Registered by Australla Post — publication no. VAR0663 misli KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni ni vključena! (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje * Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen ( Est.) leta 1952 + Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) FR. BASIL A. VALENTINE, O. F. M., Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 + Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 + Letna naročnina (Subscr.) $ 6.—. izven Avstralije (Overseas)i $ 1 0.—. letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej + Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec + Stava (Setting): MISLI, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 + Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110 SLIKA naslovne strani: Zadnji sončni žarki poljubljajo Cerkniško jezero. Ne bo dolgo, ko ga bo objel spokojni mrak. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) - Cena prvega dela 7. dol., drugega dela pa 8.50 dol. ANGLEŠKO—SLOVENSKI in SLOVENSKO—ANGLEŠKI SLOVAR v eni knjigi (Komac — Škerlj), žepna izdaja, je pošel in čakamo nove dobave. ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. -Obsežno delo dr. J. Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,— dol. (Posamezne knjige: prva 7.—, druga 9,— in tretja 28,— dol.) LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in povojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol. VERIGE LAŽNE SVOBODE — Zanimiva najnovejša knjiga izdana v slovenskem zdomstvu. Napisal misijonar Andrej Prebil. - Cena vezani knjigi 13,— dol., broširani pa 10,— dol. ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ — Spisal Franc BOkvič. Cena 6,— dol. ZEMLJA SEM IN VEČNOST — Pesmi Karla Mauserja. Cena 5. dol. MATI, DOMOVINA, BOG - Pesmi Ludvika Ceglarja. Cena 2,- dol. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2,— dol-PERO IN ČAS L— Izbor iz pisanja Mirka Javornika od 1927 do 1977. Obsežna knjiga 529 strani. Cena 15,- dol. NAŠ IN MOJ ČAS —Zbirko študij etničnih in kulturnih vprašanj je napisal filozof Vinko Brumen v Argentini. Cena vezani knjigi 13,— dol., broširani pa 10,— dol. ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA - Strani 280. Cena vezani knjigi 16,— dol., broširani 13,— dol. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjava prič o teharskih dogodkih po vojni v letu 1945. — Cena 2,— dol. V ROGU LEŽIMO POBITI — Napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev po vojni v letu 1945. — C ena 2,— dol. (Dalje na notranjih zadnjih platnicah!) RES, človek obrača, Bog pa obrne! Tako sem se trudil, da bi že enkrat prišel Z mesečnimi izdajami MISLI na zeleno vejo in bi izhajale — lepo kot se spodobi -redno v prvi polovici meseca. Pa je nepričakovano potrkala bolezen — najprsj hud prehlad, nato pa zastrupljenje leve nove (doktor pravi, da me je najbrž kal pičilo) in moral sem hočeš-nočeš obležati. Sicer imam do bolniškega dopusta že dolgo pravico — ves čas od tiste avtomobilske nesreče leta 1967 še nisem bolan poležaval. Navadno si z nekaj aspirini pomagam preko prvih znakov bolezni in vročine , da me ne vrže. Zdaj pa ni šlo drugače — moral sem v posteljo in vse de- lo s SEPTEMBRSKO ŠTEVILKO MISLI vred je moralo čakati mojega okrevanja-Ne trdim, da sem nenadomestljiv, a vsi izseljenski duhovniki s svojimi različnimi in številnimi službami smo čudne izjeme. Delaš in garaš za svojo narodno skupino — v zahvalo pa še slišiš, kako ti je f letno in kako lahko delo imaš. A ko zboliš — vse zastane. Tako sam si za vse — nikogar ni, da bi zagrabil namesto tebe. ■ ■ No, teh nekaj besed v opravičilo, da se ne boste preveč jezili, ko boste septembrske MISLI brali — v oktobru . . . — Urednik in upravnik bgzi misli V rj.v/ J ,n ^.človeške LETNIK 32 ŠT. 9 SEPTEMBER 1983 VSEBINA + Osemdesetletnik moli — stran 225 + Zrno ali list? — stran 226 + Blagrovanje nekega starega človeka — stran 226 + Slovenske vrednote — Iz govora prof. Vinka Lipovca na letošnjem Slovenskem dnevu v Kanadi — stran 227 + Stoletnik Rudolf — j. v Družini — stran 228 — §e o državljanstvu — Aleksandra L. Ceferin — stran 229 + Slovenik — poročilo in prošnja — Rektor Msgr. Dr. M. Jezernik — stran 231 + P. Bazilij tipka ... — stran 233 + Slovenec vice - konzul (John Falež) — stran 236 + Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 237 + Koncert 1983 — D. C. — stran 238 + Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 243 + Odšla je po plačilo (t Sonja Hribar) — P. Valerijan — stran 244 + Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 245 + Naše nabirke — stran 245 + Obljuba — Iz “Nedelje” — stran 247 + Izpod Triglava — stran 248 + Z vseh vetrov — stran 250 + Kotiček naših mladih — stran 252 + Križem avstralske Slovenije — stran 253 + Tudi skozi stisnjene zobe se da zbijati Sale — stran 256 + Osemdesetletnik moli V roke mi je prišla “Molitev osemdesetletnika ”, ki jo je na-Pisal Stanko Stefančič iz Dekanov — letos v avgustu je umrl v starosti 82 let. V teh preprostih vrsticah je toliko vere in mo-drih naukov za vse, da sem jih sklenil posredovati kot uvod-nik v mesecu septembru, ko obhajamo Dan ostarelih. Ljubi Bog, zahvaljujem se ti, da si mi dal doseči tako viso-° starost. Zahvaljujem se ti za to dolgo življenje in za vse do-,rine> ki si mi jih dal v življenju.Zahvaljujem se ti za dar petja, 1 *ne je zabavalo skozi vse življenje doma in v cerkvi, po sve-med delom in počitkom. Petje mi je bilo kot dobra hrana, uhvaljujem se ti za dar zaupanja v tvojo previdnost, ker sem Vedno vanjo zaupal doma in po svetu, da si me spremljal in v°dil vse Uvljenje. Večkrat si me otel smrtnih nevarnosti in Sarne smrti. Zahvaljujem se ti, da si dal prav meni od enajstih ^°jih sovrstnikov doživeti najvišjo starost. Edini jaz sem pre-'0ra!il osemdeset let. Čutim se kot nagrajenega v življenju, eprav se ne dajo poravnati. Edino ti, moj Jezus, lahko vse niadeže očistiš in zlome zravnal. Premišljujem, kako sem mo-^ prav jaz to napraviti, vendar vem, da sem edini prehodil to St°pnilče in zato vzklikam in prosim Boga, Če je mogoče, da 1 da to pot te enkrat prehoditi, ker mislim,da bi jo prehodil . VeČjo pozornostjo. Toda Bog pravi takole: “Človeku podarim eno samo posvetno Življenje, svobodno, da si ga sam u-. eri ter ga vodi po svoji volji. Ali gorje tistemu, ki ga zavozi Pravega tira, ni vec vrnitve na prejšnji tir. Na dober tir ga °rda Je spravi, a na prvi tir nič več. Čas beži in vse zamujene je °^nosti odnese s seboj. Zato bodi pozoren, človek, preden Prepozno. Ko si si postavil življenje na prvi tir, vozi po ti-c ■. tiru, z največjo pozornostjo, če hočeš priti do glavnega ZRNO ALI LIST? Naše življenje pogosto primerjamo listu, ki v jeseni ves porumenel pade na zemljo in propade. Jezus pa je primerjal ftloveSko življenje zrnu, ki pade v zemljo,da znova zraste iz tal in obrodi nove sadove ... V ^ Odkar sem prekoračil osemdeset let, imam to življenje, ki ga še živim, za nameček; vem, da ne živim zato, ker mi to življenje še pripada. Kot tak ne morem več računati na leta, Se na mesece ne in ne tedne, ostane Se kak!en dan življenja. Odvisno pa je od zdravja in božje volje. Sam sem pri slabem zdravju. Moram se sprijazniti s smrtjo, pri taki starosti, posebno ie, Se ni zdravja. Kljub temu Še ne bi rad umrl, ne bi rad zapustil žene, ker sva zelo navezana drug na drugega, ne bi prebolela. Vidim, da me ona, kljub temu da sem ji v veliko breme, ker potrebujem za vse njeno pomoč, postrežbo in vodstvo, ne bi rada izgubila. Čeprav nimam veČ ni S od življenja, 'ie ne bi rad umrl. In tako molim k Bogu: Ljubi Jezus, ti sam dobro veš, da ne bi še rad umrl. Rad bi doprinesel limvei, kar sem po nemarnem zamudil, rad bi storil Še kaj dobrega na tem svetu. Večkrat me navdajajo slabe misli in želje, zato prosim: Jezus, odženi od mene vse slabe misli, želje in skušnjave. Podari nam tisti blateni mir, ki si ga pred 2000 leti dal pastirjem, ljudem dobre volje v Betlehemu. Ker pa bo nekega dne vendar treba umreti, večkrat premišljujem, ko se zjutraj zbudim, ali ni mogoče to moj zadnji dan. Zatečem se k Bogu in molim: Ljubi Bog, tebi izročam svojo dušo, da mi jo očistiš grehov in opereš vsakega madeža, da bo vredna udeležbe v tv op presveti častitljivi družini. Preproste besede osemdesetletnika, ki so prišle iz srca, polnega priznanja Hovelkih slabosti, pa kljub starosti tudi želja in upov. Vse pa pokriva in blaži neomajna vera, k1 tako čudovito pozlati zarjo zahajajočega življenja. Brez njene trdne opore bi se življenje ostarelega izgubljalo nekje v brezizrazno meglo. Žalosten konec žalostnega življenja. Vera je vsekakor velika milost. Podarjen zaklad — a na nas je, da ga lahkomiselno ne zapravimo. BLAGROVANJE NEKEGA STAREGA ČLOVEKA BLAGOR NJIM, ki imajo razumevanje za mojo spotikajočo se nogo in mojo tresočo se roko! BLAGOR NJIM, ki doumevajo, da se mora moje uho napenja ti, da bi lahko sprejelo vse, kar mi kdo govori1- BLAGOR NJIM, ki se zdi, da vedo, da je moje oko postalo motno in moje misli počasne! BLAGOR NJIM, ki se s prijaznim nasmehom pomudijo, da bj z menoj nekoliko pokramljal1- BLAGOR NJIM, ki nikoli ne rečejo: "To zgodbo ste mi danes že dvakrat povedali7 BLAGOR NJIM, ki mi dajo doživeti, da sem ljubljen, spoštovan in brez občutka zapuščenosti■ BLAGOR NJIM, ki mi v svoji dobroti lajšajo dneve, kateri s0 mi še ostali na poti v večno domovino■ Slovenske vrednote Kanadska Slovenija praznuje vsako leto svoj Slovenski dan — ob njem spet in spet dodaja k žaru svoje narodne plamenice. Tu je nekaj misli iz letošnjega govora prof.VINKA LIPOVCA, ki naj koristijo tudi nam.- Ur. SLOVENSKIM vrednotam ste posvetili ta Slovenski dan. O njih bomo torej razmišljali. Na prvem mestu omenimo slovensko zemljo, našo r°jstno domovino! Čeprav živimo že desetletja daleč nje, čeprav smo se v glavnem vsi vživeli v novo o-*°lje in nam je to postalo domače in ljubo, saj je kon-Cn° tu rojstna domovina že večine naših otrok, na Sv°jo lastno rojstno domovino nismo pozabili. Nosi-JJ10 jo v svojih srcih, ljubimo jo ne oziraje se na to, Kdo tam narodu vlada, kdo mu kroji usodo. Znani nemški pesnik Friedrich Schiller je v eni svojih pesmi ugotovil:“Gospodarji prihajajo in odhajajo — narod Pa ostane!” To se je godilo tudi z našim narodom. Pred več kot 400 leti je poselil svojo sedanjo domovino. Segal je . preko njenih sočasnih meja: na severozahod do 'Zv'rov Drave in Mure ter do bregov reke Travne na ^ašnjem Bavarskem, na sever do Donave in še preko na vzhod daleč preko okolja Blatnega jezera v Podnjo Panonijo. Naši predniki so poselili ozemlje, je v devetem stoletju obsegalo okoli 70.000 kvantnih kilometrov, skoraj toliko kot sedanja Avstrija. . Nemški pritisk na severozahodu in severu ter mad-Zarski na vzhodu sta to ozemlje v stoletjih skrčila na ekako 24.000 kvadratnih kilometrov — nekaj manj, meri današnja Albanija — kljub vsej trdovratnosti vztrajnemu odporu slovenskih rodov, ki so svojo mijo ljubili in jo branili z vsemi razpoložljivimi sred-Prenekaterikrat s svojo krvjo. Slovenski grunt ima korenine do pekla!” Te bese-slovenskega pisatelja veljajo tudi za slovenski grunt Slršern smislu — za vso slovensko zemljo, za našo slo-sko domovino v celoti. Rod za rodom naših pred-v ,0v J° je obdeloval, pridobival iz nje hrano, gradil, r rzeval in varoval svoja bivališča na njej pred sov-^niki vseh vrst. Turki so nad dvesto let — vse 15. in le ' stoletje — iz leta v leto vpadali v slovenske deže-SUžJ‘h Plenili, požigali in odvajali njene prebivalce v Pu n-St' Pradec*ie n‘so omagali, niso v strahu za-jCe Svojih domov, ampak so te, svoje žene in otro-(5QV^trajn°. odločno in pogumno branili v utrjenih ta-nih ’ ^ so j>h zgradili okoli cerkvic na težko dostop-8°rah in hribih po vseh slovenskih deželah. Ko so branili svoje življenje, svoje družine in svoje domove, so Slovenci iskali pomoč, podporo in zaupanje v uspeh svojih naporov pri Bogu. To dokazujejo še danes številne cerkve in cerkvice na gorah in gričih naše rojstne domovine. Te cerkve in cerkvice so priče druge pomembne slovenske narodne vrednote — krščanske vere. To so naši pradedje sprejeli proti koncu osmega stoletja. Prinesli so jim jo misijonarji iz Ogleja in Salzburga, njihovo delo pa so dopolnili sto let kasneje sveta Ciril in Metod ter njuni učenci. Krščanstvo je prišlo na Slovensko z Zahoda, iz Ogleja in Salzburga, ki sta bila povezana z Rimom. Z Rimom je ostala povezana Cerkev na Slovenskem skozi vsa dolga stoletja kljub pritiskom, vabam, preganjanjem ... Slovenska povezava z rimskim krščanstvom ter tako z zahodnim svetom je dala slovenski kulturi, slovenskim življenjskim nazorom, slovenskemu gledanju na svet svoj pečat, ki ga čas ni izbrisal. Ta slovenska usmeritev, ta slovenska povezava z Zahodom, je tretja pomembna slovenska narodna vrednota, ki jo moramo ohranjati ne le med nami v Kanadi (in Sloveniji v svetu — op. ur.), ampak tudi v naši rojstni domovini Sloveniji. Slovenski jezik in slovensko narodno izročilo sta še posebni vrednoti, ki ju ne smemo zanemarjati, pozabljati ali celo opuščati. Sta izraz našega duha, dokaz naše narodnosti, naše narodne pripadnosti. Oklepajmo se ju z vso ljubeznijo, varujmo in ohranjajmo ju tudi pri naših otrocih, vnukih in pravnukih! Ne pozabimo, kako prijetno nam je pri srcu, ko zaslišimo v tujini, med tujci domačo slovensko besedo! Kot prijetna, vesela pesem nam zveni. Sami sebi večkrat očitamo, da smo vse križemkra-žem sprti med seboj, da kaj takega pri drugih narodih ni. V svojem življenju sem imel precej priložnosti opazovati življenje drugih narodov; lahko trdim, da je sporov tudi pri drugih narodih dovolj, morda še ostrejših in trdovratnejših. Kadarkoli je našemu narodu grozila velika nevarnost, so vodniki različnih skupin in strank^vedno imeli toliko čuta odgovornosti, da so svoje skupinske in strankarske koristi podredili skupni narodni koristi. Tako tudi v drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji. Izjema so bili le komunisti, ki pač ne vidijo naj- višjega dobrega v kaki narodni skupnosti, ampak v zmagi komunizma po vsem svetu. Ostanimo zvesti slovenskim izročilom, ohranjajmo naše narodne vrednote, posnemajmo nesebičnost in požrtvovalnost naših prednikov, kadarkoli gre za skupno slovensko stvar! Rožnik nad Ljubljano StaCettti& STAROSTA med Tinjanci, Rudolf Primožič, je prvič shodil pred sto leti. “Ko preteče prvo leto v drugem stoletju življenja, potem znova shodiš, "je pomodroval naš stoletnik in odložil motiko, s katero je rahljal zemljo v svojem vinogradu. Na vrhu Tinjanskega hriba, tem najimenitnejšem razgledišču, kar jih premore Slovenska Istra, so tekla vsa njegova dosedanja leta. Od rojstva v septembru 1882 do danes. “In če Bog da, tudi še naprej - do smrti, ki se ji ni treba prav nič podvizati. Saj je še čas ...” Dobro uro pred mojim prihodom se je bil odpravil v svoj vinograd. Ob sedemdeset metrov dolgem latni-ku, v katerem je okrog osemdeset sadik vinske trte, je z motiko obračal zemljo. Tu bo še nekaj zasadil. Mora se s čim preživeti. Sam je. Otroci so po svetu. Štiri rodove je doživel. Sedaj je pra-pra-pradedek. Začel je živeti njegov peti rod. Vseh niti ne pozna. Štirinajst let mu je bilo, ko je moral na delo v tržaško Livarno. Treba je bilo delati... “Čas je šel.. . Jaz sem ostal brez možnosti za šolo. Tako še dandanes ne znam pisati ne brati, pri vojaki med prvo vojno pa sem bil odličen kuhar. Govori pa sem rusko, italijansko, najraje in najlepše pa slo■ vensko. Živel sem pod štirimi državami: petindvajset let pod Italijo, eno leto pod Nemci, šestintrideset M pod Avstroogrsko, od leta 1945 pa pod Jugo slav1' Stoletnik Rudolf tudi pri svojem dolgem življe>V' skem stažu še vedno rad prihaja k maši v tinjansk0 cerkev, ki je vrh hriba. Maje z glavo, ko steče beseda 0 dandanašnjih ljudeh in njihovi veri. “Ljudje so tudi dandanašnji verni, toda razvadili so se, pomehkužil' so se. Le malo dobre volje bi morali imeti, pa bi Prl' šli k nedeljski maši...” Red moraš imeti v življenju, pa dolgo živiš, PraVl Rudolf, stoletnik. So pa izjeme. Njegov rod je zdrav-tudi drugi njegovi sorodniki in predniki so dolgo -l' veli. Mama je živela 96 let, njen brat je tudi imel 2° sabo “stoenko ”, ko je umrl. Toda od njegovih šestil1 otrok so le trije še živi. Stoletnik ljubi življenje 1,1 tinjski svet, toda pripravljen je vsak dan, da ga Go spodar življenja pokliče. j. (v “Družim ' Še o državljanstvu V avgustovi številki MISLI sem na straneh 222/3 objavil pismo naročnika iz St. Alban-sa, Vic., o enkratnih vizah, potnih listih, o dvojnem državljanstvu in podobno. Pismo je bilo povod več dopisom bralcev, ki opisujejo različne izkušnje z jugoslovanskimi oblastmi. V njih vrsticah je več vprašanj kot odgovorov. Zato sem naprosil gospo Aleksandro L. Ceferin, ki je že leta aktivna pri avstralskem multikulturalizmu, če bi o vprašanju državljanstva nekaj napisala za naše bralce. Priobčeni članek naj služi v boljše razumevanje državljanstva in tudi bolj premišljeno ravnanje, da nas dejstva ne presenetijo. — Urednik. POVOD za današnje pisanje je članek, ki ga je v Uvodu opisal p. urednfk. Omenjenega pisma ni razpravljati v podrobnostih, ker v mnogem ni točen. Pi-Sec je prišel do zaključkov na osnovi informacij, ki niso povsem avtoritativne, poleg tega je prezrl razlike v odnosih med državami. Kar velja za jugoslovanskega izseljenca v Nemčiji, ni nujno, da jugoslovanske °blasti uporabijo v Avstraliji. Svojčas sem že pisala v MISLIH o državljanskih vPrašanjih in se bom danes omejila na nekaj zadev, ki mora prebivalec vsake države hočeš-nočeš upošte-Vat>, poleg dane izbire v posameznih primerih, ko se vsak sam prostovoljno odloči. Državljanstvo za prebivalca vsake države pomeni ne Samo pravice in dolžnosti, ampak vsestransko udej-stv°vanje in sodelovanje. Z državljanstvom ima posameznik urejen pravni položaj ter vse prednosti in Možnosti za razvoj svoje osebnosti v korist sebi kot . elu skupnosti, pa naj bodo njegovi osebni, čustveni ‘n gmotni razlogi še tako raznovrstni. Vsaka država, tako tudi Jugoslavija, ki je članica . druženih narodov, podpisnica mednarodnih pogodb 'n pogovorov, s svojo ustavo ter zakonskimi dopolnili . °*oča pravice in dolžnosti svojih državljanov. Sedaj v socialistični Jugoslaviji v veljavi četrta ustava, iz a 1974 — prej so bile sprejete ustave leta 1946, 53 in 1963. Vključena so tudi zakonska dopolnila leta 1967, 1968 in 1971. Kot suverena država si ti . Je izključno pravico tolmačenja in izvajanja 1 mednarodno prevzetih obveznosti. ^ ugoslovanski državljan, ki si zunaj pridobi drugo zav]janstvo, ne izgubi avtomatično jugoslovanskega. r)e ar pride na jugoslovansko ozemlje, oblasti lahko k i Cvetje vseh vrst in za vse prilike > J nudi melbournskim Slovencem J I ANN-GVVENN BOUTIOUE FLORIST I < > < 186 Moreland Road, Brunswick, Vic. j - Tel.: 386 5496 - Po urah: 470 4046 ► ! in 470 4095 ► ! VpraSaj za ime: GIOVANNA VERGA ! izven rodne domovine je ostala zavedna Slovenka. Vsem, ki so jo v teh mesecih v Geelongu spoznali, bo ostala v lepem spominu kot veder in odprt značaj. + Slučajno sem zvedel, da je dne 21. avgusta umrl rojak IGOR JOŽEF KODERMANN v starosti blizu petdeset let. Poročen je bil s Poljakinjo in je živel v Campbellfieldu. Zadela gaje srčna kap. Rojen naj bi bil v Mariboru (drugo poročilo pa ga ima za Primorskega Slovenca). Pokojnikovo truplo je bilo upepeljeno v fawknerskem krematoriju. Poleg žene in hčerke zapušča še sestro Bernardo v Kanadi in več sorodnikov v domovini. Upam, da bom za Matico naših pokojnih v novembru le dobil podrobnejše podatke o pokojnem. + V petek 26. avgusta je zadela srčna kap ANTONA PETKA, ki je s svojo družino živel v McKinnonu. Četudi je pokojnik že dolgo bolehal na srcu in je bil zato tudi predčasno upokojen, je prišla smrt nepričakovano ter je domače in znance zelo prizadela. Pokojni Anton je bil rojen dne 29. maja 1933 v Beltincih v Prekmuiju. Leta 1958 se je v cerkvi svete Družine v Bellparku (Geelong) poročil z Elizabeto Hažič iz Stri-gove. Njuna hčerka Majda je zdaj že poročena. Mašo zadušnico smo imeli v slovenski cerkvi na predvečer pokopa, pogrebne molitve ob krsti pa v torek 30. avgusta v kapeli pogrebnega zavoda Alisson v North Springvale. Sledil je pogreb na pokopališče v Springvale. + V ponedeljek 5. septembra je na svojem domu v melbournskem okraju Ardeer nenadoma umrla ANGELA GODINA. Še dan prej je možu Karlu pripravila veselo praznovanje za Očetovski dan, v ponedeljek jj je postalo slabo, spravili so jo v posteljo, pa jo našli kasneje na tleh ob postelji — mrtvo. Blaga pokojnica je bila rojena v družini Filipčič dne 5. oktobra 1929 v Hotični, župnija Slivje. V Trstu se je leta 1954 p°' ročila in se z možem še isto leto izselila v Avstralijo-Poleg moža in sorodnikov zapušča pet otrok, od katerih je starejša Freda že poročena, ostali (Boris 24, Carol 15, Bruna 13 in Maks 11) pa so še doma. ........................................ , Melbournskim Slovencem se priporoča J K A MNOSFSKO PODJFTJF J V1ZZINI MEMORIALS | Verga Bros. Ply. I.td. | J 9 TRAVAL l A AVF. , THOMASTOWN, VIC J < Telefon: 359 5509, ! ! doma: 470 4046 in 470 4095 J 3 Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. J 1 Garancija za vsako delo! ► Pogrebno mašo za pokoj Angeline duše sva opravila z domačim župnikom v ardeerski farni cerkvi Matere b°žje na četrtek 8. septembra,, vstajenja pa bodo ča-kali njeni zemski ostanki na keilorskem pokopališču. + Vsem našim pokojnim, ki jih je tokrat kar preveč On same nagle smrti!), naj Bog podeli večni mir! I-skreno sožalje vsem sorodnikom tukaj in v domovini! + Večerno mašo bomo imeli v oktobru na torek 4. oktobra, ko obhajamo praznik sv. očeta Frančiška. Dalje na prvi petek v mesecu (7. oktobra), ko je obenem tudi praznik Rožnovenske Matere božje. Ker je oktober mesec rožnega venca, bomo imeli posebno r°žnovensko pobožnost (če z mašo, bo sproti objavljeno) vse petke meseca (14., 21. in 28. okt.) ob pol 0smih zvečer. Vabljeni! Obenem vabim vse družine, doma poživijo družinsko molitev rožnega venca, ki žal med nami tako pojema. "J" Ker je ravno prilika, morda ne bo napak, če tudi v “ISLIH objavim del letošnjega pisma, ki so gavikto-njski Slovenci prejeli v juliju ob priliki letošnjega proslavljanja naših cerkvenih zavetnikov sv. Cirila in Metoda. Saj tudi marsikoga, ki ni v Melbournu, zanima napredek naše akcije, ki je tudi v MISLIH mimogrede Večkrat omenjena. Vsem je znan naš zadnji projekt, ki smo ga pričeli ^ Skladom za bodoči DOM POČITKA v avgustu 1971. red nekaj leti nam je uspelo pridobiti ob cerkvi ob-Slrno zemljišče z dvema stanovanjskima hišama (po °cenitvi izvedenca je vredno vsaj četrt milijona do-aijev), ki nam prinašata stanarino, dokler ne prične-1110 z uresničevanjem načrtov. Kdaj bo to? Kar po-8°sto dobivam to vprašanje (celo od takih, ki v Sklad e niso doprinesli svojega deleža!), zadnji čas pa sem več strani celo slišal, da sem ves nabrani denar Poslal v Afriko”. Čudno nezaupanje! boste vsi, zlasti pa dosedanji darovalci, na jas-nem, sem se namenil v tem pismu dati obračun celot-^ akcije od 1. avgusta 1971 (pričeli smo s polovico skodnine ob moji avtomobilski nesreči, dočim je _a druga polovica za pričetek akcije nakupa zemlji-3’ kjer stoji zdaj adelaidska slovenska cerkev svete nižine) pa do 23. junija 1983. To finančno poročilo Pripravil registrirani računovodja Marko Zitter-2a ,8er iz St. Albansa, ki nadzira naše knjige in se mu njegovo skrbno delo na tem mestu iskreno zahvaljeni. Skupna vsota vseh dohodkov: 445.094.99 dol. Sem spadajo darovi (119,923.12 dol.), organizirane a irke kot so koncerti, Walkathon... (63,050.87dol.) na^na Pos°j**a (73,833.60 dol.), bančno posojilo za n UP zemljišča (130,000.00 dol.), stanarina od staranj obeh hiš na zemljišču (36,805.11 dol.), ban- čne obresti (20,476.65 dol.) in zavarovalnina za pogorelo leseno barako na zemljišču (1,005.64 dol.). • Skupna vsota izdatkov: 368,404.11 dol. Sem spada nakup zemljišča (201.907.99 dol.), povrnitev celotnega bančnega posojila z obrestmi vred (144,271.57 dol.), davki na zemljišču in zavarovalnina (11,260.57 dol.), nujna popravila na stavbah (1,360.18 dol.), povračilo nekaterih zasebnih posojil (5,820.00 dol.), obresti na nekatera zasebna posojila (1,467.00 dol.), pravni in administrativni stroški (2,313.44 dol.) in bančni stroški (3.36 dol.).. V Skladu za naš Dom počitka je dne 23. jun. 83 vsota 76,690.88 dolarjev. Od tega je pri CTB naloženo za višje obresti 65,800.00 dol., v lnvestment A/c je 10,162.04 dol., na čekovnem računu pa je vsota 728.84 dolarjev. Vse na ime: Slovene Mission — Old Age Home Fund. Upam, da sem s tem zadovoljil vse, zlasti nezaup-ljivce. Kar lahko priznamo, da smo bili pridni. Zemljišče je naša last, odgovor na “Kdaj bomo pričeli? ” pa zavisi od nas vseh. Če bi morali danes vrniti vse dolgove, bi bilo v Skladu le še 8,677.28 dolaijev. Res nam jih še ni treba, a Sklad vsekakor potrebuje da-režljivosti in razumevanja vseh melbournskih Slovencev, da zadeva gre dalje ter bo ostarelim med nami v prid, nam vsem pa v ponos. Ne recite, da nigmo zmožni! Ko prebiram dolge vrste darov (v petstotakih in tisočakih) za nove društvene dvorane, vem, da zmoremo veliko več tudi za naše središče, kot smo pokazali doslej. Res dvorana služi v razvedrilo darovalcu, Dom počitka pa mu morda ne bo nikoli (ali pa — kdo ve? ). A naše ime med darovalci nam bo v ponos in dar bo šel z nami tudi v večnost. Kar vredno našega pomisleka in sodelovanja! Slovenec — vice-ko nzul PROTI koncu meseca julija je dobil p.urednik nepričakovani obisk iz Canberre: Faležev Johnny gaje obiskal s svojo boljšo polovico in tremi glavicami drobiža. Prišel je po slovo, je dejal, ker “odhaja za nekaj časa v Kanado na novo službeno mesto v Vancouver.” Obenem je spremenil tudi naslov za MISLI, katere prejema že odkar je “na svoje”. — Obiska sem bil iz srca vesel in ob srebanju kave sem mu pravil marsikaj o Kanadi, kjer živi tudi lepo število Slovencev in ima Toronto celo slovenskega škofa, nečaka našega pokojnega urednika p. Bernarda. Enega pa mi John ni povedal in štejem mu v čast, četudi je s tem moja uredniška in časnikarska radovednost dobila po nosu: daje imenovan za avstralskega vice-konzula v Vancouveiju, B. C., Kanada, kjer bo tri leta upravljal to odgovorno službo. Tomije prišlo na ušesa šele po njegovem odhodu. Daje visoko imenovanje doletelo našega rojaka, je vsekakor nam vsem v ponos in ne sme mimo brez javne omembe. JOHN FALEŽ je bil rojen 17. decembra 1964 v Canberri kot drugi sin znane in zavedne družine Cvetka Faleža in Ade r. Velan. Krščen je bil pri Sv.Patriku v Braddonu, obiskoval St.Brigid’s Primary School, nato pa katoliški Daramalan College, kjer je študije u-spešno zaključil leta 1972. Nato je eno leto začasno delal pri Commonwealth banki, dokler ga ni sprejel v službo Department of Trade and Resources. Zadnji dve leti seje poleg dela posvetil tudi študiju ekonomije na Narodni univerzi. Slovenščino je John obvladal že od mladega, saj so v Faleževi družini z otroki govorili “po domače”. Leta 1974 pa je pred božičem oče oba svoja sinova po- slal tudi za nekaj mesecev v Argentino. Takrat je bilo namreč nekaj govora o izmenjavi naše izseljenske mladine. Žal je razen Faleževega primera zadeva ostala v načrtih in do kakega obratnega obiska iz Argentine v Avstralijo ni prišlo. John seje poročil leta 1976 s Susan Roberts.Toje ena redkih avstralskih deklet, ki seje neveijetno vživela v naše izseljenske razmere. V canberrskem Slovenskem domu je sodelovala ob vsaki priložnosti in obiskovala tudi slovensko šolo, pri slovenski maši v Canberri pa je več let z orglami spremljala petje. Kar le more, z Johnom in tudi otroki,'ki so že trije (Renee ima šest let, Ema bo imela v novembru tri, Tonček pa prav takrat eno leto), skuša govoriti slovensko. Department of Trade, kjer je John zaposlen, razpolaga v Vancouveiju, B. C., Kanada, s postojanko “Trade Post”. Vodi jo Trade Commissioner. Ista avstralska državna postojanka v Kanadi pa upravlja tud1 konzularne posle, katere je zdaj za tri leta kot polnopravni avstralski vice-konzul prevzel naš John. Moral se je izkazati vreden tolikega zaupanja vlade in pokazati je moral veliko zmožnosti, daje pomembno imenovanje zadelo ravno njega. V začetku avgusta je ? družinico odšel na pot in avgustova številka MISLI Je že poromala za njim preko Tihega oceana ... Faleževemu Johnu k visokemu imenovanju vsi rojaki iz srca čestitamo, saj je njegova izbira za tako odgovorno mesto v ponos ne le njemu in Faleževim, am pak tudi nam vsem. Iz srca mu želimo, da bi v služb' vice-konzula poleg odgovornosti našel tudi obilico zadovoljstva. In upajmo, da bo izrabil priliko bivanja v Kanadi za stike s kanadsko Slovenijo, ki ga bo brez dvoma sprejela kot svojega dragega rojaka iz “do"11 under” — Avstralije. MESEC je okrog in kar nič dosti novic ne najdem, ki naj bi iz Adelaide prišle v MISLI. Razpored svetih maš je nespremenjen: ob delavnikih zjutraj (razen sobot), ob zapovedanih praznikih ob sedmi uri zvečer, dočim je nedeljska maša ob deseti uri dopoldne. Rojaki v Berriju imajo slovensko mašo vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob petih popoldne. Pred mašo je vselej priložnost za sveto spoved. Verouk za prvo sveto obhajilo je vsako nedeljo po maši. A prvo obhajilo bomo imeli malo kasneje kot predvideno, saj zaradi bolezni in odsotnosti v bolnišnici ves mesec nisem mogel imeti pouka. Radijska oddaja v priredbi verskega središča je vsako drugo in četrto sredo v mesecu zvečer ob 8 uri navalu 5 EBI FM. V mesecu juliju smo rojaki iz Adelaide in okolice priredili svetoletno romanje v Berri. Kljub deževnemu dnevu je bilo romanje zelo prijetno in prisrčno. Seveda mora biti pri romanju glavno obisk cerkve in maša, a že zaradi razdalje in srečanja s tamkajšnjimi rojaki je bilo romanje v zvezi z domačim srečanjem tudi izven cerkvenih sten. Že med potjo so nam naše dobre gospodinje naravnost oblagale z dobrotami. Rojaki v Berriju pa so nam pripravili dvorano in kvintet Planinka je skrbel za dobro voljo. V imenu naše adelaidske skupnosti bi se rad zahvalil rojakom v Berriju za tako lep sprejem in za vso pomoč, zlasti gg. Slavku in Milanu Kregarju, Petru Hauptmanu in njegovemu sinu in vsem sodelavcem, katerih imena niti ne vem. Lepa zahvala tudi Klubu Berri. Ob koncu smo si vsi želeli še več takih srečanj. Bog daj, da bi se res še večkrat takole sešli in skupaj poveselili. To zadnje srečanje pa je lep dokaz, da se z obojestranskim sodelovanjem in razumevanjem da veliko adelaidski odmevi Fr. Janez Tretjak, O. F. M., Holy Family Slovene Mission, 44 Voung Ave., VI. Hindmarsh, S. A., 5007 ( P. O. Box 159, Hindmarsh, S.A., 5007) Telefon: (08) 46 9674 narediti za utrditev skupnosti. Žal včasih pri nas pogrešam sodelovanje dveh skupnosti in dobro voljo za najosnovnejše stvari, ki so važne za medčloveške odnose. Ko bi nas vsaj preteklost kaj naučila ... Med težjimi bolniki bi posebej omenil Toneta Šajna, ki ga je obiskala zahrbtna bolezen. Bolezen prenaša s potrpjenjem in ob sebi ima tako dobro ter požrtvovalno ženo, ki zanj skrbi noč in dan. Vendar zdravje vrača samo Bog. (Medtem je bolnik že pokojnik. Sožalje družini, njemu pa božji mir! - Op.ur.) Je pa še več Slovencev med bolniki, celo neznanih imen. Vse priporočam v molitev, da bi svoje trpljenje združevali s Kristusovim trpljenjem in da bi jim Bog dal zdravje. Vse rojake pa naprošam: sporočite mi ime bolnika in naslov oz. bolnišnico. Rad ga bom obiskal in mu prinesel tolažilo vere. Rožnovenska pobožnost v mesecu oktobru bo v naši cerkvi vsak petek in soboto zvečer po večerni maši. Vabim na udeležbo! Marijo bomo posebej prosili za mir jn slogo med nami. Doma so se družine rade zbirale k molitvi rožnega venca. Tu v zdomstvu pa smo žal to nekako pozabi- li — zadremali smo. Kje je temu vzrok? Morda imamo vsega preveč in mnogi mislijo, da molitev v njihovem življenju ni več potrebna. Toda tudi življenja je enkrat konec. Morda bo ob tem dejstvu le kdo spoznal, da se brez Boga in molitve le ne da prav živeti. P. JANEZ OB OČETOVSKEM DNEVU - NEKAJ ŠAL O OČKIH "Babica, bratca bom dobil!” "Kako pa si to iztuhtal? " "Ko je bila mamica bolna, sem dobil sestrico; zdaj je pa ata bolan." Telefon zazvoni. Oče petih hčera prehiti eno izmed njih in dvigne slušalko. "AH si ti, moja žabica," se oglasi neznanec. "Ne, tu je lastnik cele mlake," odgovori oče. "Kaj pa pravi vaš sin k temu, da ste prodali svoj veliki avto in kupili namesto njega majhnega? " "Prej me je klical 'ata', zdaj pa mi pravi 'atek'.. KBNEERT 1983: »Naia pesem naj živi!« POD TEM GESLOM je bil letošnji MLADINSKI KONCERT v nedeljo, 28. avgusta 1983, v Baragovi dvorani - Kew. Koncert je bil ponovno v priredbi Slovenskega verskega in kulturnega središča v Melbournu z udeležbo mladinskih skupin iz Adelaide in Sydneya ter seveda nastopom domačinov. Koncert je bil vzorno organiziran, dvorana napolnjena s poslušalci. Koliko dela je bilo opravljenega, vedo melbournski prireditelji s p. Bazilijem na čelu, poleg udeležencev iz Adelaide in Sydneya, ki so prav s svojim gostovanjem doprinesli k uspehu tega reprezentativnega in najboljšega kulturnega nastopa naše slovenske mladine v Avstraliji. Vsakoletno prirejanje takih koncertov je zdaj že devetletna tradicija. Letos je pokazala za mnoge nesluten vsestranski dvig kvalitete in zagotavlja ob nezmanjšanih naporih kulturno kontinuiteto mlajše generacije slovenskih naseljencev. Poleg priprav je upoštevati stroške potovanja in bivanja vseh, ki so za to priliko obiskali Melbourne ob letošnjem mrzlem in deževnem vremenu. Doseženi u-spehi, navdušeno odobravanje udeležencev in dobra volja, s katero so bili tukaj pozdravljeni, je odtehtalo vse drugo. Izkupiček prireditve pa je bil plemeniti dar za bodoči Dom počitka. Koncert se je začel ob štirih, kot je bil napovedan v programu. Pater Bazilij je s kratkim nagovorom pozdravil vse navzoče, se zahvalil za skupne napore vsem udeležencem koncerta in vsem, ki so prispevali v pripravah za to prireditev. Potem je predal vodstvo sporeda IRENI BIRSA in KARLU ŠKOFIČ, ki sta iAienoma v slovenščini in angleščini napovedovala koncertne točke ter predstavila nastopajoče s kratkim in zanimivim opisom. Prva je nastopila KATARINCA PERŠIČ, ki je še mlada deklica, rojena v Geelongu, a je že nastopila na prejšnjih koncertih z deklamacijami in petjem. V lepi slovenščini je odlično deklamirala pesem Mirka Kunčiča “Vnuk poje”. Publika je navdušeno ploskala. Potem so prišli na oder štiije muzikanti: BOJAN JAKŠA (klarinet), precej mlajši bratec DAVID JAKŠA (trobenta), PETER PIRNAT (harmonika) in BERNARD ZUPAN (kitara). Zaigrali so tri Avsenikove pesmi: “Cvetoče tulpe”, “Kraguljčki na saneh” in “Veter nosi mojo pesem”. V Sloveniji so Avseniki za mnoge najbolj popularni in isto bo lahko tukaj. Fantje so dobro zaigrali in si za ta koncert celo nadeli ime “Mladi Avseniki”. Zraven je lepo pela ANITA PAHOR. — Prava senzacija v ansamblu je bil David Jakša, ki je mlad in majhen dečko, a je odlično obvladal trobento. David med Goljati. V tretji točki je nastopila ANITA PAHOR. Lepo je zapela slovensko narodno “Eno rožco ljubim” in potem v angleščini pevsko zelo ahtevno “Somewhere Over the Rainbow” (Harburg) ob prijetni spremljavi harmonike simpatičnega PETRA PIRNATA. Ploskanju ni bilo konca, kar je vsekakor merilo njene popularnosti med nami. Anita je iz znane muzikalne družine. Njen starejši brat Walter je bil pred leti pevovodja “Glasnikov”. Škoda, da je opustil, a poročil se je in zaposlen je s študijem kemije na višjih akademskih stopnjah. Sledili sta dve zanimivi točki. ANITA SANKOVIČ je na klavirju pretehtano zaigrala igravo skladbo “Kukavica” (Daquin) in potem še priljubljeno Haydnovo “Sonato” Prej je Anita že mnogokrat nastopala s petjem, zdaj pa se razvija v talentirano pianistko. Obe skladbi sta bili dobro izbrani in izpričujeta njen glasbeni čut. Kdor pa je bil gluh za igranje klavirja, je lahko še vedno prišel na svoj račun, saj Anita dobro izgleda v koncertni obleki in se je za ploskanje tudi zahvalila z lepim nasmehom. Potem je nastopila postavna LYNETTE DREZGA, ki je priljubljena plesalka. Študira balet in je lepo odplesala zahtevno “Sentimentalno romanco” na muziko svetovno znanega komponista Dimitrija Šoštakovi-ča. Zanimivost njenega plesa je bila v koreografski interpretaciji ter blizu klasičnega baleta. Pri njej je opazen napredek od zadnjega nastopa, ne samo po tehnični strani izvajanja, ampak tudi po glasbeni interpretaciji. Balet je zelo zahtevna umetnost, ki poleg telesnih sposobnosti in talenta terja mnogo vežbanja. Nato smo slišali harmonikarja ANDREJA KRUH, ki je zaigral poskočno Slakovo “V saneh na ples”, Whiter Shade of Pale” (Reid & Brooker) in še “Ligh* my Fire” (Morrison & Krieger). Očividno mu lezl temperamentno igranje in ne manjka mu Volje za na- predek. Dobro igranje in priljubljenost harmonike je pokazalo odobravanje s ploskanjem. Zaključna točka pred odmorom je bil nastop ‘ZARJE”, mladinskega pevskega zbora sydneyskega verskega središča, ki ga je pater Valerijan pripeljal na °bisk in k udeležbi. Že ko so se vrstili na odru, so bili pozdravljeni s ploskanjem in vsakdo je bil vesel že poseda nanje. “Zaija” je številen in kvaliteten mešani mladinski zbor, ki je lahko v čast vsakemu. Kot skupina so stari znanci, ki so na teh koncertih že prej nastopili. Na odru so skupaj peli v treh skupinah, dobro naštudirane pesmi ob spremljavi lastnega instrumentalnega kvarteta pa so bile: “Pojmo soncu vsi” Oz zbirke Pepel in kri), “Scarborough Fair” (Simon & Garfunkel) ter Venček naših modernih cerkvenih pesmi (Koliko človek — Čuj, Gospod! — O, bratje, čuj-te! - Z nami, Gospod). Zapeli so na tako nov in originalen način ter lepo, da so vse navdušili in ploskanja ni bilo konec. Vsak le bil tudi prijetno presenečen, kako lepo se lahko v Modernem ritmu zapoje cerkvena pesem. Disciplinirano petje, , za kar gre zasluga še posebej vodji zbora, simpatični IRENI KUŽNIK, in organistinji MIRIAM bavčar. Ostala imena so: JUDY BAVČAR JOE CARR MARI0 CARR bernadette FRANKIN erica frankin Milena godec tony godec denise grželj Margaret grželj anna kavaš Boris kobal sonia kolar tania kolar OLGA KUŽNIK SYLVIA KUŽNIK JOSIE MODRIJANČIČ ROBERT PEČOVNIK KATHRINE PEZDIRC MARK ROŽANC TANYA SUŠANJ RENATA SUŠANJ JUDY ŠAJN KAREN ŠAJN PETER ŠARKAN GAIL TWRDY KAREN TWRDY Spremljava: MARK STARIHA (prva kitara) HENRY STARIHA (bas kitara) FRANK ROŽANC (kitara) GLEN HENWOOD (bobni). Po odmoru je tretjič nastopila ANITA PAHOR in eklamirala priljubljeno Gregorčičevo pesem “Veseli Pastir”. Bila je oblečena v pastirja in z “ukrivljeno Palico v roki”. Pesem je dobro naštudirala tudi -glede ’zgovorjave kot kretenj. Ima res dar govora, petja in nastopa. Tak talent spravi v dobro voljo vsakega. Nastopil je mlad melbournski petčlanski ansambel VEČERNI ZVON”. Sestavljajo ga: JOHN BARIČ 'harmonika), ZLATKO FEKONJA (saksofon in kla- rinet), ANDREJ TURK (prva kitara), EMILIJA ARNUŠ (druga kitara) in MAJDA BARIČ (bobni). Zaigrali so tri vesele skladbe: “Danes praznujemo” (Mihelič), “Ena, dve, tri . . .” in “Mačice” (obe Požek). Zaigrali so ubrano in poskočno ter je skoraj težko veijeti, da igrajo šele eno leto. Učijo se pod vodstvom g. Franca Hartmana. Pozornost je vzbudila mlada Majda Barič z igranjem na boben. Brez treme, nasmejana, je očividno zabavala sebe in nas. Na oder je prišel mladi DAVID ŠVENT, ki pa je že leta vztrajen in dober harmonikar. Zaigral je v Slako- vi priredbi “Pod to goro zeleno” in učinkovito “La Paloma (Vradier). študij glasbe ga veseli, že se je poskusil na tekmovanjih in se bo še. Želimo mu mnogo uspehov. Posebno odobravanje so želi pevci mladinskega zbora adelaidskega verskega središča pod vodstvom pevovodje g. JOŽEFA ŠTERBENCA. Vsem je še v spominu njihov lanskoletni uspeh. Zapeli so šest pesmi, nekaj ob spremljavi harmonike (THOMAS VALENČIČ): “Tam na vrtni gredi” (Ocvirk), “Što to mi-če” (Bučar), “Ko bi jaz zvonček bil” (Engelhart), “Lipa zelenela je” (Jenko), “Triglav moj dom”(Aljaž) in “Belokranjsko kolo”, lastna skladba pevovodje Šterbenca, ki je svoj čas študiral na ljubljanskem konservatoriju. Ploskanja ni konca ne kraja, kadar slišimo ubrane mlade glasove slovenskih pevskih zborov. Tudi letos so dobro zapeli. Posebnost večera je bilo vsekakor “Belokranjsko kolo” s tako značilnim ritmom. Kakor je majhna Slovenija, tako bogata je v različnosti petja. Člani adelaidskega zbora, ki so nastopili: ANČKA AHLIN PAUL ČELIGOJ SONJA DODIČ ANITA ISLER LILI IVANČIČ MAJDA IVANČIČ SLAVA IVANČIČ ROBERT KATERN ANTHONY KRESEVIČ NIVES KRESEVIČ SILVANA KRESEVIČ SONJA PAHOR WILLIAM PUŽ LOUISE RANT ELIZABETH SUŽNIK DAVID VALENČIČ SONJA VALENČIČ THOMAS VALENČIČ WALTER VALENČIČ Za zaključek sporeda je nastopil devetčlanski E AS TERN SUBURBS ACCORDION ORCHESTRA z dirigentom g. HEINZ DABERNIG-om. Ta skupina je letošnji avstralazijski prvak in so v orkestru trije slovenskega rodu. To so LIDIJA LAH, PETER PIRNAT in BRANKO TOMAŽIČ-SRNEC, ki je tudi kot solist avstralski prvak v zadnjih treh letih, v duetu pa dvakrat. S tem nastopom se je skupina oddolžila Branku, NAŠA pesem NAJ Ž/VJ / Andrej Kruh Zgoraj: Eastern Suburbs \ccordion Orchestra . Avstral-azijski prvak BRANKO t TOMAŽIČ I -SRNEC Adelaidski mladinski zbor (zgoraj) Desno Jožef k Šterbenc, vodja I adel. zbora Katarinca Peršič [Anita Pahor in Peter Pirnat Anita Pahor Lynette Drezga Ansambel "Večerni zvon' 'Mladi Avseniki" z Anito Pahor Anita Sankovič 240 Misli, September 1983 ^lsll» September 1983 241 k največjemu slovenskemu glasbenemu talentu med nami in pokazala slovenski publiki, kakšno stopnjo instrumentalnega igranja se lahko doseže. Celotni orkester (poleg omenjenih so njegovi člani še SUZANNE CHRISTAN, SHARON DICK, JEAN-ETTE MANSKE, ANTHONY SCHULTZ, MARK VERBAKEN in MARK WALLACE) je za začetek zaigral Avsenikovo “Pod marelo”. LYDIA LAH je nato lepo zaigrala Mozartovo “Malo nočno glasbo”. Sledil je duet PETRA PIRNATA in SUZANNE CHRISTAN “Čez dm in strn” (Illing), zares udaren, daje bilo veselje poslušati. Nato smo slišali Brahmsov “Madžarski ples” v izvedbi SUZANNE CHRISTAN, pričakovani višek pa je bilo Brankovo solo igranje. Naš avstralazij-ski prvak je mojstrsko zaigral prvi stavek iz Mozartove “Čarobne piščalke”, potem pa še slovensko “Tradicionalno polko” in dvorana je kar odmevala od navdušenega aplavza. Ni se še dobro poleglo odobravanje, ko je prišel na oder pater Bazilij in Branku zaželel srečno pot v Kanado, kamor odhaja na višje glasbene študije čez teden dni. V zahvalo in spomin mu je izročil kuverto s čekom in Branku ni preostalo nič drugega, kot povedati nekaj besed v zahvalo. Harmonikarski orkester je po sporedu zaključil koncertni večer z igranjem “Donavskih valov” (Ivanoviči), ob neprenehnem ploskanju pa z Mozartovo prelepo skladbo “Ave verum”. Besedo je povzel še rojak zvezni senator g. Miša Lajovic, ki je navdušeno pohvalil kvaliteto koncerta. Med drugim je dejal, da je lahko imeti v matični domovini Sloveniji vrhunsko glasbo, težko pa je to doseči v tujem okolju in z dvajsettisoči Slovenci. Zato smo lahko upravičeno ponosni na naše uspehe. Še zadnjikrat sta povzela besedo napovedovalca in objavila, da bosta naslednje dni še dva celovečerna harmonikarska koncerta in sicer v samostojni priredbi orkestra. Prvi večer (v torek) je bil že razprodan, za drugi (v sredo) pa so bile vstopnice še na razpolago. Oba koncerta sta v korist odhajajočemu Branku. To naj bi bil skromen opis tega res nadvse uspelega koncerta. Potrebno je pohvaliti tudi oba napovedovalca, ki bosta v enem prihodnjih mesecev postala tudi zakonska partnerja. Napovedovala sta v lepem jeziku in gladko. — Vse glede razsvetljave in ozvočenja so dobro opravili FELIX in FRANK ŠAJN ter VINKO ŠKRABA. Pri vhodu pa sta prodajali vstopnice in sprejemali udeležence dve brhki dekleti v narodni noši: MIRIAM KIRN in SONJA LUDVIK. Slovenska radio-ekipa je napravila precej intervjujev z nastopajočimi za objavo na sporedih etničnega radia, da vsaj delček slišijo tudi oni, ki niso prišli. Po koncertu je bila v dvorani zakuska za nastopajoče in oddaljene goste ter krepčila za vse. Tudi s temi pripravami je veliko skrbi in dela, ki pa ga pohvalno opravi krožek verskega središča ob pomoči sester. Prav je omeniti, da smo videli med udeleženci tudi družine iz oddaljenih krajev, kot sta Geelong in Mor-vvell, kar samo potrjuje močno zanimanje dela slovenske skupnosti za mladino, ki je naš up in ponos. D. C. Zvezni senator, rojak MIŠA LAJOVIC, je ob koncu povedal nekaj vzpodbudnih besed. SLUŽBA BOŽJA v Sydneyu je vsako nedeljo ob 9:30 dopoldan v slovenski cerkvi sv. Rafaela, Merry-lands. Vigilpa maša (velja za nedeljsko) pa je vsako soboto zvečer ob sedmih. PRVI PETEK v oktobru je letos ravno na praznik rožnovenske Matere božje (7. oktobra). Naj vas tu spomnim, da je ves mesec oktober posvečen molitvi rožnega venca. A ta molitev ni le za oktober, ampak za vse letne čase - molili naj bi jo leto in dan. V mesecu oktobru pa se vprašajmo, kako je pri tem z nami. Letos v letu odrešenja je še posebej primerno, da se znova oklenemo te molitve. Večkrat nam slike kažejo ostarele ljudi, ki molijo rožni venec — vendar rožni venec ni le za starost. Morda pač mislimo, da imajo v svoji starosti več časa za molitev. A za molitev je treba vzeti čas! Življenjska izkušnja govori, da ima človek vedno čas za tisto, kar mu je pri srcu in kar ceni. Pri molitvi rožnega venca ob krsti na predvečer pogreba sem opazil, da mnogi sploh nimajo rožnega venca. Znamenje, da jim nič ne pomeni. Pokojnikove roke pa so večkrat ovite z rožnim vencem in ob tem se mi vsili vprašanje, ali gaje pokojnik v življenju tudi res molil? Če ga ni, mu na mrtvaškem odru in v grobu ne more več pomagati. Je le spodbuden prizor živim navzočim — opomin, naj molijo rožni venec, dokler imajo življenje ... V mesecu oktobru poživimo družinsko molitev rožnega venca! Naj bi ne bilo družine, kjer bi ne zmolili zvečer pred spanjem vsaj ene desetke! CANBERRA ima slovensko službo božjo v nedeljo 18. septembra ob 11:30, nato spet 16. oktobra ob isti uri. Cerkev sv.Beda, Red Hill. Pred mašo prilika za spoved. — Naj omenim, da je nadškofija Canberra -Goulbum dobila novega nadškofa v osebi prevzviše-nega Franca Carolla, ki je bil dosedaj škof v Wagga -Wagga. Prevzel je izpraznjeno mesto nadškofa Članka, ki je postal sydneyski nadškof. Molimo za nad-Pastirje, da bodo kos svojim odgovornim nalogam! WAGGA-WAGGA ima slovensko mašo v nedeljo 18. septembra ob šestih zvečer v sestrski kapeli na Edmondson Street, Mt.Erin. Pred mašo prilika za spoved. Tokrat bo med vami p. Ciril. WOLLONGONG — FIG TREE: služba božja bo v izpod sgdneijskih stolpa/ eJz§ Fr. Valerian Jenko, O. F. M., Fr. Ciril Božič, O. F. M., St. RaphaeFs S/ovene Mission, 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S. l/V., 2160 (P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W„ 2160) Telefon: (02) 637 7147 Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. Raphael's Convent, 311 Merrylands Rd., Merry/ands, N. S. W., 2160 Telefon: (02) 682 5478 nedeljo 25. septembra ob petih, naslednja pa spet 23. oktobra. Pred mašo je v zakristiji prilika za spoved. WOLLONGONG — VILLA MARIA pride na vrsto za slovensko mašo v nedeljo 9. oktobra, prav tako ob petih popoldan. Pred mašo spovedovanje. WALKATHON ’83, ki smo ga imeli pri Sv. Rafaelu na prvo avgustovo nedeljo, je zbral lepo število rojakov, tako odraslih kakor mladine. Nad petdeset se gaje udeležilo s hojo do Villawooda in nazaj. Nekaj čez enajsto so odšli na pot in zadnji so se vrnili nekaj čez pol drugo uro popoldan! Tudi lepšega vremena ne bi mogli želeti, zato je bil piknik kar na prostem. Res pa je tudi, da‘so v dvorani zadnji dve soboti polagali pod in je bila neuporabna. Ko to pišem, dokončnega rezultata akcije še nimam - dosedanji doprinos je 1148.14 dolarjev. Naj bi tudi ostali udeleženci čim prej vrnili pole (tudi tisti, ki jih niste uporabljali!), da akcijo zaključimo. Hvala vsem, ki ste se Walkathona udeležili, ali pa sponzorirali udeležence ter pomagali pri pikniku! MLADINSKI KONCERT v Melbournu, v nedeljo 28. avgusta, je pritegnil lepo število mladine. Tudi naš mladinski zbor “Zarja” je nastopal in žel lepo priznanje. Nastopajoči s starši, sorodniki in znanci so odpotovali iz Merrylandsa že v petek zvečer in po celonočni vožnji z avtobusom malo pred deseto uro sre- DVAJSET LET MED NAMI. - Dne 23. oktobra 1963je v sydneysko pristanišče priplula ladja OR IAN A, ki nam je iz Amerike pripeljala mladega patra VALERIJANA JENKA. Letos bo torej poteklo že dvajset let od takrat. Dvajsetletno patrovo delovanje v Avstraliji je bilo in je živo vtkano v življenje Slovencev v New South VValesu. Nobenih plaket mu ne moremo dati, radi pa bi se mu zahvalili za vso očetovsko dobroto, ki jo je dvajset let sejbl med nami. Priredili mu bomo ZAHVALNI VEČER v soboto, 22. oktobra, ob šesti uri zvečer. — Prvi del srečanja bo slovesna služba božja v cerkvi, nato pa v cerkveni dvorani praznično vzdušje ob domači večerji in veselje ob melodijah ansambla Fantje treh dežel. Vabljeni! Za Pripravljalni odbor - p. CIRIL čno prispeli pred slovensko cerkev v Kew. Hvaležen sem sestram Slomškovega doma, ki so tako lepo skrbele s celotno oskrbo za naša dekleta, enako p. Bazi-liju za gostoljubnost v Baragovem domu, pa seveda tudi vsem družinam, ki so sprejele goste v svoje hiše. KONCERT Janeza Jeršinovca s Planšarji je privabil v našo dvorano nad petsto rojakov. Bilo je na 4. septembra, ravno na očetovski dan. Pred koncertom smo z izredno mašo ustregli udeležencem, da jim ni bilo treba dvakrat hoditi k nam. V cerkvi je zmanjkalo sedežev, stojišč pa je bilo dovolj. A po stari navadni so bila vrata v cerkev neprehodna, ker so se tam gnetli tisti, ki se bojijo bliže oltaija... Koncert je jzredno lepo uspel in so pevci kot muzikantje želi veliko priznanje. Zahvala vsem, ki so pomagali pri pripravah, v kuhinji, v dvorani, pri prodaji srečk in licitaciji, naslednji dan pa pri čiščenju dvorane. LJUBLJANSKI OKTET bo gostoval v Avstraliji meseca oktobra. Pri nas bodo imeli ti odlični pevci koncert v nedeljo 9. oktobra ob petih popoldan. Izredna popoldanska maša, predvsem za udeležence koncerta, bo ob 3:30. Rezervacije sprejemamo do sobote 8. oktobra opoldan. Po koncertu bo tudi ples. NAŠE ŽEGNANJE ali praznovanje sv. Rafaela bo letos na nedeljo 2. oktobra. Ta dan bo obenem tudi praznovanje ZAKONSKIH JUBILEJEV. Prvi del našega žegnanja bo seveda v cerkvi pri slovesni maši ob 9:30, drugi pa bo piknik in sejem, deloma v dvorani in deloma na dvorišču. Povabite s seboj tudi vaše prijatelje in rojake, ki ne bodo brali tega oznanila. ROMANJE v Springwood prireja na nedeljo 16. oktobra škof Beda Heather iz Blacktowna. Letos ima svetoletni značaj, drugače pa je vsakoletno evharistično—marijansko praznovanje za zunanji zapadni del sydneyske nadškofije, v katerega spada tudi Merry-lands. Izpred naše cerkve bomo odšli z avtobusom ob enajstih. Prijavite se do 9. oktobra! Vsi, ki greste tja s svojim vozilom, se v Springvvoodu obrnite na Pen-rith Road, ali pa vprašajte, kje je St. Columba Centre. Naj bi bila tudi z naše strani udeležba čim večja! POROKA — Zlatko Jason Gomboc, Fairfield, sin Franca in Marije r. Stržinar, ter Denise Wendy Ri-chardson, Greystanes, hčerka Erika in Irene r. Butler. Priči sta bila Gary Leslie McMurtry in Lydia Drago-setti — Merrylands, 6. avgusta 1983. KRSTI — Danica Diana Horvat, Kyeemagh, N.S.W. Oče Franc, mati Frančiška r. Opat. Botrovala sta Ga-ry in Jelka Kaselič. — Summer Hill, 14. maja 1983. Natalie Ann Dekleva, Cabramatta West. Oče Edvard, mati Lucija r. Laznik. Botrovala sta Viktor Jo- seph Laznik in Diana Dekleva. - Merrylands, 23. julija 1983. Jodie Anne Novak, Cremorne, N. S. W. Mati Diana Novak. Botra je bila Lynette Iliaš. — Merrylands, 6. avgusta 1983. Adam Zupanič, Giralang, A. C. T. Oče Sergij, mati Miranda r. Mršnik. Botra je bila Vlasta Mršnik. - Red Hill, A. C. T., 21. avgusta 1983. ODŠLA JE PO PLAČILO . . Ravno na Marijin praznik,15.av-gusta, je v bolnišnici v Canberri zaključila svoje na dobrih delih bogato zemsko življenje gospa SONJA HRIBAR r. Gombač. Blaga pokojnica je bila rojena dne 10. oktobra 1925 v Mislečah pri Trstu kot hčerka Bogomila in Emilije r. Dezjot. Poročila se je z dr. Zvonimirjem Hribarjem v Lani pri Meranu na Južnem Tirolskem dne 10. aprila 1950. Bila je tajnica na slovenskem šolskem oddelku v Trstu, pri prof. Srečku Baragu, tako zaslužnem za razvoj našega tržaškega šolstva po vojni. Tudi poučevala je na slovenskih srednjih šolah v Trstu vse do svojega odhoda v Avstralijo leta 1955, kjer so se Hribarjevi ustalili v Alburyju, kasneje pa se zaradi dr. Hribarjeve službe premestili v VVagga—VVagga. V novi domovini se je Sonja vsa posvetila svojemu možu in otrokom. Ko so bili otroci preskrbljeni, se je pa posvetila karitativnemu delu in folklorni umetnosti z barvanjem čudovito lepih pisanic (pirhov) in pirografijo (vžiganjem risb v les), kjer je dovtipno združevala avstralske motive v slovensko leseno rob o- O tem je imela predavanja in kaj uspešne seminarje p° šolah. Svoja dela je tudi razstavljala, a vedno le v dobrodelne namene. Pokojnica se je vse življenje odlikovala po pristni prijaznosti, zato je imela zelo veliko znancev, kar se je pokazalo zlasti pri ogromni udeležbi ob njenem pogrebu. Pogreb je bil resnični triumf s poudarkom na krščanski misli o vstajenju. Pogrebna maša je bila opravljena v sredo 17. avgusta v stolnici sv. Mihaela v Waggi. Glavni mašnik je bil prevzv. Frank Caroll, bivši škof v Waggi in novoimenovani nadškof za Canberro-Goulburn. Z njim je somaševalo še pet duhovnikov, med njimi tudi p. Valerijan. Pogreba se je udeležilo tudi veliko zastopnikov krajevnih organizacij, h katerim je pokojnica pripadala, zastopstvo škofijskega finančnega kodbora, katerega član je dr. Hribar, kakor tudi veliko njegovih stanovskih kolegov. Prisotno je bilo tudi zastopstvo slovenskega kluba "Snežnik" za Albury—VVodongo, kjer so rojaki pokojno Sonjo tudi po odhodu Hribarjeve družine iz Alburyja ohranili v najlepšem spominu. Sonja je prejela zadnje zemsko počivališče na tamkajšnjem livadnem pokopališču. Vemo, da tudi tam ne bo pozabljena. Bila je res zgledna žena in mati. Vsak dan je opravljala molitev rožnega venca in nikoli ni zamudila svete maše po lastni krivdi. Pred dobrim letom se je oglasila kruta bolezen, a po operaciji se je opomogla in delala kot preje. Žal se je bolezen ponovno oglasila. Morala je v bolnišnico, kjer je nekaj tednov veliko trpela in vse svoje bolečine darovala za blagor svoje družine. Svoje trpljenje je izredno lepo prenašala. Prejela je zakrament bolnikov in se dnevno krepčala s svetim obhajilom. Tako upamo, da že uživa bogato plačilo za svojo zvesto službo Bogu. Blaga pokojnica zapušča moža Zvonimirja, ki je doktor civilnega prava, obenem pa priznan ekonomist in poučuje ta predmet poleg računovodstva na Rive-rina College of Advanced Education v VVagga—VVagga. Iz svojega predmeta je izdal že tudi več šolskih knjig. Za skrbno materjo žalujejo tudi hčerka Astrid, por. Skeers z možem Klemenom in otroci Rebecco, Mar-cello, Genevieve in Mirando, dalje hčerki Miriam in Magda ter sin Edvard. Enako sestra Ema por.Accorsi, ki živi v Deniliquin, N. S. W. Vsem, zlasti pa žalujočemu možu in otrokom, iskreno sožalje ob težki izgubi. Pokojna Sonja pa naj počiva v božjem miru! Florence L. Barclay: Unesem bvcb src Prevedel Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko roman (Štirinajsto poglavje: POD DERYCKOVIM VARSTVOM) Šedila je v prazen oddelek. Po hodniku je prišel telegrafist, ki je klical: »Miss Jane Champion! Miss Jane Champion!« Jane je zaslišala svoje ime in je fantu pomahala: »Sem! Zame je!« Naglo je odprla brzojavko, ki ji jo je podal fant. Bila Je od zdravnika dr. Derycka Branda. »Dobrodošli. Prihajam iz Škotske. Čakam vas na postaji Charing-Cross. Popolnoma sem vam na uslugo. V Dovru Popijte kavo. Deryck.« Jane je skoraj zastokala od olajšanja. Dotlej se je počutila tako samo. Brž je odprla vrata oddelka in zaklicala: »Hej, mi lalrko kdo prinese skodelico kave, prosim?« Niti malo ji ni bilo do kave, toda ni se upala upirati ukazu zdravnika, čeprav je bil ta daleč. Neki mlad nosač, ki je stal ob vlaku, je brž stekel v okrepčevalnico in pri-neseil na pladnju skodelico kave, ko se je vlak že začel NAŠE NABIRKE BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU ZA NAŠE “MISLI”: $51,— Rudi Brefcnik; $50,— Stefan Sr-ncc; $44,— Miša Lajovic; $34,— Marija Mocicko; $25.— (ameriSkih) Marija Remec v spomin na pokojnega p. Bernarda';' $14.— Vincenc Rep, Alojzija Ko-lavčič, Stanislav Samsa, Jože Kosi, Jože Čulek, Franc Čulek, Stanko Šubic; $10.— Marija Lajovic, Franc Plesničar St.; $9.— Vinko Bogolin; $8.— Štefanija Bajsič, Ivo Leber; $5,— Jože Ficko, Marjan Potočnik; $4,— Katarina Hvalica, Ana Šutej, Zofija Valentinčič, Vinko Lavrič, Frank To5, Jože Dekleva, Marija Tinta, Angela Dodič, Ivan Nad-vesnik, Marija Piotrovski, Mario Jenko, Anton Ivančič, Rihard Twrdy, Marija Kovačič, Ivanka Dodič; $3.— Ivan Ko-lačko, Viktor Gnezda, Anton Iskra; $2.— Franc Horvat, Franc Rožanc, Jože Brodnik, Vincenc Štolfa; $1.— Mihaela Žafran, Peter Bizjan, Karl Zorjan, Rudi Koloini. NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM, TOGO, AFRIKA: $100,— C. S.; $50.— Druž. Alojz Golja (za lačne), Erika Paseka (za lačne); $25,— Lucija Vorek; $20,— Zofi in Dane Brkovec (namesto venca na grob Mary Anne Stanič), druž. Herman šar-kan (namesto venca na grob Mary Ann Stanič), D. & M. Stanič, Franc in Antonija Šabec; $14,— Majda Krevatin; $10.— Nežka Jesenko. V POMOČ POSTOPKU BOŽJEGA SLUŽABNIKA BARAGA: $20,— Anica Smrdel z družino. MATERI TEREZIJI V INDIJO: $40.— Ivanka Dodiž (za lačne); $25.— Jože Kosi; $20,— druS. Herman Sarkan za lačne (namesto venca na grob Mary Ann Stanič); $10.— Minka Dolenc (namesto venca pokojni Albini Kem), Jože in Pavla Čuk (za lačne), druž. SuSanj za lačne (namesto venca na grob Mary Anne Stanič); $5.— Marija Mezgec z drutino (za lačne); $4,— Pavla Vohar (za lačne); $2.— druž. K- RazborJek (za lačne). ZA ZA CERKEV V NOVI GORICI: $20.— Viktor Javornik. Dobrotnikom Bog povrni! Znamenje ob »tari cesti blizu Brezij premikati. Jane je kavo naglo spila ter je na pladenj položila obilno napitnino. »Hvala, prijatelj!« je rekla nosaču An potem sedla, čutila se je veliko mirnejša, vendar tudi sama... Oh, kako ji je bil to uro potreben prijatelj, močan prijatelj, ki ji bo znal pomagati! Deryck je tak in gotovo je ne bo pustil na cedilu. Še enkrat je prebrala njegovo brzojavko An se nasmehnila. Kako čudovito, da se je spomnil celo na kavo! Nemir v njeni duša se je počasi polegel in zavladal je mir. čutila je, da je Previdnost ni zapustila. Nazadnje je po dolgem času spet zaspala. Ko je vsak zavozil na postajo Charing-Cross v Londonu, je Jane že stala na vratih vagona. Brž je zagledala zdravnika. Bilo ji je prijetno pni srcu, da je neka dobrohotna sila postavila doktorja ravno tja, kjer je bil najbolj potreben. V hipu se je med množico prerinil do nje. Jane je z enim samim pogledom presodila odločno in suho obličje moža, ki jo je čakal s tako prijateljsko ljubeznijo. V njegovih očeh je prebrala popolno razumevanje An sočustvovanje. Za zdravnikom je zagledala tetinega strežaja in svojo sobarico. Brž je skočila na peron in njena roka se je znašla v Deryckovi. »Končno ste tu!« je vzkliknil zdravnik. »In še v odličnem stanju, kot vidim! Sporočil sem vojvodinji, naj pošlje koga po vašo prtljago in da naj vas ne pričakuje pred večerjo, ker da ostanete pni nas na skodelici čaja. Sem uredil prav? Dajva, pomagajva si iz te gneče!« Zdravnik je peljal Jane skozi množico do lične kočije, odprl vrata, počakal, da je Jane sedla in potem sedel še sam. Brž je odpeljal s postaje proti Trafalgar Squaru. »No,« jo je pobaral zdravnik, »kaj vse ste videli po svetu?« Jane je zavzdihnila, potem pa se obrnila k staremu prijatelju: »Ali ni nikakega upanja, Deryck?« Zdravnik je položil svojo roko na Janino. »Za vedno bo ostal slep. Toda v življenju imamo poleg vida še druge dobrine, zato ne smemo nikoli reči 'ni upanja’.« »Bo ostal pri življenju?« »Nobenega razloga ni, da ne bi ostal živ. Koliko pa mu bo to življenje pomenilo, pa bo odvisno od tega, kaj bomo za nesrečnega fanta naredili v teh prvih mesecih preizkušnje. Bolj je prizadet duševno kot pa telesno.« Jane je snela rokavico in jo nekaj časa mečkala v roki, potem je položila svojo roko na Deryckovo koleno: »Deryck, ljubim ga!« Deryck je nekaj časa molčal in očitno premišljeval o tej izpovedi, ki ga je iznenadila. Nato je dvignil lepo An močno roko, ki je počivala na njegovem kolenu in jo z globoko spoštljivostjo poljubil. To je bilo priznanje moža pogumni iskrenosti žene. »če je pa tako, draga prijateljica, hrani bodočnost za Gartha Dalmaina tak zaklad, da bo lahko prebolel izgubo vida. Vem, da mi imate zdaj mnogokaj povedati. Imate tudi pravico zvedeti, kar vam lahko povem jaz. Doma smo. Pridite z mano v ordinacijo. Vratar že ve, da naju za nobeno ceno nihče ne sme motiti.« PETNAJSTO POGLAVJE ZDRAVNIKOVO MNENJE Zdravnikova ordinacija je bila miren prostor, v katerem se je človek čutil kar spočitega. Jane je sedla v naslanjač iz zelenega usnja, noge je spustila na tla, z rokami Pa se je .krčevito oprijela naslonjala. Zdravnik je sedel na vrtljivo stolico, na kateri se je lahko obračal, da je zdaj gledal pacienta, zdaj pa svojo Pozornost usmeril na mizo. Pravkar je končal svojo pripoved o Garthu, od katerega se je bil vrnil sinoči. Ob njem je bil pet ur in zdelo se mu je, da bo za Jane najbolje, če ji pove vso resnico. Kljub temu je med pripovedovanjem gledal naravnost predse ter se delal, da ne vidi solz, iki so polzele po licih njegove poslušalke. »Veste, draga prijateljica, njegove rane niso prav nič nevarne. Zares je čudno, da so poškodovane ravno njegove oči, ko ima sicer na obrazu ile nekaj prask, možgani pa sploh niso prizadeti. Edina nevarnost je zdaj živčni pretres in potlačenost, v katero je bolnik zapadel, ko se je zavedel, kako je z njim. Telesne, posebno pa duševne muke prvih dni in moči so bile strašne. Ubogi fant! Težko je prizadet. Njegova telesna konstitucija pa je odporna in vedno je živel tako zdravo in normalno in zelo verjetno je, da bi kmalu ozdravel, ko ne bi bilo duševnega trpljenja, ki pa narašča v enaki meri, kot se manjša telesno. Vid mu je Pomenil toliko! Lepota oblik, lepota barv, ki so bile njegov svet... Povedali so mi, da ni rekel niti besedice, ko je zvedel... To je res pogumen in močan človek. Njegova nestalna temperatura me skrbi. Jasno je, da zdaj bolj potrebuje specialista za živčne bolezni kot pa okulista. Zato Je zdaj v mojih rokah ...« (Prihodnjič nadaljevanje) Slovensko versko središče sv. Rafaela /t^p vSYDNEYU prireja konec leta O 1 likovno r a i s t a v o: BOG JE USTVARIL SVET V BARVAH Naše oči odkrivajo to lepoto. Nekateri med nami pa imate še poseben talent, da znate s čopičem in barvo prikazati lepoto pokrajine, ali izraziti svoja notranja občutja. Vabimo vse Slovenke in Slovence, ki ljubite barvo in čopič ter slikate, da sodelujete na tej razstavi, ki hoče prikazati vsaj del slovenskega udejstvovanja na tem področju v Avstraliji. Vsakdo lahko sodeluje na tej razstavi z največ štirimi svojimi deli. Ker ima razstava namen prikazati slovenski delež likovnega u-stvarjanja, je seveda možnost razstavljanja omejena na Slovence in na tiste, ki imajo s Slovenci bližnje sorodstvene vezi. (Za primer: žena je Slovenka, mož je Avstralec — mož lahko sodeluje na tej razstavi.) Prijave sprejema SLOVENSKO VERSKO SREDIŠČE SV. RAFAELA, P. O. Box 280, Merrylands, N. S. W., 2160 Ljudje, ki žive iz upanja, vidijo dalje. OBLJUBA Ljudje, ki žive iz ljubezni, vidijo globlje. Ljudje, ki žive iz vere, vidijo vse v drugi luči. TRIGLAV UREDNIKU “Misli” bo treba nova očala . . . — V zadnji številki sem omenil poročilo “Družine” o dvajsetletnici smrti ljubljanskega nadškofa Antona Vovka. Tu se moram spet vrniti k njemu ter se obenem opravičiti za pripombo, da članek ne omenja dogodka, ko so nadškofa na novomeški železniški postaji polili z bencinom in zažgali. Včasih so res tudi uredniki slepi, zlasti še, če delajo sredi noči in zbirajo zaradi naglice napol prebrana poročila iz raznih listov. “Med vrsticami” res ni bilo nič o žalostnem dogodku, ampak kar “v vrsticah”, pa še celo takoj v začetku članka — in prav to je bilo najbrž ob mojem površnem branju usodno. Takole piše:“Neštetokrat je bil podoben trpečemu Jobu. Ne samo takrat, ko ga je hudobna roka polila z bencinom in zažgala, da je njegova koža visela z obraza . . Resnici na ljubo pomoto rad popravim — prav tam, kjer je bila zagrešena, ter z iskrenim zatrdilom, da ni bila namerna. Da s tem popravkom nadškofa Vovka ob dvajsetletnici smrti že drugič omenjam, pa je kar prav: saj je zaslužil. POROČILO o pomurskih čebelarskih organizacijah pove, da imajo včlanjenih nad 500 čebelarjev, ki skr-be za okrog 12.000 čebeljih družin. Cenijo pa, daje še okoli 2000 čebelarjev, ki niso v organizaciji. Celotni pridelek medu je okoli 200 ton letno. Večino medu odkupi ljubljanski Medex, a z njegovo odkup-ninsko politiko pomurski čebelarji niso preveč zadovoljni. Medex prevzema med v Ljubljani in ga tudi šele tam oceni, plačilo zanj pa dobe čebelarji dva meseca po ocenitvi. EDEN ZA DRUGIM padajo stebri komunistične revolucije, ki so takrat tudi naš narod zapisali komu- nizmu in doprinesli svoj delež, daje do tega tudi zares prišlo — nihče ni vprašal narod, kakšno bodočnost hoče po končani vojni. — Na dan 22. avgusta so žaro z ostanki bivšega predsednika slovenske vlade Miha Marinka položili v Ljubljani v grobnico narodnih herojev. Prav isti dan pa so v Beogradu v aleji narodnih herojev pokopali ostanke Aleksandra Rankoviča, bivšega notranjega ministra in člana najvišjih izvršnih, državnih ter partijskih odborov. Da, tudi “heroji” so brez moči, ko pride odločilna ura in osebno polaganje računov... V LJUBLJANI so 29. avgusta odprli 29. mednarodni sejem “VINO 83”. Poleg alkoholnih pijač predstavlja tudi brezalkoholne pijače in razne mineralne vode, pa tudi opremo za vinogradništvo in gostinstvo. Letos sodeluje 580 razstavljalcev iz 25 dežel sveta, razstavljajo pa 1758 primerkov pijač, med katerimi seveda prevladuje vino s 1521 vzorci. Kakor navadno je tudi letos zastopana avstralska kapljica in kar vsako leto odnese tudi nekaj zlatih medalj. NAJSTAREJŠI slovenski duhovnik goriške nadškofije, Msgr. Anton Rutar,, je 3. avgusta umrl. Zaslužni mož je izpolnil 97 let in je zadnji čas vidno pešal, julijska huda vročina pa je dodala svoje. Goriški nadškofiji je daroval pokojnik 73 duhovniških let, ki so bila na gosto posejana s križi in preizkušnjami, zlasti v času fašizma, ko je moral zaradi svoje odločne zvestobe veri in narodu celo v pregnanstvo in konfinaci-jo. Želel je biti pokopan v Pevmi, kjer je preživel največ duhovniških let — triintrideset. Tam so mu ob odprtem grobu zapeli pevke in pevci iz Drežnice nad Kobaridom, njegove rojstne župnije. DOPISNICA čikaškega lista “Chicago Sun-Times” je iz Beograda poslala poročilo, da razočarani delavci v Jugoslaviji kljubujejo zakonu o prepovedi stavk. Med drugim piše, da je stavkalo pet ur zaradi nezadostnih plač 200 avtobusnih šoferjev v Ljubljani. Tudi trdi, da je bilo v Sloveniji letos že 52 stavk (“prekinitev dela” se lepše sliši), dočim jih je bilo lani le 18. V Mariboru je stavkalo 300 delavcev Tovarne mesnih izdelkov Koaki zaradi premajhnih plač — zaslužijo le SLO VENI A N FUNERAL SER VICE 724 5408 A.F.D.A. /p' . Ta?/6\5 72 3093 Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih. Sto dolaijev mesečno. Pritoževali so se, ali morajo res samo oni nositi večji del bremena pri stabilizacijskih naporih. Dopisnica Zabulovvska pravi, da večina ljudi dvomi, da bo novi stabilizacijski načrt, o katerem so razpravljali v skupščini, uspel izvleči državo iz gospodarskih skrbi. ZA SVETO LETO odrešenja so slovenski škofje priporočili vernikom, naj bi popravili številna znamenja, ki jih je po Sloveniji polno in so znaki narodne verne preteklosti. Mnoga so žal zelo zapuščena in poškodovana — le nujno popravilo bi jih rešilo popolnega propada. Na mnogih krajih so se verniki res odzvali ter popravili kapelice v svoji župniji. Veliko teh znamenj je že zaradi starosti zgodovinskega pomena. IDRIJSKA OBČINA je srečno odpravila vzroke poplav, ki so večkrat okraj občutno prizadele. Občinska uprava je skupno z vodnogospodarsko skupnostjo Soča poglobila rečne struge Idrijce, kakor tudi sotočij Idrijce in potoka Nikave. Letos poleti so bila vsa dela srečno končana in prebivalci upajo, da so vsaj za gotovo dobo rešeni skrbi pred poplavami. DELAMARIS, izolsko podjetje za predelavo rib, je v težavah, ker bi moralo nujno povečati in posodobiti svoje proizvodne prostore. Banke in tuji investitoiji so sicer zagotovili del denarnih sredstev, zataknilo pa se je pri domačih investitorjih, ki enostavno niso mogli zbrati 160 milijonov dinarjev. Tako se je sicer plodo-nosno podjetje znašlo na slepem tiru: že v letošnji jeseni ne bo moglo več predelati vsega ulova drobne Plave ribe, kar bo seveda občutno zmanjšalo izvoz na tuje tržišče. TUDI V SLOVENIJI so začeli stopati na prste vinjenim voznikom. Avtomobilskih nesreč, ki jih povzroča alkohol, je vedno več in več. Nujno je, da so hujše tudi kazni. V avgustu so na področju Ljubljane Posebne policijske patrulje prvikrat uporabljale najnovejše DrSgeijeve elektronske alkoteste. To je naprava, ki do stotinke natančno pokaže, koliko alkohola je v človekovem organizmu. Izključen je vsakršen poskus voznika, da bi pri pihanju prelisičil poli-Caja, kot se je to dogajalo pri merjenju zaužitega alkohola s cevčico in balončkom. Poročilo pravi, daje novi aparat ujel že takoj prve dni lepo število vinjenih voznikov, ki jih je presenetila policija. RADENSKA, ki zaposluje okoli 2400 delavcev, je 'etos v prvem polletju izvozila 5,2 milijona litrov mineralne vode. Največ jo je šlo v Avstrijo, nato v Nemčijo in Italijo. Pravijo, daje na svetovnem trgu mineralnih vod huda konkurenca. Morda je ta kriva, daje Radenska pri izvozu letos zaostala za skoraj šest odstotkov v svojih izvoznih načrtih. Melbournskim rojakom je na uslugo I ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN j LUBI PIRNAT * 18 WRIDGWAY A VE., BURWOOD, Vic. j Telefon: 288 4159 : ■ Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. I Full denture Service and repairs. * Priporočam se Slovencem • vzhodnega dela velikega Melbourna * za vsakovrstna avtokleparska dela, ’ avtobarvanje in podobno. ; • Popravljamo zasebno'in za vse večje zavarovalnice. ; A. V. MOTOR BODY REPAIRS \ 1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152. ; VIC. — Telefon delavpice 221 5536 j TOWING SERVICE 24 ur dnevno • na telefonu 221 5757 S ali pa doma — 232*4314 ■ Rojak VOJKO VOUK j ŠTEVILO NARKOMANOV, kot doma imenujejo uživalce mamil, raste tudi v Sloveniji iz leta v leto. V prvem polletju so v Ljubljani in bližnji okolici odkrili osem nasadov indijske konoplje s 164 rastlinami. Res očitno ne gre za kake “plantaže”, pa vendar. Poročilo pravi, da kadilci marihuane goje indijsko konopljo celo po cvetličnih lončkih in je gotovo še veliko neodkritih rastlin po mestu in okolici. SLOVENSKE PLANINE imajo vedno več obiskovalcev, domačih in tujih. Je pa zato tudi vsako leto več in več planinskih nesreč. Lansko leto so morali planinski reševalci posredovati 73-krat, smrtnih žrtev pa je bilo šestnajst. Letos pa so slovenske planine že v prvih sedmih mesecih terjale kar petnajst smrtnih žrtev. Koliko jih bo še do konca leta? ODRANSKA cerkev sv. Trojice v Prekmurju je dobila spopolnjeno obliko z novim zvonikom, v njem pa so se staremu pridružili trije novi zvonovi. Največji tehta 733 kilogramov in je posvečen sv. Cirilu in Metodu. Na zadnjo avgustovo nedeljo je zvonove blagoslovil ob navzočnosti skoraj vseh odranskih vernikov mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej. Hkrati je bil to dan, ko je odranska župnija v svoji sredi prvikrat pozdravila svojega škofa-rojaka. Medtem kot je bila v cerkvi škofova maša, so zvonove delavci iz Žalca že utrdili na tečaje. Opoldne so se prvič oglasili in ubrano pozdravili farane. KOLIKO Slovencev živi v Združenih državah Amerike, je bilo vprašanje, ki mu dolga leta ni bilo odgovora. Število smo le približno ugibali, kajti niti državni popisi se za to niso posebej zanimali. Šele popis prebivalstva ZDA, ki je bil izvršen v letu 1980, je imel na svoji vprašalni poli za slehernega državljana tudi vprašanje njegovega porekla, četudi gre za tretji, četrti ali celo za osmi rod. Tako je imel vsakdo priliko povedati, odkod so prišli njegovi starši, stari starši ali celo prastari starši itd. Kaj je popis ugotovil pri Slovencih in drugih sosednih narodnostih? Tele številke so prišle na dan: Slovencev je bilo v popisu leta 1980 v ZDA prijavljenih 126.463, kar bi bilo po odstotkih 0,07 odstotka vsega prebivalstva ZDA. Od teh jih je 63.587 izjavilo, da so po krvi čisti Slovenci, 62.876 pa, da so tudi potomci drugih narodnosti (mixed ancestry). Za Hrvate se je v popisu izdalo 252.970 (0,13 %) prebivalcev ZDA, Srbov je bilo 100.941 (0,05 %), “Jugoslovanov” pa kar 360.174 (0,19 %). Dalje seje za Slovane opredelilo 172.696 oseb. Za Avstrijce se je priglasilo 948.558 oseb ali pol odstotka prebivalstva ZDA. — Gotovo je skritih v teh treh zadnjih kategorijah tudi lepo število oseb slovenskega rodu. Med slovanskimi narodi so bili najštevilnejše zastopani Poljaki, ki jih je kar 8,228.037. Pod ruskim imenom je prišla številka 2,781.432 — s pojasnilom urada za popis, daje bilo pod “Rusi” vključenih veliko ljudi (Židov, Belorusov . . .), ki v resnici niso ruskega porekla. Za Čehe se je izdalo 1,892.456 prebivalcev, za Slovake 776.806, za Ukrajince pa 730.056. Kdaj bomo v avstralskem popisu dobili slično vprašanje, da bi bilo enkrat konec ugibanja? Vem, daje naš rojak senator Miša Lajovic pred zadnjim štetjem to predlagal, a brez uspeha. Avstralska površnost na tem polju nesmiselno poudaija bivše državljanstvo namesto narodnosti, kar gotovo ne prikaže jasne slike izvora prebivalcev. Že zdaj nam dela to preglavice, kasneje bo še slabše. Mnogi Slovenci so prišli semkaj kot italijanski državljani, drugi kot avstrijski, bivše jugoslovansko državljanstvo pa nas meče v en koš s tremi ostalimi narodnostmi. — No, morda bo naša multikulturnost kaj pripomogla, da bo tudi Avstralija ločila pojma narodne pripadnosti in državljanstva. Čas bi že bil! PAPEŽ JANEZ PAVEL II. je končno le poromal v Lurd, ko se takrat zaradi atentata ni mogel udeležiti lurdskega evharističnega kongresa. Dne 14. avgusta je zvečer pokleknil kot romar med romarji pred lurško votlino in dolgo molil. Pred odhodom na romanje je rimskim romarjem povedal, da bo tam molil “za številne stiske Cerkve in človeške družine”. Po večerni procesiji z lučkami pa je v govoru omenil nekatere teh stisk, med katerimi je posebej poudaril zatiranje verske svobode v različnih delih sveta in pa človekovo ošabnost, ki prinaša človeštvu toliko zla. PAPEŽEV OBISK Avstrije (napovedan od 9. do 12. septembra) je zganil tudi Slovence. Med sodelavci sprejema so tudi Slovenci iz Koroške kot tudi dunajski Slovenci, ki imajo svoje versko središče ter svojega dušnega pastirja Štefana Ferenčaka. Med gosti papeževega obiska so nadškof Šuštar ter škofa Jenko in Smej. Pri posebni maši za Slovence poje komorni zbor “Anton Foerster” iz Ljubljane, ki ga vodi prof. Jože Trošt. Nadškof Šuštar je bil tudi naprošen za predavanje katoliškim študentom dunajske univerze. — Na torek 13. septembra pa bo skupina slovenskih duhovnikov s škofom Leničem navzoča pri papeževem obisku znamenite božjepotne cerkve Mariazell, ki je bila od vsega početka tudi za Slovence priljubljena božja pot. Mladi dunajski socialisti pa so napovedali za čas papeževega obiska svoj protipapeški festival . .. PRI MAŠI ZADUŠNICI za zahrbtno ubitim vodjem opozicije na Filipinih, Benignom Aquinom je s kardinalom Sinom somaševalo še dvanajst škofov. Kardinal Sin, katerega je z Aquinom povezovalo iskreno prijateljstvo, je označil pokojnika kot “mučenca sprave”, kot “romarja, ki je moral svojo vrnitev v domovino plačati z lastnim življenjem”. V govoru je izrazil že- V1KTORIJSK1M Sl.OVr.NCEM North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 UL. TOBIN BROTHERS funeral direetors Malvern 1382 High Street, 509 4720 UD Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA Mentone 93 2460 Ijo, naj bi njegova smrt zedinila filipinsko ljudstvo v boju za demokracijo. Okoli dva milijona ljudi, ki je sodelovala pri pogrebnih slovesnostih po ulicah Manile, je pogreb spremenilo v demonstracijo za mir in demokratično ureditev na Filipinih. V kasnejših dneh pa so sledila prava soočenja ljudstva z vojaštvom in Marcos že obljublja kazenske postopke proti osebam, ki nasprotujejo vladi. — Filipinom se ne obeta nič dobrega ... EVROPSKA varnostna konferenca je bila letos v Madridu in so jo zaključili 9. septembra. To je nadaljevanje varnostne konference v Helsinkih leta 1975, katere določila glede človeških pravic so pri evropskih komunističnih režimih še vedno le na pa-piiju. Letošnjih zborovanj se je udeležilo 35 držav (vse evropske, razen Albanije), pa še ZDA in Kanada. Sad pogajanj pa je žal tako pičel, da je svetu komaj kaj pokazati.. . NEDAVNO so končali prevod svetega pisma v jezik “snagho”, ld ga govorijo v Centralnoafriški republiki. S tem je sveto pismo prevedeno v 514 jezikov in narečij afriških ljudstev. Poleg teh afriških prevodov obstoja danes že tudi 446 prevodov svetega pisma v jezike in narečja azijske celine, dočim imajo ljudstva Latinske Amerike 293 različnih prevodov božje besede. — Zanimive številke, ki se jim človek samo čudi. Ni mogoče izmeriti dela in časa za njimi. ZNAMENITA SIKSTINSKA KAPELA v Vatikanu °bhaja letos svoj visoki jubilej: v avgustu je minilo $00 let, kar so jo začeli graditi na pobudo tedanjega Papeža Siksta IV. Zato so jo kasneje poimenovali po tem papežu in njegovo ime nosi še danes. Kapela je znamenita po Michelangelovih freskah, ki so jih zdaj začeli obnavljati in upajo, da bo delo uspešno končano do leta 1993. Je pa v tej kapeli Cerkev doživljala v teku zgodovine tudi svoje velike ure, saj se v njej zbi-rajo kardinali k volitvi novega papeža. Sikstinsko kapelo obišče vsako leto na tisoče in tisoče občudovalcev umetnosti iz vseh delov sveta. V EKVADORJU v Južni Ameriki je bil odlikovan z zlato medaljo slovenski duhovnik g. JULIJ ČUK, ki deluje že trideset let v mestu Santa Anna. Krajevni casopisi so priobčili o njem zelo poh”alne članke: zgradil je cerkav z župniščem, z ustanovitvijo raznih °rganizacij pa zelo poživil versko in kulturno življenje kraja in zlasti je znal pritegniti tudi mladino. K nesebičnemu delu in zasluženemu odlikovanju tudi čestitke avstralskih rojakov! ČE BI AMERIKANCI izstrelili kako potniško leta-°> kot so ga zdaj Sovjeti - kaj bi bilo v samih ZDA in Po vsem svetu protestov in vpitja! Ob ruskem uniče- : E. Z. OFFICE MACHINES I < > < Zastopnik podjetij 01ympia in Adler strojev > “ sc melbournskim Slovencem priporoča | , za prodajo novih in starih pisalnih, > ' računskih in podobnih strojev vseh znamk. ( < Izvršujemo vse vrste popravil! > * V zalogi imamo slovenske črke C2S, ( < kijih Vaš pisalni stroj morda šenima. ’ i EMIL ZAJC I 1 Yarra Court, N. DANDENONG, Vic. 3175 ! I Telefon: 795 6937 I w w rTTTTTyrrrrrrrrrrrrTTTTTTr>TTW Sc telite naučiti voziti avto? ŠOFERSKI POUK Vam z veseljem nudi “FRANK’S AVTO ŠOLA” 32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI.D WEST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583 nju korejskega potniškega letala, kjer je končalo 129 nedolžnih življenj, so bili sicer ostri uradni protesti vlad, do kakih’ občutnih sankcij pa še pri tem skoraj ni prišlo. Kar potuhnili pa so se vsi tisti glasni demonstranti, ki tako radi in pogosto vpijejo za svetovni mir in človeške pravice povsod po velemestih, le pred ruskimi ambasadami in konzulati ne. Vps svet si je na jasnem, da za tako “pomoto” kot so jo ob tem potniškem letalu napravili Rusi, ni izgovora. In vendar bo zadeva kmalu pozabljena, kakor je pozabljena okupacija Afganistana in sto drugih sovjetskih zadev pred njo .. . STATISTIKA je leta 1982 v Združenih državah a-meriških pokazala, da je 45 odstotkov mater predšolskih otrok zaposlenih daleč od doma. To pomeni, da jih je na delu od doma kar štirikrat več kot pa pred tridesetimi leti. Nič manj kakor 62 %. otrok mora v Ameriki vsak dan v otroška središča. Skrb za nadalj-nih 10% pade na očeta, dočim jemljejo matere 8% otrok s seboj na delo. Varstvo ostalih procentov o-trok prevzamejo stare mame in stari očetje. Na ljubo več družinskih zahtev, ki. ob dviganju cen pojedo tudi več denaija, mora največji davek plačati otrok. Pa kar hitro po rojstvu in še v “zlati Ameriki”. kotiček naših mladih C#""1 OČKU za njegov dan. Očka, povem ti zares iz srca, da sta nam z mamico velik zaklad. Sreča, veselje pri nas sta doma, ker nas iz dneva v dan bolj imaš rad. O, saj poznamo nemir in skrbi, tudi bolezen se kdaj oglasi. Pa se nam mamica vedno smeji, kadar zagleda spet tvoje oči. Včasih si truden, pa si le ves naš, ko pogovarjaj se z nami, igraš ... Vsakemu dušo njegovo poznaš, vsakemu samega sebe razdaš. Očka nam dobri ostani vse dni, da bi ob tebi vsi srečni bili! Bog naj ti zvesto srce razsvetli, kadar se tvoje veselje stemni. IRENEJA RABIČ DRAGI STRIČEK! — Spet ti pošiljam lepe pozdrave iz Sydneya. Sporočam ti tudi veselo novico, da sem dobil sestrico. Stara je dva tedna. Imam jo zelo rad. Kadar spančka, je kot majhen angelček. Zdaj imam šolske počitnice. Ker sem prehlajen, ne morem ven, da bi se igral. Zato pa sem se spomnil nate in ti pišem. Upam, dragi striček, da ti nisi prehlajen. Vse dobro ti želi in te pozdravlja - tvoj To-mažek Petrič. Čestitam ti, Tomaiek, da si dobil sestrico! No, zdaj bomo pa videli, kdo bo bolj priden — ti ali ona. — STRIČEK. Dragi striček! Še nikoli se nisem oglasila, zato me seveda ne poznaš. Jaz pa sem z mamico vedno rada prebirala tvoj Kotiček, ko smo bili še v W. A. Zdaj živimo začasno pri atovih znancih, ker čakamo, da se odselimo v Queensland. Veš, striček, pa bi najraje ostala kar tukaj v Melbournu. Posebno še zdaj, ko sem bila na Mladinskem koncertu. Mama je jokala in je rekla, da v Avstraliji kaj takega še ni doživela. Tudi jaz še nikoli nisem videla toliko slovenskih otrok skupaj. Bilo je zelo lepo in ne bom pozabila. Če bi ostala tukaj, bi mogoče tudi sama kdaj nastopila. Prejmi lepe pozdrave od Sonje Teklar, 12 let, Co-burg, Victoria. Tomažek se ziblje na očetovih kolenih in ga vleče za brke. Naenkrat vzklikne:“Ata, ti imaš pa sive lase, brki so pa črni!...” Očka pa se zasmeje:“Seveda, saj so brki tudi dvajset let mlajši!” DRAGI OTROCI! Kam pa danes? Kar v Melbournu ostanimo — predstavljam pa vam HELENO PONGRAČIČ iz Claytona. Po štirih letih vztrajnega študija na Monash univerzi je letos 8. aprila gradu irala. Prejela je BACHELOR O F SCIENCE DEGREE WITH FIRST CLASS HON-OURS IN APPLIED MATHEMATICS. Prejela je tudi posebno nagrado — "scholarship" za nadaljni študij, ki ga zdaj nadaljuje na isti univerzi. Nič ne dvomimo, da bo s svojim znanjem in pridnostjo dosegla naslov doktorja filozofije. Helena je osnovno šolo začela in končala v Clayton South. Nato je nadaljevala svoje študije v Westall High, kjer je tudi uspešno končala HSC. Slovensko se je učila najprej doma, kjer je v zavedni družini Franca in Marije Pongračič najstarejša od treh otrok. Pred leti je nekaj časa obiskovala tudi Slomškovo šolo verskega središča v Kew, v srednji šoli pa je dve leti obiskovala slovenski razred višje sobotne šole modernih jezikov v Box Hillu. Tako ji bo nekaj le ostalo za življenje — poleg ljubezni do svojega izbranega študija in do športa, saj igra tenis in netball za krajevna kluba. Dasi malo pozno, vsem Pongračičevim čestitamo k Heleninim uspehom, posebno pa seveda njej sami, ki danes z zadovoljstvom in ponosom gleda nazaj na ure učenja. Želimo ji vztrajnosti tudi v bodoče in še posebej, naj bi vse življenje ohranila zavest, da je iz slovenske družine. Helen, vedno delaj veselje svojim dragim staršem! RINGVVOOD, VIC. — Ob koncu meseca avgusta smo bili Slovenci v Melbournu res zelo zaposleni: v teku dveh tednov smo imeli menda priliko obiskati kar šest koncertov, ob katerih smo se lahko zabavali ali pa primerjali različne talente. Najprej naj omenim rojake - ansambel iz Slovenije. “Planšaije”smo lahko poslušali najprej pri “Planici”: zabavali so nas z muziko, petjem in šalami do druge ure zjutraj. Naslednjo soboto so nastop ponovili pri S.D.M. v Elthamu, na nedeljo pa še na “Jadranu”. V versko-kulturnem središču v Kew pa je bil ravno takrat že deveti vsakoletni Mladinski koncert. Tudi letos je bil odlično obiskan in bogato predstavljen. V torek in sredo zvečer po tej nedelji pa sta bila v dvorani našega središča v Kew še dva Koncerta harmonikarjev pod vodstvom g. Heinza Daberniga. Nastopal je seveda tudi naš Branko kot avstral-azijski harmonikaški prvak. Oba koncerta — prirejena njegovemu odhodu v Kanado v pomoč — sta napolnila dvorano in prepričana sem, da so bili vsi obiskovalci - ljubitelji glasbe zadovoljni. Naj se na tem mestu v imenu svoje družine in sina Branka (zdaj že v Torontu, Kanada, pri višjem glasbenem študiju razteza svojo harmoniko) prav iskreno zahvalim VSEM udeležencem obeh koncertov, kakor še posebej tudi VSEM, ki ste na kakršen koli način pripomogli k tako lepemu uspehu obeh prireditev. Posebna zahvala naj bo izrečena p. Baziliju za uporabo dvorane, dalje družinam Ceferin, Gelt in Lah ter Društvu sv.Eme za vso osebno pomoč. — Hvaležna Lucija *n Štefan Smec z družino. MELBOURNE, VIC. - Nedavno sem zvedela za smrt moje znanke. Ker v MISLIH še nisem zasledila poročila o tem, zato sklepam, da o slučaju še niste seznanjeni. Pokojna ANICA BERNIK r. GAŠPERIN je bila rojena na Jesenicah. V Avstralijo je prišla preko Avstrije leta 1950 ali 1951. Poročena je bila s Stankom, a že več let nista živela skupaj. Bila je mati petih otrok. Po poročilu naj bi umrla nenadne smrti v začetku novembra lanskega leta in sicer v Gordonvale v Queenslandu. Morda bo ta objava sprožila, da se bo še kdo ogla- SLOVENSKO MIZARSTVO : se priporoča melbournskim rojakom • za izdelavo kuhinjskih omar j in drugega pohištva ! po zmerni ceni. ; FRANC ARNUŠ \ Telefon: 76 Beverley Road. ’ 459 7275 ROSANNA, Vic. ^zp križem australske $ stovenije sil s kaj več podatki o pokojni. Z iskrenimi pozdravi! — N. N. Najlepša hvala za sporočilo, saj bi brez njega pokojna rojakinja ne prišla niti v vsakoletno Matico naših rajnih. Bi mi mogel kdo ustreči s podrobnejšimi podatki (datum rojstva, datum smrti) o pokojni? Hvaležen bi mu bil. — Op. ur. ALBURY, N. S.VV. — Gotovo bodo MISLI poročale o smrti gospe SONJE HRIBAR, pa vendar bi rada tudi jaz napisala nekaj skromnih vrstic v njen spomin. Ravno na praznik Marijinega vnebovzetja — 15. avgusta — nas je že v jutru zadela žalostna vest, da blage gospe Sonje ni več med nami. Ni še dolgo, ko smo jo videli še popolnoma zdravo, polno načrtov za bodoče — kakor se je sama izrazila: najlepša leta so še pred mano, ko bova z možem mimo uživala sadove svojega življenjskega dela . . . Nihče znancev in prijateljev ni pričakoval tako nenadnega poslabšanja in končno celo s smrtnim izidom. Zopet opomin nam vsem, da ne vemo ne ure ne dneva. Danes smo zdravi in veseli, jutri nas že ni več med živimi.. . Brez odgovora se sprašujemo, zakaj' je morala umreti ravno ona? Vsi, ki smo jo poznali in cenili, imamo občutek velike izgube. Pokojna gospa Sonja je bila vseskozi zgledna Slovenka in res plemenitega značaja. Ljubeča žena svojemu možu in skrbna mama svoji družini. Pa tako pri- ;...........*********************************** ; Urarsko in zlatarsko podjetje Alexander ; j WATCHMAKER and JEWELLER ! I 190 Church Street (vogal Macquarie St.) !! Parramatta, N. S. W. :• Telefon 633 1384 ‘; vam nudi 10% popusta pri vsakem.nakupu, 20% pa na ‘| vsa popravila ur in zlatnine ter šest mesecev garancije. ‘; Engraviranje imen brezplačno. <; HANDMADE JEWELLERY DES1GNED AND MACTE IN OUR OWN VVORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se E. & C. ROBNIK SYDNEYSKIM ROJAKOM nudi BOLOGNA SMALLGOODS Telefon 728 1717 7 OUEST AVE. CARRAMAR, 2163 sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne salame in druge mesne izdelke. Za razne priložnosti po naročilu spečemo tudi celega prašička. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas! Priporoča se lastnik podjetja J. Sc A. ŠKRABAN jazna in dobra do vseh drugih, s katerimi je imela kaj opraviti. Vselej tako topla in prisrčna, da smo jo vsi imeli radi in jo iz srca spoštovali. Bila je ena izmed tistih redkih človeških bitij, ki kakor sonce ogrevajo vse okoli sebe. Izrekamo globoko sožalje g. dr. Hribarju in vsej družini. Blaga duša gospe Sonje pa naj uživa večno srečo v Bogu, kateremu je tako zvesto služila. — Ivanka Študent z družino. Razumem kaj ste čutili, saj so isti občutki prevzemali tudi mene ob žalostni novici.Zaradi razdalje sem naprosil p. Valerijana, da je nadomeščal tudi mene-in PRODAJAM hišo v Ilirski Bistrici s precej velikim vrtom. Kdor se za prodajo zanima, naj se glede cene in prodaje ter ostalih podrobnosti obme na ANTONIJO MRŠNIK, Canberra - telefon (062) 581790 ! družini izrekel sožalje. V Hribarjevi hiši sem bil velikokrat gostoljubno sprejet in postrežen. Dar pokojne gospe Sonje narodni zbirki verskega središča v Kew — zelo občudovana košarica slovenskih pisanic in slovenska lesena roba z vžganimi avstralskimi rožnimi motivi — nas bo še dolgo spominjal na blago pokojnico. Naj počiva v miru božjem! — Urednik. UREDNIKOV ODGOVOR naročniku iz Canberre: Spoštovani N. N.! — Pismo je predolgo, da bi ga objavil v tej rubriki, kakor je bila Vaša želja. Tudi mi zadeva v marsičem ni jasna in bi vsekakor želel dobiti še precej pojasnil na marsikaj, kar v pismu o-menjate, presojate in ugotavljate. Zlasti še, ker ne želite pod svojimi vrsticami objave Vašega imena. Da se za tem skriva tista nesrečna in med našimi ljudmi tukaj tako pogosta bojazen, razumem le do gotove mere. Vse preveč je žal takih bojazljivcev med nami in prav to slabi našo avstralsko Slovenijo. Kaj Vam ni ista bojazen narekovala tudi sodelovanje pri — kakor se sami izražate v pismu — “sramotni in nenadni odstavi postavno izvoljenega predsednika”? In to “na pritisk od zunaj” kot pravite — “za en sam večer domače glasbe”. Kar veijemite, da to ni bilo “za en sam večer domače glasbe”, ampak sega vse globlje in usodnejše v organizacijo samo. Pravite, da “vas zdaj peče vest” in je to tudi glavni vzrok, da ste se oglasili. Razumem, daje ranjen Vaš narodni ponos — toda ranili ste si ga sami prav s svojo hlapčevsko bojazljivostjo. Zato si ga samo sami lahko tudi ozdravite. Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 862-3027 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih) ČE HOČETE POTOVATI, se z zaupanjem obrnite name. V moji odsotnosti me nadomestuje v uradu gospodična MARIJA (KuSeta), ki Vam bo 5la v vsem na roko. če pridete na agencijo, vprašajte za MARIJO, lahko pa ji tudi telefonirate na telefon agencije: 329 - 6833 CONCORDE INTERNATIONAL TRAVEL, 541 King Street, Melbourne, 3003 -- Tel. 329 - 6833 . ~ Consultant DR. J. KOCE Ortopedske lesene čevlje (cokle) morete kupiti pri slovenskem podjetju, ki jih ročno izdeluje in razpošilja po vsej Avstraliji in po želji tudi v Evropo { za naročilo dveh parov poštnine ne računamo). Imamo v NSW največjo zalogo in izbiro vseh velikosti in raznih barv. Izdelujemq tudi vsakovrstne čevlje po naročilu (ročno delo). — Za naročbo in informacije telefonirajte (v slovenskem ali angleškem jeziku). Handmade CLOGS Z naročilom po pošti pošljite obris noge! SA-KLEN Phone: (02)699-6477 2016 185-187 REGENT STREET, REDFERN, N.S.W. Delavnica in trgovina na istem naslovu, ne daleč od glavne sydneyske postaje (prostora za parkiranje vedno dovolj!). Odprto sedem dni na teden: Od poned. do petka od 8 do 5:30, ob sobotah od 8 do 12 in ob nedeljah od 10 do 4 pop. Kot sem omenjal v začetku, še enkrat priznam, da ne poznam celotnega razvoja canberrskih dogodkov in nepričakovanih pogojev za obisk Planšarjev. Eno pa lahko pribijem: nobena zunanja sila nima pravice kakor koli vplivati na članstvo za kakršno koli spremembo v organizaciji. Je protipostavno in vsako popuščanje s strani članstva znak, da ne zna spoštovati lastnih pravil in ceniti neodvisnosti svoje organizacije. In dokler bo tako, bo vest Vas in marsikoga še velikokrat grizla, obenem pa opominjala, da za nobeno hlapčevstvo ne bi smelo biti prostora v doslej — hvala Bogu! — še demokratični Avstraliji. S slovenskimi pozdravi in brez zamere! — Urednik. F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ud. 182 Norton Street, Leichhardt, Nno v času revolucije in razmišljanja o komunizmu. — Cena 6,— dol. MOHORJEVKE 1983: CELOVŠKE 14.-, GORIŠKE pa so že pošle. % SLOVENI AN HERITAGE (Vol. I) — Zbral in uredil dr. E. Gobetz, izdal pa Slovenian Research Center of America. V angleščini pisana knjiga o slovenskih dosegih v svetu, 642 strani večjega formata, trdo vezana. Vredno branje zlasti mlademu rodu med nami. - Cena 18,— dolarjev. Naj omenim, da poštnina v ccni NI vključena! RAUAN I SLOVENI Ati AUSTRAUAN k SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m. Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje. Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. kadar sk mudite v canberri: dobrodošel v slovenskem domu: Naša telefonska številka: (062) 82 1083. DONVAL RAVEL VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure) Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM . Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko moija (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . ..) VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje. PARI, KI NAČRTUJETE POROČNO POTOVANJE, STOPITE V ZVEZO Z NAMI! UREJAMO TUDI POTOVANJA PO AVSTRALIJI, V NOVO ZELANDIJO, BALI, SINGAPUR, HONGKONG, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIŠKE, KANADO TER SEVEDA KAMOR KOLI V EVROPO IN NA VSE STRANI SVETA. Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!