bodo načeli na eni izmed naslednjih sej UO, kjer se bo treba jasno odločiti, da teh delavcev pod takimi pogoji ni mogoče več zaposlovati. % Z razvojem ostale industrije, predvsem kovinske in elektrotehnične ter z Istočasnim izobraževanjem kadrov za ti Industrijski panogi, ni več problem strugarjev, rezkarjev ipd., temveč je problem dobiti dovolj močnega, fizično sposobnega delavca. To pa narekuje, da se morajo njihovi osebni dohodki bistveno popraviti, ne le zaradi pomanjkanja te delovne sile, pač pa predvsem zaradi dejansko večjega vlaganja živega dela v proces proizvodnje. Oba elementa pravilnika o delitvi OD ne pomenita neko urejanje posameznih primerov, pač pa pomenita stvaren in pravičen odnos do ljudi, kl delajo v proizvodnji. — St. škrabar ifdi i'^"yty**MlMBHi^■ MgMfc ii ifflffflrnfrfrrt"'"'. :- : :- Delavci težaki imajo v teh dneh precej dela pri nakladanju U)On> lažnih hiš za »satelitsko« naselje v Skopju i Večji dobitki v Sloveniji: V Ljubljani po 80.000 din na številke 139499, 241576, 277789, v Trbovljah 100.000 din na štev. 544229, na Vrhniki 200.000 din na št.307839, v Mariboru po 80.000 din na številko 365448 in 529073, v Kopru 80.000 din na štev. 037380. Žrebanje 18. kola bo v četrtek, dne 5. septenv bra 1963. Kornurfalno podjetje »VODOVOD« Kranj, Koroška 41 razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — za obrat Kranj FAKTURISTA z nekaj letno prakso, ekonomsko srednjo šolo in veseljem do ostalih komercialnih poslov • 2 KLJUČAVNIČARJA z večletno prakso SNAŽIVKO — za obrat Medvode 2 VAJENCA za izučitev v inštalaterski stroki — za obrat Skofja Loka VODJO PISARNE z znanjem knjigovodstva, strojepisja in in ostalih pisarniških poslov 2 VAJENCA za/zučitev v inštalaterski široki SNAŽIVKO Nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo ponudbe na naslov ali se osebno zglasijo v tajništvu podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. 22. AVGUST 1963 — AJDA IN ZASNEŽENI HRIBI Foto: F. Perdan i\a kratkem valu BLED — V sredo, 21. avgusta, jc kranjsko podjetje Agra-ria odprlo na Bledu novo trgovino s sadjem ter s sadnimi izdelki. Za ta namen je podjetje postavilo nov paviljon v najbolj obljudenem turističnem središču jgjeda na vogalu poleg kazine. Prodajalno te vrste so na Bledu pogrešali že vrsto let, saj je bil največji gorenjski turistični kraj razmeroma slabo preskrbljen s kvalitetnim sadjem. BLED — V največjem blejskem hotelu Toplice so v letošnji sezoni zabeležili zelo močan porast obiskov tujih gostov. Vsak mesec od januarja dalje je bilo gostov precej več kot lani v teh mesecih. V hotelu vodijo vsakodnevno evidenco vseh gostov tudi po narodnosti. Primerjava z lanskim letom kaže, da so do 20. avgusta letos zabeležili v hotelu Toplice 7.795 več nočnin kot lani v teh mesecih. Največji obisk je bil lani v avgustu, ko so dosegli v hotelu 10.430 nočnin. Letos pa bo ta rekord močno-presežen, saj je že do 20. avgusta 895 več nočnin kot lani v tem mesecu. Po narodnostih je največ Angležev, potem Nemcev, na tretjem mestu so Av- strijci, dalje Italijani, nato turisti Beneluksa itd. RADOVLJICA — Zaposlenost žensk je v radovljiški komuni spričo raznolike industrije in zavoljo javnih in drugih služb razmeroma zelo visoka. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo v letu 1961 zaposlenih 3791 žensk ali 43 odstotkov od vseh zaposlenih. Danes pa je zaposlenih že nad 4 tisoč žensk, ali nekaj manj kot polovico vseh aktivnih prebivavcev. Največja je zaposlenost žensk v kovinski in tekstilni industriji, saj v nekaterih obratih te vrste dela večina žensk: Otoče, Lipnica, Almira, tovarna čipk Bled, bolnica Begunje itd. Precej pa jih je tudi v lcsno-pre-detovalni stroki, dalje v živilski industriji in kemični. Razen tega pa je razmeroma visok odstotek aktivnih žensk tudi v javnih službah ter gostinstvu. BLED — V tem tednu je bilo na Bledu v Kazini več prireditev, med njimi družabna revija Mala olimpiada, ki je bila na sporedu minuli torek. V sredo so spet gostovali v Kazini člani folklornega zbora Svobode Jesenice s sporedom jugoslovanskih narodnih plesov. Največ zanimanja pa je vzbudila glasbena prireditev-znanega zagrebškega kvarteta »4 M«. Iz naših komun Ob Savi Dolinki Jutri otvoritev Staničeve koče — Planinsko društvo Javor-nik - Kor. Bela je v počastitev 70-letnice organiziranega planinstva pri nas obnovilo Sta-ničevo kočo pod Triglavom. Otvoritev obnovljene planinske postojanke pod Triglavom bo jutri. Že danes so se podali številni planinci z Javornika in Jesenic ter ostalih krajev proti Staničevi koči, da bodo prisostvovali nocojšnji in jutrišnji proslavi v gorah. — U. Občinski komite ZMS na Jesenicah je dobil novega predsednika. Svoječasni predsednik TK ZMS jeseniške železarne Božo Sotlar, ki je uspešno zaključil politično šolo v Ljubljani, je zamenjal dosedanjega predsednika Milana Veskovi-Ča, ki odhaja na študij. Z zamenjavo je bila izvedena tudi organizacijska snrememba. — Medtem ko jc bilo mesto predsednika do sedaj volontersko mesto, sekretarja pa plačano, bo v prihodnje obratno. Mesto predsednika bo plačano, mesto sekretarja pa volontersko, kar bo verjetno pozitivno vplivalo na čimuspešnejšo dejavnost komiteja. Občinski komite ZMS Jesenice ie pod novim predsednikom Sotlarjem že pričel s pripra-mi na mladinsko letno konferenco, ki bo novembra. Že konec avgusta in v septembru bodo organizirali konference po aktivih, na katerih bodo obdelali materijo za letno občinsko mldinsko konferenco in se nanjo temeljito pripravili. Pred letno občinsko mladinsko konferenco bo letna konferenca tovarniške mladine, ki bo posvečena predvsem uvedbi tekmovanja za dvig proizvodnje, izboljšanja posameznih delovnih mest in za izboljšanje proizvodne ter delovne discipline med mladino. Obratne in tovarniška konferenca bodo dale smernice za tekmovanje, ki se bo pričelo takoj po konferenci. Domači in predvsem tuji turisti, ki so letos posebno številno obiskali Martuljk, so sc navduševali nad naravnimi lepotami Martuljkove skupine, Martuljkovih slapov, Srednjega vrha itd. Pogrešali so pa obeleženih tabel, ki naj bi opominjale mimoidoče na te krasote in istočasno označevale smer, oddaljenost, nadmorsko višino itd. Ker spada Martuljk z okolico v področje Turističnega društva Kranjska gora, bi bilo prav, da bi to namestilo tudi v Martuljku napisne table, kakršne so v Kr. gori. Sneg, ki je ob zadnjem deževju pobelil vrhove gora ob Savi Dolinki pa tudi drugje, zaradi preuranjenosti ni razveselil nikogar, razen smučarjev, ki imajo smuški tečaj na Kredarici in na plazu pod Pri-sankom pri Koči pod gozdom. Medtem ko bo prerano zapadli sneg po vrhovih že skopnel, menijo, da bo na omenjenih smučiščih ostal in izboljšal sicer že zledenela smučišča. Družbeni plan in proračun v ospredju Realizacija proračunskih dohodkov v I. polletju — 44,1 odstotka Jesenice, 23. avgusta — Včeraj sta zasedala občinski zbor in zbor delovnib skupnosti obč. skupščine Jesenice. Uvodoma je bilo podano poročilo o izvršitvi družbenega plana občine v I. polletju letos in poročilo o realizaciji proračuna občine za razdobje januar—junij ih januar—julij. Ker nekateri podjetja še niso napravila dokončnega zaključka o poslovanju v prvem polletju, je bilo poročilo izdelano na podlagi nepopolnih podatkov, čeprav iz tega razloga polletno poročilo ni dalo realne slike, je bilo sprejeto s poudarkom, da morajo pod let ja, ki so v zaostanku, poiskati vse rezerve, da bodo letni plan dosegla. Iz poročila o realizaciji proračuna občine, ki zajema pregled realiziranih dohodkov v razdobju ianuar—junij in januar— julij, ter pregled realiziranih proračunskih izdatkov v tem obdobju, je bilo razvidno, da so bili dohodki, ki služijo za pokritje proračunskih izdatkov realizirani v tem obdobju 44,1 odstotka ozir. za sedem mesecev 49,4 odstotka. Izdano pa je bilo v prvem polletju po proračunu za prosveto in kulturo 24.3 odstotka za socialno varstvo 59,9 odstotka, za zdravstvo in zaščito 49,8 odstotka,, za državno upravo 53,5 odstotka, za komunalno dejavnost 30,3 odstot- ka, za negospodarske investicije 17,3 odstotka, za dotacije 35,4 odstotka, za obveznosti po posojilih in garancijah 32,2 odstotka in za obveznosti po proračunu in proračunske rezerve 62,8 odstotka. Zbora sta poročilo potrdila s priporočilom, naj se v II. polletju realizacija izravna in da mora biti že 9-mcsečno poročilo v tem oziru popolnejše. V nadaljevanju seje so po daljši razpravi o predlogu za prenehanje Obrtnega podjetja Lesni servis Jesenice sprejeli sklep, da podjetje preneha z dejavnostjo, ker ne izpolnjuje gospodarskih pogojev za nadaljnje delo in da opravi likvidacijska komisija pri OS redni likvidacijski postopek. Potrdili so tudi predlog odloka o kategorizaciji cest IV. reda v dolžini okrog 55 km ter sprejeli odločbo, da upravlja, vzdržuje, rekonstruira in gradi te ceste Komunalno podjetje Jesenice. V ta namen so tudi sprejeli sklep o ustanovitvi cestnega sklada občine Jesenice, v katerdga se bodo zbirala sredstva od pristojbin za cestna motorna vozila, za vprežna vozila, .prometnega davka od motornih vozil, prometnega davka od transportnih storitev, »denarnih kazni za prekrške prometnih predpisov, denarne kazni za prekrške zakona o javnih cestah itd. Ker proračun za leto, j£ predvideva soudeležbe občine prostorov so senice za preureditev bolnice Jesenice, za kate™ kranjskega vale- ostale občine bivšega okraja soudeležbo že prispei so sprejeli sklep, da se najam . ta namen pri Komunalni o« ^ na Jesenicah posojilo V vlšmrzZ. milijonov dinarjev. Dalje s0.z(ja. veljavili garancijsko izjavo, no železarni Jesenice za . ju jard 160 milijonov dinarjev osnov- odobrili novo garan?^£ «?j jj# (#> na sredstva v višini 22.UH. -dinarjev in za obratna srea 1.772,550.000 dinarjev, ker to htevajo predpisi bančnega P vanja. . .h zg. Poleg nekaterih zemljis*1" ^ dev so na skupni seji dolocu grado predsedniku in q$ predsedniku ter plačo taJnlj;e jo-in končno razrešili nekate ^ sedanje odbore in koI™S1za poimenovali za cestni sk ke2a in pravo 7-lctnega gospodarske* ^ družbenega razvoja ob Javnih razpis mest direktorjev aei^ ^ organizacij, za PredPlse\^.}bet\0 drovska vprašanja, za d .^„j. nadzorstvo, za mandatno- ^ofa tetno komisijo občinskega in zbora delovnih skupnosu^, odbore, oziroma komisUe- . svet no so imenovali še arD'^f 0ju )fl ter odbor za pomoč SK?Pp0rU-komisijo za evakuirance » * , šenega Skopja. Jeseniška knjigarna je zlasti s šolskimi potrebščinami, po katerih je te dni veliko PoVP dobro založena rafc*8 Vtisi z avgustovske turistične poti po Gorenjskem Deževje in mraz ustavljata sezono Kako bo letos septembra? To je zaenkrat najpomembnej-gostinske organizacije ljubljanskega okraja vključno z Gorenjsko I ša skrb gostinsko-turističnih de Ocenjevati letošnjo turistično sezono bi bilo za sedaj še mnogo prezgodaj. Vendar so nekateri podatki o h je j že zbrani in prav Iz teh povzemamo, da so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta zabeležile 18 odstotkov več iztržka kot lani v tem času, kar gre večji del na račun ugodne turistične sezone (nekaj pa tudi zaradi povišanih cen v gostinstvu). In kakšna je letošnja turistična sezona, ki ji pravimo ugodna? V gorenjskih turističnih krajih so nam povedali, da je skoraj za tretjino boljša kot lani, ponekod pa je z lansko sploh ne morejo primerjati. Vse te besede pa veljajo le do srede avgusta, medtem ko za prihodnje mesece še ne moremo reči nič določenega. Prav deževje in nenadna ohladitev sta namreč prispevala svoje, tako da se nekateri turistični delavci že bojijo, da bo treba kaj kmalu pod številkami letošnje turistične sezone potegniti črto. Število gostov, ki so julija obiskali gorenjske turistične kraje, je bilo za več kot 20 odstotkov večje kot lani v tem času; zlasti se je povečal tujski turizem, saj je bilo inozemskih gostov tokrat pri nas skoraj polovico več kot lani (42 odstotkov). Tudi število nočitev se je v primerjavi z lanskimi pokazatelji neprimerno dvignilo, vsaj kar se tiče tujih gostov, saj je bilo samo v hilHu 'čas« zabeleženih dvakrat več nočitev kot lani istega meseca. V turističnih birojih, ki vodijo to statistiko, so nam povedali, da je bil minuli mesec polno zaseden ves »prenočitveni fond« in da bi morebitno povečanje v prihodnjih letih kvečjemu lahko šlo na račun zmanjšanja nočitev domačih I gostov ali pa z odpiranjem novih i kapacitet (hotel Prisank v Kranjski gori in hotel na Voglu). In nazadnje — tudi doba bivanja v prenočiščih se je pri domačih turistih letos nekoliko zmanjšala, saj znaša povprečno 3,7 dneva, medtem ko je bila lani še 4,3 dneva. .^Nasprotno pa je prenočitvena doba tujcev daljša in znaša 3,5 dneva, vtem ko je bila lani le 2,5 dneva. Tako so gostinsko-turistične organizacije samo v juliju iztržile od tujcev 42 odstotkov več sredstev kot lani, v prvih sedmih mesecih pa več kot 30 odstotkov več kot »«*«« v tem lavcev na Bledu, ki so ,se doslej s turistično bilanco lahko samo pohvalili. Nenadno avgustovsko deževje in ohladitev sta z blejskega kopališča pregnala vse ko- lo na 2300. če se vreme ne bo Izboljšalo, ni pričakovati, da bo konec avgusta na Bledu več turistov kot lani, ko jih je bilo 1300. Lanski september je bil na Bledu (predvsem zaradi lepega vremena) spet ugodnejši, zato je bojazen pred septembrskim mrazom tokrat na mestu. Toda tu bo šc nekako šlo, ker blejsko turistično društvo in hotelska vodstva z zabavne plati skrbijo za goste in jim v prihodnjih dneh pripravljajo še precej kulturnih in zabavnih prireditev; teže pa bo goste obdržati v kampingih, saj | navadno v njih doslej niso imeli pavce, pa tudi število hotelskih j drugega kot kopanje in sončenje, gostov in tistih v počitniških do- Primer za to sta v minulih ted-movih je s skoraj 3000 naglo pad- nih izredno dobro obiskana kam- plnga ob šobčevem bajarju in v Zaki, ki sta bila v četrtek — po nevihti in snegu, ki je zapadel v višjih legah -— že precej izpraznjena. Gostje tudi iz Južne Amerike Pred desetimi dnevi so v Bohinju zabeležili rekordno število turistov, v zadnjih dneh pa jih je precej odšlo, tako da je prenočišče moč dobiti tako v hotelih kot tudi v privatnih turističnih sobah (povsod je bilo namreč prej vse zasedeno). Bolj za šalo kot zares v Bohinju krožijo govorice, da je precej tujih turistov odpotovalo, ker so se raz- Kadar se nad Bohinjskim jezerom zadržujejo oblaki, številni turisti v čolnih zlahka pozabijo na sončenie širile govorice, dal J« ' °jj $0 £ ra kolovratil medve7' tu pfJ baje videli celo na mu nezovi cerkvi! ju r če računamo ste v 30( počitniških £ neposredni bližini ".„jjja " $ tem je bilo okrog f>. jjot«» so bili zasedeni tudi vsi ^ , w privatne turistične »o ut0. hinju več kot 20W * v V^Ta mo y turističnih sobah^ f^ vem lazu, P««8"' *u JL ' Srednji vasi in > fy lo blizu 600, razen teg j00 y Bistrici precej *%L&#&6 hoteli s svojimi Kap» je tr* , Zlatorog 150 ln več' £ no, Jezero 90, Pod Voj***. & *' prst 20, Stara villšče 70 - so bili P te&o deni, kar se je doti« . pa nikoli »godilo. di tuy V glavnem so wn vs^r. nji gostje sadovom % (^ so imeli na razp'^^ „, nje, ,iz.lcti, ribolov), v , bilo kakšno PritAo**&r račun postrežbe m j pu^ hladnimi in osvdh«0^ p*;,, mi. Dobave le-teh £ « , matične tudi drugje tu* s jim slede AvstnJC* »? ggfi t Ci, medtem koPr.< bolj oddaljeni - Predvs j j« Urugvaja in Ctfea. -.cU ^ hotelih prevladujejo ^rfjTt bilo na primer samo< de\)# ' hotelu Zlatorog vP unst tujcev in 14 doma«*1 J. Zontar Danes začetek škofjeloških Poletnih Prireditev vc m® 0 prcmicro Tavčarje-'™WSke kronike« v odprtem do l*pU na loškem gradu so bo- Pricclc prVc ŠKOFJELOŠKE Jo ,NE PRIREDITVE, ki OO-l(Jraja,c vse do 3. septembra. V času sc bo v šKpJji Loki zvr- Vtć kol )0 kulturnih prircdl-'nci* kalci inii zavzema osred- tClTl Stilo tev, rancmeS10 6 prcdstav dramatfel-c Povesti »Visoška kronika« in jw 'Je v Jeseni« — dveh najbolj-. 1 ^1 pijanskega pisatelja Iva- , rav«ria. j, °d ijeg0y ^vrstn ctos niineva 40. leto P smrti, zato bodo prve Prireditve v Školji Loki hkrat^0110 11lei?ovcmu opominu in ^bile" Sloveilskemu literarnemu Jo h !J° >>Visoškc kronike«, ki so Vec 'eravci>l Je prevzel operni pe- **Uko re^iSei PoWc Polenec- Nač So Va' ie bilo potrebnih, dn OMk **l!Wili vlogo posameznih kot Stf\ Povesti nastopa več t w ' m da so množični prizori l50t /u 150 statistov stekli tako ^elb ^j0, V četrtek zvečer so je jmPI"V,č igrali v celoti; kdor k0| DriIožnost videti general-btj Drt,a'llv0 vnaPrej »ugotovil«, da ... Ustava enkratno doživetje. V četrtek zvečer so imeli igravci Škofjeloške in okoliških Svobod, ki sodelujejo v dramatiziranom Tavčarjevem romanu »Visoška kronika«, prvo skupno vajo. Premiera skrbno naštudiranega dela bo danes zvečer ob 20. uri na loškem gradu lobni Maj skrb narayen efekti, dvodelna odrska ,sPredaj umetno narejena travnati grič), Flltj^" '"delani kostumi (last Sk0 vS8a' ki ic Pripravljal film-vins](e *1JO Tavčarjevega zgodo-^prj8a l'°mana) in nenazadnje *W i«"0 tQ^mačenje posameznih Prizorov Ustvarjajo ne- do ^*JJe ^dušje. v katerem bo-lUrm ,.avci doživeli izreden kul- 3no S Ustave na Bled ti Vpraševali smo po Šolskih knjigah Učbenike za višje razrede osnovnih šol še tiskajo na — l.iko\ na . M,";' Svobod občine Ra- ] stav0 iV. K ,ok,;i' pripravila faz- ! Wja A|Va,C!ov akademskega sli- I Šteli ^ 1 i* Kammka. | Stavljcn' S° biii prcd i;ls0ni ra/ Noi^ UlUl v Kranju, ob I ' s,"o uuti .objavili e- ^'Rajs, ra/'s,«Hlia\cc\-cm opusu. sta ^ /a bo odprta otl 24. avjiu- ^Pterhbrć ttt v^uoatmcarko Noh slavne blagajne ■ ,,: VSRi 5 let prfefcs« ^'ikatev loddnti na opravo ^v<^ vM Kranj. če hočejo imeti šolarji že na začetku pouka lažje delo pri spremljanju snovi, je najbolje, da si še v počitnicah nakupijo šolskih knjig. Vendar pa ta Čas vsi, ki si žele učbenikov, nimajo lahkega dela, ker v knjigarnah zaman vprašujejo po precejšnjem številu obveznih učnih knjig. Slabih 14 dni pred začetkom pouka namreč 21 knjig (od skupno 57 obveznih za osnovne šole) Še ni izšlo, pa tudi za gimnazije je 9 učbenikov od skupno 53 še v tisku. Razen tega se je pojavilo še drugo problematično vprašanje: katera izmed knjig bo veljavna, če za isti učni. predmet istega razreda v knjigarnah prodajajo dva ali več različnih primerkov (tujejezične vadnice, zgodovina za. sedmi razred itd.)? Nekatere knjigarne so si poiskale stikov pri ravnatelja, stvjh šol na svojem področju (ali obratno), druge pa boclo napravile, dvojni dobiček, saj »napačnih* knjig, ki so ali jih Še bodo prodale, ne bodo vzele nazaj. V knjicnrnoh na Gorenjskem Miio u- dni vnrnšr.vali, kako ie 7 zalogo s šolskimi kniigami. kakšno ;c povpraševanje pp nlui in kateri problemi ce n«*ayljajo Okrnrr fprr-,. Tm SO odgOVOri. f;V^M t v t^č~«Vm tesa »■n^ejo"^ o<> ŠOtafjj y t"ko''?«vr>p;v pričeti p''i-i"1i««5 v^e. uč*»«nlke. ki »6 na Stalo™', veliko 'ta 'a no,rr>ra-•v-rstni" i"t'"i po tistih, k' so s> v ti«'!». Tn-^t t">isr«*. za vitrbkbvjnc ^o-i'a in dimnaali^ imaio, yf*»nar 'e, mu, n?-<^",; takin Ku^^ev, M jo po srn/.e'ene učbenike v Ljubljano —• -»'asti no berila za strokovne ,ioi'", Kuir.pv le na'vcč iz ftkotl* Loke Hi oiftnie ok^Mce. nriha'aio na *udi iz obfh ''ohn. Retcč, Tr->-tc in Menwođ. Doslej so nrodft'i okrog 600 tisoč djnariev šolskih knifg, r»reee?J5rt!^ noveč^nle nr^. mota ph pričakujejo med t. in 15. septembrom. RADOVLJICA: Tu kupujejo knjige šolarji iz Krope, Lipnicc, Lesc. Ljubnega in seveda Radovljice, vendar se na prometu precej pozna, da nimajo na zalogi tudi učbenikov za srednje šole, saj so v juliju in avgustu prodali le za 440 tisoč dinarjev šblskih knjig. Da ne pride do prodaje knjig, ki jih šolarji pri pouku ne bi rabili, vodstvo knjigarne vsako leto naveže stike z ravnateljstvi šol na svojem področjtt, razen tega pa se pri svetovanju, katere knjige pridejo v poštev za posamezni razred (precej je namreč kupcev, ki tega ne vedo), držijo navodil komisije za učbenike in priročnike pri svetu za šolstvo SRS. če bo v prihodnjih dneh v knjigarni zaradi nakupa šolskih knjig velik naval, bodo predlagali Občinski skupščini,_ da jim dovoli poslovati neprekinjeno pd S. dO 19. ure. vvJK,SENICE: tepo urejena ln s šolskimi knjigami za vse stopnje '■•potfcka^-'idjO^p. založena knjigarna v žveW"'a*:f*!h le ni brez problemov. Za potrebe številnih strokovnih šol na Jesenicah sc namreč ne m ore to založiti s potrebnimi učbeniki, ker jih enostavno ni. Sem hodijo vpraševat za njimi tudi iz Tolmina in drugih oddaljenih kra-iov. medtem ko so redni kupci Šolskih kniig učenci Gornjesavske doline, Bohinja, Bleda (!) in Jesenic, km* se srednješolskih knjig liče pa tudi iz Radovljice. Problem je s tistimi učbeniki, ki so v tisku, ker' so stare zaloge že požle, kdai bodo dotiskanl, pa založbe knjigarn še niso točno obvestile. Tu se račne prodaja šolskih knjig že sredi poletja in traja vse tja do noveea leta, ko letos pričakujejo večino novo dotiskanih učbenikov. KRANJ: Za nižje razrede osnovne šole se v tukaišnji knjigarni ne da dobiti le berila za.prvi razred. Teže jc s knjigami in priročniki za višje razrede osemletke, sai je na primer za sedmi razred od potrebnih enaistih (oziroma 13, če računamo različne tujejezične vadnice) kar 7 učbenikov v tisku. Nič bolje ni s knjigami za osmi in šesti razred, saj so prejšnje zaloge že pošle. Edina možnost, da učenci pred novim letom pridejo do njih je ta, da si jih sposodijo (odkupijo) pri eno leto starejših tovariših. Veliko povpraševanje je tudi za strokovnimi knjigami in skripti. Samo do srede tega meseca so v knjigarni prodali za 3 milijone šolskih knjig. TRŽIČ: Isto se ponavlja tudi v Tržiču, kjer kupujejo knjige šolarji iz vse občine. Kdaj bodo izšli učbeniki, ki so v tisku, so jih založbe okvirno obvestile. Kaže, da bo največji problem z novo Zgodovino za sedmi razred, ki bo menda izšla šele spomladi. — Tako so se gorenjski šolarji skupaj z drugimi v Sloveniji pred začetkom šolskega leta znašli v neljubem položaju, saj lahko trdimo, da bodo prvi del pouka brez knjig le nesistematično spremljali, precej večje breme pa bo to tuđi za profesorje in učitelje.,—- J. 2. Industr. kombinat »Planika« Kranj želi pridobiti nove sodelavce, in sicer: TT MEHANIKA * ORODJARJA STROJNE KLJUČAVNIČARJE ČEVLJARJE Kandidati naj pošljejo ponudbe, ali pa naj se osebno zglasijo v organizacijskem kadrovskem sektorju podjetja. Servisna služba Stanovanjskih skupnosti, Kranj razpisuje delovno mesto: VODOVODNI INSTALATER kvalifikacija in prost vojaščine Interesenti naj sc javijo osebno ali pismeno na upravi podjetja Kranj - Tavčarjeva ul. 45. Drago Vresnik ZAKLAD NA OBALI Naslednjega dopoldne so bili vsi — Bojan, Jure, Mišo, Mašin oče in Maša v pristanišču obmorskega mesteca. Oficir in njegovi spremijevavci so jih pogostili. Nato je nekdo vstopil v sobo a velikim paketom. Ko ga je razgrnil, so fantje ostrmeli. »Tole je darilo za vas,« je pojasnil oficir. »Naša banka se vam je hotela oddolžiti za to, kar ste storili za domovino.« V paketu je bila oprema za tabor, nov šotor, posoda, gumijasi čoln, plavuti, maske in puške za podvodni lov, žoge in vse, kai je potrebno na taborjenju. Fantje so kar žareli od radosti. Toda veselja Še ni bilo konec Oficir jim je pokazal časnik, kjer je bila opisana njihova zgodba Nazadnje jih je povabil, naj vsako leto prihajajo na dopust k njim. Vedno bodo dobili vsakršno pomoč, ki Jo bodo potrebovali. Naslednje dni je bilo v Rožnem zalivu prijetno in veselo. Maša in njen oče sta vsak dan prihajala z motornim čolnom. Ker so bili fantje dobro opremljeni, so zdaj vsi po vrsti lovili ribe, rake in nabirali Školjke. Včasih pa so tudi odpluli na izlete po morju. Nekega večera, ko so sedeli sami pred šotorom, Jc Mišo na vsem lepem vstal in snel karton z napisom »Tabor morskih piratov« In ga vrgel v zaliv. »Vesta kaj, mi nismo nobeni pirati in tatovi,« je rekel. »Drugačen napis imam, poglejta! Odslej bomo »Tabor zvestih pomorščakov.« »Tako je!« sta kliknila Bojan in Jure. Vsi trije so sc objeli. Nato so pozno v noč prepevali. Njihova pesem se je zlivala v šumenje morskih valov in pripovedovala o junaških delih ln ljubezni do domovine. KONEC Obvestilo vsem komitentom Službe družbenega knjigovodstva pri NB SFRJ, poslovna enota 607-11 Kranj Obveščamo vas, tla bo v novih poslovnih prostorih na Trgu revolucije št. 2 Služba družbenega knjigovodstva dosegljiva po naslednjih telefonskih številkah 2855, 2856, 2857, 2858 direktno pa direktor —• 2910. Sedanje telefonske linije od 26. t. m. dalje ne veljajo več. GOLOSOVSKI fclim verjeti 25 PaJ0 *bff mi1 nisem, da bi tovariši iz mestnega lista ne objavili 'et*vu* Jc' v,m tak°i odšel v uredništvo »Pribelske pravde«. Glavni Wi *' uclei ženska' Jelisaveta Vasiljcvna Osina, sicer nekdanja ■k »u sDora nka domovinske vojne. Upal sem, da se bova $eltt ^likim''Urne:,a- Tako sc 'e 1ndi ''godilo. Jelisaveta Vasiljevna ha netarJa urJ;aninian.i^ni poslušala mojo zgodbo, takoj poklicala %lJsu. mu • "'^tva, počasnega, debelušnega možakarja z naočniki J?vi*ki y'r°čila moj oglas in naročila, naj ga natisnejo v jutriš-Vetakšhi ,Cm mi J« feM* v! p°slali i ludi^ res živijo, bodo prišli v uredništvo. Takoj jih Ht^^serrf ''.Utrj sem kupil izvod »Pribelske pravde«, toda svojega ^Ifcd^ blažil Niso ga natisnili. »Najbrž ga bodo objavili jutri,« k* bi ^ ^tev-ii.sV .tcJ številki ni bilo prostora.« Vendar tudi v 5* n 110 bil0 nisem našel svojega oglasa, se v &Uft 'J i'a *"vUJCVna me .ie prvič sprejela takoj, tokrat pa sem Or^1' 8la\m! čaIcati v predsobi pri tajnici, čeravno ni bil nihče »jlaa Sc' .ne.urednice. Slednjič me je poklicala, naj vstopim, »pilite V ?k,anJi-la nad nekakšno maketo. ^ sata'1 *elite?« .ie rekla, ne da bi dvignila glavo. 2aradi svojega oglasa,« sem jezno rekel. Njen nenri- jazni glas mc je razjezil. »Včeraj in predvčerajšnjim sem čakal. I Oglas je prav kratek, !• dvajset vrstic šteje. Zakaj ga zadržujete, ko veste, da je vsak dan dragocen?" »Ne gre za dolžino,« me je prekinila Osina in me osorno pogledala. »Za nekaj drugega gre, moj dragi Aleksej Mihajlovic.« »In za kaj?« »Vašega oglasa ne bomo natisnili.< »Zakaj?« »Obstaja več razlogov... O njih ne kaže govoriti.« »Počakajte, prosim vas... Saj ste mi vendar sami rekli ...« »Položaj se je spremenil.« »Naj bo tako,« sem dejal tiho in malce trezneje. »Prav dobro vem, da mi lahko poveste kakršenkoli razlog pa ga ne bom mogel ovreči. Toda povejte mi odkrito, kaj se je zgodilo? častno besedo vam dam, da o tem ne bom nikomur govoril. Saj ste vendar novinarka. Razumete me, kako se počutim po takšni izjavi!« Osina me jc pogledala in obotavljaje se dejala: »Po mojem mnenju bi bilo prav, če bi se pogovorili s tovarišem Tomilinom.« »Z načelnikom partijskega arhiva?« Jelisaveta Vasiljevna mi ni odgovorila. Zaskrbljeno jc pogledala na uro in zatem maketo, ki je stala pred njo na mizi. Opravičil sem se in naglo odšel iz. pisarne. Pogovor v pisarni glavnega urednika me je tako zmedel, da sprva nisem bil sposoben nikakršne zbrane in logične misli. Jezen in zagrerljen sem sc vrnil v hotel. Tam me je pričakovalo šc drugo »prijetno« presenečenje. »Moskva vas je že trikrat klicala,« mi je dejala dežurna uslužbenka v nadstropju, kjer jc bila moja soba. »Prosili SO, naj bi ostali v sobi. Kasneje vam bodo vnovič telefonirali.« Komaj sem sedel na posteljo in slekel plašč, je pozvonil telefon. Dvignil sem slušalko in zaslišal glas Vasilja Fjodoroviča. »Pozdravljeni, Aleksej Mihajiovič. Kako je kaj z vami, kako gredo posli?« Običajno me je tikal in njegov uradno obarvani glas me jc presenetil. Pričelo mc jc skrbeti. »Posli tečejo v redu. Vse gre po načrtu,« sem odgovoril. »Mar vam Ivan Trofimovič ni povedal? Jutri bom obiskal kemično tovarno. Pričakujem dober obisk ...« 1 »Takoj sc vrnite v Moskvo!« Je jasno in odsekano dejal Vasilij Fjodorovič. »Zakaj neki? In konference z bravci?« »Vaše službeno potovanje je prekinjeno.« »Kaj sc jc zgodilo?« sem skoraj zakričal v slušalko. »Tako torej, ne veš, kaj se Je zgodilo?« — Glas sekretarja ure 1-ništva je zvenel zlohotno. »Lepo torej, bodi tako. Vse t j boru povedal. Sorodniki ustreljenih ilegalcev iz Pribelska so poslali pismo glavnemu uredniku. Pišejo, da so ogorčeni spričo tvojih poskusov, da bi rehabilitiral Ljudmilo Zajkovsko. Ne morejo razumeti, čemu si se lotil tega čudnega in nedostojnega posla. Pišejo tudi, da takšna dejavnost moskovskega časnikarja žali spomin na njihove padle brate, očete in može... Opozarjali smo te, da moraš bili skrajno objektiven, toda ti si prenehal iskati resnico in si začel vtikati nos povsod, da bi le našel dejstva, s katerimi bi lahko opravičil Ljudmilo Zajkovsko.« »Da, tako jc,« sem odgovoril. »Trdno sem prepričan, da ni kriva in želim to ludi. dokazati, tn dejstev, ki govorijo proti njej, je kar preveč. .Pravite, da bi moral biti objektiven? In kaj pomeni biti objektven, po vašem mnenju.' Po vašem mnenju sem najbrž ne-objektiven, kajne? To pomeni, da sem pristranska oseba?« »Tako se zdi. Sicer pa je to nedvoumen vtis. Morda so okolii ščine proti tebi, toda kaj hočeš...« »Eh, lepa reč! če jc tako, vam pravim glasno in jasno, da z.clim dokazati, da je ženska poštena in nedolžna, šc več, dovoljujem si trditi, da jc v interesu nas vseh, da dokažemo njeno nedolžnost. In kaj naj bi bilo v tem slabega?« »Tebe nihče ne more pregovoriti!« je strogo dejal Vasilij Fjodorovič. »S teboj sc nc nameravam prepirati, šc danes moraš odpotovati v Moskvo! Tukaj se bomo podrobneje pogovorili!« »Ne morem se vrniti,« sem mu odgovoril. »Počakaj no. le kako se nc moreš vrniti? Boutrov je z delega* cijo v Avstriji, jaz ga nadomeslujčni in tO, kar sem ti povedal — je nalog. Ti jc zdaj jasno?« »Jasno. Toda všečno ... Oprostite, Vasilij Fjodorovič ... Nc boni prišel .. .« — Nekaj mi je odgovoril, vendar ga nisem več poslušal, Spustil sem slušalko m odšel i/ sobe. Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport ® Šport • Šport • Šport • Šport <• Šport Danes začetek jesenskega dela v republiški košarkarski ligi V Kranju Triglav : Tivoli Danes se bo prvenstvo v prvi moški republiški ligi nadaljevalo s tekmovanjem v jesenskem delu. Na sporedu je le še 6 kol, ker so 3 povratna srečanja odigrali že spomladi. To je bilo potrebno za- Zimsko kopališče za 29. november Kranj — Kot smo zvedeli na zavodu za stanovanjsko in komunalno gradnjo, so te dni v stavbi, kjer bo zimsko kopališče, po kratkem zastoju spet pričeli z delom. Medtem ko je vse ostalo (vključeno s toplotnimi napravami) že izgotovljeno, pa bodo sedaj bazen obložili še s higienskimi plqščicami in montirali čistilne naprave, ki sprva na objektu niso bile predvidene. Za to bodo morali enega izmed kopaliških prostorov poglobiti in zbetonira-ti, vanj pa namestiti peska in kemikalij. Načrte za čistilno komoro, skozi katero bo (tako kot v letnih kopališčih) iz bazena odtekala voda in spet dotekala vanj, je izdelal inž. Maček, ki bo strokovno vodil zaključna dela pri izgradnji kopališča. Pred dokončno ureditvijo bazena se je pojavil tudi predlog, da bi bilo boljše in ekonomičnejše gretje vode z izgorevanjem mazuta, vendar je sedaj stvar že tako daleč, da bodo prvo sezono greli vodo s premogom. — Po nekajletnem čakanju bo torej novo zimsko kopališče v Savskem logu začelo obratovati konec novembra. V zvezi z nadaljnjimi deli v novem kranjskem športnem parku so nam na zavodu povedali, da bodo najprej v spodnjih prostorih tribune uredili garderobe in sanitarije ter pri vhodu ograjo in blagajne. Zaenkrat pri spomeniku padlim športnikom še ne bodo postavili okrasne ograje, pač pa bodo dokončno uredili sedeže na tribuni in dostop nanjo; razen tega pa tudi pomožno nogometno igrišče, da bo na njem sploh moč trenirati. — 2. to, ker so že oktobra na vrsti kvalifikacije, v katerih se bo prvak 1. republiške lige potegoval za vstop v prvo zvezno ligo. štiri točke, ki ločijo tretjega na lestvici od predzadnjega, kažejo na veliko izenačenost moštev, hkrati pa napovedujejo ostro borbo za obstanek v ligi. V njej bo moral prav. gotovo pokazati vse svoje sposobnosti tudi kranjski Triglav, če se ne bo hotel pridružiti Mariboru, ki ima odhod iz lige že skoro »zagotovljen«. Triglav ima pred predzadnjimi Domžalami 4 točke prednosti. Ze po tradiciji pa Kranjčani jeseni močno popustijo in na lestvici zdrknejo navzdol. Tokrat se tradicije ne bi smeli pretrdo držati, ker bi popoln neuspeh v zadnjih šestih tekmah prav gotovo pomenil odhod v drugo ligo. Za zanesljiv obstanek v ligi bi moral Triglav nabrati v jesenskem delu vsaj 4 točke, to se pravi: dvakrat zmagati. Na domačem igrišču igra še s Tivolijem, Lesonitom in Ilirijo, zunaj pa s Slovanom, Domžalami in Elcktro. Največ upanja na 4 točke je v tekmah z Lesonitom in Ilirijo, še posebno, ker je Triglav izrazito moštvo domačega igrišča. Drevi bodo igrali kranjski košarkarji na domačem igrišču s Tivolijem. V spomladanskem delu so Kranjčane prav mladi in hitri igralci Tivolija premagali z največjo razliko (14 košev). Tokrat imajo triglavani sicer prednost domačega igrišča, vendar so v precej slabši i formi kot spomladi, razen tega pa ne bo igral Belehar I, ker jo poškodovan. — L. S. DANES OPOLDNE NA VRŠIČU — Nova Gorica, 23. avgusta — V da dašnjj VII. etapi mednarne kolesarske dirke »Po Jugoslaviji« od Pule do Nove Gorice (120 kilometrov) je zmagal Nizozemec DOEK — v času 5:23,35. Isti čas je doseglo še kakih 20 kolesarjev, med katerim je bil tudi nosivec rumene majice — član prve slovenske ekioe ANDREJ BOLTE2AR. Tako bo ta mladi, odlični tekmovavec tudi juitri, ko bo na sporedu 190-kilometrska etapa Nova Gorica— Vršič, nosil častno rumeno majico, ki pomeni vodstvo v generalni razvrstitvi posameznikov. Start osme etape bo ob 8.30 v Novi Gorici, medtem ko bo cilj okrog 11.50 na Vršiču. Začetek devete etape bo ob 15. uri v Kranjski gori, na Jesenicah bo »karavana« že okrog 15.30, v Kranju pa jo pričakujejo uro kasneje. — Na sliki ANDREJ BOLTEŽAR, noslvec rumene majice Mednarodni šahovski dvoboj Šahovsko društvo Jesenice je imelo v gosteh šahovsko ekipo Turn iz Dehrna pri Frankfurtu v Zapadni Nemčiji. V četrtek dopoldne so organizirali gostom izlet na Vitranc in na Vršič, zve- čer pa je bil v šahovskem domu na Jesenicah mednarodni šahovski dvoboj, v katerem so zmagali domačini s 4,5 proti 3,5. Rezultati: Jesenice — Longer pol točke, Kočevar 1, Roblek 0, Zupan pol, Simčič 1, Strumbl 0, Zorko 1, Pograc pol točke; Turn Dehrn-Hcilemann pol, Laubbeger 0, Bohr 1, Kuch pol, Lottenbecher 0, H. Neuhebauer 1, Sibenster 0, J. Heugebauer pol točke. Gostje,,' katerim sb organizirali včeraj ogled tehničnega muzeja in izlet na Bled, so vrnili obisk jeseniškim šahistom, ki so gostovali v Bohrnu v juniju letos. — Gostje so pred otvoritvijo dvoboja poklonili v sklad za pomoč Skopju 30 RM in 2000 dinarjev mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam ali zamenjam NSU Prl- mo 150 cem za dvosedežnj moped T-12. Ogled v sredo popoldan in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 3114 Prodam hišo z vrtom v okolici Kranja. Stanovanje je delno vselji-vo. Naslov v oglasnem oddelku 3119 Poceni prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opravo in samsko spalnico. Ogled vsak dan popoldne. Naslov v oglasnem oddelku 3134 Prodam fiat 600. Šenčur 209 3135 Prodam kravo, ki bo septembra drugič teletila. Cerklje 86 3136 Prodam dve novi zakonski postelji z vgrajenima nočnima omaricama. Naslov v oglasnem oddelku 3137 Ugodno prodam žensko kolo. Trboje 4 3138 Prodam kravo po izbiri. Cerklje št. 103 3139 Prodam zazidljivo parcelo. Pivka 15, Naklo 3140 Zaradi selitve poceni prodam sobno opravo. Naslov v oglasnem oddelku 3141 Prodam nova borova garažna vrata 190x200 cm. Naslov v oglasnem oddelku 3142 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage TEREZIJE PERNUS se zahvaljujemo vsem, ki so se od nje poslovili, ji poklonili cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. ' Posebna hvala dr. Pogačarju in strežnemu osebju neurološke klinike v Ljubljani za vso skrb in nego, ki so ji izkazali v njenih zadnjih dneh. Prisrčna hvala vsem, ki so nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Ljubljana, Kranj, Maribor, dne 23. VIII. 1963 Žalujoče družine: Pernuš, Potušek, Mihelčič Ob bridki izgubi moje ljubljene žene JOŽICE RE2EK se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste se prišli poslovit od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujem tov. primariju dr. Brand-stetterju in njegovi soprogi za požrtvovalno skrb v času bolezni pokojnice. Zahvala gre tudi duhovščini za spremstvo in pevcem za lepo izvajanje žalostink. Se iskrena zahvala družinam Dornik, Kumel, Vrtačnik, Kokošinek in ostalim sosedom, ki so mi stali ob strani ob moji nesreči, prav tako za pomoč in naklon jenost obrata Elektropeč Z. J. Vsem darovavcem vencev in cvetja, še posebej pa kolektivu elektropeči in Krajevnemu odboru SZDL Podmezaklja, iskrena hvala! Žalujoči mož Tone Rcžek, pokojničine sestre Polona, Mici in Lojzka ter ostalo sorodstvo. Ugodno prodam 50 lito/.cleznih cevi, premer 10 cm in generator na isto smerni tok. Janko Frelih, Ko-pačnica, Gor. vas nad Škof jo Loko '3143 Ugodno prodam dobro ohranjeno NSU Primo 175 ccm. Bukovec, Lancovo 23 pri Radovljici 3144 Ugodno prodam rabi jen flat 600. Naslov v oglasnem oddelku 3145 Poceni prodam radio aparat, moško ln žensko kolo, vse staro in uporabno ter novo kletno ma-cesnovo okno 130x60 z dvojnimi stekli. Naslov v oglasnem oddelku 3146 Prodam desni vzidljiv štedilnik. Kranj, Štirnova 9 3147 Prodam 14 mesecev starega nemškega ovčarja Z rodovnikom. Naslov v oglasnem oddelku 3148 Prodam vprežne grabi je in obračalnik. Vodnikova 215, Ljubljana 3149 Do 2000 kg zajamčeno zdravega semenskega krompirja »Vesna« prodam zaradi pomanjkanja prostora po zelo ugodni ceni čimprejšnjemu kupcu. Naslov v oglasnem oddelku 3150 Krave, dobre mlekarice, po izbiri prodam. Podreča 28 3151 Prodam kravo s teličkom. Dimije 75 - ■ • f 31521 Prodam strešno opeko »Bobro- j vec«. Britdf 77 3153 Prodam levi vzidljiv štedilnik, jazz trobento in 83 komadov te-raco plošč. Kranj, Zadružna 1 3154 Prodam NSU maksi 250rxm,tip 1956 ali zamenjam za moped. V račun vzamem gradbeni material. Prodam tudi nekaj tisoč komadov strešne opeke »Bobrovec«. Predo-sljc 12 3155 Ugodno prodam zlatarsko preso in rabljen elektromotor 0,25. KVV. Naslov v oglasnem oddelku 3156 Prodam novo, svetlo pohištvo za dnevno sobo, izdelek Marles. Biz- jak, Kranj, C. Kokrškega odreda ! 8 a pri Vodovodnem stolpu 3157 Prodam 70 kg težkega prašiča. Srednja vas 57, Šenčur 3158 Prodam tranzistor znamke »Be-lind«, levi štedilnik znamke »Tobi« in oblogo za steno iz drvonitke. Markuta, Kranj, Zanova 18 3159 Prodam 6 tedno stare pujske. Angela Mcžnarc, Selo 22, Žirovnica 3116 Poceni prodam nekaj kosov sobnega pohištva. Erna Gogala, Kranj, Stara c. 2 3191 Prodam več jagodovih sadik. Hotemože 5 3192 Prodam 2 prašiča od 50 do 60 kg težka. Starctova c 14, Cirčc 3193 Prodam srednjo kosilnico nemške znamke. Naslov v oglasnem oddelku 3194 Prevleke za sedeže avtomobilov in motorjev poceni dobite pri Bohorič, Kranj, Gregorčičeva 1 3195 Ugodno nrodam kuhinjsko kredenco, radioanarat ln globok Italijanski otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 3196 Prodam dobro ohranjen vzidlllv štedilnik s ploščicami. Okorn, Naklo 3197 i Prodam za več vor, stoječe otave j v Krizah. Sitar, Križe 34 3198 Prodam nov emajliran štedilnik ' »Goran«. Naslov v oglasnem oddelku 3199 Prodam 7 mescev brejo kravo. Voglje 52 3200 Ugodno prodam snalnlco. Poiz-ve se: T. Soklič, Kranj, Pot na kolodvor 4 3201 Prodam 400 komadov monta nneke 14 x ?.fl x 25. Franc Roblek, Britor 59, Kranj 3202 Prodam nov tranzistor »Arena« / garancijo za 24.700 din. Šenčur 241 3203 Prodam 2430 komadov zarezne strešne oneke. Franc Jesenko, Škofia Loka, Demšarjevo predmestje 3204 Izdaja in liska CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 —• TekočI račun pri NB v Kranju 607 11 1-135 — Telefoni: glavni urednik 24 73, odgovorni urednik 21-90, uredništvo ln uprava 21-90 — Letna naročnina Usta znaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, posamezna številka 10 dinarjev, sobotna Številka pa 20 dinarjev OSMRTNICA Naznanjamo žalostno ve?t, da nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama ANA TERAN, roj. FINZGAR Pogreb drage pokojnice bo danes, v soboto ob 16. url izpred hiše žalosti v Bistrici 1 na pokopališče v Podbrezje. Žalujoči: sin Peter ter hčerki Cilka in Anica z družinami LOTO Začasno poročilo za 34. kolo lota — Žrebanje 21. VIII. 1963. Izžrebane številke: 9 17 22 25 28 44 in dodatna 30 PETICA — 469.125 ČETVORKA — 5.857 TROJKA — 472 ČETVORKE # Radovljica (1) 72-K-759456/4 TROJKA ® Jesenice 39 009293/2 J 614340 4 J 614350/4 J 614351/4 # Kranj 46 K 786383/4 K 786391/4 K 786415/4 K 786450/4 # Kranj 47 248467/4 O Radovljica 72 K 759427/4 K 759453/4 K 759470/4 K 759484/4 # Bled 73 291250/4 291319/4 # škofja Loka 88 K 796580/4 Dokončno poročilo za 33. kolo lota — žrebanje 14. VIII. 1963 PETORKE — 800.409 Četvorke — 8.117 Trojke — 493 Rok za izplačevanje do 22. oktobra 1963 K 759450/4 K 759470/4 K 759472/4 K 759485/4 291303/4 kupim Iščem vajenca aH vajejj» J krojaštvo. Stane Galjot, Tave* ^ va, Kranj u-«*< pisujc naslednja prosta ostalo Hotel Evropa Kranj sprejme za Dancing kavarno od 20. septembra dalje kavarniškega vratarja za prodajo konzumacijskih vstopnic in vzdrževanje reda. Ugodna honorarna zaposlitev. V poštev pride starejša, energična oseba z uglajenim vedenjem. 3166 Avtomoto društvo Škofja Loka-šola za voznike amaterje AB kategorije prireja nov tečaj za začetnike. Prijave sprejema do 1. 9. t. 1. tovariš Jesenovec v trgovini Peko škofja Loka. 3167 Intelektualec išče sobo v Kranju ali neposredni okolici. Ponudbe poslati na Zavod za zaposlovanje 3168 Priletna ženska želi spoznati upokojenca zaradi ženitve. Ponudbe oddati pod »Dobra gospodinja« 3169 Iščem gospodinjsko pomočnico, hrana —• stanovanje. Plača po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 3170 50.000 din nagrade dam tistemu, ki ml nudi dvosobno stanovanje v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 3171 Delavka gre po službi pomagat ali varovrft otroka za sobo. Ponudbe pod »Nujno« 3172 Krojaško pomočnico sprejmem takoj ali po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. V. c. St. Žagarja 48, Kranj 3173 Stanovanje začasno dobi krojaška pomočnica, ki bi po službi hotela šivati in pomagati pri gospodinjstvu. Naslov v oglasnem dd-delku 3174 Sprejmem vajenca za soboslikar-sko in pleskarsko obrt. Naslov v oglasnem oddelku 3175 Mirno dekle Išče sobo v Kranju ali okolici. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku 3176 Dve dijakinji sprejmem na stanovanje v centru mesta. Naslov v oglasnem oddelku 3177 mesta: 1 2 šoferja D kategorij6 1 nabavljača avtomate^ , 1 pomožnega skladih« i več verz. avtomehaJH* 1 čistivko za avtobuse 1 pralca avtobusov Pogoj za vsa Pr0sttti mesta je stanovanje v *► $1 neposredni bližini. Ose?envCjj» * ki po pravilniku. RazPlS zasedbe delovnih mest. RAZPIS Letaisko-modelarska vplauje ^ - v začetni tečaj mladh** ^cF dlnce od 12. do 18. ' g* Vpisovanje je v l^.fgj v Osnovni šoli Stane Zag jjj (Planina), Cesta l v|£ ti? vsak dan od 8. do ^ no do 10. septembra ^ ju na šolnina znaša 4W vplača pri vpisu. . šola nudi mladim splošno tehnično fna"Ji0 r,«, va letalskih modelov; ^ no poznavanje leta** . & vzbuja pri njej term ^ ^ e^ ročno spretnost, ?m ,jUbe^ j*' tiko, natančnost m j a pn,, letalskega športa, Pom jk biri poklica in vzgaj* nika-letavca. L čipkarski dan . »Turistično društvo .^f prireja turistično nar red^. C.PKA**« v Železnikih, ki bo v avgusta. . ,nQ zaO* Program bo izred*0 Vljudno vabljeni. PRODAJA KARAM^1 FIATA 1»BU ^ , v sredo, 28. aV8u^I«V?-5< javni licitaciji najbolj nlku (zasebniku * ^«1»» l«j pravni osebi)k««^ff«irftf i a Kranja ..... pravni osem£~- ^ v. Sprejmem sobosllk«.rskega ln ni avtomobil Fiat i lo-^P pleskarskega vajenca z dovršenimi . nik 1962 s PrevOŽe"er,a P m^ij osemletke. Jože Cigrovski,1 Začetna izklicna c avtOI\„ Gorenjska 39, Radovljica 3178 dfn.~ Predhoden °%^0i 7- jj J Sprejmem pečarskega pomočni-: je možen vsak a gasi ^ J mje peči in delo ure v garaž^P^ 40, Wf3 & ka za zuna j postavljanje j./C1.1 m utiu ■ ----i,.j-j^pva V0<& . ter fanta za priučltev. Anton te Kranj, Kian«^ jzVr^' fjj navedenem času < ^ fcn» Golob, pečar, Bečanova 11, Tržič navedenem , ica j — 0000, prodaja. Zavarovam