PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini f'i ja ti Abb. postale I grupi>o “ ViCH3 40 I1F Leto XX. St. 177 (5860) TRST, sobota 8. avgusta 1964 Včeraj popoldne na Kvirinalu med Morovim in Saragatovim obiskom Predsednik republike Antonio Segni nenadoma zadet od možganske tromboze Nekaj minut je bil v nezavesti, toda pozno sinoči so zdravniki ponovno ugotovili, da so predsednikovi splošni zdravstveni pogoji zadovoljivi - Seja vlade je bila zaradi tega prekinjena - Merzagora pa se bo danes zjutraj vrnil v Rim - Sklepi poslanske zbornice pred odhodom na oddih do 31.t.m. RIM, 7. — Včeraj popoldne je predsednika republike Antonia Segnija nenadoma v njegovi delovni sobi na Kvirinalu zadela možganska tromboza. Prav tedaj sta bila pri njem na obisku predsednik vlade Aldo Moro in zunanji minister Saragat, ki sta takoj odšla — po prihodu zdrav nikov — v palačo Chigi in sporočila zbranim ministrom novi-1-‘ co. Ministri, ki so se zbrali na napovedano sejo vlade, so zaradi tega sejo odložili za eno uro in en četrt ter vrsto obravnavali samo nekaj rednih upravnih zadev, obravnavo napovedanih gospodarskih ukrepov pa so odložili za prihodnjo sejo. Po seji je minister Preti, Ki so ga vprašali za informacije o predsednikovi bolezni, izjavil: «Mislim, da gre za možgansko trombozo». Nato so novinarji vprašali ministra za pravosodje, ali se je na seji vlade razpravljalo o «postopku, ki ga predvideva ustava v primeru, da predsednik republike ne more o-pravljati svoje funkcije«. Reale je odgovoril: «0 teh stvareh rajši ne govorim. Vsekakor pa o tem nismo govorili, ker stanje podobnih vprašan ni postavljalo in jih ne postavlja«. Novinarji so se pogovarjali tudi z ministrom Ferrari-Aggradijem, ki je povedal, da se je predsednikovo stanje izboljšalo. Ministra Co-lombo in Russo, ki so ju z vladine seje poslali na Kvirinal, da bi se informirala o predsednikovi bolezni, sta prav tako poudarila, da se je Segnijevo zdravstveno stanje nekoliko zboljšalo, toda da si ((Zdravniki pridržujejo pravico do izjav na podlagi poteka bolezni.« Predsednik vlade Moro pa je takoj po seji odšel na Kvirinal, kjer se je pogovarjal s Segnijevo sopro. go in z njegovim osebnim zdravnikom prof. Giunchijem, ki predsednika zdravi že štirinajst let. Sporazum članic varnostnega sveta o vabilu Severnemu in Južnemu Vietnamu U Tantov načrt za ohranitev miru v jugovzhodni Aziji NEW YORK, 7. — Nocoj je bila nova seja Varnostnega sveta v zvezi z dogodki v Tonkinškem zalivu. V začetku seje je piedsednik, norveški predstavnik Sibert Nielsen, prebral sporazumno izjavo enajstih članov Varnostnega sveta, s katero vabijo Severni jn Južni, Vietnam, naj sporočita informacije, ki jima bodo zdele koristne, s tem da se udeležita debate 'ali na kakršen koli drugi način.’ Prvi govornik je bil češkoslova-, 11 11 ški delegat Jiri Hajek, ki je iz ja- ( vil, da so ZDA v opravičilo svoje-aa napada zatrjevale, da so bile žrtev napada severnovietnamskih iz. vidniških čolnov. Hajek je dodal, da so ameriške ladje prekršile 30. julija ter 1. in 2. avgusta severno-vietnamske teritorialne vode ter bombardirale severnovietnamske o-toke. Obtožil je ZDA, da vzdržujejo na oblasti »peščico korumpira-nih in brutalnih bitij, ki jih bo .lužnovietnamsko ljudstvo izgnalo, takoj ko bodo Američani zapustili deželo.« Pozval je varnostni svet, haj obsodi napadalno in hinavsko zadržanje ZDA. Francoski predstavnik Roger Sey. doux je izjavil, da je «ritem akcij In reakcij v jugovzhodni Aziji vedno bolj zaskrbljujoč«, in je dodal: «Naša glavna skrb je, naj države, katerih prebivalstvo že preveč t,r-Pi, prenehajo biti bojno polje za nasprotne tendence. Naš smoter je iskren povratek k miru, k celovitosti in neodvisnosti tamkajšnjih držav, uvedba nadzorovanih ukrepov proti vmešavanju v notranje zadeve držav, povratek k strogemu spoštovanju sporazumov iz leta h>54 in pravo pomirjenje držav, ki so prej sestavljale Indokino. Po na. sem mnenju je rešitev lahko samo Politična. Priti mora do pogajanj in do konference med prizadetimi državami, da se ta del sveta obva-tnje pred dogodki, ki bi imeli ne-Preračunljive posledice.« Ameriški delegat Stevenson Je zanikal, da so ameriške ladje kršile severnovietnamske teritorialne vode in bombardirale severnovietnamske otoke. Ponovil je trditev, da so se-vernovietnamski torpedni čolni 4. Svgusta napadli dva ameriška rušil, ea. ter Je zagovarjal ameriški ((omejen in primeren odgovor«. Stevenson je dalje izjavil, da bi “iie ZDA pripravljene sodelovati Pfi spoštovanju žnevskih sporazu-m°v iz leta 1954 in bi bile (izado-v°ljne, če bi njihovi vojaški ukrepi J6 Južni Vietnam postali nepotrebni. ..Sovjetski delegat Morozov je o-oital Stevensonu, da se je poslu-zeval imperialističnih argumentov v obrambo imperialistične stvari. Poudaril je, da morajo ZDA takoj Prenehati svoje vojaške operacije Proti Severnemu Vietnamu. Predsednik Nielsen je nato pre-Klnil sejo in sporočil, da bo nova *6la določena po posvetovanju s Slani sveta. f-Kakor znano, je glavni tajnik n n ^8nt včeraj izjavil, da je Pradložil ameriškemu predsedniku Johnsonu novo formulo za ohrani-I*v miru v jugovzhodni Aziji. U rant pa ni dal drugih podatkov. _anes so začele krožiti govorice U-Tant načrt, ki bi se izvajal v dveh fazah. Najprej bi sklicali mednarodno konferenco, na kateri bi pripravili politični dogovor, v drugi fazi pa bi poslali odred OZN v Jugovzhodno Azijo, ki bi zajamčil spoštovanje sporazumov. Kakor je znano, je U Tant izjavil, da varnostni svet v sedanjem trenutku ne bi mogel prispevati za rešitev spora, ker obe vietnamski državj in tudi Kitajska niso članice OZN. Po U Tantovem načrtu bi morali politični sporazum pripraviti izven OZN. da se omogoči navzočnost držav, ki niso članice OZN. Na podlagi tega mednarodnega sporazuma, bi Združeni narodi zatem lahko nastopili in poslaii svoje varnostne sile na to področje. Zatrjuje se, da bi varnostne sile OZN poslali v jugovzhodno Azijo šele po novembrskih ameriških volitvah, zato da se Johnsonovim nasprotnikom r da je ta popustil. ne bi zdelg, Deveti kongres KD bo 12. 9. v Rimu RIM, 7. — Politično tajništvo krščanske demokracije je sporočilo, da bo 9. kongres KD od 12. do 15. septembra v kongresni palači EUR. Kot je znano je bil kongres zaradi vladne krize odložen. Novi glavni urednik «Avanti!» RIM, 7. — Vodstvo PSI je danes na svoji seji imenovalo za novega glavnega urednika dnevnika ((Avanti!« Francesca De Martina, političnega tajnika PSI, za odgovornega urednika pa Franca Ge-rardija. Do tega imenovanja je prišlo, ker je zaradi znanih dogodkov okrog vladine krize prejšnji glavni urednik Riccardo Lombardi odstopil. Prvo vest o nenadni bolezni državnega poglavarja so oddajali med novicami po televiziji ob 20.30 uri, ko je napovedovalec prebral naslednjo sporočilo načelnika urada za tisk predsedstva republike: »Predsednika republike je danes {»poldne med delom obšla slabost, ki so jo povzročile motnje obtoka v možganih. Profesorji Challion, Fontana in Giunchi, ki so uglednega bolnika takoj pregledali, so u-gotovili, da so splošni pogoji zadovoljivi in da pazljivo spremljajo potek bolezni«. Tudi najnovejše no. vice o Segnijevem zdravstvenem stanju potrjujejo to sporočilo ter poudarjajo, da se do 23. ure sinoči bolnikovo stanje ni spremenilo ter da njegov obtok in srce deluje normalno ter da je tudi pritisk normalen. Prof. Giunchi bo ostal pri bolniku na Kvirinalu vso noč, profesorja Fontana in Challion pa se bosta vrnila jutri zjutraj na novo posvetovanje. Prof. Fontana je primarij Združenih bolnišnic v Rimu, prof. Challion pa je znan nevropsihiater. Zvedelo se je tudi, da so zdravniki Segniju napravili elektro-kardiogram. Predsednik leži v svoji sobi, pri njem pa je poleg prof. Giunchija tudi njegova soproga Laura. Pozneje se je zvedelo, da je bil predsednik republike nekaj minut v nezavesti, toda polagoma si je opomogel. Prof. Giunchi uporablja terapijo za razširjenje ožilja. Pri temu mu pomaga bolničarka iz ambulante na Kvirinalu. Okrog 22. ure se je zvedelo, da se bo predsednik senata Merzagora že jutri zjutraj vrnil v Rim iz Španije, kjer je na potovanju. Za predsednikovo bolezen se je takoj zanimal tudi predsednik poslanske zbornice Bucciarelli-Ducci, ki je v stalnem stiku s Kvirinalom ter, zaskrbljeno spremlja predsednikovo bolezen. Vodstvu PSI pa je vest sporočil podpredsednik vlade Nen-ni. Člani vodstva so sejo zarac*' *t-ga prekinili, dokler niso bili seznanjeni s poročilom tiskovnega urada predsedstva republike. Hudo novico so takoj sporočili tudi Segnijevim sinovom Paolu, Giuseppu, Mariu in Celestinu. Danes Je DUa zadnja seja poslanske zbornice pred odhodom poslancev na oddih do 31. t.m. Poslanci so odobrili številne zakonske ukrepe, med katerimi je najvažnejši zakon ' za volitve v občinah in pokrajinah: odslej bo veljal proporcionalni volilni sistem za vse občine z nad 5000 (namesto nad 10.000) prebivalci, mandatna doba pa bo pet let namesto štiri leta. Dalje so poslanci odobrili zakonski odlok o trinajsti plači državnih nameščencev in upokojencev za leto 1963. Odobrili so tudi spremembe v državnem proračunu za 127 milijard in 460 milijonov lir. Poslanska komisija za notranje zadeve pa je na zakonodajni stopnji odobrila zakon, ki vsebuje predpise in podporo za kinematografijo. Minister Corona je izjavil, da je s tem podaljšan do konca letošnjega leta zakon o kinematografiji, ki je zapadel 30. junija t.l. Novi zakon je vlada pripravila že pred junijem, toda zaradi vladne krize ni prišel še na vrsto v parlamentu. Pred tem je isti ukrep o-dobrila tudi senatna komisija. Poslanska prosvetna komisija je — prav tako na zakonodajni stopnji — odobrila izdatek 6 milijard lir za nakup šolskih knjig, ki jih bodo v prihodnjem šolskem letu brezplačno razdelili učencem. Sporazum z železničarji RIM, 7. — Minister za promet sen. Jervolino in sindikalni predstavniki železničarjev so danes dosegli sporazum v zvezi z zahtevami, ki so jih postavljali železničarji. Sindikat železničarjev, včlanjenih v CGIL je zaradi tega sklenil prekiniti stavko, ki je bila določena za 8., 9. in 10. avgusta. Sindikat železničarjev CGIL je objavil sporočilo, v katerem pravi, da pozitivno presoja obveznosti, ki jih je prevzel minister za promet. Vendar pa je še nezadovoljivo stališče, ki ga je minister zavzel glede nekaterih vpra šanj. CGIL je sicer sklenila podpisati zapisnik o sporazumu, pri čemer poudarja svoje pridržke in poziva železničarje, naj bodo budni, da se v čim krajšem času u-resničijo točke, o katerih so se sporazumeli, in da se izboljšajo tiste, ki so ostale nerešene. Tiskovni urad ministrstva za zdravstvo javlja, da so bile zaradi posredovanja ministra za zdravstvo, prekinjene napovedane stavke bolniškega osebja. Minister se je obvezal, da bo prve dni septembra sklical predstavnike tega o-sebja na razgovor. NEW YORK, 7. — Newyorški guverner Nelson Rockefeller je sporočil, da se ne namerava udeležiti jesenske volilne kampanje z govori ali na drug način izven newyor-ške države in da se bo omejil na podpiranje kandidatur republikanskih kandidatov v tej državi za senat, predstavniško zzbornico in za krajvni parlament. Predsednik Johnson in tajnik OZN U Tant pred Belo hišo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Ameriška letala še dalje preletavajo ozemlje severnovietnamske republike V Washingtonu izjavljajo, da je položaj v jugovzhodni Aziji zelo napet - Obsedno stanje v Južnem Vietnamu - Razni komentarji iiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiii|l|||H||||limii|l|„||||,„l„im„l„l,l,lllllllllllllllllll|lll|||lll||||inui|||||||||m||||||||m||||limi Turška letala obstreljevala pristanišče Polis na Cipru Turčija znova grozi z izkrcanjem na otoku - Vsa grška vojska v pripravljenosti - Včeraj novi spopadi na otoku nost s severnovietnamsko vlado. V Bonnu je predstavnik tamkajšnje vlade Krueger prebral na t.skovni konferenci izjavo v treh točka«) ‘U Ukrepi^ki so jih ZDA sprejele proti ((neupravičenemu napadu«, so v skladu z načeli med. narodnega prava. 2. Zahodonemška vlada izraža svoje »razumevanje in zaupanje« za ameriško akcijo. 3. Bonska vlada se strinja z ameriško zaskrbljenostjo, kar se tiče položaja na tem delu sveta. Vendar pa izraža upanje, da se bodo odnosi normalizirali in da bo moč preprečiti razširitev spopada. Kairski list «A1 Gumhuria« ostro obsoja ameriški napad na Severni Vietnam. ((Izkoriščajoč pomorski incident kot izgovor, piše list, so ZDA izvedle vojno dejanje, še preden so postavile zadevo pred varnostni svet in ne da bi pozvale podpisnice ženevskega sporazuma o Indokini, da bi o tem razpravljali. Gre za nevaren precedent. ZDA imajo namreč vojne ladje o-koli Afrike in Azije in so v sporu glede temeljnih vprašanj s številnimi državami teh področij. Z lahkoto bi utegnilo priti do sporov NIKOZIJA, 7. — Nocoj so štiri turška reakcijska letala ob- čajno utaborjeni izven prestolnice. General Timaja in ameriški poslanik sta imela nujen razgovor s predsednikom Makario-som. Med obstreljevanjem je bila zadeta tudi italijanska ladja «San Giorgio«, ki je vsidrana v pristanišču. Italijansko poslaništvo na Cipru je sporočilo, da ni bilo človeških žrtev in da je škoda malenkostna. Danes popoldne so bili na se-vernozahodnem delu Cipra blizu Masure hudi spopadi med Grki in Turki, ki so trajali pozno v noč. Vsa ciprska vojska je v pripravljenosti. Ciprska vlada je zavrnila zahtevo turške vlade, da bi zamenjala del turškega kontingenta na Cipru. Ciprska vlada poudarja, da sporazumi, ki so dajali Turčiji pravico imeti svoje vojake na Cipru, niso več veljavni, in da je navzočnost turških vojakov na otoku protizakonita. V Ankari je imela turška vlada izredno sejo. Številne turške vojne ladje v Aleksandreti so v pripravljenosti. ,.i Tudi grška vojska je v priprav vsebini predloga. Baje predlaga ljenosti v vsej državi. V Vzhodni Trakiji in ob reki Marici, ki je meja med Grčijo in Turčijo, so opazili velike premike turških čet. Grški zunanji minister Kostopulos je v zvezi z napadom turških letal na Ciper izjavil: «Upajmo, da ne gre za uvod v blazno avanturo izkrcanja, kajti Grčija je sprejela vse obrambne ukrepe in bo odbila vsak napad.» Turški zunanji minister Erkin je davi poklical na razgovor a-meriškega poslanika v Ankari in mu izrazil »zaskrbljenost Turčije zaradi poslabšanja položaja na Cipru.« Po razgovoru je Erkin izjavil časnikarjem, da bi dogodki na otoku «mogli pripeljati do turške intervencije.« Predsednik turške vlade Inonu pa se je posvetoval z načelnikom turškega glavnega štaba in z drugimi vojaškimi poveljniki in tudi s podpredsednikom vlade. Ta je po razgovoru izjavil, da je »Turčija pripravljena na vsako e ven- tualnost«. Zvedelo se je, da je turška vlada poslala noto grški vladi. V noti izraža zaskrbljenost zaradi dogodkov na Cipru in dodaja, da bi novi incidenti mogli pripraviti Turčijo do tega, da «nastopi v obrambo ciprskih Turkov«. V krogih Združenih narodov v New Yorku so mnenja, da bi u-tegnili sklicati sejo varnostnega sveta še to noč ali jutri zjutraj zaradi nove zaostritve okoli Cipra. Sovjetski protest ameriški vladi MOSKVA, 7. — Sovjetska vlada je izročila ameriškemu poslaniku v Moskvi noto, s katero protestira proti nevarnim in izzivalnim dejanjem ameriškega vojaškega letalstva, ki nadleguje sovjetske potniške in trgovske ladje v mednarodnih vodah na raznih področjih sveta. Sovjetska vlada pričakuje, da bo ameriška vlada sprejela potrebne ukrepe, da prenehajo taka dejanja, ki kršijo svobodo plovbe v mednarodnih vodah in lahko pripeljejo do nevarnih posledic. HANOJ, 7. — Severnovietnamska tiskovna agencija je javila, da so ameriška vojaška letala danes ponovno letala nad se-vernovietnamskim ozemljem in da jih je protiletalsko topništvo pognalo v beg. Severnovietnamska vlada je protestirala pri mednarodni nadzorstveni komisiji proti tej novi kršitvi ženevskih sporazumov in zahtevala ukrepe, da prenehajo ameriški napadi. WASHINGTON, 7. — Predstav nik ameriškega državnega departmaja je na tiskovni konferenci izjavil, da je položaj v jugovzhodni Aziji dosegel «stopnje precejšnje nevarnosti«, da pa niso mogoča napovedovanja o nadaljnjem razvoju. Razglasitev obsednega stanja v Južnem Vietnamu je »logična posledica«. Predstavnik je dodal, da se je predsednik južnovietnamske vlade general Kan posvetoval o svojih načrtih z ameriškimi predstavniki, preden je razglasil obsedno stanje. Predstavniška zbornica in senat sta danes odobrila resolucijo, ki daje predsedniku Johnsonu oblast, da sprejme «vse ukrepe, ki bi se mu zdeli potrebni v zvezi s položajem v Jugovzhodni Aziji«. V predstavniški zbornici je proti resoluciji glasoval en poslanec, v senatu pa sta proti njej glasovala dva demokratična senatorja: senator Morse in senator Gruening. Medtem pošilja ameriško vojaško poveljstvo nova letalska in pomorska ojačenja na področje jugovzhodne Azije. Poleg tega so vse ameriške vojaške enote v pripravljenosti. Od 26 ameriških vojnih ladij sedmega brodovja, ki so bile na Japonskem, jih je 23 odpotovalo 5. avgusta na področje jugovzhodne Azije. Južnovietnamska vlada pa je danes razglasila obsedno stanje. General Kan, ki je po radiu prebral dekret o razglasitvi obsednega stanja, je takoj nato izjavil, da gre na fronto »k svojim vojakom«. Časnikarjem je pojasnil, da gre na področje 17. vzporednika, ki predstavlja mejo med Severnim in Južnim Vietnamom. V Južnem Vietnamu so ameriška letala danes bombardirala in obstreljevala področje Bien Hoa, kjer je včeraj strmoglavilo ameriško reakcijsko letalo «B 57». Pripadniki osvobodilnega gibanja so obkolili področje, kjer je strmoglavilo letalo, ter so obstreljevali ameriška letala -in helikopterje, ki so letali nad tem področjem. Ameriško poveljstvo bi hotelo preprečiti. da bi razbitine letala ostale v rokah osvobodilnega gibanja, ker imajo ta letala najmodernejše aparate, ki so vojaška tajnost. V Pekingu so bile danes velike Protiameriške demonstracije. Na tisoče demonstrantov je korakalo pred severnovietnamskim poslaništvom in vzklikalo proti ZDA. Agencija »Nova Kitajska« komentira danes sejo varnostnega sveta OZN in pravi, da sovjetski delegat Morozov «ni pobijal laži severnoameriške vlade in je samo zahteval, naj bo Severni Vietnam povabljen na sejo Varnostnega sveta«. «Ljudski dnevnik« objavlja dolg uvodnik, v katerem pravi, da Združeni narodi nimajo nobene pravice posredovati v tej zadevi in da morajo zadevo obravnavati države, ki so se leta 1954 udeležile ženevske konference o Indokini. Časopis piše, da je treba upoštevati možnost razširitve spopada, in dodaja, da je bil ameriški napad na Severni Vietnam skrbno pripravljen že v začetku leta. List dodaja, da je predsednik Johnson zahteval od kongresa izredna pooblastila za jugovzhodno Azijo, zato da razširi vojno. Severnokorejska vlada je objavila izjavo, v kateri izraža solidar- daj se ZDA ne bi zatekle k mednarodnim organizacijam za mirno rešitev sporov, temveč bi začele napade in bi vodilo odkrito vojno proti majhnim državam.« List poudarja, da so potrebni vsi napori, da preneha ameriški napad ter da se prepreči njegova ponovitev. Agencija Tass je oddajala danes izjavo mongolskega zunanjega ministrstva, ki pravi, da so ZDA izvedle neposreden napad na Severni Vietnam s potopitvijo torpednih čolnov in z bombardiranjem obljudenih krajev ter obalnih naprav. Izjava dodaja, da so ameriški voditelji napravili nov poizkus raztegnitve vojaški operacij iz Južnega Vietnama na Severni Vietnam in za razširitev svoje vojaške intervencije v Aziji, »Dejstvo, da ZDA še dalje zbirajo svoje sile v Tonkinškem zalivu, je nov dokaz njihovih nevarnih napadalnih namenov. Mongolsko ljudstvo odločno obsoja ameriški napad na varnost in suverenost Severnega Vietnama in zahteva, naj ZDA prenehajo svojo napadalno dejavnost proti vietnamskemu ljudstvu ter naj umaknejo svoje oborožene sile iz jugovzhodne Azije.« Izredni komisar C. R. I. RIM, 7. — Ministrstvo za zdravstvo je sporočilo, da je minister Mariotti »zaradi organizacijske in ali bi se ti utegnili izzvati, in te- i funkcionalne krize italijanskega lllllllllf III Itlll II lil ■■III |f| IIII |lt || llllitlH || n im Hlini ||,|t|||tni,f,,|| „||||a || |,||,|,||||||„|||||,||||)|||||||()a|||||||B Aleksander Zawadzki je včeraj umrl VARŠAVA, 7. — Varšavski radio je javil, da je danes umrl v starosti 64 let predsednik poljskega državnega sveta Aleksander Za-vvadzki. Operiran je bil na želodcu aprila letos in je pred nekaj tedni zopet prevzel svoje posle. V vsej državi so nocoj razobesili žalne zastave, vse predstave v gledališčih in kinematografih so bile prekinjene. Zawadzki se je rodil leta 1899 v Dorbovi Gornici v Sleziji. Bil je sin kovinarja. Bil je rudar, in je vedno ohranil veliko naklonjenost do svojih bivših delovnih tovarišev. Bil je zelo preprost in molčeč. Med obema vojnama je bil deset let v zaporu. Nato je zbežal v Sovjetsko zvezo, kjer je bil leta 1937 aretiran v času velikih Stalinovih čistk ter poslan v delovno taborišče. Ko je bil izpuščen, se je prijavil v sovjetsko vojsko in se je leta 1941 udeležil bitke pri Stalingradu. Pozneje je sodeloval pri ustanovitvi poljske armade v okviru sovjetske armade. Po vojni je bil izvoljen za člana politbiroja poljske delavske stranke, zatem za predsednika glavnega sveta sindikatov, nato za podpredsednika državnega sveta, leta 1952 pa za predsednika. Bertrand Russell obsoja politiko ZDA v jugovzhodni Aziji LONDON, 7. — Devetdesetletni angleški filozof Bertrand Russell je danes podal izjavo, katere tekst je bil izročen ameriškemu posla- ništvu, angleškemu zunanjemu ministrstvu in kitajskemu odpravniku poslov. Russell pravi, da ameriški napad na severnovietnamsko republiko odraža »porazne posledice ameriške politike v jugovzhodni Aziji«. ((Brutalna ameriška politika, nadaljuje izjava, je povzročila nepopravljivo škodo ZDA in strahotno trpljenje vietnamskemu. prebivalstvu. Ameriko bi morali prisiliti, ■ da prekine vojno in sprejme zahtevo za pogajanja, ki sta jo postavila U Tant in svetovna javnost. Zatem bi morali'sklicati plenarno konferenco štirinajstih držav v Ženevi, in sicer takoj, ko bi prenehale sovražnosti. Russell izraža upanje, da bodo Združeni narodi prisilili Ameriko, da se udeleži te konference, ter dodaja, da bi se sedanji spopad, če se pravočasno ne ustavi, mogel raztegniti na severne države azijske poloble ter bi zajel Kitajsko in ves svet Russellova izjava se zaključuje: »Kaj lahko stori hujšega Goldwa-ter, spričo dejstva, da ga skušajo njegovi nasprotniki prekoračiti v blaznosti in samomorilni- vdjni.« Rdečega križa ( razpustil njegove osrednje upravne organe in imenoval namesto njih za izrednega komisarja dr. Giuseppa Potenzo, državnega svetnika, ki ima nalogo poskrbeti za reorganizacijo«. Poziv La Pire državnikom FIRENCE, 7. — Florentinski župan prof. La Pira je poslal brzojavke predsedniku Johnsonu, Homu, de Gaullu, Hruščovu, Cuenlaju in U Tantu. Zupan izraža upanje, da bo sedanja kriza, kakor je bila kubanska, mogla biti priložnost za takojšnja in konstruktivna pogajanja za dokončno vzpostavitev miru v Aziji in na svetu. Novica e nenadni bolezni predsednika republike Segnija je za trenutek odvrnila pozornost italijanskega javnega mnenja od nevarnega dogajanja v jugovzhodni Aziji. Vendar je prvemu sporočilu sledila pomirljiva novica, da se je predsednikovo stanje zboljšalo, kar poglavarju države iskreno želijo vsi državljani. V Varšavi pa je včeraj umrl priljubljeni poljski delavski voditelj in predsednik poljskega državnega sveta Aleksander Zawadz-ki, ki je bil v aprilu operiran na želodcu. Iz Severnega Vietnama so sporočili, da so ameriška vojaška le-tala ponovno letela nad severno* vietnamskim ozemljem in da jih je protiletalsko topništvo pogna* lo v beg. V VVashingtonu pa jo parlament odobril predsedniku Johnsonu pooblastilo, da sprejmt vse ukrepe v zvezi s položajem v jugovzhodni Aziji. Hkrati odhajajo nova letalska in pomorska ojačenja na tamkajšnje področje. Južnovietnamska vlada pa je razglasila obsedno stanje. Na novi seji Varnostnega sveta je včeraj zavzel stališče končno tudi francoski delegat, ki je dejal, da je »ritem akcij in reakcij v jugovzhodni Aziji vedno bolj zaskrbljujoč«, ter da je »glavna skrb Francije, naj države, katerih prebivalstvo že preveč trpi, prenehajo biti bojno polje za nasprotne tendence, kajti naš smoter je iskren povratek k miru, k celovitosti in neodvisnosti tamkajšnjih držav, uvedba nadzorovanih ukrepov proti vmešavanju v notranje zadeve držav, strogo spoštovanje sporazumov in resnično pomirjenje držav, ki so prej sestavljale Indokino. Po našem mnenju je rešitev lahko samo politična, ki mora priti s pogajanji, da se ta del sveta obvaruje pred dogodki, ki bi imeli nepreračun-ljive posledice.« Kitajski tisk pa piše, da sovjet-ski delegat Morozov «ni pobijal laži ameriške vlade in je samo zahteval, naj bo Severni, Vietnam povabljen na sejo Varnostnega sveta«. Tisk poudarja, da OZN nima nobene pravice posredovati v tej zadevi, temveč samo države ženevske konference iz leta 1954. Včeraj je ameriški napad obso-dil tudi slavni angleški filozof Bertrand Russell in pri tem izjavil: «Kaj lahko stori hujšega Goldtvater spričo dejstva, da ga skušajo njegovi nasprotniki prekoračiti v blaznosti in samomorilni vojni?« Napad je obsodil tudi kairski tisk. Po ameriškem napadu pa je sinoči prišlo do nenadnega turškega napada na Ciper: štiri turška reakcijska letala so obstreljevala ciprsko pristanišče Polis, pri čemer je bila zadeta tudi italijanska ladja «San Giorgio«, toda brez človeških žrtev. Poleg tega Je prišlo v turški štab v Nikoziji že 50 turških častnikov, ki so običajno utaborjeni izven prestolnice. O tem napadu bodo verjetno razpravljali že danes zjutraj v varnostnem svetu. Pomembne možnosti koprskega pristanišča Znani ljubljanski gospodarski list »Gospodarski vestnika objavlja v številki od 4. avgusta zanimivo študijo o razvoju koprskega pristanišča in o možnostih industrijskih dejavnosti v tem pristanišču. Iz teh ugotovitev izhajajo obsežne možnosti, ki jih ima novo koprsko pristanišče in ki bodo vsekakor zanimale tudi naše čitatelje. Luka Koper je dosegla s 630 tisoč tonami prometa v lanskem letu in okoli 420.00G tonami v prvih sedmih mesecih letos že tako stopnjo, da se je uvrstila med najpomembnejše luke za generalni tovor na Jadranu. Ko bo zgrajena železniška proga — prva dela bodo začeta te dni — bo luka lahko prevzela tudi razne razsute tovore. Po dosedanjih o-cenah bo lahko luka razvila takoj po zgraditvi železniškega priključka okoli 2,5 milijona ton prometa, pri čemer bodo bistveno razbremenjene sedanje ozke zmogljivosti reškega luško-promet-nega sistema. Gradnja železniškega priključka pa odpira koprskemu luškemu sistemu, mimo običajnega pre-tovornega prometa, še nove perspektive. Naša industrija ni namreč ostala ravnodušna do sodobne tendence, da se predelava čezmorskih surovin opravi na sami refrakcijski točki med cenenim pomorskim in drugim kopnim transportom, tj. na morski obali. 2e sedaj so stroški morske poti mnogo nižji od železniške. Povprečni stroški za tonski kilometer znašajo pri prevozu z železnico 10,0 din za tonski kilometer, z rečnimi ladjami 4,5 din za tonski kilometer, z morskimi ladjami pa 1 dinar za tonski kilometer. Nova tehnika gradnje ladij je omogočila, da izdelujejo sedaj že serijsko ladje velike tonaže in sicer za prevoz nafte z nad 100 tisoč BRT in za prevoz rud z nad 60 000 BRT V te ladje so vložena velika fiksna sredstva, stroški njihove eksploatacije pa so relativno mnogo nižji od stroškov, ki jih imajo ladje klasične tonaže Ing N Th Koomans z nizozemskega ekonomskega inštituta v Rottardamu je izračunal naslednje indekse stroškov pre voza z ladjami različne nosilnosti: Nosilnost Indeks prevoznih 20.000 ton stroškov 100 31.000 ton 86 45 000 ton 60 65 000 ton 5’ 85.000 ton 42 100 000 ton 37 nas nova oblika kooperacije med gospodarskimi organizacijami, ki hočejo biti prisotne pri gradnji industrijskega območja na morski obali. Združenje je seveda odprto vsem drugim podjetjem, ki imajo isti interes. Združenje, ki ima svoj biro v Ljubljani, čakajo v prvi fazi naslednje naloge: — izdelati načrt za kompleksno ureditev luškega teritorija, ki ni rezerviran za trgovsko luko. Teritorij obsega 530 ha in ga je treba delno še meliorirati s hi-drotehničnimi deli. Poleg te površine, ki ima nejjosredni dostop na morje, so v dolini Rižane in Badaševipe na razpolago še druga zemljišča, tako da skupna površina, ki interesira industrijo, obsega okoli 1000 ha; — proučiti sodobne težnje tehnike pomorskega in kopnega transporta in zgraditi v luki skupne prekladalne naprave, ki bodo v skladu s temi težnjami pocenile stroške prekladanja blaga. Pozneje, ko bo industrijsko območje zgrajeno, bodo združena podjetja sodelovala pri eksploataciji skupnih naprav in servisov, v svoji osnovni dejavnosti pa bodo funkcionalno popolnoma samostojna Poslovno združenje «Industrijska cona Koper« ima za sedaj samo rahle organizacijske oblike. Gospodarski razlogi, zaradi katerih je bilo ustanovljeno, pa opraviču-jeio prepričanje, da se bo razvilo v uspešen organizem bodočega gospodarskega razvoja na morski obali, skladno s potrebami zaledja Dr. MIRKO KORŠIČ Dim mu je sel na živee CALTANJSSETA, 7. — Dim mu je šel tako na živce, da jk ustrelil s pištolo proti kuharici. 64-letni upokojenec Gerlandu Atoardi je počival na balkonu, v nadstropju spodaj pa je nespretno kurila 22-letna Concetta Portelli. Dekletu ni bilo nič, možaka pa so zaprli karabinjerji. Čistilnica AGIP v Angliji LONDON, 7. — Na vzhodnem delu reke Temze, na manjšem o-toku, bo AGIP zgradil veliko čistilnico mineralnih olj. Čistilnica bo zaposlevala 300 oseb in bo o< bratovala noč in dan. Povezana bo z železnico, rečnimi in pomorskimi ladijskimi progami. Mesto za čistilnico, je odlično izbrano, saj bo omogočalo, da bodo ob njej neposredno pristajale tudi največje petrolejske ladje. Čistilnico bodo zgradili na zemljišču 92 ha Deset deklet v «top!essu» LIGNANO, 7. Deset deklet se je kopalo v «toplessu» na plaži med Lignano Pineta in Ligna-nom, na področju, kjer je običajno malo kopalcev. Dekleta so se pripeljala s kolesi, se slekle, o-blekle «toplass», skočile v vodo, se ponovno oblekle in naglo odpeljale. Videli so jih kopalci, policija pa ni imela časa posredovati Dan prej pa so policijski agenti zahtevali od neke Angležinje, ki se je kopala v Lignanu na plaži v «toplessu», da si je ohlekla kopal-Vročina je vedno hujša, tako da je v tržaških kopališčih polno kopalcev in kopalk I ni plašč. IIIIIIIHMMI.I..II....MII.......II. MIHIH.....IIIHIHI.........U.....HIH........I.....I...I.......1........Hill 1111II ■ • 11 ■ .I......................I.HH..IH.HI V zaporu postal botanik LECCE, 7. — Včeraj so izpustili iz zapora Giuseppeja de Lucco, ki je v zaporu preživel dvajset let, in je tam proučeval botaniko in zoologijo. Obsojen je bil zaradi u-boja na 26 let in mu je bilo 6 let amnistiranih zaradi dobrega obnašanja. Sam je vedno trdil in trdi tudi sedaj, da je bil nedolžen. Na vratih zapora sta ga čakala 24 in 22 letna sinova Pietro in Vincen-zo, ki se očeta nista več spominjala, saj sta ga poznala, ko sta bila še otroka. V dvajsetih letih zapora je De Luc.ca prečital okoli petsto študij o botaniki in zoologiji. Za tu znanstvene knjige je porabil milijon in pol lir, del tega denarja mu je poslala družina, pomagal pa mu je tudi ravnatelj zapora. Bil je zelo jiriljubljen, saj'je iznašel učinkovite maže proti bolečinam in zlasti proti revmatizmu. SAM SE JE VRNIL V ZAPOR Nacistični zločinec se ne boji nemškega sodišča Pobegnil je 22. aprila s pomočjo paznika (tudi bivšega naeista) in se odpeljal s privatnim letalom v Švico /nt/ir/e ^ ijtnhbu ^ ftfffiaVAtro BONN, 7. Nacistični zločinec Zaradi tega pričakujejo, da se bodo v prihodnje ladijske voznine še zmanjšale, vsaj na nekaterih najvažnejših pomorskih relacijah. meri katere spada tudi Severni Jadran kot najkrajša pot iz Sueza do Centralne Evrope. Razlika med ladijskimi vozninami in stroški za prevoz surovin po kopnem se bo še povečala, ker se železnica in kamioni ne morejo tako prilagoditi tehničnemu napredku kot ladje Zaradi tega so luke že danes in bodo čedalje bolj v bodoč- nosti najbližje svetovnim izvorom surovin, gledano s stališča transportnih stroškov. Veliki industrijski kompleksi v lukah Rotterdam, Antwerpen, Bremen, Le Havre, Dunquerque tn v drugih atlantskih in severnomorskih lukah, kakor tudi v mediteranskih Marseille, Genova, Ravenna, Ta-ranto, Benetke in Trst, so izraz sodobne težnje, da se industrija locira ob morju. Poučno je, da so tudi Francozi, ki imajo v Loreni bogate rudnike železa, zgradili oziroma gradijo v Dunquer-que in Boulogne. nove železarne za predelavo bogatih železovih rud iz Afrike in Južne Amerike Pri nas Je ta težnjB šele v fazi začetnega proučevanja. Imamo že programe za gradnjo železarne in rafinerije nafte v srednji Dalmaciji. Problem lokacije industrije na morski obali pa ni bil še vsestransko proučen glede na sodobne težnje h koncentraciji prometa na najprimernejših prometnih točkah Poleg geografskega položaja so za lokacijo industrije odločilni tudi topografski pogoji Industrija zahteva velike zemljiške površine kakor tudi lahke dostope na morje in v aaledje. Na morskih obalah nasploh, zlasti na naši jadranski, ki se skoraj povsod strmo spušča v morje, je težko najti prostor, ki bi bil primeren za gradnjo industrijskih kompleksov, Tudi Se ni proučen sistem komunikacij med zaledjem in jadransko obalo. V luškem bazenu Kopra je na razpolago 1000 ha površin, ki bi bile primerne za gradnjo industrijskih objektov Ko bo izpeljan železniški priključek, bo luka povezana z najsposobnejšim železniškim sistemom v Jugoslaviji. Rižanski izviri nudijo, ko bodo v celoti zajeti, dovolj industrijske tn pitne vode. Industrija bi lahko dobila električno energijo in sedanjega sistema, ali pa iz kalorične centrale, ki bi na sami obali izkoriščala ceneno nafto s Srednjega vzhoda in iz Afrike. Nekatera podjetja so že ugotovila, da imajo na še neizkoriščenih površinah v Kopru velike možnosti za ustanovitev industrijskih objektov, železarna Jesenice, Tovarna dušika Ruše, Tovarna aluminija Kidričevo, Etol Celje, Petrol Ljubljana, Prehrana Ljubljana, Centroprom Beograd in Luka Koper so sklenili pogodbo o ustanovitvi poslovnega združe n ja ..Industrijska cona Koper«. Namen združenja je, zgraditi potrebne infrastrukture v luki, organizirati skupne komunalne, ma ritimne ln druge servise ln urediti industrijsko območje tako, da bodo podjetja lahko zgradila na njem svoje obrate in potem poslovala s čim manjšimi stroški. S tem je bila ustvarjena pri Orel razmesaril dveletno deklico ANKARA, 5. — Orel je razmesaril 2-letno deklico, ki so jo starši pustili v ovčjem hlevu, ko st> 41' na delo na polje. Oče in mati sta pri povratku videla razmesarjeno truplo njune hčerke in sta obvestila prebivalce, ki so pričeli lov na orle. Ubili so jih o krog 50. Švedska organizacija za pomoč otrokom Racda Barnen je sklenila darovati 1,600.000 kron (t.j. o-krog 300 milijonov dinarjev) za izgradnjo modernega sanatorija za zdravljenje otroške tuberkuloze v Skopju Skupno z istim zneskom, ki ga je prej dodelila Norveška vlada v to svrho, bo zgrajen paviljon z 200 posteljami, o-premljen s sodobnimi zdravniškimi napravami. Mučila sta vojake Hans Walter se je javil oblastem. Zločinec je ušel iz zapora v Rruns-wicku 22. aprila na skrivnosten način. Nagist pravi, da ni ničesar kriv in da se je zato tudi vrnil v zapor, kjer bo čakal nov proces. V zapor sta ga spremila dva časnikarja znanega hamburškega lista «Der Sterna. Sedaj se je izvedelo, da mu je pomagaj pobegniti stražnik, s katerim sta bila prijatelja še iz nacističnih časov in da mu je izven zapora pomagala njegova zaročen- OSTERHOLZ SHARMEBCK, 7. — Dva podčastnika nemške vojske so obsodili na dva tedna zapora in globo 150 mark, ker sta mučila rekrute. Tretjega podčastnika iste enote «Panzer grena-dier« pa so oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Ukazal je namreč, da se morajo vojaki vse-sti v blato, o čemer pa je bilo sodišče mbCbj.a. da morajo pač vojaki v primeru nuje sesti tudi v blato, .,. Prisili so mu roko NEW YORK, 7. — Policija je našla petnajstletnega črnega dečka v kritičnem stanju. Napadla ga je namreč neka črnska tolpa, ki ga je pretepla in mu odrezala roko. Potem, ko je bil fant že v bolnišnici, so roko našli na cesti in so kirurgi roko prišili. Ne vedo, če je operacija uspela in bo do to izvedeli šele čez teden. .........................n..........ihihhiiihiihhihh.. V BLIŽINI SARAJEVSKEGA LETALIŠČA Obsojeni rjavi medved je razorožil lovca Medved je kradel ovce, in so ga obsodili na smrt, najbrž pa se je rešil, ker se je preselil v drug okraj SARAJEVO, 7. — Rjavi uieuved je bil »obsojen na smrt«, ker je klal ovce in druge domači živali. Sodbo je na osnovi predloženih dokazov izreklo sarajevsko okrajno sodižče, saj so medvedi zažči-tene živali. Vse- pa kaže, da se bo medved kljub temu rešil: najprej je razorožil lovca, nato je ušel pogonu, končno pa se je »preselil« v drug okraj, kjer sodba sarajevskega sodišča ni več pravomočna. Medved je pravi velikan, saj tehta dva stota in je imel posebno piko na premoženje kmeta Laza Zdrala, ki prebiva le nekaj km od letališča, Laza je zato dobil dovoljenje, da medveda ustreli. Laza je medvedu sledil in so ga sledovi pripeljali do jame, v katero je medved skril dve raztrgani ovci. Nenadoma pa je lovca medved objel od zadaj, mu izbil puško in ga pričel stiskati. Z veliko težavo je lovcu uspelo, da se je izmuznil iz smrtonosnega objema in da je zbežal. Laza je zbral vaščane in druge lovce, ki so gozd obkolili, pogon pa je bil zaman, ker jo je medved že popihal drugam. Srečal se je s patruljo vojakov, ki je bila na manevrih. Vojaki so streljali, pa tudi tokrat je imel medved srečo, ker so imeli samo manevrsko slepo municijo, tako da se je mirno dalje kopal v potoku. Vse kaže, da s« je medved na veličal preganjanja in da se je preselil Iz tega področja v drugo, kjer pa ni bil obsojen in je tako varen in po zakonu zaščiten. nju filma »Gli invincibili tre«. Plim so snemali samo tri dni in so morali snemanje sedaj ustaviti, dokler ne dobe novih lasulj. Ukradene lasulje so vredne okoli dva milijona Ur, škoda za prekinitev snemanja pa bo mnogo višja. Tatovi odnesli lasulje RIM, 1. — Tatovi so odnesli vse lasulje, ki so Jih rabili pri snema ka Margit Steinheuer. Iz Nemčije se je odpeljal v Švico z zasebnim letalom in od tam v Kairo. Obsojen je bil na štiri leta zajjora, ker je leta 1941 sodeloval pri pokolu 5.200 poljskih Židov s svojim konjeniškim polkom SS. O njegovem begu iz zapora so -,e razširile najrazličnejše govorice, saj so različni trdili, da so ga videli v Etiopiji, Keniji, Južni Afriki in drugod. Kaže pa, da se je vrnil v Nemčijo naravnost iz Kaira. Sedaj je zaprt v zaporu, v Hannoverju. Nič točnega ni zna- V CHAMPAGNOLU DEMONTIRAJO VRTALNI STROJ Prenehali reševati iz rudnika apnenca Sklep o prenehanju reševanja je sprejel prefekt na osnovi poročil zdravstvene in tehnične komisije Reševanje je stalo milijardo in 250 milijonov lir no, kje je njegova zaročenka in se čujejo vesti, da je v Španiji. Tudi ta primer priča, kakšne so razmere in predvsem kakšen je odnos zapadno nemških oblasti do bivših nacistov in vojnih zločincev, katerim se nemške «prayice» res ni treba bati. Urednik lista »Stem« Henri Nan-nen je telefoniral iz Kaira, da je zaročenka nacista Zech Nenntwi-cha dejala, da se je z njim skregala, ker jo je ogoljufal. Zaprosila je za garancijsko pismq, ker se hoče vrniti v Nemčijo. Ljubljansko gledališče prične sezono z »Viharjem« Ljubljansko Malo gledališče bo začelo prihodnjo sezono 14. oktobra s premiero Shakespearovega »Viharja«. V repertoarnem načrtu za prihodnjo sezono so vidno zastopani tudi domači avtorji. Gledališče namerava uprizoriti dve slovenski noviteti, ki še nista izbrani, Golarjevo komedijo »Dve nevestit, večer slovenske dramatike in poezije, od tujih del pa dramsko priredbo Maughamove črtice »Deževje*, Marguerjevega »Oskarja«, Ztvei-govo «Siromakovo jagnje«, »Nikoli ni prepozno# Douglasa Feli-cita, od jugoslovanskih dramskih del pa Držičevega «Skupas in Dikličev «Pozdrav šerifu». Program bodo izpopolnile še nekatere ponovitve uspelih del iz lanske sezone. Razstava slikarstva v Kostanjevici Danes bodo na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici odprli razstavo slovenskega ljudskega slikarstva. Na njej bodo pokazali obiskovalcem ljudska slikar. ska ustvarjanja iz IH. in 19. stoletja. Med drugim tudi s like na steklo, poslikane panjske končnice, votivne podobe, slikarije na keramiki in druge. Razstavo, ki bo odprta do 30. avgusta je pripravil Gorazd Makarovič, konservator Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Slikarska kolonija v Izlakah Deset slikarjev: V. Birsa, M. Dovjak, J. Knez, F. Kopitar, T. Leskovšek, M, Požar, T. Primo-Žič, M. Rijavec, L S. Čopič in F. Slana — udeležencev prve slovenske slikarske kolonije, je pripravilo svoja dela za razstavo, ki jo bodo odprli v nedeljo v zagorskem Delavskem domu v počastitev občinskega praznika. fepja zasutega tovornjaka. Sklep o prekinitvi reševanja je sprejel prefekt na osnovi zaključkov dveh komisij: zdravstvena je ugotovila, da ni več možnosti, da bi bil še kdo živ zakopan, tehnična pa da je nadaljnje vrtanje izredno težavno in zamudno. Ravnateljstvo rudnika apnenca je sklenilo, da bodo čim prej obnovili proizvodnjo. Stroške za reševanje bo plačala družba lastnica, delno pa jih bo krila država s posebnim prispevkom, ki ga mora odobriti parlament. Stroški so zelo visoki in je prefekt izjavil, da verjetno presegajo 10 milijonov frankov (milijardo in 250 milijonov Ur), čeprav je večina tehnikov družb, ki so sodelovali pri reševanju, delala brezplačno. V rudniku je tako ostalo zakopanih pet rudarjev, ki jih niso mogli rešiti, medtem ko so po tednu dni trajajočem reševanju srečno rešili devet živih zakopanih ru darjev. Med devetimi rešenimi rudarji so prvega potegnili iz posutega rudnika najmlajšega 24-letnega Ml-chela Jacquesa CHAMPAGNOLE, 7. — Popoldne so pričeli demontirati veliki vrtalni stroj, še nekaj ur pa bo obratoval manjši vrtalni stroj na točki «P-6», s katerim ijlčejo šo- Nenavaden, zato pa slikovit in zanimiv pogled na ribarnico, kjer sedaj popravljajo pomol (foto M. Magajna) Poplave v Pakistanu KARACHI, 7. — Na sto tisoče oseb je ostalo brez domov zaradi hudih poplav. Tri reke so namreč prestopile v Vzhodnem Paki. stanu bregove. V Dacci je poplava porušila na tisoče hiš, 450.000 oseb je brez strehe v mestu Far-dipuriu in okoli J,000 vasi v istem okrožju je porušenih. Povodenj je uničila pridelek na polju in ve čino živine. Johnsonov helikopter jo je ranil SAN FRANCISCO, 7. — 70-letna Margaret Lovell, je tožila vlado ZDA za odškodnino 25.000 dolarjev (okoli 1 milijon lir), ker se je ra nila zaradi zračnega vrtinca, ki ga Je povzročil helikdpter, s katerim se je peljal predsednik ZDA Johnson. Ženska pravi, da je pilot helikopterja napačno vozil ter da je zračni vrtnice, ki pn je po vzročil vijak helikopterja, dvignil stol in ji ga zagnal v levo no go ter ji nogo ranil. Njen odvetnik pravi, da Mrs. Lovell ni jezna na predsednika, ki ji prav o-bratno »zelo ugajaš. Avtobus sc jc prevrnil 14 mrtvih QUITO, (Ekvador), 7. — Sinoči se je 24 kilometrov od mesta Bro-gan prevrnil avtobus, poln potnikov. Pri nesreči je zgubilo življenje 14 potnikov, 17 pa jih bilo ranjenih. Zrn 1 s , m ’ m NA KRIŽARJENJU PO DALMACIJI Jacqueline Kennedy včeraj bila v Zadru Jahta o prav z neutrudljivim stikanjem za vprašanji, ki še obstajajo izven tega samozadovoljnega kroga. V njegovih prvih filmih, so to bila nasprotja mlade po-vojne generacije s tradicionalnim puritanskim gledanjem na okolje («Cas z Momkot), dilema med versko omejenostjo in soobodnnn mišljenjem («Obraz»), a zalem se je njegova pozornost osredotočila na čedalje o 'ji krog vprašanj. Na ljudi same. ki bi se zanje moralo pričakovati, da bodo »absolutno srečni v svojem blnnnsta-njun a vendar to niso To je približno skupna tema njegove filmske trilogije, ki jo ie lani zaključil s filmom »Tišina». V nesem se je Bergman, skupno z nekaterimi drugimi ustvarjalci sodobnega šreds' ega 'ilma, znašel na podobnih ibzhndiščndi točkah, ki se je pred kakimi tridesetimi leti nanje še opirala švedska literatura Hdo le to o času. ko je ta še s polno pravico nosila naziv avantgard'stične socialne književnosti v takratni Evropi. Postavljajoč pod p opeče-volno steklo usodo, p ostarimo, nekega kmečkega fanta ali dekleta, ki 'ju je industrijska revolucija bila privedla v vzdušje velikega mesta, prikazujoč »pola dejstva» o življenju v vseh teh delavskih predmetsjih, n razrednih in človeških vprašanjih posameznih skupin — je tudi ona slikala tipodobo blagostanja)) In. da-sirarno najpogosteje ni daala odgovora, kako bt se vse to moralo spremeniti, je vendarle z jezikom umetnosti obračala pozornost na osrednja m najvažnejša vprašanja takratne družbe Bergman se sam odreka namenu, da bi »napadal socialne barikade«. .S kirurškim nožem on le razčlenjuje usode m' razpoloženja posameznikov, tistih, ki pri-tegujejo njegovo pozornost, «ne-glede na družbeno aktualnost pro-blemovs. kot sam pravi. Zaradi tega — posebno v svojih zadnjih filmih — i,golih dejstev» ne išče tj središču družbenih dogajanj, temveč ob ' njihovem robu. Zelo pogosto in to v dobesednem pomenu besede — predstavljajo psihologijo žene, na primer, m cela vrsta odnosov med spoloma, ponekikrat tudi med tistim, področje, v katerem je on našel množico aktualnih vprašanj i n kjer se je pognal ter skušal zrušiti tradicionalne barikade. Ne-dvomnn je. da je obogatel svetovno filmsko umetnost z iskreno govorico o stvareh, ki dotlej ni bila navada, da bi -e nvh tako spregovorilo. Obstaja samo vprašanje, ki ga postavlja kritika, ali ni sredstvo, da se prikaže neka umetniška resnica, postalo že samo sebj namen. Ali se ni zaradi tega — ko je izkoristil vse, kar se je moglo povedati m pokazati — tudi sam Bergman znašel ob rob« poti. Kot ravnatelj stockholmskega dramskega gledališča, je Bergman uspet, da je pred nabito polno dvorano tedne in tedne jirikazo-val docela povprečno predstavo, samo zahvaljujoč dejstvu, da se je neka tgralka med-izvajanjem prikazala na sceni v kostimu, kakršnega nikoli prej m bilo videti na kakem dramskem čaru. Pomeni to konec neke poti. tre-.nutno krizo ali premor? Odgovor na to bo lahko dal samo Bc.rtj-man sam, ko bo ponovno spregovoril o neki temi, ki taka. da jo umetnik odkrije. V. KNIVALD Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba: 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Zavojevalci gora; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.40 Karakteristični ansambli; 15.00 »yolan»; 15.30 «Ljubo češnjevo drevo«, Radijska idila; 16.10 Cole Porter; 16.45 Mali koncert; 17.20 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slov. in jug. skladatelji) 18.55 Predelava folklorne glasbe; 19.15 Počitniška srečanja; 19.30 Harmonija zvokov; 20.00 Športna tribuna; 20.5 Komorni zbor iz Celja; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Liszt: «Hamlet» in »Les Preludes«; 22.30 Melodije; 23.00 Slavni Chopinov« izvajalci. 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Operetni program; 14.35 Istrske popevke; 13.45 Orkester p. v. Carla Pacchiorija. Koper 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 in i2 50 Giasba po željah; 18.40 Ansambli in orkestri; 14.00 Popevke; 14.30 Kulturni zapiski; 14.40 Dalmatinske popevke; 15.30 Zabavna glasba; 16.15 Pevci; 16.30 Dogodki m odmevi; 16.45 Album klasikov; 17 00 Izbrali ste; 17,40 Jazz, 18.00 Prenos RL; 19.00 Poje Gene Pittney; 19.30 Prenos RL; 2215 Plesna glasba. SOBOTA, 8. AVGUSTA 1964 Nadonaini program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 10.00 Operna antologija; U.Oo Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. plesi; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Večni motivi; 14 55 Vreme na ital. morjih; 15.15 O-peretni svet; 15.50 Oddaja za bolnike; 16.30 Operna glasba s plošč; 17.25 Izžrebanje loterije; 17.30 Pergolesijev Miserere ;14.40 Plesna glasba; 20.25 A Valdarnini; »Adam« — drama; 21.15 Ital. melodije; 22.00 Poroke stoletja; 22.30 Ples. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Or-nella Vanoni; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 12.00 Orkestri; 14.00 Pevci; 14.45 Glasbeni kotiček; 15.la Najnovejše plošče; 15.35 Pesmi; 16.00 Rapsodija; 16.50 in 17.4u Plesna glasba; 17.35 Izžrebanje loterije; 18.35 Vaši izbranci; 21.00 Trideset minut v New Yorku; 21.40 Znanstvena oddaja. III. program 18.30 Angleška kultura; 19.00 Prejeli smo. 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Veracini in Telemann; 21.20 Ital. pesniki; 21.30 Simf koncert Sloveniia 7.15 Jutranja glasba srečanja; 8.06 O otrocih in zanje; 8.25 Iz koncertov in simfonij; 9.00 Počit. niško popotovanje; 9.15 Celjani muzicirajo; 9.30 Zabavna glasba iz SZ; 10.15 Jug. pevci popevk; 10.35 Pesmi in plesi jug. narodov; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Pozor, nimaš prednosti!, 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Glasbeni spored; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Domači napevi; 14 35 Naši poslušalci čestitajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.42 Vokalni sekstet »Fantje s Praprotna«, 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino- 17.35 Uvodni takti; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Iz Ver dijeve «Aide» 18.45 Novo v znanosti; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lepe melodije; 20.30 Sobotni večeri; 21.15 Sobotni ples; 22.10 Oddaja za .zseljence; 23.05 Nočni akordi. Ital. televizijo 18.00 Program za najmlajše; 19.45 Izžrebanje loterije; 19.50 Sedem dni v parlamentu; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Jaguarjev prijatelj; 22.15 Šahov« revolucija: 23.10 Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV priredba; 22.15 «Cordialmonte»; 22.50 Zadnje športne vesti Jug. televizija 19.17 Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 19.32 Nenavadni konj Champion film; 20.00 Dnevnik; 20.30 Cik-cak; 2045 Ogledalo dr-Sofiuna »Jnlrnrneea — ponovitev; Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.8, najnižja 20.5, ob 19. uri 25.8; zračni tlak 1011.1 rahlo pada, veter 3 km sever, vlage 70 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 24.4 stopinje. Tržašk nevnik Danes, SOBOTA, S. avgusta Miran Sonce vzide ob 4.56 in zatone ob 19.25. Dolžina dneva 14.29. Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 20.14 Jutri, NEDELJA, 9. avgusta ' Janez ------------------------------- SE NEKAJ UGOTOVITEV 0 ZASEDANJU DEŽELNEGA SVETA Demokristjani so skušali vsiliti drugim strankam svojo nadoblast Omejili so pristojnosti dež. sveta v korist odbora in predsednika, izglasovali ukinitev tajnega glasovanja m hoteli izločiti tudi interpelacije - Toda tudi z večino se ne dajo zadušiti ideje Ko po nekaj dneh, odkar se je zaključilo predpočitniško zasedanje deželnega sveta, premišljujejo o poteku njegovih sej, o vprašanjih, ki so jih svetovalci obravnavali ter o načinu in bistvu rešitev, ki so bile sprejete, se nam vsiljuje prepričanje, da so demokristjani že v začetku stopili v »ejno dvorano deželnega sveta s trdnim namenom, da uveljavijo svoje načrte in zahteve ne glede na vse zapreke in odpor, na katere bi naleteli na svoji poti. Njihov načrt je bil navsezadnje razmeroma lahko izvedljiv, saj razpolagajo s skoraj absolutno večino glasov: 28 svetovalcev proti dvaintridesetim. Ce pa upoštevamo, da je šestorica socialdemokratskih svetovalcev z njimi povezana ta-korekoč na življenje in smrt, potem je razumljivo, da je večinska stranka sklenila že spočetka, da bo v skrajnih primerih preglasovala vse opozicijske skupine s silo, se pravi s svojo številčno premočjo. Dejali smo v skrajnih primerih, ker si tudi tako močna in velika stranka kot je Krščanska demokracija, ne sme dovoliti, da poga-zi vsa načela demokratičnosti, svobode mišljenja, diskusije itd., samo zato da bi dosegla svoje cilje. Med samimi demokristjanski-mi volivci je namreč mnogo takih ljudi, ki mislijo s svojo pametjo, imajo svoja osebna naziranja ter jih neprijetno zadeva vsako vsiljevanje mnenj in idej. Ce pa pomislimo še na dejstvo, da se med samimi demokristjanskimi zavezniki najdejo ljudje, ki s tega ali drugega razloga utegnejo zavzeti v določen trenutku neko svoje last. no stališče (včasih tudi čisto anarhističnega značaja, kot je pred kratkim dokazal neki socialdemokratski svetovalec ,ki se je vzdržal glasovanja samo zato, ker se je prekasno priglasil k diskusiji), potem je razumljivo, da morajo biti tudi demokristjani zelo oprezni. Ta razmišljanja nas morajo torej napotiti do zaključka, da bodo demokristjani na splošno zelo oprezni, ko bo šlo za uporabljanje številčne premoči, s katero razpolagajo. Ta opreznost pa se bo izvajala v splošnem načrtu, ki so ga izdelali že mnogo prej, kot se je začelo zasedanje deželnega sveta. Ta načrt pa predvideva (in o tem danes ni mogoče več dvomiti) absolutno nadvlado v upravi dežele. Da bi dosegli svoj cilj, so demokristjani sklenili, da bodo sprožili svojo akcijo v dvojno smer: 1. omejiti pristojnosti deželnega sveta v korist izvršnega organa, se pravi deželne vlade, katero držijo trdno v svojih rokah; 2. o-krepiti svoj vpliv v deželnem svetu s tem, da bi lahko nastopali kot monolitna celota. Poglejmo predvsem, kaj zasleduje večinska stranka z drugo točko. Kot je znano, je demokrist-janska stranka zmes najrazličnejših teženj, ki so si večkrat nasprotne in protislovne, ker pač izvirajo iz nasprotujočih si in protislovnih socialnih teženj in zahtev. Druži jih samo enotna veroizpoved, ki je sicer močna vez, toda ni vedno sposobna, da prepreči upore in zahajanja na stranpota. Ta težnja je postala v enem primeru očitna tudi v našem deželnem svetu, ko je pet demokristjanov izjavilo, da ne bodo sledili večini svoje stranke, ko je šlo za vprašanje decentralizacije deželnih organov. Primer je bil sicer postranskega pomena za splošni potek razpra- ve (lak ni bil seveda za prizadete furlanske svetovalce, ki so za časa volitev obljubili svojim volivcem, da se bodo odločno zavzemali za njihove koristi), toda je prepričljivo dokazal, da bi se kaj podobnega utegnilo zgoditi tudi v bodočnosti. Spričo te nevarnosti so demo-kristjanski veljaki sprožili predlog, da se iz deželnega sveta izloči postopek tajnega glasovanja. Njihova pobuda je naletela seveda na najodločnejš; odpor vseh opozicijskih skupin, saj je tajno glasovanje eno izmed glavnih načel parlamentarne demokracije. Te skupine so upravičeno zahtevale (neodvisno od svojih političnih in filozofskih nazorov), da se ohrani ta način glasovanje, ker daje pač določeno možnost poedincu, da se reši togih spon strankarske pripadnosti ter glasuje po svoji vesti. Demokristjani pa so ugovarjali, češ da mora vsak svetovalec prevzeti nase vso politično odgovornost svojega mandata, ne da bi se skrival za tajnim glasom. Ta de-mokristjanska pobuda je občasnega značaja, ker jo pač porajajo določeni pogoji današnjega uolitič-nega življenja v naši aeželi. Ne more pa se izključiti, da tičijo za njo tudi globlji politični računi. «Politika je umetnost mižnosti« je dejal nekoč neki znan i alijanski pisec o političnih zadevah. Zato se ni treba čuditi, če so tržaški, go-riški in furlanski demokristjani zbrisali tajno glasovanje iz delovnega postopka našega deželnega sveta v trenutku, ko se Dodo začeli pripravljati osnutki navadnih statutov za vse italijanske dežele. Popolnoma razumljivo je, da skuša večinska stranka ustvariti prav ni precedens, ki bi utegnil potem veljati tudi za dežele z navadnim statutom, posebno v tistih, kjer obstaja največja nevarnost za pod-kupovanje glasov. S tem da je odpravila nevarnost tajnega glasovanja, je večinska stranka dosegla brez dvoma precejšnji uspeh. Toda to ji ni bilo dovolj. Zakonodajen organ, kot je deželni svet, predstavlja še vedno precejšno nevarnost za stranko, ki hoče ustvariti deželo po svoji podobi. Zato je bilo treba kolikor mogoče bolj izpodkopati pristojnosti sveta ter jih naprtiti deželni vladi. Poleg tega je bilo treba tudi zaščititi vlado pred preveč nadležnim poseganjem zakonodajnega tele-a v njene zadeve. Tudi te zamisli so združene sile demokristjanov in socialdemokratov s podporo republikanca Cumbata (na tega pa ne morejo vedno računati, ker večkrat zastopa samostojna stališča) uresničile. Deželni svet se predvsem ne bo smel vtikati v zadeve, ki se tičejo osebja, ki bo zaposleno v deželnih uradih. O vsem tem bo odločala deželna vlada, ki bo medtem pripravila osnutek zakona o staležu deželnih nameščencev. O tem pa se bo govorilo šele čez pol leta, čez eno leto, ali pa še dalje. Takrat bo ves u-pravni stroj že v teku ter ne bo deželnemu svetu preostalo nič drugega, kot da odobri že obstoječe stanje. Večinske stranke so si hotele zagotoviti svojo nadoblast tudi na vse druge načine. Pri tem moramo omeniti njihov poskus, da ta-korekoč odpravijo interpelacije, kar je povzročilo v svetu pravcato revolucijo. Vse opozicijske skupine so namreč v določenem trenutku, zapustile sejno dvorano. kar je prisililo večinsko stranko k umiku. Prav v tem primeru je postalo jasno, da KD, kljub temu pa razpolaga v svetu z absolutno večino, ne obvlada pa idej. Prav ta zadnja ugotovitev nas navaja, da gledamo z zaupanjem v to novo avtonomno deželno u-stanovo. Čeprav se bo treba spoprijeti z raznimi nazadnjaškimi težnjami, si bodo napredne sile, ki se borijo za boljšo družabno ureditev in kar se tiče nas Slovencev, za narodno enakopravnost, le utegniti krčiti pot k uspehu. Sestanek uslužbencev javnih ustanov pri PSDI Predsmočnjim so se na sedežu socialdemokratske stranke sestali uslužbenci javnih ustanov, ki so člani, oziroma simpatizerji PSDI, ter člani Delavske zbornice. Prisotnim sta govorila dr. Piša ter predsednik GALS Padovan, ki sta obravnavala razna vprašanja kategorije. Na koncu je skupščina odobrila resolucijo, v kateri se zahteva, naj se okrepi tržaška demokratična sindikalna organizacija. NA SEJI PSDI Poročila tajnika Cesara o deželnih vprašanjih Predvčerajšnjim je deželni tajnik PSDI Giorgio Cesare podal na seji stranke nekaj izjav v zvezi z delovanjem deželnega sveta in drugih deželnih organov. Govornik je poudaril, da bo deželna vlada ki ji predseduje dr. Berzanti, izvedla do kraja program, za katerega so se sporazumeli. Poleg tega je izrazil željo, da bi vse aktivne sile v deželi sodelovale pri izdelavi deželnega gospodarskega načrta. iiNaš poziv, je dejal Cesare, je namenjen delavcem in njihovim organizacijam, gospodarstvenikom in ljudem, ki proučujejo gospodarska vprašanja.« V nadaljevanju svojega govora je deželni tajnik PSDI izjavil, da je potrebno sodelovanje vseh demokratov pri reševanju stoletnih problemov ter pri industrijskem in turističnem razvoju nerazvitih predelov, posebno v Furlaniji. Glede Trsta pa je Cesare menil, da je treba doseči, da poslanska zbornica čimprej odobri statut pristaniške ustanove. Nadalje je potrebno izdelati temeljit načrt, za izkoriščanje sklada letnih 1Q milijard lir. Po njegovem mnenju je treba uporabiti ta sklad na pameten način in ne v podporne ali kake druge namene. Na kraju se je Cesare dotaknil tudi odnosov PSDI do PSI. V tej zvezi je dejal, da je razširitev večine na levico v deželnem svetu odvisna od vprašanja, če je PSI zmožna premostiti v okviru dežele svoja notranja protislovja. Medtem ko namreč PSI podpira občinski in pokrajinski odbor v Trstu, tega ne dela na primer v Vidmu. Na drugi strani pa sama tržaška federacija obsoja program druge Morove vlade. PISMA UREDNIŠTVU Od 101 kandidata - 8 usposobljenih! Tako je razvidno iz članka, ki ga objavlja dnevnik «11 Piccoloo z dne 3. t.m. o izidu zrelostnega iz pita na neki srednji Soli v Rimu Skupina staršev je k zadevi vlo žila priziv na ministrstvo za šol stvo, ki je zadevo dalo v preiska. vo. Popolnoma upravičeno! V povojnih letih so uspehi na šolah, z večjo ali manjšo razliko, posebno pri usposobljenostnih iz-pitih, povsem nezadovoljivi. Ali je doseženo znanje današnjega dijaka zares tako pomanjkljivo? In če je, kje tiči vzrok? In še to: srednje nadarjenemu, toda marljivemu dijaku, ki je uspel skozi vsa leta študija do zrelostnega izpita s pozitivno oceno, se ob zaključku pritisne «cvek», ali pa ga celo vržejo za vse leto ne glede na njegov prejšnji uspeh, marljivost in aktivnost. Po socialnem čutu, razumevanju in odgovornosti do presojanja objektivne mere v oceni bi podobni primeri prav gotovo omejili nečasten odstotek v uspehih za šolo in vzgojitelja. Kaj pa če je priprava profesorja s pedagoškega, didaktičnega in metodičnega vidika pomanjkljiva? On je lahko svetovnoznana kapaciteta v znanju določenega predmeta, a kaj če ne pozna pedagoških principov in spretnosti v načinu podajanja snovi, da bi vzbudil v dijaku zanimanje in uspešen dostop do dojemanja. Snov naj bo skladna z duševno zmogljivostjo dijaka, upoštevajoč tudi znanje in duševno iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili IZREDNA SEJA MIUSKECA OBČINSKEGA SVETA Kriza v ladjedelski industriji zaostruje gospodarske težave Ustanovljena posebna svetovalska komisija, ki ima nalogo, da predlaga oblastem razne rešitve za izboljšanje položaja - V ladjedelnici Felszegy bodo danes odpustili 120 delavcev H... .....................................................m jVo pobudo Odbora za enotno propagando Trsta Lep tržaški paviljon na koroškem velesejmu Prikaz gospodarske, pristaniške in turistične dejavnosti našega mesta in področja Kot smo že poročali, se je udeležila otvoritve koroškega velesejma v Celovcu tudi številna tržaška delegacija. Trst pa je zastopan na tem velesejmu tudi s pa viljonom, ki ga je pripravil Odbor za enotno propagando Trsta. Ta paviljon je eden izmed najlepših in racionalnih na velesejmu. Pri vhodu so na desni strani trije veliki hlodi afriškega lesa, ki tehta vsak okrog 70 stotov. Te hlode so postavili na njihovo mesto tamkajšnji gasilci , težkimi vozili. Na zunanji strani stoji vrsta ve. likih kulis z napisom: «Trieste», ki vzbuja pozornost številnih obiskovalcev paviljona, posvečenega vsem gospodarskim in turističnim dejavnostim našega mesta. Paviljon je ločen v dva hodnika, na sredi pa so postavljene velike slike, ki kažejo dejavnost tržaškega pristanišča in industrije. Desni hodnik je posvečen afriškemu tropskemu lesu, ki ga predstavljajo drugi trije ogromni hlodi in na stotine vzorcev vseh vrst eksotičnega lesa, s katerega prodajo se ukvarjajo specializirana tržaška podjetja. Na levi in zadnji strani paviljona si lahko obiskovalci ogledajo druge slike mesta in pokrajine. Paviljon je ze. )o močno osvetljen z lučmi raznih barv, ki dajejo poudarka izvirnim odtenkom slik. Na desni »trani je nameščen poseben informacijski urad, ki deli propagandni material v nemščini. Ob mednarodnem dnevu lesa na velesejmu je Odbor za enotno pro. pagando izročil novinarjem in av atrijskim gospodarstvenikom spomenico, ki opisuje funkcionalnost ter trgovske in pristaniške naprave v Trstu v zvezi z lesom. Otvoritve velesejma, ki jo je pravil avstrijski minister *a|trgo-vino, so se udeležili vsi člahi tržaške delegacije, italijanski konzul za Koroško in Štajersko, deželni odbornik za industrijo in trgovino odv. Marpillero, grof Maniago, predsednik trgovinske zbornice v Vidmu, baron Altenburger, avstrijski trgovski delegat v našem mestu ter gospod Metzel, avstrijski trgovski delegat v Milanu. Minister Bock je v spremstvu dežel nih oblasti ter delegatov raznih gospodarskih ministrstev z Dunaja obiskal tržaški paviljon ter se zanimal za razne plati gospodarskega in pristaniškega življenja v Trstu. V zvezi z udeležbo na koroškem velesejmu Je dal deželni odbornik odv. Marpillero novinarjem izjavo, v kateri je pohvalil organizacijo velesejma, ki ne pospešuje trgovi-ne le na Koroškem, marveč tudi s sosednima državama Italijo in Jugoslavijo. Marpillero je pohvalil tudi Odbor za enotno propagando Trsta. Center za gospodarski raz voj in druge gospodarske ustanove, ki so pripomogle k uspehu tržaškega paviljona. «Kot deželni odbornik za industrijo in trgovino — je dejal odv. Marpillero — pa menim, da se Je treba v prihodnjih letih potruditi, da bo razstavni paviljon prikazal ne le, kaj zmore Trst, marveč tu di kaj lahko nudi vsa dežela za razvoj trgovskih odnosov z Avstrijo, zlasti pa s Koroško in Štaier sko. Paviljon bi moral zato pouda riti, posebni položaj Trsta kot trgovskega posrednika, hkrati pa tu. di trgovinsko industrijsko in polje delsko dejavnost v goriški in videmski pokrajini. Na sinočnji izrednji seji miljske-ga občinskega sveta so soglasno sprejeli sledečo resolucijo: Miljski občinski svet je vzel na znanje poročilo župana o položaju v ladjedelnicah Sv. Roka in Felszegi ter odobrava vse dosedanje delovanje odbora za obrambo miljskega gospodarstva. Občinski svet ugotavlja, da se v Miljah stalno slabša gospodarski položaj zaradi premestitve mizarske in mehanične delavnice ladjedelnice Sv. Roka v Tržaški arzenal ter zaradi odpustov z dela, ki so sedaj v teku v ladjedelnici Felszegi. Zato poziva vsedržavno in delno oblast, naj konkretno posreduje pri dveh podjetjih, da se sedanje resno stanje reši na najbolj zadovoljiv način za Milje. Na seji so svetovalci soglasno izvolili tudi posebno komisijo občinskega sveta, v kateri so zastopani predstavniki vseh svetovalskih sku. pin razen misovcev, in ki jo sestavljajo: župan Millo, odbornik Pacco ter svetovalci Visentin, Can-ziani m Vascotto. Ta komisija bo imela nalogo, da se posvetuje z raznimi strokovnjaki in tehniki ter da predlaga pristojnim oblastem in organom razne rešitve, da se ohrani miljskim delavcem delo v Miljah zlasti sedaj, ko ene premeščajo v Trst, druge pa odpuščajo z dela. Sinočnja seja je bila sklicana prav z namenom, da se sestavi o-menjena komisija. Ob začetku seje je župan Millo podal obširno poročilo o dosedanjem delovanju odbora za obrambo miljskega gospodarstva, kateremu predseduje in v katerem so zastopani predstavniki občine, strank, poslovnih krogov in sindikati. Zupan je poudaril, da se gospodarske težave Milj vlečejo že skozi mnoga leta, da pa so se letos spomladi zaostrile zaradi premestitve mizarske delavnice ladjedelnice Sv. Roka v Tržaški arzenal in zaradi skrčenega delovnega urnika v ladjedelnici Felszegi. Sedaj pa se je stanje še poslabšalo, ker so premestili v Trst tudi mehanično delavnico ladjedel. niče Sv. Roka, v ladjedelnici Fels-zegy pa so napovedali odpuste in prav danes bodo odpustili prvih 120 delavcžv^ Zupan MSllo je nadalje poudaril, da se sedaj na. žalost uresničuje načrt vlade o zmanjšanju zmogljivosti ladjedelske industrije, ki je Difo svoj Čas napovedano, in da sedaj preti nevarnost, da bodo postopoma ukinili tudi tržaško ladjedelnico Sv. Marka, kjer prav ta ko dela precej delavcev iz Milj Nato je*dejal, da so svoj čas upa li, da bodo na področju pri Orehu zgradili dve novi tovarni v okviru industrijskega pristanišče, kjer je Montecatini že kupila veliko zemljišče. Po izjavah predstavnikov industrijskega pristanišča pa se zdi, da je to upanje za sedaj šlo po vodi. Zaradi vseh teh vzrokov in predvsem zato da se ne prepusti mesto brez obrambe pred vedno večjimi gospodarskimi težavami, so svetovalci na predlog župana sklenili sestaviti omenjeno komisijo. Vprašanji Vidalija in Bernetičeve o Sv. Roku Senator Vidali in poslanka Marija Bernetičeva sta postavila ministru za državne udeležbe vprašanje, da bi zvedela, kaj namerava storiti z ladjedelnico Sv. Roka v Miljah, ki spada v sklop podjetij IRI. Vprašanji omenjata, da so najprej premestili iz te ladjedelnice mizarski oddelek, sedaj pa še mehaničnega. Ukrep tržaškega arzenala je še en korak na poti k ukinitvi miljske ladjedelnice ter je zato povzročil hujo skrb med prizadetimi delavci in vsem miljskim prebivalstvom. Senator Vidali pa je tudi vprašal ministra za sodstvo, ali ve, da dobivajo nekateri državljani, ki so bili pred tridesetimi ali še več leti obsojeni pred Posebnim sodiščem, pozive, naj plačajo takratne sodne stroške. Vidali je pozval ministra, naj posreduje, da se ta postopek preneha, saj je v nasprotju z ustavo in naravnost smešen. stra Albina Germanis por. Cancia-ni s Trga Sv. Jakoba 14, ki se je zaradi sunka pobila v bratovem av. tomobilu, v katerem se je peljala. Ponesrečenega Giovanninija in se. stro je Germanis sam, s svojim avtom, prepeljal v bolnišnico. Tam so Germanisovi nudili prvo pomoč zaradi udarca po desnem licu in desni rami ter se bo morala zdraviti od 6 do 8 dni. Giovanninija pa so pridržali na ortopedskem oddelku, ker si je pri padcu s kolesa zlomil levo kiučnico ter se ranil po levi podlakti. Fant bo okreval v enem mesecu. pripravo, ki jo prinaša s seboj iz letnika v letnik. Zato naj se nudi dijakom snov v logični asociaciji. «Cvek» ni vzgojno sredstvo ali dokaz delovanja in zmožnosti vzgojitelja. Aktivnost vzgojitelja najbrž ne tiči ravno v številu nezadostnih redov, razdanih na levo in desno. Pravzaprav naj bi bila njegova zmožnost razvidna iz uspeha in ne iz neuspeha dijaka ali dijakov. Zato vsa čast in spoštovanje vzgojiteljem, ki poznajo način metodičnega in nazornega razmotrivanja, po katerem nudijo dijakom dostop do dojemanja potrebnega znanja do uspeha in priprave do njihove uspešne dozorelosti. Ponosen nad lastnim uspehom je lahko tisti vzgojitelj, ki je dosegel večji odstotek pozitivnih redov in ne obratno. Uspeh je dokaz komunikativnega ravnovesja med vzgojiteljem in dijakom. Res je, da današnja okolica izvabi marsikaterega dijaka od resnega učenja, je pa še vedno vidno število tistih, ki z resnostjo gledajo in pričakujejo bodočnost, na katero se pripravljajo. Nesmiselno je tudi ocenjevanje dijaka s pod nezadostno oceno, t.j. s 4, 3, 2, 1. 0. Seveda je to v smislu zakona. Toda kakšnih in koliko strelov je še treba zajcu, ki je že ob navadnem in prvem obležal? Ce je dijak ocenjen z nezadostnim redom (S), torej nesposoben, kje tiči smisel še v nižji nezadostni oceni? Dijaka takega ali takega je treba moralno dvigati in ne sramotiti. V vsem več praktičnosti,-več nazornega in živega podajanja in globljega vsestranskega vpogleda v dijaka kot človeka ter istočasno presojanje in iskanje vzroka slabih uspehov in nerazumevanja in prav gotovo bi se število «cvekov» skrčilo in dojemanje dijakov izboljšalo. Za vsak pretirano slab uspeh, naj bi vzgojitelj dal posebno poročilo z navedbo vzrokov posameznikov. Ce je pa dijak slab in nezadostna. tudi njegova marljivost, naj se mu že ob dovršenem 14. ali vsaj 15. letu starosti odsvetuje nadaljnji študij, ne da bi ga umetno vlekli do brezuspešnega zaključka, od koder se mu bo, ob 20. letu starosti zaprla možnost do vsakega poklica in mu za vedno zagrenilo življenje, če bi ga že ne zajel vrtinec izprijenosti. K zaključku in v razmišljanje: Kaj naj poreče trgovec, ki je za 101 kos blaga izročenega krojaču, prejel le 8 izgotovljenih oblek? Komu naj se pripiše krivda, krojaču ali blagu? — a. Padel je po ladijskih stopnicah Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 42-letr.ega pristaniškega delavca Albina Stefančiča iz Krogelj štev. 21, ki se je ponesrečil v Novem pristanišču. Stefančič, ki je usluž-ben pri podjetju «Imbarchi e Sbar-chi», je ng jugoslovanski ladji «U-ljanik« raztovarjal blago. Ko je končal z delom, je po stopnicah ob boku ladje stopal na pomol. Sredi stopnic pa se je spotaknil in nerodno padel po stopnicah navzdol. Delovni tovariši so Stefančiču priskočili na pomoč m nekdo je takoj poklical rešilni avto RK. Ponesrečenec si je pri padcu poškodoval levo peto in si povzročil verjetne kostne poškodbe. Stefančič se bo moral zdraviti od 8 do 20 dni. S kolesom se je zaletel v avto V Istrski ulici, v bližini vogala Ul. Bardia, se je včeraj popoldne dogodila prometna nesreča, pri kateri sta se ranili dve osebi. Približno ob 17.30 se je navzdol po Istrski ulici na kolesu vozil 15-let-ni dijak Adriano Giovannini s Trga Sv. Jakoba 9/1. Ko je Giovannini privozil do prej omenjenega vogala, pa je trčil v fiat 600 TS 59076, ki ga je iz nasprotne smeri privozil 54-letni Giusto Germanis s Trga Sv. Jakoba 14 in je tedaj začel obračati na levo, ker je nameraval zaviti v Ul. Bardia. Pri nesreči je Giovannini padel s kolesa in se pobil. Istočasno se je ranila tudi 60-letna Germanisova se- ItllllllllHIIIIIIIIIIIIIMIIMIIIIIIIIIItllllimilllMIlilllllllimilllHIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllHIIItllllHII ODMEVI AMERIŠKE AKCIJE V SEV. VIETNAMU Odbor federacije PSIUP in mladina PSI obsojata napad Mladinci PSI zahtevajo intervencijo vlade pri mednarodnih organizacijah Glavni odbor tržaške federacije socialistične stranke proletarske e-notnosti, ki se je sestal sinoči na svojem sedežu v Ul. della Zonta, je med drugim proučili splošni politični položaj v svetu v zvezi z vietnamskimi dogodki. V svojem poročilu glavni odbor ostro obsoja odkriti ameriški napad na Severni Vietnam ter poudarja, da ta napadalna akcija predstavlja resno in neposredno nevarnost za svetovni mir. Glavni odbor meni nadalje, da skušajo ZDA s to akcijo- vsiliti z nasiljem in orožjem svoj zakon narodom v jugovzhodni Aziji. Glavni odbor izraža nadalje svojo solidarnost vietnamskemu ljudstvu, delavski stranki ter socialistični vladi Severnega Vietnama. Na kraju se v poročilu I poudarja ((hlapčevstvo tujemu ira-i pefializniu, ki preveva Morove iz- jave v parlamentu glede dogodkov v Tonkinskem zalivu«. Hkrati se poudarja, da je socialistična stranka, katere ministri sodelujejo v vladi, soodgovorna za zgornje Morove solidarnostne izjave. Odločno stališče proti ameriški akciji v jugovzhodni Aziji je zavzelo tudi tajništvo socialistične mladinske federacije (PSI). Tržaška federacija obsoja ravnanje vojaških krogov ZDA, ki so z bombardiranjem oporišč severnoviet-namske ljudske republike povečali napetost, ki vlada v tistem delu Azije. V izjavi mladinske federacije se poudarja, da ta akcija pomeni očitno nazadovanje notranje in zunanje politike Združenih držav. Na koncu se zahteva, naj italijanska vlada odločno intervenira pri mednarodnih organizacijah, ka. terim pripada, za čimprejšnjo rešitev krize. Jeklenka se je vnela V stanovanju Marie Ghirove na klancu Sv. Ane 66 se je včeraj okrog poldne iz neznanih razlogov vnela jeklenka tekočega plina. Gospodinja je takoj poklicala gasilce, ki so prihiteli s Trga Niccolin: ter z napravami za gašenje poga sili nastali požar. Gasilci so nato odnesli jeklenko na dvorišče, kjer so jo s curki vode ohladili, ker je bila nevarnost, da nastane eksplozija. Čeprav so gasilci takoj prihiteli, je vendar požar povzro- čil v stanovanju 20.000 lir škode. Tovornik povozil deklico Žrtev prometne nesreče je postala včeraj popoldne okrog 17.30 7-letna Jana Klaban, ki stanuje skupaj s starši v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Mala Jana je malo prej, v bližini stavbe štev. 2 v Ul. Flavia, na prehodu za pešce, hotela prečkati ulico. Ko je bila Jana sredi cestišča, je v smeri proti mestu s tovornikom TS 35128 privozil 41-letni Antonio Paoluzzi iz Ul. Vergerio 12 in deklico podrl. Z rešilnim avtom RK so Klabanovo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek, s prognozo o-krevanja v 10 dneh, zaradi udarca v glavo in majhne rane na levi nogi. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Obnovitev pomola Pescheria bo kmalu gotova Po dveh ietih dokončujejo sedaj popravljalna dela na pomolu Pescheria in do velikega šmarna bodo pomol izročili pristaniškemu poveljstvu. Dela so se dolgo zavlekla, ker so velik del pomola porušili in ker je nagajalo tudi vreme. V prvem predračunu je bil dolo. čen izdatek 72 milijonov. S tem denarjem so porušili ves obrobni zid nad vodo in pod vodo do globine 6 metrov in v dolžini 60 metrov. Nadalje so porušili in obnovili ves pravi operativni del pomola, tako da so odstranili razne prejšnje pomanjkljivosti. Pomol namreč ni bil niti raven. Za ta dela so uporabili ponton, s katerim so namestili velike kose betona, ki so tehtali po 30 ton. Namestili so tudi 17 stebričev iz litega železa za privezovanje ladij. Ob pomolu so zgradili tudi stopničke, ki vodijo z vrha do morske gladine. Sedaj je pomol Pescheria dolg na severni strani 158 m, širok 25 m in na južni stra. ni aolg 130 m. Dopuščena grez ladij, ki bodo pristajale ob pomolu je 5.75 m, kar pomeni, da bodo iahko pristajale ob njem ladje male in srednje tonaže. S posebnim strojem nameščajo te dni na površini plast asfaltne zmesi. Carinsko področje bodo ločili od začetka pomola z zidkom, potniki pa bodo hodili skozi malo poslopje, ki obstaja že od prej. NA URADU ZA DELO Brezuspešni razgovori o premestitvah iz Sv. Roka Na uradu za delo se je brezuspešno zaključil sestanek, na katerem so obravnavali vprašanje premestitve celega mehaničnega oddelka iz ladjedelnice Sv. Roka v Tržaški arzenal. Sindikalni predstavniki so se uprli temu ukrepu in so zahtevali zagotovila o prihodnosti ladjedelnice. Nadalje so zahtevali, da se premeščenim delavcem izplača doklada zaradi nevšečnosti, ki jih imajo zaradi premestitve. Predstavnik Tržaškega arzenala se je skliceval na izjavo ministrstva državnih udeležb za časa premestitve mizarskega oddelka v arzenal. Dejal je, da bodo na vsak način zaščitili gospodarske interese Milj in Trsta. Mesec dni po nesreči v bolnišnico Sinoči okrog 20. ure so na’ nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli s pridržano prognozo 65-letno gospodinjo Mario Richter por. Marši iz Ul. Giardini 52 zaradi poslabšanega zdravstvenega stanja po udarcu v glavo. Richterjeva je v bolnišnici povedala, da se je ponesrečila pred približno enim mesecem. Tedaj se je peljala v avtu TS 29825, ki ga je vozil njen 64-letni mož Giovanni proti Škofijam. Nenadoma je moral njen mož zavreti avto. Zaradi nenadnega zaviranja, pa je Richterjeva udarila z glavo v vetrobran. Po nesreči se je ženska vrnila domov, ker je mislila, da ne bo hudega. Toda Richterjeva se je zmotila v svoji presoji. Mesec dni po nesreči je morala zaprositi za zdravniško pomoč, ker se je njeno zdravstveno stanje stalno slabšalo. Včeraj so jo prepeljali v bolnišnico z avtom RK. iiiitimimmiimminimHiiMHiHtmimimniiiiiiiiiiHMiimiunimiiiinniiiiiiiiMiimiiiuiiiiiiiiiiimHiiiiiM SPOR MED INAM IN LEKARNARJI Po 15. septembru bi morali zavarovanci sami plačevati zdravila INAM ni obnovil z lekarnarji konvencije o dobavi zdravil zavarovancem Poletne prireditve Grad Sv. Justa: 11., 12. in 13. avgusta: ((Romeo in Julija« v režiji Franca Zeffirellija v okviru proslav 400-letnice- Shakespearjevega roj. stva. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri bodo prodajali vstopnice 1 od 9. da 12.30. Poskrbljeno bo za mestno prevozno službo do pol ure po koncu predstav. Miramarskt grad — Predstavi «Lučt in zvoki« ob 21. in ob 22.15. ((Maksimilijan im Karlota« v italijanščini. Avtobusna zveza s Trga Goldoni. • * * Nedelja, 9. Lipica TRADICIONALNI JAHALNI IN VOZNI TURNIR Nazionale 16.00 «Ursus il terrore del Kirghisi« Eastmancolor. Reg Park, Mireille Granelli. Arcobaleno 16.00 «11 giuramento det Sioux» Technicolor. Oharlton He-ston. Excelsior 16.00 «11 terzo segreto« — Stephen Boyd. Prepovedano mladini. Fenice 16.00 «L’avventuriero di Re Artii« Janette Scott. Grattacielo 16.30 «La vergine in col-legio« Metrocolor. Nancy Kwan, John Fraser. Alabarda 16.30 «1 fratelli senza pau-ra» Technicolor. Robert Taylor, Stevvart Granger. FUodrammatico 16.30 «H treno del sabato« Georgia Moll. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Controspionaggio» — Technicolor. Cristallo 16.30 «11 caso del cavallo senza testa« Sledi «Golia piecolo elefante«. Capitol 16.30 »La donma ohe visse due volte« Teohnicotor. Kirn Novak Garibaldi 16.30 «Ancora una volta con sentimento« Technicolor. Yul Bryner. Impero Zaprto zaradi počitnic. Moderno 16.00 «Uno del tre« Technicolor. Astra Zaprto zaradi počitnic. Vittorio Veneto Revija kriminalnih filmov. 16.30 «Sinfonia per un mas-sacro«. Astoria Danes počitek. Abbazia 16.00 «Winchester 73» James Stevvart, Rock Hudson. Ideale 16.30 «La tigre« Technicolor. Stevvart Granger. Marconi 16.30 «1 magnifici sette« — Scopecolor. Yul Brynner. KINO NA PHOSTEM Marconi 20.15 «1 magnifici sette« — Scopecolor. Yul Brynner. Paradiso 20.30 «La schiava di Bagdad« Technicolor. Anna Karina, G. Barry, Antonio Vilar. Arena Diana (Ulica Revoltella, fil. št. 11) 20.30 «La pelle che scotta« M. Callam, C. Robertson. Satellite (Naselje sv. Sergija, filo-bus št. 21. Se ponov: orv! del) 20.30 «Lo splendore nelPerba« — Technicolor. Natalie Wood, VVarren Beatty. Skedenj 20.15 «1 tre del Texas» — Technicolor. Tom Tryon. ŠOLSKE VESTI Na Državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1964-1965 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazzaretto vecchio 9-11. neprekinjeno do 25. septembra 1964. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglas, ni deski. Za izlet v Novo mesto-Otočec, ki ga priredi 15. avgusta Ljudski dom v Dolini je prostih še nekaj mest. Vpisovanje na stari občini v Dolini še v soboto in sredo od 20.30 dalje Prosvetno društvo v Skednju pri redi v nedeljo 30. avgusta 1964 izlet na Jezersko. Vpisovanje vsak dar razen sobote In nedelje na sedežu prosvetnega društva, Via di Servo-la 124-1., od 20.30 do 2.1.30. Vptso vanje se zaključi z oddajo zadnjega razpoložljivega mesta SPDT priredi 15. in 16. avgusti dvodnevni izlet v vzhodne Julijce Za planince vzpon na Triglav II Vrat s povratkom čez Dolič v Tren, to Za turiste: potovanje skozi Moj strano in Kranjsko goro na Vršič od koder proti večeru v Trento kjei se bo prenočevalo. Pohitite z vpiso vahlem v Ul c-^na 9. Na zebrast^m prehodu podrl dijakinjo Včeraj popoldne okrog 15. ure so v bolnišnici nudili prvo pomoč 13 letni dijakinji Desolini Bizzoco-lijevi iz Ul. Pieta 13, zaradi ran in udarcev po levi spodnji strani hrbta, levi nogi in desni peti. Biz-zocolijeva, ki se je ranila tudi po kolenih, komolcih in podlaktih, se bo morala zdraviti en teden. Mlada dijakinja je malo prej postala žrtev prometne nesreče. Ko je v neposredni bližini Ul. Vasari, na prehodu za pešce hotela prečkati. Ul. Oriani, jo je z avtom TS 61134 podrl 45-letni Giovanni Iacono iz Ul. Molino a Vento 10, ki je tedaj privozil navzdol po Ul. Oriani in je bil namenjen na Trg Stare mitnice. Iacono je ponesrečenki priskočil na pomoč ter jo s svojim avtom, v katerega je stopil tudi mestni stražnik, ki je prisostvoval nesreči, odpeljal v bolnišnico. Tatovi v kopališču Neznani kopališčni tat se je pred. včerajšnjim popoldne, v kopališču «Ferroviario» v Barkovljah, vštulil v kabino, kjer je 20-letni študent Paolo Zotti iz Stopnišča del Giganti 4 pustil svoje osebne stvari Neznanec Je iz neke športne torbe po. bral moško zapestno uro in jo potem naglo odkuril. Zotti se je tatvine zavedel proti večeru, ko se je odpravljal domov. Odšel je na bar kovljanskl komisariat, kjer je tatvino prijavil. Povedal je, da je bila zapestna ura vredna 40.000 lir. Agenti so uvedli preiskavo. Med zavodom za zavarovanje proti boleznim (INAM) in Zvezo lastnikov lekarn je nastal spor, ker si nista mogla sporazumeti o obnovitvi konvencije o dobavi zdravil zavarovancem INAM. Zveza lastnikov lekarn je sporočila vodstvu INAM, da od 15. septembra dalje ne bo dobavljala več zavarovancem INAM zdravil na račun zavoda ter da jih bodo morali zavarovanci sa-mi plačevati. To bo povzročilo zavarovancem hude nevšečnosti. Vodstvo INAM pravi, da ni krivo zamude pri sklenitvi nove konvencije ter da je storilo vse, da približa svoje ponudbe zahtevam lekarnarjev. Kot se iz poročila a-genclje ANSA vidi, je Zveza lekarnarjev postavila neki pogoj tudi v zvezi z lekarnami INAM v Trstu (tu imamo tri takšne lekarne) in v Gorici. Znano je, da so lekarnarji že večkrat zahtevali, naj se te lekarne ukinejo. INAM ie izjavil, da je pripravljen proučiti tudi to vprašanje s pogojem, da se udeležijo razgovorov tudi krajevni ln vsedržavni zastopniki delavcev. INAM opozarja lekarnarje, da so so njihove lekarne močno razvile tudi zaradi povečanja prodaje zdravil njegovim zavarovancem. Leta 1958 Je porabi! INAM za zdravila 52 milijard, lani pa 167 milijard lir za 250 milijonov receptov. Za letos pa računajo, da bodo porabili skoraj 200 milijard za zdravila. Ce se upošteva, da zaslužijo lekarnarji pri zdravilih za INAM čistih 20 odstotkov, tedaj vidimo, da se je njihov dohodek od zdravil za zavarovance od 10 milijard v letu 1958 zvišal na 33 milijard lani ter bo letos dosegel vsoto 40 milijard. INAM opozarja na to lekarnarje in zavarovance ter poudarja, da so njegovi celokupni letni izdatki do- segli že 650 milijard lir. V zvezi s tem vprašanjem je poslanec PSDI Rossi postavil vprašanje ministru za delo in ga opozoril na težave, ki jih bodo imeli zavarovanci. Pri nas ne bi imel sklep lekarnarjev tako hudih posledic, saj ima, kot smo dejali, INAM tu tri svoje lekarne, v katere se lahko zavarovanci zatekajo po zdravila. POTOVALNI URAD «AURORA» priredi v soboto. 5. septembra IZLET V LJUBLJANO na 10. mednarodno vinsko razstavo GENA 2.500 LIR Vpisovanje po vaseh, v mestu pa pri potovalnem uradu »Aurora*, Ul. Cicerone 4, tel. 29243 VPISOVANJE SE ZAKLJUČI DNE 14. AVGUSTA! DNEVNA SLU7.BA LEKARN (od 1. do 9.) Crevato, Ul. Roma 15; INAM', Al Cammello, Drevored XX Settembre 4: Alla Maddalena, Istrska ulica 43; dr Codermatz, Ul Tor S Plero 2; dr. Gmelner Ul, Diulla 14; Pizzul-Clgnola, Korzo Italia 14; Prendlnt. Ul T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana L NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1. do 9.) Dr. Gmelner, Ul. Glulla 14; Plzzul-Clgnola, Korzo Italia 14; Prendlnl, Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1. KINO ŠKKDKNJ predvaja danes, 8. t. m. ob 20.15 url na prostem barvni film VValt Disneya: I tre del Texas (Trije iz Texasa) £ Igra TOŠI TRVON - sl«H P A P E R I N O Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 7. avgusta 1964 se je v Trst rodilo 13 otrok, umrlo Je 6 oseb. UMRLI SO; 82-letna VaJeria P< Jaunlch vd. VValdener. 74-letnI Lull Perotti, 73-letna lole Fabrettli po Cargnell, 69-letnl . Luigi Umari, 6' letna Virginia Wehrberger vd. Ct[ chinl, 58-letna Maria .Spanghero po Cillberto. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Sergij* Tončiča daruje ob 12-letnici njegov« smrti Zorka Kosovel 1000 lir ** sklad Sergija Tončiča in 1000 lir M Dijaško Matico. 7, t. m. nas Je za vedno zapustil naš predragi Alojz Umari Žalostno vest sporočajo: žena, hčerke, vnuki in vse ostalo *°’ rodstvo. Pogreb bo danes ob 18. url il hiše žalosti na Proseku št. 146- Prosek, 8. avgusta 1964. RAIPRA v a v tržaškim občinskem SVETU o PRAVICAH SLOVENCEV Zagotovila župana dr. Franzila o izvedbi programa l e. glede Slovencev V torek; smo objavili govor, ki ga je imet 14. julija v tržaškem občinskem svetu komunistični svetovalec Padovan o svojem predlogu resolucije o dvojezičnih napisih na Opčinah; naslednjega dne smo objavili odgovor demokristjanskega svetovalca Colonija; v četrtek smo objavili govor o istem vprašanju socialističnega svetovalca Hreščaka; v petek govor občinskega svetovalca SSL dr. Simčiča; danes objavljamo zaključke, ki jih je po razpravi potegnil župan dr. Franzil, preden je predložil na glasovanje Padovanovo resolucijo. (Govore omenjenih svetovalcev smo v preteklih dneh objavili na tretji strani). Gospodje svetovalci, odbornik Gasparo Je prečital resolucijo. Jaz izjavljam, da bo občinski odbor glasoval proti tej resoluciji. Danes se Je hotelo, kot v obraz ložitvi ob predložitvi resolucije, pa Praviti špekulacijo; hotela se je to rej prikazati ta resolucija kot po zlv odboru, naj uresniči svoj program. Ni pqtrebno, da poudarim, kako je vse to neosnovano: do-v°Ij je prečitati datume; resolucija je bila predložena pred letom dni in o njej smo razpravljali šele danes, ker je bilo treba strogo Spoštovati vrstni red predloženih resolucij. Program odbora pa je bil predložen šele pred približno petimi meseci. Govoriti torej, da ta resolucija služi kot poziv odboru *a izvedbo njegovega programa, pomeni govoriti o neosnovani stvari. Vsekakor pa ni odboru, z glasovanjem proti tej resoluciji iz vzrokov, ki jih je obrazložil odbornik Gasparo, težko poudariti, da drži besedo, ki je bila dana s predlo-žitvijo njegovega programa. Po petih mesecih, upoštevajoč tudi vmesni čas volilne kampanje, ni mogoče zahtevati uresničenje celotnega programa. Kljub temu pa na zahtevo nekaterih svetovalcev, in sicer izven te resolucije, ki tega niti ne omenja, nimamo nobene težave poudariti, da bomo dali pobudo za ponovno uveljavitev izvirnega imena vasi Opčine (Opicina), s preklicom dekreta, ki je krstil to jjs z imenom Poggioreale del j*rso. To bomo storili takoj. Naivno je, da bomo mi dali pobu-no za novi dekret, ki ga mora izdati ministrstvo; mi bomo pripravili sklep, s katerim bomo zahtevali preklic dekreta, s katerim je bilo uveljavljeno ime Poggioreale del Carso. Glede drugih zahtev pa je odbornik Gasparo jasno govoril. Mi nimamo nobene težave, da se odpravijo dosedanje dvoumnosti o besedilu Memoranduma in o številu manjšine v tržaških okoliških vaseh, da se naredi resna in Po možnosti čimbolj točna, toda gotovo objektivna anketa o šte-Vdeni moči manjšine v omenjenih vaseh, da se upoštevajo zakonite pravice manjšine. Pojasnjujemo pa, da ni mogoče delati nobene primerjave z drugimi pokrajinami, kjer prebivalstvo tujega jezika predstavlja večino, kot na Primer v bocenski pokrajini in v Dolini Aosta. Očitno je, da so takšne primerjave neumestne, ki dokazujejo le to; pomanjkanje meče Pri zahtevah tistih, ki bi hoteli okoriščati v svoje namene našo btanjšino. Mi nimamo nobene težave izjaviti, da bosta obe občinski izpo- stavi, ki jih določa program (Križ in Bazovica), ustanovljene v teku tega leta; nimamo nobene težave izjaviti, da bo v mestu Trstu u-stanovljen slovenski otroški vrtec, ki smo ga obljubili; nimamo nobenega strahu pred dvojezičnimi napisi, saj smo bili mi, ki smo postavili napisne table v slovenščini zraven napisnih tabel v italijanščini tam, kjer je pravilno, da sp postavljene; in kot smo postavili te napise, ne bomo oklevali pred postavitvijo drugih napisov tam, kjer je pravilno, da so. Treba je samo spoštovati človeške pravice, ker samo potem, ko se spoštujejo pravice, se lahko odrekajo absurdne zahteve. S temi izjavami, ki mislim, da so zelo jasne in zelo točne, stavim na glasovanje resolucijo svetovalca Padovana. Sprejem prirediteljev 411 stars on stagc» Včeraj popoldne so priredili organizatorji revije «AU stars on stage» v baru Alcione coktail za predstavnike tiska. Sprejema sta se udeležila tudi znani ameriški pevec Neil Sedaka, ki nastopa v tej reviji, ter napovedovavec Cor-rado. Najprej je Neil Sedaka dal nekaj izjav, nato pa se je spustil, v prijeten razgovor s številnimi ljudmi, ki so napolnili bar do zadnjega kotička. Seveda niso manjkali niti podpisi. Sedaka je bil zelo prijazen z vsemi jn zelo zgovoren^ čeprav ne pozna dobro italijanščine. Corrado pa je med tem časom pripovedoval nekaj šaljivih dovtipov. Ljudje ga niso in niso hoteli zapustiti. Se ko je odhajal, so mu nekateri sledili. Razgovor z Neilom Sečjakom bomo objavili v naši torkovi številki. lltllllllllttllt|lll|||||l||||||M|||ltllllll|ll|l|lltll|||l!||||||||||||||||||||||||||||||||||ltl„|||,,|,,||,||||lI|1|1I|||,||||||||| Avto je pri prehitevanju podrl dva lambretista Oba se bosta morala zdraviti v bolnišnici VAL PROTESTOV ZARADI PLAČEVANJA kOi/EGA DAVKA Organizacija hišnih lastnikov je hotela taksirati 1400 Goričanov Plačilo, ki je prišlo skupno z davčno karleJa, ni obvezno ■ Kdor ne plača ni storil prekrška V Ul. Caboto se je včeraj zjutraj dogodila prometna nesreča, katere žrtvi sta postali 21-letni u-radnik Funp Bontich iz Ul. Masca. gni 20 in 33-letni uradnik Antonio Pellay iz Ul. Pagano 15. Bontich je proti Zavijam vozil lambreto TS 29069, na kateri se je peljal tudi Fellay, Ko je privozil v bližino tovarne Italcemen-ti, ga je z avtom fiat 100 TS 35505 prehitel 37-letni Gabriele Di Malino z Drevoreda XX. septembra 26. Di Marino je takoj po prehitevanju zavil na desno, pri tem pa je z aesnim zadnjim blatnikom avta dregnil lambreto in tako povzročil padec obeh lambretistov. Avtomobilist je ponesrečencem'! priskočil na pomoč in nekaj minut kasneje so ju z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ju sprejeli na ortopedski oddelek. Bontich se bo moral zdraviti dva tedna, ker se je ranil po desnem bedru jn podlakti, Pellaya pa so pridržali s prognozo okrevanja v enem tednu. Ranil in pobil se je po desnem gležnju, kolenu, komolcih in podlaktih. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije. Oslepili so ga žarometi 34-letni delavec Maric Stefani ort S.M.M. Spodnje 1695 se je ponesre čil že predvčerajšnjim zvečer, vendar je komaj včeraj okrog poldne zaprosil za zdravniško pomoč, z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so &a s prognozo krevanja v dveh mesecih sprejeli na ortopedski oddelek zaradi ran in udarcev po levem kolenu in nogi z verjetnimi kostnimi poškodbami ter ran po levem bedru, desni roki, komolcu in ličnici. Stefani je povedal, da se je pred. včerajšnjim zvečer na svojem motornem kolesu vračal iz Bol junca proti domu. Med potjo pa ie nasproti privozil neki avtomobilist, ki ni pravočasno ugasnil žarometov. Bleščeča luč je oslepila Štefanija, ki je zaradi tega izgubil nadzorstvo nad motorjem in se zato prevrnil na bližnji travnik. O zadevi so bili obveščeni agenti cestne policije, ki so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznanega šoferja. Nesreča kurjača Na ladji «Perla», ki je sedaj popravilu v Tržaškem arzenalu, se je včeraj zjutraj ponesrečil 34-letni kurjač Luigi Remore iz Manfrodo-pie, Trg delle Grazie 2. Remore je v strojnem oddelku ladje nekaj delal, ko pa je hotel vzeti neko orodje, se je spotaknil in nerodno padel. Na pomoč so mu priskočili delovni tovariši in nekaj minut potem so Remora z avtom RK že odpeljali v bolnišnico. Ponesrečenca so pridržali na ortopedskem oddelku zaradi velike rane ln udarca na desnem bedru z verjetno poškodbo stegnenice. Remore se bo moral zdraviti dva tedna. KINO PROSEK-KONTOVEj: predvaja danea, dne 8. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni Unlversal film: IL SOLE NELLA STAN1A (Sonce v sobi) Ipata: SANDRA DEE in PETER FONDA kim« «ikis» pbosek predvaja danes, dne 8. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film Columbia v cinemascope: Ombre sul Kilimangiaro (Sence na Kilimandžaru) Film je povzet po romanu «African Bush Adventures« Glavni Igralec ROBERT TAYLOR m iw na C mmuk predvaja danes, dne 8. t. m. z začetkom ob 18. uri, ob 20. uri na Prostem (Jniversal film: (ZADNJI MAŠČEVALEC) Požari suhljadi Predvčerajšnjim popoldne je v Ul. del Castelliere v bližini Katina-T'i nastal požar suhe trave in grmičevja. Ogenj se je takoj razširil na približno 1500 kvadratnih metrih površine. Požar se je raztegnil tudi do bližnje hišice na štev. 12 iste ulice. Gasilci s Trga Nicolini so takoj prihiteli na kraj požara in začeli gasiti gorečo travo. že so dokončali delo in pospravili svoje stvari ter odpeljali proti središču, ko Jih je ustavil poljski čuvaj Karel Cok ter jim povedal, da je v bližini pompeianske hiše nastal po. žar na približno 500 kvadratnih metrih površine. Gasilci so šli na označen kraj ln v pol uri pogasili požar do zadnje iskre. V bližini križišča državnih cest na Opčinah je predvčerajšnjim popoldne nastal majhen požar suhe trave Prihiteli so gasilci z openske postaje, ki so v pol uri dela pogasili ogenj. Požar je nastal zaradi nepazljivosti kakega kadilca. aiiiiiiMiimitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiitii Prijava alkoholnih pijač Zveza trgovcev goriške pokrajine je poslala svojim članom o-krožnico z navodili za prijavo količin žganja, špirita ter njegovih izdelkov, ki so jih imeli v skladiščih 30. julija letos. Prijave morajo v skladu z zakonskim dekretom od 20, julija letos poslati tehničnemu uradu za davke na proizvodnjo. Okrožnici je Zveza trgovcev priložila tudi obrazec prijavnice, ki pa ni popoln, in je zato pripravila popolnejšega. Osebe, Hi se jih to tiče, naj pridejo V urad Zveze trgovcev po novi obrazec. Ker je do 8. avgusta, ko zapade rok prijave, nedelja, morejo vložiti tudi v ponedeljek 10. avgusta preko carine ali pa finance. Poleg žganj in špiritov morejo v obrazcu navesti tudi količine čistega alkohola vseh vrst, likerje, likerne ekstrakte, dišeče alkohole, aperitive, vermut ln aromatična vina ter likerje na vinski bazi. Ob železniški progi našli priletno žensko Ob železniški progi Uonca-Nova Gorica so sinoči našli 76-letno Elizabeto Jamšič, ki biva v občinski sirotišnici. Odpeljali so jo v civilno bolnišnico, ker je imela več manjših ran. Zdravila se bo 12 dni. Ker ima močno poapnenje žil, ne ve povedati, kako se Je ranila. Zensko je ob progi opazil strojevodja, ki ja obveatil železniško po. liciK Te dni so občinske davkarije razdelile med lastnike hiš in stanovanj ’davčne kartele, na podlagi katerih naj bi plačali prispevek •italijanski Konfederaciji gradbenih nepremičnin s sedežem v Rimu. Iz obvestila izhaja, da so naslovljenci vpisani v sezname pla-čevalcev davka v prid zgoraj o-menjene organizacije. Marsikdo se je zaradi tega vprašal, če je vpis na prostovoljni ali na obvezni podlagi In če je obvezen, na podlagi kakšnih zakonov? Na davč ni karteli je med drugim napisano, da je za pobiranje prispevkov izdalo svoje dovoljenje ministrstvo za finance. Kakor smo zvedeli, so hišni lastniki, ki stanujejo v kolikor toliko večji občini, včlanjeni v konfederacijo. Letno plačujejo svoj prispevek ter so deležni pomoči v raznih sporih. Meseca a-prila je konfederacija prejela ministrsko dovoljenje za pobiranje prispevkov svojih članov. Z vsedržavno zvezo davkarij je sklenila sporazum o pobiranju teh prispevkov. Tudi goriška davkarija, ki so jo obvestili z okrožnico, je poslala hišnim lastnikom obvestilo o plačilu prispevka. Razdelila je okoli 1400 obvestil, kolikor je lastnikov nepremičnin. Marsikdo je ta znesek plačal, ker je davčna kartela za ta prispevek popolnoma enaka ostalim karte-lam. Višina prispevka ni kdo ve kako visoka: suče se od 800 do 1000 lir. Lastnikom nepremičnin večje vrednosti pa so prišle kar tele za plačilo tudi več tisočakov. Prizadete osebe so mnenja, da bi konfederacija napravila dobro delo, če bi s posebnim pismom obvestila hišne lastnike o svojih namenih. Prav gotovo bi bilo veliko takih, ki bi se za majhno vsoto vpisali v organizacijo, da bi ščitila njihove interese. Tega pisma pa niso poslali in zategadelj tudi niso sporočili, da plačilo m obvezno. To pomeiji, da se proti osebam, ki 'ne bodo plačale, z zakonom ne bo postopalo. Zaradi tega goriške ustanove, lastnice nepremičnin, ne bodo plačale pristojbine, se pravi da tudi ne bodo postale članice. Približno enakega mnenja so tudi številni zasebniki. Vsekakor je plačilo za vse tiste, ki se niso sami vpisali v omenjeno združenje, neobvezno. Skodelica kave 50 lir Večina javnih lokalov v Gorici je te dni podražila skodelico kave od 45 na 50 lir. (V Trstu in Vidmu so jo nedavno tega zvišali na 55 oziroma 60 lir.) Nekateri kavarnarji in baristi svojih cen še niso prilagodili novim poviškom, ker hočejo biti konkurenčnejši. Seveda pa to stanje ne bo dolgo trpelo. Lastniki bodo z novimi poviški krili večje izdatke, prikrajšani pa bodo najbrž s podražitvijo zlasti natakarji in baristi, katerim so klienti puščali po 5 lir napitnine. Kolesarka trčila ob avtomobilsko zrcalce Včeraj ob 11.30 se je pripetila na križišču Verdijevega korza in Ul. Boccaccio lažja prometna nesreča, pri kateri se je porezala po desnem mezincu 67-letna gospodinja Maria Visintin por, Bru-gliera, bivajoča v Ul. LungTson-zo 14. Z desno roko, ki jo ja držala na krmilu kolesa, je trčila ob zunanje avtomobilsko zrcalce, ko je voznik, Jugoslovan Roman Suša, rojen v Višnjevici, zapeljal na Verdijev korzo s svojim fiatom 1100, registrska tablica KP 41110. Zenski so v bolnišnici obvezali prst in jo poslali domov, kjer se bo zdravili deset dni. mentaria« Milocco, Ul. Cappuccini 9; jestvine na debelo Giovanni Orlando, Ul. Morelli 18; železnina Krainer et C., Ul. Raštello 41; zaloga kuriva Felice Grassi, Ul. S. Gabriele 5. Od 12. do 16. avgusta: trgovina z jestvinami na debelo Giovanni Bigot, Ul. Garibaldi 6. Od 15. do 24. avgusta: brivski in frizerski salon «Cremese», Verdijev korzo 46. Od 15. do IS. avgusta: drogerija Sinigoi et Bigotto, Ul. Raštello 38. V popoldanskih urah, razen sobot in predpražnikov pa bodo zaprte naslednje trgovine; Od 1. do 21. avgusta: trgovina z galanterijskim blagom Aima Marcovic, Ul. IV. Novembre 46: trgovina z jestvinami Giovanni Brumat, Ul. Rafut 25 Od 10. do 31, avgusta: trgovina s sadjem in zelenjavo Giuseppina Makuc, Krajjka Ul. 2j). Od 10. do 22. avgusta: pekarna Gaetano Azzano, Trg S. Giorgio 40 v Ločniku; jestvine Scolastica Bressan, Ul. IV. Novembra 2 v Podgori; jestvine Bruna Bresciani, Ul. IV. Novembre 28 v Podgori; jestvine Bratje Klaučič, Ul. IV. Novembre 46 v Podgori: Delavska zadruga v Podgori; jestvine Franco Furlan. Trg F. Giorgio v Ločniku; jestvine Giovanni Gregorič, Ul. Cotonificio 20 v Podgori; jestvine Lucio Bressan, Ul. S. Giusto 1; jestvine Gisella Riz De Zorz, Ul. Attimis 17 v Podgori. V NEDELJO 23. AVGUSTA NA PRAZNIK SV. JERNEJA Tradicionalna razstava ptičev v občinskem parku v Gorici Priredi jo Pro Loco, ki ima več sredstev kot poprejšnji odbor za ptičje razstave Po treh letih bo v parku za go-riškim županstvom razstava ptičev. Priredili jo bodo v nedeljo 23. avgusta na praznik sv. Jerneja, zaščitnika ptičev. Priredila jo bo »Pro Loeon. • Ptičje razstave so v našem mestu zelo zakoreninjene. Ko so jo 1963. leta spet priredili ter dosegli lep uspeh, se je zamisel zataknila, tako da odbor, ki je prirejal razstave, že naslednje leto, to je 1961. leta, rnz.stave ni mogel ponoviti, ker so mu primanjkovala finančna sredstva. Po dveh letih je razstavo sklenila uresničiti Pro Loco, ki je v zadnjem času pokazala precejšnio aktivnost, med katero naj omenimo predvsem parado folklornih ansamblov v dolini Korna 12. julija. Na dveh razstavah 1959. in 1960. leta je bilo v občinskem parku NAFTOVOD ŠE VEDNO V OSPREDJU ZANIMANJA Občina Tržič in trgovinska zbornica odobravata izgradnjo «terminala» pri Tržiču Obiiaski svet v Tržiču zahteva jamstva, da manipulacija s petrolejem ne bo škodovala kopališkim napravam prisotnih 5000, odnosno 7000 živalic. Ogledalo si jih je izredno veliko število ljubiteljev krilatih pevcev iz vseh krajev naše dežele pa tudi od drugje. Ob tej priliki so medseboj tekmovali posnemovalci ptičjega petja s pripomočkom ali brez njega. Pokazali so takšno izurjenost, da njihovo petje ni bilo v ničemer različno od resničnega ptičjega petja. Ljubitelji ptičev pa so mogli na tej razstavi tudi kupiti lepe živa-lice, ki so bile naprodaj. Opremili so se lahko tudi z najrazličnejšimi rekviziti in hrano, ki so jo specializirane trgovine za to priliko prinesle na razstavo. V l 3-deljo 23. avgusta bomo torej po dveh letih lahko spet priča izredni živahnosti v prijetni senci županskega parka, slišali pa bomo lahko tudi lepo petje, ki se v naravi polagoma izgubUa, zakaj krivični zakoni dovoljujejo ljudem, da ptiče lovijo, jih hranijo v kletkah, če so dobrega srca; če pa ne, jih pa pripravijo za obed. Poletne počitnice trgovin v Gorici Pokrajinska zveza trgovoev sporoča, da bodo zaradi poletnih počitnic zaprte v Gorici naslednje trgovine: Od 10. do 22. avgusta: trgovina s pohištvom Romano Donda, Ul. Nizza 2 Od 4. do Sl. avgusta: trgovina s sadjem in zelenjavo Albino Clede. Ul. Formica 3. Od 10. do 14. avgusta: trgovina z jestvinami na debelo Augusto Bressan, Trg De Amicis 9; trgovina z jestvinami na debelo »Ali- Izgradnja naftovoda Bavarska -Jadransko morje( ki naj bi imel svoj ((terminal* v kraju Punia Sdobba, še vedno zaposluje številne ustanove goriške pokrajine. Pq sprejemu ppzijivnih stališč pokrajinske uprave in nekaterih manjjijh občin ter negativnem stališču občine Gradež sta o zadevi razpravljala tudi trgovinska zbornica in občinski svet v Tržiču, ki sta oba naklonjena izgradnji tega objekta. Trgovinska zbornica, ki se jo sestala pod predsedstvom inž. Ri-gonata, je odobrila predlog pre* fekture z osmimi glasovi proti enemu vzdržanemu (Gilberto Barnaba, predstavnik trgovcev) in ei nemu nasprotnemu glasu, ki ga je oddal referent za turizem Giovanni Vianello iz Gradeža. Občinski svet v Tržiču je soglas? no sprejel sklep p izgradnji naftovoda. Svpt.ovalci zahtevajo, da mora imeti umetni otok, ob katerem bodo pristajale ladje, enako značilnosti, kot naprava v Vfih helmshavnu. Cev, ki bo povezo, vala naprave na celini z urpetnim otokom, mora biti tako globoko zakopana v zemljo, da pe bo nevarnosti pre(J okvarami in da na bo puščala. Preskrbovanje s petro, lejem naj poteka z nepremičnimi napravami, da se morje ne bo mazalo. Nadalje se od družbe Transalpina zahteva, da s svojimi plovnimi objekti, ki bodo nalašč zato opremljeni, «pqmete» vodno gladino. V nasprotnem primeru bo plačala škodo vsem tistim, ki so jo utrpeli, zlasti pa lastnikom turistično kopališčnih objektov. Kar zadeva zaposlitev delovne "ii le, naj ima prednost prebivalstvo goriške pokrajine. O resoluciji, ki jo je predložil odbor, se je razvila živahna razi prava, v katero so posegli vsi načelniki političnih skupin. Liberalec Renzi je dejal, da po naklonjenem stališču do načrta in po , zasotovijih, ki se dajejo, ni upravičeno nasprotovanje takšni pobudi. Po njegovem mnenju Punta Bdobba ni primerna za kraj »terminala«, ampak je za njegovo izbiro prikladnejše ozemlje občine Tržič Spregovorili so nadnlie Se-mola (PSI) in Saggini (PCI). O naftovodu je sinoči razpravljal občinski §yet v gterisu. Vse resolucije so približno iste vsebine. Ustanove zahtevajo izgradnjo naftovoda pod določenimi pogoji, predvsem pa zahtevajo trdna jamstva, da manipulaoija s petrolejem ne bo mazala morske vode in s tem škodovala turističnim krajem, zlasti Gradežu. Izgubila in našla milijon lir Štefanija Vodopivec, stara 71 let, iz Sovodenj je včeraj na poti v Tržič izgubila hranilno poštno knjižico za 550.000 lir ter nadaljnjih 545.000 lir v bankovcih po 5000 in 10.000 lir. Zenska je zavitek s hranilno knjižico in denarjem vtaknila v torbico. Ko je izstopila z mestnega avtobusa v Tržiču, je s presenečenjem ugotovila, da zavitka ni več. Odšla je na karabinjersko postajo v Ul, IX. Giugno, kjer je povedala, da je izgubila hranilno knjižico in denar, zavit v najlonsko vrečico. Spočetka je bila prepričana, da je denar izgubila na vlaku. Karabinjerji pa So v najkrajšem času prišli denarju na sled. Našla sta ga namreč uslužbenca podjetja Bonezzi, sprevodnik Alberto Carcich in šofer Gianni Cauci iz Tržiča, ki sta o najdbi obvestila ravnateljstvo svojega podjetja. Dežurni oficir karabinjerske postaje, ki je telefoniral v podjetje Bonezzi, Je dobil razveseljiv odgovor, ki je Vodopivčevo popolnoma pomiril. Poštena najditelja sta osebno izročila ženi o-vštek ter si zaslužila tudi njeno iskreno zahvalo in pa nagrado. Vodopivčeva, ki se je vrnila v Sovodnje, je hitro snremenila denar v ček ter ga vpisala na hia-nilno knjižico, da bi bil čimbolj na varnem Cesto »Solkan-Preval asfaltirajo Cestno podjetje v Novj Gorici je začelo z asfaltiranjem ceste Solkan - Preval, ki je del epste Nova Gorica - Lokve. Zato bo bržkone ta del ceste zaprt do 21. avgusta. Obiskovalcem Lokev s hotelom Poldanovec in Trnovskega gozda je na razpolago cesta Nova Gorica - Kromberg - Ravnica, vendar je ta cesta precej strma. Goriška turistična zvezo priporoča avtomobilistom iz smeri Postojna dobro makadamsko cesto Ajdovščipa -Predmeja - Lokve, ki pelje skozi Čudovit Trnovski gozd, tistim iz Soške doline in Tolmina pa cesto Most na Soči - Cepovan - Lokve, z lepim razgledom na dolino Idrijce. Iz Logatca in Idrije je možen dovoz preko Vojskega. Apostolskega administratorja Jenka povišali v škofa Iz Vatikana je prinesel zagrebški nadškof Sepler obvestilo, da bt goriškega apostolskega administratorja Jenka povišali v škofa. Posvečenje bo v kratkem v neki vipavski cerkvi. S povišanjem Jenko ne bo več na Kostanjevici, kjer je bil vsa povojna leta sedež goriškega apostolskega administratorja, ampak, se ,bo, preselil v Koper. aVH* r-‘' ' '■'('Liti \ v V v > •to*; j i r*7;ri jš .m Pes povzročil padec motociklista Včeraj zvečer okoli 21. ure je pes povzročil padec 15-letnega motociklista Giorgia Pelizzona iz Ul. Piave 7, vajenca pri telefonskem podjetju Telve. Z motorja je padel na križišču Drevoreda XX, sep-iambra in Ul. Brigata Pavja. Mladenič se je potolkel po obrazu, desnem licu rokah in glavi ter so ga pridržali v bolnišnici na zdravljenju za 15 dni. PRISPEVAJTE za OlJASKO MATICO | Težave inozemskih turistov pri iskanju mednarodnega prehoda Te dni je v Gorici velik naval avtomobilov z inozemskimi registrskimi tablicami. Skozi naše mesto se pelje vsak dan na stotine avstrijskih, nemških, francoskih in tudi italijanskih avtomobilov, ki v mestnem središču zaman i-ščejo prometnih znakov, da bi jim nakazali smer do mednarodnega prehoda, skozi katerega so namenjeni v Jugoslavijo, Ker je ie nekaj tednov zavrt tudi predor pod Gradom, skozi katerega ie najkrajša in najbolj enostavna pot do meje, tavajo po vseh mogočih ulicah tja do solkanskega prehoda, preden pridejo do cilja. Zaradi tega bi bilo nujno potrebno < razen če ni vse to zaradi majhnih konsumacij inozemskih y°sJ_ov v našem mestu), da bi s puščicami ntHtazali najprikladnej-šp pot do mednarodnega prehoda. VERDI. 17.00: «I"dieci gladiatori«, Roger Brawne in Susan Paget. Kinemaskopski barvni film. Zadnja predstava ob 22. COHSO. 17.30: «Vento selvaggio«, R. Milland in J. Wayne. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. uri. VITTORIA. 17.30: »Spionaggio sen-za frontiere«, J. Marais in G. Pa-ge. Francoski čmobeli film. CENTRALE. 17.00: »Maciste contro 1 Mongoli«, M. Horest in J. Gre-ci. Italijanski barvni film. DEŽURNA LEKARNA Danes vas dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. TEMPERATURA včeraj Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo temperaturo 31,3 stopinje ob 14.15, najnižjo 14,4 stopinje ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 56 odstotkov. ........ Kako so ujeli kozoroge v narodnem parku Gran Paradiso Primerke, ki so si izbrali, so omamili z narkotično puško PROSVETNO DRUŠTVO VRBA SOVODNJE priredi DANES ln JUTRI TRADICIONALNI PLES DANES, 8. avgusta — od 20.30 do 24. ure PLES JUTRI, 9. avgusta — ob 16. tekme v briškoll — od 20. do 24. ure PLES V nedeljo bo tudi tekmovanje v valčku IGRAL RO ANSAMBEL VABLJENI! «AMB ROZET* Pred tednom dni smo na tej strani objavili vest, da so v trentarske gore v zgornji Soški dolini spustili tri kozoroge, ki so jih pripeljali iz italijanskega narodnega parka Gran Paradiso. S to »pre-selitvijo« bosta v Sloveniji dva kraja, kjer živijo te 'epe gorske živali z dolgim razčlenjenim rogovjem. Na pobočjih Pihavca v Tienti jn pa na Beguniščici v Ka ravankah. Z nakupom teh treh primerkov se bo pisma spet lahko razvila. Na takšen način se bo odpravila vrzel, ki je nastala v alpski favni, odkar so v 18. stoletju ali mqrda celo prej kozoroga skoraj docela iztrebili. V naslednjem navajamo ,.animiv popis loya treh kozorogov v Gran Paradisu. Trentarski lovec Jože Kravanja, ki je skupaj z gospodom Vittoriom Paracinom, članom uprave Gran Paradisa ujel in prepeljal kozoroge v Trento, takole pravi: «V Alpah sem bil 17 dni ter oprezal za živalmi, ki živijo na višini dveh do treh tisoč metrov. Lahko si mislite, da lov nanje v tistem skalovju ni posebno prijetna zabava. JUajprej sva si izbrala živali, potem pa jih je g. Paracino omamil z narkotično puško. Vendar deluje mamilo počasi, tako da preteče preplašeni kozorog od trenutka zadetka do omamitve do dva kilometra. In to po skoraj navpičnih stenah. Te tri, ki smo Jih pripeljali v Trento, sva ujela minulo soboto. Imeli pa smo tudi smolo. Dve lepi živali sta zgrmeli v prepad in se ubili. Mamilo je namreč začelo delovati v trenutku, ko sta bežali po navpičnem previsu. In težav« « pre-nosoml Prenesti tri preplašene živeli s treh tieoč metrov v dolino ni šele. Kozoroge sva nato nato- vorila na jeep in potovanje se je začelo.» Živali so pod večer spustili v naravo. Samec se je zaletel v žično ograjo ter obležal in so mu morali dafi injekcijo s poživilom. Samica in mladič pa sta se takoj privadila novemu okolju. Do konca leta bodo pripeljali il Gran Paradisa še nekaj kozorogov. Uvoz se bo nadaljeval tudi prihodnja leta. Predsednik zavoda za gojitev divjadi na Bledu je izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do zamenjave divjadi med jugoslovanskimi in italijanskimi lovci. Na tej osnovi se bodo še bolj krepili njihovi medsebojni stik;. Tri nesreče na delu Vajenec podjetja Vuk Ouido Orzan iz Kaprive se je včeraj o-pekel ter potolkel po desnem stopalu. Nesreča se mu je zgodila v četrtek popoldne med varjenjem; na nogo mu je namreč padla razbeljena kovina. V bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 5 dni. * Včeraj dopoldne so pridržali zg osem dni na zdravljenju električt nega varilca 38-letnega Agostina Zoffa iz Fogliana. Ponesrečil se je v Versi že 31. julija, v bolniš-niso pa se je zatekel šele včeraj dopoldne. Obvezali so mu opekline na roki, ki mu jih je povzročil razbeljeni železni opilek, in ga pridržali za osem dni na zdravljenju. Na delu v podjetju Poletti se je včeraj popoldne ponesrečil 48-letni Calogero Di Giovanna iz Ul. Della Scala 4 v Gorici. Na nogo mu je padel kamen med nakladanjem kamiona. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov na zdravljenje za 10 dni. 4AHVALA očeta*13toa?a^svakan^nai našega dragega moža, LADisLAVA NANUTA >e najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč, nam stali ob strani in na kakršenkoli način pomagali. Posebno se zahvaljujemo družini Antona Makuca, ki nam je prva priskočila na pomoč. Nepozabna zahvala Antonu Leonu, ki nam je v vseh teh dneh pomagal in svetoval. Iskrena zahvala čast. gospodu dekanu iz Standreža za ves njegov trud, duhovščini in domačemu pevskemu zboru. Nadaljnja zahvala darovalcem vencev in cvetja, sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem ostalim, ki so dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje in z nami sočustvovali. Žalujoči: žena, otroci, sestri in ostalo sorodstvo Standrež, 8. avgusta 1964. DRUGI DAN EVROPSKEGA VESLAŠKEGA PRVENSTVA V AMSTERDAMU Sovjeti v vseh sedmih finalih Včeraj odličen osmerec SFRJ Nemčija in Holandska imata po šest finalistov, Danska in Poljska po štiri, Italija tri, Avstrija, Švica in ZDA po dva, Jugoslavija Norveška, Anglija, Belgija, Nova Zelandija in Finska po enega AMSTERDAM, 7. — Tudi danes se je v lepem vremenu nadaljevalo evropsko veslaško prvenstvo. Danes so bili na sporedu repesaži, to se pravi, da so vsi, ki se niso že včeraj plasirali v finale, danes tekme ponovili. Včeraj so prišli v finaic samo zmagovalci v posameznih skupinah m isto je veljalo danes razen nekaj izjem, kjer sta prišla v finale prvi in drugi iz vsake skupine, medtem ko je bilo za osmerce določeno, da gredo štirje v finale. Začelo se je pri četvercu s krmarjem. Zmagovalci v skupinah so bili in finalisti so postali danski, norveški in poljski čoln. Samo dve skupini sta tekmovali v dvojcu brez krmarja in določeno je bilo, da pride v finale prvi in drugi v vsaki skupini. Tako so se plasirale v finale Holandska in Finska ter Danska in ZDA. Italijana Petri in Mosetti, ki sta bila že včeraj zadnja v svoji skupini, potem ko sta se nekaj časa dobro borila s Sovjetoma, se tudi danes nista nič kaj častno odrezala. Ce bi dosegla vsaj drugo mesto, bi se plasirala v finale, toda ostala sta spet na zadnjem mestu. Tudi pri dvojcu s krmarjem ni bilo uspeha, in pri posameznih se je moral Tržačan D’Ambrosi zadovoljiti s tretjim mestom v svoji skupini za Holandcem in Jugoslovanom Trlajo. Sicer pa je bila dopoldne najbolj napeta tekma prav v skifu, in to v tretji skupini, kjer je Avstralec Watkiri-son odnesel prvo mesto Nemcu Hillu. Pač pa se je izkazal četverec brez krmarja (Motoguzzi) z zmago v skupini ter z najboljšim časom. Po včerajšnjem razočaranju so veslači danes pokazali, da niso bili nezasluženi dosedanji njihovi olimpijski in evropski naslovi. Jugoslovani, ki jim nikjer ni uspelo doseči mesto, ki bi jih privedlo v finale, so po včerajšnjem razočaranju priredili danes nad vse prijetno presenečenje. (Mogoče je v tem njihov as v rokavu...?) Medtem ko so bili včeraj v svoji skupini zadnji s slabim časom, so pa danes zmagali in to z boljšim časom, kot sta ga dosegla včerajšnja zmagovalca skupin. (In to še kljub temu, da bi jim za finale zadostovalo tudi četrto mesto.) V prvem delu tekmovanja so se najbolj izkazali veslači iz SZ, ki bodo nastopili v finalu v vseh disci. plin ah. Takoj za SZ je Nemčija s šestimi finalisti (v vseh disciplinah razen skifa) in enako Holandska (v finalu ni samo četverca s krmarjem). Po štirikrat bosta v finalu nastopili Danska in Poljska, Italija trikrat, Avstrija, Švica in ZDA po dvakrat, Jugoslavija, Norveška, Anglija, Belgija, Nova Zelandija in Finska pa po enkrat. ČETVEREC S KRMARJEM: 1. skupina: 1. Danska 6’40”33 2. Jugoslavija 6’42”57 3. Finska 7’40”62 2. skupina: 1. Norveška 6’39”82 2. Romunija 6’43”55 3. Velika Britanija 6’46"69 4. Madžarska 6’49”40 3. skupina 1. Poljska 6’30”33 2. Holandska 6’30"68 Simo Važič (na levi), atlet iz Celja, je na dvoboju Jugoslavija - Bolgarija zrušil že precej star (iz časa Mugoše) rekord na 1500. Progo je pretekel v 3’41” in se tako ne samo kvalificiral za Tokio, temveč se je uvrstil med najboljše specialiste tega teka 3. Avstrija 6’36”76 4. Švica 6’37”64 DVOJEC BREZ KRMARJA: 1. skupina: 1. Holandska 6’51’72 2. Finska 6’58”04 3. Romunija 6’59”97 4. Italija 7’10”25 2. skupina: 1. Danska 6’54”01 2. ZDA 6'55”45 3. Švica 6’58”88 4. Velika Britanija 7’07”53 5. Madžarska 774”04 DVOJEC S KRMARJEM: 1. skupina: 1. Herman Rouwe . Erik Hart-suiker (Holandska) 7’17”04 (Nov rekord proge; prej 7’18”4 Holandska 1964). 2. Švica 7’22”61 3. ZDA 7’22”69 4. Belgija 7’49’’30 2. skupina: 1. Knud Nielsen - Ejens Beh- rendt (Danska) 7’26”79 2. Mario Galli - Felice Ortelli (Italija) 7’32”34 3. skupina 1. Poljska 2. Bolgarija 3. Grčija Jugoslavija je odstopila. SKIF: 1. skupina: 1. Kubiak (Polj.) 2. Schmidt (CSSR) 3. Bill Barry (VB) 4. J. Kortelainen (Fin.) 5. Hean-J. Faux (Fr.) 2. skupina 1. Groen (Hol.) 2. Trlaja (Jug.) 3. Silv. Dambrosi (It.) 4. Eli Avizov (Izr.) 3. skupina 1. M. VVatkinson (N.Z.) 2. Hill (Nemč.) 3. H. Kraakenes (Norv.) 7’18”63 4. Aposteanu (Rom.) 7’39”09 ČETVEREC BREZ KRMARJA: 1. skupina: 1. Holandska 2. Romunija 3. Belgija 4. Francija 2. skupina: 1. ZSSR 2. Madžarska 3. Švica 4. Poljska 5. Finska 3. skupina: 1. Italija 2. ZDA 3. Vel. Britanija 4. Irska DVOJICE: 1. skupina: 1. Peter Bots - Max Alwin (Holandska) 6’31”53 (nov rekord proge; prej 6’31”94 Holandska 1964) 2. Nichel De Meuleester-Gerard Higny (Belgija) 5’33”80 3. Avstrija 6’36”59 4. Bolgarija 6’43”91 5. Italija 6’56”71 2. skupina: 1. A. V. Cooke - P. W. Webb (Vel. Britanija) 6'34”20 2. Klaus Scahebitz - Joachim Fehling (Nemčija) 6’37”32 3. Danska 6’40”75 4. Nova Zelandija 6’51”52 5. Romunija 6’54”71 OSMEREC: 1. Jugoslavija 5’56”73 2. Poljska 5’59”97 3. Holandska 6’02”33 4. Italija 6’02”34 5. Švica 6’05”99 7’38”00 7’42”86 7’55”U 7’10”75 7’14"57 7’18”12 7’26”08 7’34”04 7’08”98 7’12”70 7’23”69 7’27”91 7’02”83 7’03”18 6’18”47 6’21”37 6’25”33 6’31”00 6'23”60 6’30”06 6’32”25 6’39”29 6’16”36 6’21”31 e^es 6’50”43 Nov državni rekord Lelle Cutolo NEAPELJ, 7. — Plavalka Lella Cutolo, članica R.N. Napoli, je postavila v bazenu prekomorske razstave nov italijanski rekord na 200 m hrbtno s časom 2’41”7. ter tako za 4 desetinke sekunde popravila svoj lastni rekord. DANEK Cehi z zaupanjem pričakujejo olimpiado. Po vsem svetu se je pred dnevi razširila vest o novem svetovnem rekordu v metu diska, ki ga je dosegel Čeh Ludvik Da-nek: 64,55 m. Sicer so potem strokovnjaki ugotovili, da je teren, kjer je bil postavljen tako odličen rezultat, nekoliko nagnjen. To pa po predpisih ne velja in tako rekord ne bo priznan PREDZADNJI DAN DIRKE -PO JUGOSLAVIJI Na Vršiču prvi Eckstein Valenčič gotovo zmagovalec Danes sta na sporedu zaključni etapi Ljubijana-Novo mesto in Novo mesto-Zagreb LJUBLJANA, 7. — V kolesarski dirki «Po Jugoslaviji« so bile danes na sporedu dve etapi. V 14. etapi od Nove Gorice do alpskega prelaza Vršiča (1611 m) je zmagal bivši svetovni prvak 29-letni Vzhod, ni Nemec Eckstein, ki je 109 km prevozil v 3 urah 34’. Nosilec rumene majice Valenčič je prispel na cilj četrti 2’42” za prvim, Škerl peti po 2’58”, Ukmar osmi po 4’5”, Boltežar deveti po 415”. Po kosilu v Kranjski gori je sledila 15. etapa Kranjska gora . Ljubljana (94 km), v kateri je zmaga pripadla Bolgaru Kutuevu z 2.18’. Pred jutrišnjima zadnjima dvema etapama Ljubljana - Novo Mesto in Novo Mesto - Zagreb vodi prepričljivo Jugoslovan Valenčič s 51.31’21” pred Škerlom 51.33’29” in Bolgarom Ilijevom 51.35’26”. V ekipnem plasmaju je na prvem mestu Jugoslavija s 156.11’54” pred Bolgarijo s 156.28’46”. RIMINI, 7. — Jutri zvečer se bo Salvatore Burruni spoprijel s Špancem Rafaelom Femandezom na mednarodni boksarski prireditvi v Riminiju. HAAG, 7. t— Med holandskim prvenstvom je plavalka Kleinie Bi-molt preplavala 100 m prsno v času 1'18”4, kar je samo dve desetinki več kot evropski rekord, ki ga ima Nemka Barbara Goebel. iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiimiiiiiiniuHuiiiiuii'1111111'iuniiiiiiiiiiiHiiiiuniiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiii Poljaki\ Francozi in Italijani za juniorski troboj v 0lsztynu 1 1 1» | 10 «1 co 100 m Cuch I0”4 Bambuck 10”4 Vicardi 10”6 Jaworski 10’’6 Bernad 10”5 Vallet 10 ”7 200 m Cuch 21”4 Fenouli 21”5 Vallet 21”4 Kinovvski 22”0 Truffier 21”8 Vicardi 21”9 400 m Gredinski 48”9 Lafaye 49”3 Puosi 49” Wojciechowski 49”2 Moro 49 ”3 DalTArmi 49”2 800 m Wojciechowski 1’53”8 Taillard 1’51”4 Carabelli 1’50”5 Maluski 1’54” Dufreme 1’52”8 Giometto 1’55”0 1500 m Dolecki 4’00’8 Clement 3’55”0 Fineelli 3’50”6 Gross 4’05”2 Colin 3’56"0 Giancaterino 3’59”6 3000 m Luboradzki 8’49”8 Beavogni 8'35”0 Leom 8’37”2 Chudek 8’49”8 Beljean 8'45”0 Sabbatino 8’39”2 1500 ovire Kozler Kavin 4’17”0 4’19”0 Babolat Caillette Valenti Calabretta 4'16”8 4’18”9 110 ovire Martinek Jawor§ki 14”6 Morelatto Tetaria 14”7 14”8 Gilioli Caroti 15”1 15”2 400 ovire Martinek Jaworski 52 ”6 Huc Divety 55”1 55”4 Gandolfi Setti 54”1 54”5 Višina Golebiowski 2,07 Le Herissč 2,04 Candeloro 2,00 Maciejevvski 2,03 Mouren 1,97 Spencer 1,98 Daljina Chwaluczyk 7,31 Verges 7,38 Tartaglino 7,16 Kobuzevvski 7,30 Brivois 7,28 Bonechi 7,08 Troskok Taperek 15,36 Guainier 14,70 Averone 14,59 Greskowiak 14,71 Nadal 13,94 Busso 14,28 Palica Piatkowski 4,30 Grasnier 4,25 Dionisi 4,50 Jedrejevvski 4,20 Granfor 4,10 Sgrazzutti 4,10 Krogla Grabowski 15,89 Ruiz 14,00 Buffon 15,87 Humik 15,86 L’Homme 13,80 As ta 15,23 Disk Grabovvski 53,15 Hubiche 45,21 Asta 50,46 Kolutniak 46,81 Ruiz 44,00 Simeon 47,57 Kopje Krupinski 77,75 Szczykutowics 66,81 Saitz 72,67 Szwarc 70,93 Zanchetta 60,80 Di Blas 60,48 Kladivo Nowak 54,06 Sintoni 50,00 Guarnelli 54,05 Hoja 10 km Petrykowski Kaminski Pawelcrak 53,25 Chadefaux Bouillon Poicler 49,00 Gola Višini Troiani 48,44 49’01”2 51’01”6 4 x 100 m Cuch 10”5 Bernard 10”5 Draghini 10”9 Jaworski 10”6 Bambuck 10”4 Laverda 10”8 Korickl 10”9 Fenouil 10”8 Sguazzero 10”8 Kania 10”6 Dauriac 10’’8 Vicardi 10”6 4 x 400 m Gredinski 48 ”9 Lafaye 49”1 Puosi 49”0 | O f D* C S 71 £ 49*’2 Moro 49”3 DalTArmi 49 ”2 Zak Maluski 50”l 50’T Aubry Marzac 49"6 Scatena Fusi 49”5 49”š V razpredelnici je seznam Poljakov, Francozov in Italijanov, ki bodo nastopili v nedeljo na troboju v Olsztjmu na Poljskem. Poleg imen so rezultati, ki so jih atleti doslej dosegli. To daje približno sliko, kako se lahko troboj konča. Ker pa je gotovo, da vsi atleti ne bodo dosegli svojih najboljših rezultatov, nekateri pa jih bodo bržkone še prekosili, je tvegano kaj preveč napovedovati. «Na papirju« Je Italija za nekaj točk nad Poljsko in še več nad Francijo, medtem ko je Poljska tudi boljša od Francije. Jutrišnje tekmovanje pa lahko pokaže kaj čisto drugega. Vsekakor so Poljaki še eno mladinsko reprezentanco določili za troboj v Subotici: Jugoslavija - Madžarska . Poljska. Jutri dirka za «Matteottijevo trofej o» PESCARA, 7. — V nedeljo bo s startom in ciljem v Pescari XIX. dirka za «trofejo Matteotti«. To je mednarodna dirka, ki velja kot druga dirka italijanskega prvenstva za moštva. Tehnični komisar Fio-renzo Magni si bo skušal priti na jasno glede formacije za svetovno prvenstvo. Dirke se bodo udeležili najboljši kolesarji razen Adomija, ki je sedaj zadržan v Franciji. Start bo v nedeljo zjutraj ob 9,30. MOLTENI 1. De Rosso Guido 2. Motta Gianni 3. Dancelli Michele 4. Baffi Pierino 5. Bongioni Renato 6. Talmona Giordano 7. Neri Guido 8. Beraldo Aldo 9. Manca Antonio SALVARANI 10. Taccone Vito 11. Pambianco Arnaldo 12. Assirelli Alberto 13. Babini Battista 14. Fantina to Bruno 15. Franchi Antonio 16. Magnani Franco 17. Mazzacurati Italo 18. Minieri Mario 19. Baldini Ercole 20. Marchesi Ottavio 21. Poletti Alberto 22. Scandelli Pietro LYGIE 23. Mugnaini Marcello 24. Moser Aldo 25. Moser Enzo 26. Brugnami Carlo 27. Pifferi Aldo 28. Fontana Marino 29. Grassi Danilo 30. Partesotti Piero 31. Bui Idrio 32. Pancini Giampiero 33. Sabbadin Alfredo 34. Maffei Romano GAZZOLA 35. Bruni Dino 36. Cribiori Franco 37. Magni Oreste 38. Mele Luigi 39. Maserati Luigi 40. Rimessi Alessandro 41. Vigna Marino 42. Vendemiati Gilberto SPRINGOIL FUCHS 43. Bitossi Franco 44. Nencini Gastone 45. Ciampi Silvano 46. Trape Livio 47. Ceppi Giancarlo 48. Vitali Nevio 49. Colombo Ugo 50. Lenzi Guerrando 51. Zanchi Mario 52. Chiarini Vittorio CYNAR 53. Balmamion Franco 54. Gentina Giancarlo 55. Lotti Franco 56. Maino Mario 57. Mealli Bruno 58. Ronchini Diego 59. Sarti Luigi 60. Sartore Giuseppe 61. Zandegu Dino 62. X X CARPANO 63. Azzini Carlo 64. Bailetti Antonio 65 Barale Germano 66. Bariviera Vendramino 67. Casati Vittorio 68. Contemo Angelo 69. Galbo Luciano 70. Di Maria Arnaldo 71. Guernieri Loris 72. Massignan Imerio 73. Zilioli Italo 74. X X CITE 75. Alomar Jaime 76. Honrubia Felis 77. Manzoni Giancarlo 78. Zoppas Pietro 79. Fabbri Giovanni 80. Marzaioli Alberto 81. Miele Francesco 82. Meco Vincenzo 83. X X 84. X X IGNIS 85. Bettinelli Giovanni 86. Mačehi Giampiero 87. Fabbri Pasquale 88. Negro Albano 89 Fezzardi Giuseppe 90. Nardello Primo 91. Stefanoni Remo 92. Fontona Renzo 93. Pelizzoni Renato 94. Poggiali Roberto 95. Vicentini Fiaviano Poskus plavanja od Caprija do Neaplja in nazaj NEAPELJ, 7. — Antonio Alber-tondo, 46-letni argentinski »maratonski« plavalec, je danes spet začel poskus, da preplava od Caprija do Neaplja in nazaj. Ob 21,50 je Albertondo priplaval na obrežje v Posillipu. Fizično se je počutil zelo dobro. Potem ko se je zadržal nekaj minut na obrežju, je spet skočil v morje ter začel plavati nazaj proti Capriju. Sledi mu izvidni čoln finance ter čoln njegovih prijateljev plavalcev. V tem čolnu so trije plavalci, ki od časa do- časa delajo v vodi družbo Albertondu. Di Stefano pri Espagnolu BARCELONA, 7. — Podpredsednik Espagnola iz Barcelone je danes uradno potrdil, da je popularni igralec Alfredo Di Stefano podpisal pogodbo z Espagnolom. GENOVA, 7. — Sampdoria in Saint Etienne sta podpisala pogodbo za prestop Wisnieskega k francoskemu klubu. Pogajanja so se vlekla en mesec. Koliko je francoski klub plačal, ni bilo sporočeno, domnevajo pa, da se mora vsota vrteti okrog 50 milijonov. MONTEVIDEO, 7. — V prvi finalni tekmi za pokal prvakov Južne Amerike Je Nacional iz Montevidea (Urugvaj) igral neodločno l Independiente lArgšntina) s0:0. Povratna tekma bo v Buenos Airesu 12. avgusta. Zmagovalec se bo srečal z Milanom, ki si je osvojil evj romski pokal. 1 -WtkTISfUvAf C — ^ ‘prvi teto mi finala za srednjeevropski pokal sta Slovan iz Bratislave ter Spah tak Sokolovo iz Prage igrala neodločeno 0:0. LOANOi •?, — Drugi dan mednarodnega košarkarskega turnirja je poljski «Club sportowy» premaga* »Heidelberg« * 73:58. Špansko moštvo »Picadero« pa je premagal* domačo reprezentanco s 84:61. V- finalu je «Pica(Jero» premagaj Varšavski športni klub s 47:36. N® tretjem mestu jer moštvo Loana, ki jo premagalo »Heidelberg« s 76:71} MILICA OSTROVŠKA: Sli VIRA T0MASIMI Življenje, borba in junaška smrt ■ Tržačanom neznan : Tržačanke* 6. V juliju so organizirali prvo večjo akcijo — uničenje žičnice pri rudniku, vendar se sabotaža ni popolnoma posrečila, ker so bili diverzantje še nevešči. Razlegla se je močna detonacija, toda škoda ni bila velika. Poskusili so še enkrat 8. septembra in tudi tedaj ni bil uspeh popoln. Vendar je imela akcija velik političen uspeh in mnogo rudarjev je tedaj odšlo v partizane. Delo je teklo venomer živo, vznemirljivo, napeto: zdaj so tam porušili progo, nekje so strgali telefonske žice, drugje zopet razorožili orožnike. Jeseni tega leta je prišla direktiva, da je treba postavljati narodnoosvobodilne odbore. Članica prvega takega odbora je postala Silvira. Dobila je nalogo, da ustanavlja odbore žena, česar se je takoj lotila. Najprej so novembra meseca ustanovili okrajni odbor žena —■ vodila ga je Silvira — članice tega odbora pa so postavljale pododbore po raznih krajih, kjer so živele. Te žene so pritegovale k delu širok krog somišljenic. Ilegalno delo bi bilo brez žena tudi tu onemogočeno: moški so jim morali zaupati in jih pritegovati k delu. Nekatere pa so celo vplivale na svoje može in otroke, da so uvideli, kako nujna je borba proti okupatorju. Kot povsod so žene zbirale vsakovrsten material, predvsem sanitetni, pletle nogavice in žemperje iz domače volne, ki je v teh krajih ni manjkalo, in pripravljale tudi ostalo o- bleko tn obutev za borce. Seveda so zbiTale tudi denar. Silvira je prispevala veliko od svojih lastnih skromnih dohodkov. Znova so organizirale tudi sanitetne tečaje. G-lavno zbirališče teh žena je bilo pri Silviri, eni od petih članic KPJ tega kraja. Partija je imela v tem času dobro razpredeno mrežo, ki je segala od lastnika male tiskarne Novi svet, kjer so tiskali obrazce in izdelovali štampiljke za Nemce in njihove pomagače (talko so ilegalci z lahkoto prišli do raznih legitimacij), do pošte in telefonske centrale vse do bolnišnice in celo do orožniške postaje in do prefekture. Tako je bila Mitroviča važno središče, od koder so ljudje odhajali v partizane ali skozi katero so jih vodili v druge predele prek začasnih meja, posebno v kraje, ki so bili pod italijansko okupacijo. Ko je novembra 1941 CK KPJ izdal proglas ob obletnici velike oktobrske revolucije, so ga tudi v Mitroviči razmnožili In razdelili. Nekatere leta- ke so tiskali tudi v šiptarskem Jeziku. Tako se je v tem času ilegalno delo dobro razvijalo. USTANOVIJO GESTAPOVSKO POSTOJANKO Nemške okupatorske oblasti so spoznale, da ne šiptaihka policija ne ljotlčevskl ne pemški agenti niso kos ilegalnemu gibanju in so zato februarja 1942, leta ustanovili v Mitroviči gestapovsko postojanko, tako imenovano kreiskomman-do, podrejeno poveljniku SD in Sipo za Srbijo v Beogradu. Najprej je gestapo obračunal z židovskimi rodbinami, mirnimi ljudmi, ki so se pečali s trgovino. Razlastili so jih, in kolikor se Jim ni posrečilo pobegniti v druge kraje, pod italijansko ali bolgarsko okupacijo, so jih aprila internirali in že naslednji mesec v plinskih celicah zadušili. Nato so se z vso silo vrgli na narodnoosvobodilne odbore. Na vsem široketn področju gestapa so začeli zapirati privržence narodnoosvobodilne borbe, vendar gibanja niso mogli udušiti. Zgodilo se Je celo, da so se v tem času nekateri profašistični šiptarji omajali: začudeno so poslušali muslimanske begunce iz Bosne, ki so pripovedovali o grozodejstvih, ki so jih zagrešili nad njimi četniki. Ti begunci so tudi pravili, da so samo pri partizanih našli zaščito. Toda kmalu se Je zgodilo, da so v Ibarski dolini ubili četniki tri trgovce šiptarje iz Kosovske Mitroviče, in sovraštvo se je znova razvnelo. Demonstracije, ki so sledile, niso bile naperjene samo proti četnikom, temveč tudi proti Srbom sploh, čeprav so tudi mnogi Srbi take zločine ostro obsojali. V teh burnih dneh si je Silvira zaželela bolj ko kdaj poprej, da bi se vrnila v Slovenijo ali pa stopila tu med borce — partizane. Vendar to, ni bilo lahko. Četniki so bili v dolini Ibra v premoči in zveze z ostalimi odredi so bile prekinjene. Poleg tega Je dobila nalog, naj zaenkrat ostane v Mitroviči. S Tonetom Čufarjem si je stalno dopisovala — seve na drugi naslov. Sporočil ji je, da ji skuša dobiti dovolilnico ra vrnitev v Slovenijo. Zelo se je razveselila. Odkar j j postala Mitroviča gestapovska postojanka, se je Silvira čutila močno ogroženo. Partijsko delo je teklo dotlej precej javno — in mnogi so vedeli tudi za njeno vlogo. Zato je bilo očitno, da bo gestapo kmalu in z najostrejšimi ukrepi poskusil gibanje udušiti in da bodo sledile nove in nove aretacije i.i zelo verjetno je bilo, da bodo prej ali slej prijeli tudi njo. S sestro in svakom se je zato zmenila, da se bodo pred gestapom delali, kot da se ne razumejo. V resnici so seveda Puharjevi poznali vse njene sodelavce in so Silviri pri njenem ilegalnem delu v vsem pomagali. Sestra Nerina je neštetokrat stala pred hišo x.a straži, ko so bili pri Silviri zbrani voditelji odpora. Da bi bil prelom z njenimi bolj verjeten, je Silvira menjala sobo. Vselila se je v bivšo kuhinjo, tako da je bila nekako ločena od ostalih. Posebno jo je skrbelo, ker je bila sestra noseča. S svojo podjetnostjo Je bodočemu novorojenčku priskrbela pri znancih Slovencih, pri Rdečem križu in vsepovsod, kjer« se je kaj dalo dobiti, tako balo, kot je ne bi bil imel otrok niti v mirnem času. Kmalu se je pokazalo, kako zelo potrebni so bili vsi ti u-krepi opreznosti. ARETIRAJO TUDI SILV1RO V tem času, spomladi leta 1942, so Nertci kljub nasprotovanju šiptarjev poklicali v Mi-trovico četo Nedlčeve srbske državne straže, da bi mogli čimveč svojih ljudi poslati na rusko fronto. Med nedičevci je bil tudi devetnajstleten fant, doma iz Prizrena. Tu je našel med skojevci dva bivša sošolca, Povedal jima je, da le nerad nosi nedičevsko uniformo, da je bil namreč partizan, ujeli so ga in rajši se Jim 'e priključil, kot da bi bil ustreljen, bo pa o prvi priložnosti spet pristopil k partizanom. Mladi fantje so mu Zaupali so mu, kako teče ilegalno delo ln predstavili so mu nekaj tovarišev in tovarišic, celo sekretarja MK SKOJ Omerja Čerkeza. Vabili so ga tudi na sestanke, k sreči la mu še niso zaupali organizacije v Trepči, ki se je tudi jsanjo močno zanimal. Potem so mu oskrbeli civilno obleko in P°" narejeno legitimacijo, zahteval pa je tudi orožje. Eden od tovarišev mu je pokazal Pr0" štor, kjer bo dobil revolver. Dne.,-29. aprila 1942 so imep tiskarni ^pripravljene Pr‘ letške. Ko je neki nosil polno vrečo teh letakov iz tiskarne, so ga Pri’ jeli .Nato še nekega drueeg® tiskarskega delavca. In kljno temu Je bila prvega maja Mitroviča preplavljena z letaki*. Nemci so besneli. Od doslej aretiranih niso dobili podatkov. Ponoči 19. maja pa so >e začeli z množičnimi aretacijami vsevprek. Zdaj so v družb* gestapovcev prepadeni skojevci spoznali svojega navideznega somišljenika nedičevca. seveda je provokator pokazal gestapovcem tudi revolver, ki s‘ ga je zaželel, češ da pojde te dni k partizanom. To noč *o aretirali trinajst oseb, r*“-ea njimi tudi Silviro. (Nadaljevanje tledtž ----------------------r,T m K TI TFIEFON 93.808 in #4 638 - Poštni oredal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellloo 1 II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št JO - Telefon 37-338 - NAROČNINA, mesečna 800 ur - Vnaprej: «** , URKDNIŠIVO: TRSI - U!h j 7uo in^^aFRJ* v tednu 20 din meseča 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 - Za SFRJ: ADIT, OZS, M letna 3.250 liiy pottetoa43M» ^ Narodni bMkl v Xub^anl W 14^)3-::« - OGLASI: uZt ogb.»ov: Ža vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - MaH oglasi 40 « beseda. - Oglasi tržaške ln gorlške pokrajine Stari trg 3/1, telefon 22-207. tekoči račun ZVvseh drugih pokrajin Italije pri »Socletš Pubbllcltš Itallana«. - Odgovorni uredn.k: STANISLAV HENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškem tiska, Trst__________________________