ooo
GLASILO OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
Številka 2	Leto XII	SEPTEMBER 1990
9. september - praznik občine Šmarje pri Jelšah
OSREDNJA PRIREDITEV IN SLOVESNA RAZGLASITEV ROGAŠKE SLATINE ZA MESTO
bo v nedeljo, 9. septembra 1990 ob 11. uri pred Zdraviliškim domom v
Rogaški Slatini.
DOBITNIKI PRIZNANJ OBČINE
Šmarje pri jelšah za leto 1990
Žirija za priznanja občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 4. člena odloka o pristojnosti in delu Skupščine občine Šmarje pri Jelšah in določil odloka o priznanjih občine Šmaije pri Jelšah marca letos objavila razpis za podelitev priznanj občine. Žirija je o prispelih predlogih za podelitev občinskih priznanj razpravljala 12. junija in posredovala predlog zborom občinske skupščine, ki so na seji 27. junija 1990 odločili, da prejmejo priznanja za leto 1990:
Plaketa "9. september"
Vzgojnovarstvena organizacija občine Šmarje pri Jelšah že 40 let uspešno deluje na področju otroškega varstva in skrbi za vsestranski razvoj naših otrok, hkrati pa je zelo aktivna na raziskovalnem in kulturnem področju.
Milica LIBNIK iz Rogaške Slatine
prejme "plaketo 9. september" za dolgoletno animatorsko in ustvarjalno delo na področju kulture in šolstva v krajevni skupnosti in občini.
Milan ZAGODA iz Rogaške Slatine
je z inovativnim pristopom in znanjem v veliki meri prispeval k razvoju zdraviliškoturistične dejavnosti vobčini, enako prizadevno pa deluje vorganih krajevne skupnosti.
Priznanje "9. september"
Andelko BENDELJA iz Rogaške Slatine
že vrsto let kot tajnik uspešno usklajuje delo v (naši največji) krajevni skupnosti Rogaška Slatina, zlasti pa se angažira pri izgradnji kult urnega doma.
Ivan DROFENIK iz Šentvida
se je izkazal z ustvarjalnostjo na področju kulture, zlasti pri razvijanju sekcijskih oblik dela in z aktivnostjo v organih krajevne skupnosti.
Alojz JUHART iz Rogaške Slatine
prejme priznanje "9. september" za aktivnost na področju telesne kulture v občini in za prispevek k razvoju kraja.
Albin KOGOVŠEK iz Rogaške Slatine
je zaslužen za razvoj zobozdravstva v občini, priznan strokovnjak pri sodelavcih in priljubljen pri pacientih, vključuje pa sc tudi v društveno aktivnost kraja.
Janez KRAŠOVEC IZ Rogaške Slatine
prejme priznanje ”9. september” za izjemno skrb in dosežke pri obnovi sakralnih objektov in za prizadevno delo v organizaciji Rdečega križa.
Ivan KRKLEC IZ Dobovca
za izredno delavnost in ustvarjalen prispevek k razvoju krajevne skupnosti ter za aktivnost v organih Skupščine občine.
Dušan PRESKAR iz Kozjega
je več let uspešno vodil Turistično društvo, aktiven pa je tudi v ostalih društvih in svetu krajevne skupnosti.
Gasilsko društvo Rogaška Slatina
ob 110-letnici delovanja za uspešno interveniranje ob elementarnih nesrečah in reševanje družbenega in osebnega premoženja.
Denarne nagrade
Aktiv mladih članov Rdečega križa v osnovni šoli Podčetrtek
za množičnost in dobre rezultate pri sodelovanju v humanitarnih akcijah, zlasti pa za skrb in varstvo ostarelih občanov.
Gasilsko društvo Krislanvrh
za rezultate pri razvoju preventivne dejavnosti, za uspešno usposabljanje novih članov in za nagažiranost pri akcijah v krajevni skupnosti.
Zenski pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatinha
za vztrajno delo, kvalitetne dosežke in prispevek k bogatenju kulturne dejavnosti v občini.
PRIZNANJA "MLADI V KORAK S ČASOM"
Že več let poteka v občini Šmaije pri Jelšah akcija Mladi v korak s časom z namenom, da bi vzpodbudili mlade raziskovalce v osnovnih, srednjih in visokih šolah za znanstveno raziskovalno delo.
Odbor za spremljanje in izvajanje raziskovalne in inovativne dejavnosti pri Izvršnem svetu Skupščine občine Šmaije pri Jelšah je obravnaval prispele predloge in sprejel sklep, da podeli naslednje nagrade in priznanja:
1.	nagrada s priznanjem
HELENA ŠMIGOC in URBAN SENIČAR
iz 8. razreda OŠ Šmarje pri Jelšah za raziskovalno nalogo PRST NA SOLSKEM VRTU;
Mentor Danica AMIČ.
V nalogi so obravnavane fizikalne in kemijske lastnosti prsti na šolskem vrtu. Izvedene so bile primerjave lastnosti gnojene in negnojenc prsti.
2.	nagrada s priznanjem
Skupina učencev iz 7. a in 8. b razreda iz OŠ Ratanska vas z raziskovalno nalogo: RAZISKOVANJE KRAŠKE JAME BELOJAČE;
Mentor: Igor BAHAR
Člani zemljepisnega krožka so izvedli raziskavo kraške jame Belojačc na severni strani Boča pri zaselku Šega. Namen naloge je bil odkrivanje jame v dolžini 330 m od skupno 470 m, seznanjanje z jamarsko tehniko in varnostjo pri obvladovanju teme, ilovnatih pobočij, ozkih rovov, strmih naklonov, vodnih ovir in drugo.
3.	nagrada s priznanjem
Učenci zgodovinskega krožka iz OS Šmarje pri Jelšah za raziskovalno nalogo: IZ ZGODOVINE ŠOLE V MOJEM KRAJU;
Mentor: Birislava IMENŠEK
Vsebina raziskovalne naloge nas do podrobnosti seznanja s pričetkom in razvojem rednega šolskega pouka v Šmarju, ki seje po predvidevanjih pričel proti koncu 18. stoletja ter potrjuje tudi ustno izročilo najstarejših ljudi. Naloga je poleg podatkov o učiteljih, učencih, pouku opremljena tudi s številnimi fotografijami in zapisi, značilnimi za posamezna obdobja proučevanj.
Posebna nagrada s priznanjem sc dodeljuje za srednješolsko nalogo DAMIR TRKMIČ z raziskovalno nalogo SISTEMI LINEARNIH ENAČB. Mentor: mag. Karel ŠMIGOC
Z raziskovalno nalogo sc odkriva ena izmed metod, katere algoritem sc lahko hitro prevede v računalniški jezik. To je Gaussova eliminacijska metoda reševanja sistema linearnih enačb.
Priznanja INOVATOR letos ne bodo podeljena.
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH GOSPODOM FRANCEM POTOČNIKOM
Gospod predsednik, prosim za predstavitev!
"Doma sem iz Gubnega. Gimnazijo sem končal v Celju, nato nadaljeval študij živinoreje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Kot predavatelj sem zaposlen na Višji agronomski šoli v Mariboru. Sem absolvent magisterskega študijas področja genetike in selekcije v živinoreji. Pred sedanjo zaposlitvijo sem delal na Zavodu za živinorejo in veterinarstvo v Celju kot vodja selekcijske službe, še prej pa kot tehnolog na Kmetijskem kombinatu v Šmarju pri Jelšah.
Funkcijo predsednika skupščine opravljam neprofesionalno, sem pa tudi poslanec Šiovcnskc Kmečke zveze v družbenopolitičnem zboru republiške skupščine. Sem poročen, star 35 let, oče petih otrok. Doma imamo srednje veliko kmetijo. Ukvarjam se z govedorejo, v perspektivi pa tudi s prašičerejo ter z vinogradništvom za lastne potrebe."
Kaj mislile u sedanji organizaciji in delu državne oz. javne uprave?
"V času pred volitvami smo obljubili, da bomo racionalizirali to upravo. O številkah in načinu reorganizacije sc nismo opredcljcvalli. Jeseni bo to nalogo opravil Izvršni svet na podlagi analize dejanskega stanja in v skladu z novim zakonom o sistemu javne uprave. Prav gotovo pa bo shema organizacije nekoliko drugačna."
Kaj menite, ali je delo delavcev predvsem strokovno delo?
"Osnova je prav gotovo strokovno delo, oz. ustrezna strokovna usposobljenost delavcev. To je bilo tudi vodilo za sestavo izvršnega sveta, čigar politična pripadnost članov je drugačna kot v skupščini. Osnove dela so politične usmeritve skupščine in s tem izvršnega sveta ter programi dela, nikakor pa ne strankarska pripadnost posameznika."
Kakšno je vaše stališče glede zakonitosti dela upravnih delavcev?
"Zakonitost dela je osnovni princip. Delo mora biti javno, znano večjemu številu pristojnih ljudi. Če pa se pri delu pojavljajo problemi, mora biti o tem obveščena tudi skupščina. Kolikorvem.sctak način dela v preteklosti ni vedno upošteval in je bila presoja in odločitev posameznika tudi preko pooblastil oz. pristojnosti, torej nezakonita. To želim v bodoče preprečiti."
Med konkretnim delom in veljavno zakonodajo pride včasih do razkoraka. Kako odločiti in ali pri tem upoštevali kakšno objektivno merilo? Edino merilo, to je javnost dela, ste že omenili.
"Gre za različna področja dela. predpise je treba upoštevati, vendar morajo biti konkretne odločitve tudi življenjske."
V čem naj bi bil poudarek pri ključnih nalogah uprave, to so naloge na področju zagotavljanja pravne varnosti, varstva okolja, javnega reda in miru, osebne in premoženjske varnosti ipd., naloge na področju družbenega standarda in razvojne naloge?
"Težko je reči. Pomembna so vsa ta področja nalog. Večji poudarek bo treba dati ukrepom, ki omogočajo hitrejši razvoj v občini. Podlaga je zakonitost, javni in pravni red."
Kaj menite o načinu izvajanja odločitev oz. ukrepov skupščine in izvršnega sveta, oziroma kako učinkovito izvajati tako imenovano "občinsko politiko"? Ali morajo vsi organi oziroma posamezniki strogo izvajati ukrepe?
"To je normalno. Za izvajanje programov, drugih aktov ter sklepov skupščine je po obstoječi zakonodaji odgovoren izvršni svet, ki koordinira delo vseh organov in služb.”
Kaj menite o direktorju oziroma vodji javne uprave, čigar naloga bi bila tudi usklajenati konkretne organizacijske in tehnične naloge za učinkovito delo?
"Na to vprašanje bi težko dal konkreten odgovor. Tega vprašanja ni mogoče hitro rešiti. Potrebna zakonodaja bo sprejeta vjeseni, vendar menim, da do revolucionarnih sprememb na tem področju ne bo prišlo."
Na kakšen način boste v bodoče komunicirali z delavci uprave? Ali s posamezniki neposredno ali s predstojniki?
"Moj stik bo po obeh poteh, tako s predstojniki kot s posameznimi delavci. Ko sem prisoten, me lahko obišče vsak, ki želi, če ima določene težave ali konkretne predloge za izboljšanje, in to brez vsakršnih procedurnih vprašanj. Sedaj, ko pomagam reševati probleme občanov, pokličem na razgovor tudi pristojne delavce, da bi nalogo lažje in hitreje rešili."
Ali imate tudi kakšno sporočilo za delavce, ki delajo v upravi?
"Upam, da bomo dobro sodelovali. Želim navezati pristne stike z vsemi in ustvariti vzdušje, ki bo omogočalo uspešno delo iij dobre rezultate."
Hvala za pogovor!
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM IZVRŠNEGA SVETA, GOSPODOM MARJANOM ARALICO
Gospod predsednik, prosim za kratko predstavitev:
"Večina delavcev uprave me pozna iz časov, ko sem opravljal analitsko-planska dela v tej hiši. zato podrobnejša osebna predstavitev ni potrebna. Naj povem, da sent star 36 let, po poklicu ekonomist, po odhodu iz uprave sem bil 4,5 leta vodja ekspoziture Ljubljanske banke v Šmarju pri Jelšah. Stanujem v Rogaški Slatini, sem poročen in oče enega otroka."
Eden od vaših poudarkov nadaljnjega delaje razvoj občine. Kakšna bo vloga uprave pri izvajanju nalog liitcrjšcga razvoja?
"Zadnje čase smo priča hitrim ekonomskim in političnim spremembam. Pred kratkim smo sc uradno poslovili od dogovorne ekonomije in se opredelili za tržno gospodarstvo, ki zahteva tudi spremembo filozofije državne uprave. Postati mora sodobna organizacija. Upravo bomo reorganizirali, upoštevajoč pozitivne izkušnje funkcioniranja javne uprave po svetu.
Uprava mora odigrati svojo vlogo predvsem na komunalnem področju, izredno se povečuje odgovornost na področju ekologije, na fiskalnem področju, v povezava z razvojno funkcijo, pa tudi inšpekcijskih služb in vseh ostalih dejavnosti in storitev, ki jih opravljamo za naše občane. Uprava bo funkcionirala kot zavod, to pomeni kot neprofitna inštitucija, ki pa bo imela večji poudarek tudi pri pridobivanju sredstev ne samo za lastno funkcioniranje, ampak tudi za razvoj občine v širšem pomenu. Mislim, da delavci že v veliki meri dobro delajo pri zadovoljevanju potreb občanov, vendar bomo morali kvaliteto naših storitev izboljšati predvsem s permanentnim izobraževanjem zaradi hitrih sprememb na strokovnem področju.."
Kakšno vlogo bo imel pri lem posameznik, organ ali služba?
"Delavec javne uprave mora postati suveren strokovnjak na svojem področju in si na osnovi strokovnosti in znanja ter kulturnega odnosa do strank pridobiti ugled priznanega in cenjenega javnega delavca. Ob spoštovanju zakonodaje morajo biti upravni postopki hitri, ažurni, kvalitetni in korektni do uporabnikov naših storitev. S takšnim delom posameznikov se bo izboljšal tudi"imagc" uprave, saj bo potrebno popravit ¡zaupanje in ugled, ki ga je javna uprava v veliki meri zapravila. Večina delavcev dela korektno, so pa tudi posamezniki, ki škodijo ugledu javne uprave, zato moramo storiti vse, da negativne pojave odpravimo."
Žal zaostajamo za z osebnimi dohodki tako za regijo kot republiko. Vemo, da bi morali biti osebni dohodki za enako kvaliteto in količino dela enaki v Republiki Sloveniji in neodvisni od moči gospodarstva občine. Sprejetje bil tudi Zakon o delavcih v državni upravi. Zakaj se ohranja stari način nagrajevanja?
"Strinjam sc s tem, da so osebni dohodki vjavni upravi povsod za enako delo enaki. Uprava je sicer neprofitni zavod, ki zadovoljuje potrebe občanov in je nagrajena specifično."
Kakšni bodo osebni dohodki vnaprej?
"Na to vprašanje še ne morem odgovoriti. Sprejet je zvezni zakon, ki določa podlage, vendar so zakoni takšni, da je potrebno veliko razlag. Upam, da bo
zakonodaja v bodoče takšna, da jo bo vsak lahko razumel. Moram povedati, da obstaja v upravi problem neurejenih in neuskajenih osebnih dohodkov. So določene specifike. Različno vrednost točk veni upravi pa objektivno pogojuje tudi pripojitev strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Uskladitev osebnih dohodkov bo ena od konkretnih nalog tako zame kot za sodelavce. Vrednost točke bomo uskadili, določene anomalije pri nagrajevanju iz preteklosti pa odpravili."
Vemo, da ste ob prihodu želeli videti plačilne liste. Kaj menite, kakšni so naši osebni dohodki, ne giedc na prejšnji odgovor?
"Tudi sam sem eden tistih, ki bo vzačetku prejemal manjšo plačo kot vprejšnji firmi. Plače so v državni upravi relativno nizke, vendar se mora upoštevati specifika občine, ki pa ni oziroma ne more biti izključni kriterij. Delavci v državni upravi in tudi sam osebno ne moremo gospodarske stukture na hitro spreminjati. Tudi ekonomska moč občine je podedovana. V preteklosti so bile storjene tudi določene razvojne napake. Predvsem hitra industrializacija je izpraznila prostor južnega dela občine, ki je bil pred vojno med najbolj gosto naseljenimi kraji v Sloveniji. Napake so bile storjene v kmetijstvu, trgovini, obrti in še nekaterih dejavnostih, ki so bile v preteklosti dobro razvite."
Kaj menile o tako imenovanih viških delavcev v javni upravi in načinu reševanja?
"Celovitega in jasnega odgovora na to vprašanje ša ne morem dati. K temu problemu moramo pristopiti analitično, trezno in premišljeno. Problem bomo reševali resno, sistematsko in preudarno, konkretne rešitve bodo predlagane na osnovi kvalificiranih analiz, ozrioma posnetka stanja v upravi."
Imate kakšno sporočilo delavcem v državni upravi?
"Zavzemal sc bom za javnost dela navzven in zato tudi znotraj same uprave. Ne zagovarjam toge hierarhije, sem za dogovor z delavci. Vrata moje pisarne so odprta za vse probleme delavcev, ne samo za strokovne, ampak tudi za osebne probleme in stiske sedanjega življenja. Od delavcev uprave pa želim predvsem vestno, korektno in strokovno delo. Želim, da se razbijejo tako imenovani mali "fcudi", kot so oddelki ali druge organizacijske oblike. V upravi mora prevladati zavest, da smo vsi javni delavci in kot taki tudi odgovorni za svoje delo širši javnosti. Ta cilj onemogočajo napetosti, konflikti in podobne negativnosti. Zaupanje občanov v javno upravo pa je cilj, ki sent ga že uvodoma opredelil."
Hvala za pogovor!
Razgovora opravil Jože Boršič
ROGAŠKA VSTOPA V KROG SLOVENSKIH MEST
Velikost krajevne skupnosti in naselja Rogaška, ki s skupnim številom prebivalstva dosega že številko blizu 9000 in pokriva okrog 40 km. pri čemer vključuje mednarodno priznano in uveljavljeno zdraviliško turistično ponudbo, močno razvito steklarstvo, tekstilno industrijo in druge gospodarske dejavnosti, v svojem okolju pa se naslanja na kmetijska obdelovalna področja, neodvomno predstavlja dokaj zapleteno in kompleksno nalogo pri uravnavanju pogojev življenja in dejavnosti v tej sredini.
Rogaška funkcionira tudi kot center, na katerega gravitira okrog 20000 ljudi iz naše in sosednjih občin. Seveda velja pri tem izpostaviti dejstvo, da Rogaško obišče letno okrog40000 stacionarnih gostov in vsaj enkrat toliko prehodnih, ki se ustavijo za nekaj ur ali v Rogaški preživijo ves dan.
S takim obsegom in vsebino se nujno pojavljajo tudi številni odprti problemi na področju urejanja kraja in njegovih funkcij, ki so potrebni za normalno potekanje gospodarskih dejavnosti, javnih skupnih programov in služb, ter kot take opredeljujejo kvaliteto življenja v kraju. Hkrati s tem seveda opredeljujejo tudi nove razvojne možnosti.
Urejena zunanjost-okoljc bogati kvaliteto našega življenja. 1’redstavljamo dobitnika prve nagrade v akciji Turističnega društva za urejanje okolja -Aškerčevo ulico. Želimo, da bi ta zgled vzpodbudil krajane k še večji skrbi za okolje.
Prav to področje problematike je že pred leti obrodilo idejo o tem, da se Rogaška Slatina organizira temeljiteje, da bi bili lahko kos vsem nalogam ter izkoristili vse možnosti, ki se tukaj ponujajo za gospodarski razvoj, intoniran predvsem z razvojem turizma.
Spogledovanje z Evropo in z načinom organiziranja posameznih sredin v sosednjih deželah je praktično prililo nove vspodbude, dalo nove impulze za pripravo postopka, ki vodi v organiziranje krajevne skupnosti, oziroma te sredine v višji osnovi.
K temu dodatno vplivajo tudi uspehi v trženju zdraviliško turistične ponudbe Rogaške Slatine, uveljavljanje te dejavnosti na evropskem in svetovnem tržišču ter iz tega se porajajoče razvojne možnosti. Vsekakor je tudi pomembno razvijanje druge industrije oziroma gospodarstva, ki v svetu predstavlja Rogaško Slatino preko kvalitete svojih izdelkov in storitev -visokokvalitetni izdelki iz kristalnega stekla, modna in športna oblačila itd.
Program krajevne skupnosti je v tem srednjeročnem obdobju, preko tretjega samoprispevka in drugih oblik zbiranja sredstev za razvoj kraja iz gospodarskih dejavnosti, pritegnil v aktivnosti za izboljševanje življenja vtem prostoru zainteresirane ljudi - krajane iz vseh delov krajevne skupnosti.
Pri tem je vzpostavljeno tudi dobro sodelovanje z organi in službami občinske skupščine oziroma občine Šntaije pri jelšah, preko njih pa seveda tudi z regijskimi in republiškimi organi. Tako smo si kot eno doslednih nalog zastavili tudi reorganiziranje Rogaške Slatine in pripravili predlog za razglasitev mesta Rogaška Slatina. Na pobudo sveta krajevne skupnosti je predlog obravnavan na zadnji skupščini krajevne skupnosti ter kot takšen posredovan občinski skupščini v obravnavo in sprejem.
Rogaška Slatina izpolnuje vse kriterije, ki v Sloveniji veljajo za pridobitev statusa mesta:
v jedru krajevne skupnosti živi blizu 5000 ljudi (po kriteriju je spodnja meja 3000 ljudi), naselje ima 44 ulic, 5500 delovnih mest, v teni delu je delež kmečkega prebivalstva le 1 odstotek. Ker je Rogaška Slatina hkrati kandidirala za soorganizatorja občinskega praznika v letu 1990, smo ob potrditvi soorganizacije skupaj s krajevno skupnostjo Kristanvrh uskladili program z občinskim odborom za pripravo občinskega praznika, ter se dogovorili da bo razglasitev mesta Rogaška Slatina izvedena ob praznovanju praznika, predvidoma 9. septembra v Rogaški Slatini.
V zvezi s tem smo se tudi v krajevni skupnosti morali ustrezno organizirali in svet oziroma skupščina sta imenovala odbor za pripravo programa ob razglasitvi mesta Rogaška Slatina.
Med najpomembnejšimi nalogami je poleg investicijskih in ureditvenih aktivnosti, ki so sestavni del občinskega in krajevnega programa, priprava vseh potrebnih elementov, obeležij in postopkov, ki so običajni ob razglasitvi mesta.
Tako je med drugim izveden javni razpis za pripravo obeležij Rogaške -predvsem grba in drugih simbolov, pri čemer je odbor poveril nalogo izbora mešani komisiji, sestavljeni iz zunanjih strokovnjakov in predstavnikov Rogaške Slatine. Rešitve so bile ocenjene in izbrane v začetku avgusta ter predstavljene javnosti. Hkrati s tem postopkom je tudi v teku priprava same slovesnosti z ustreznim izborom programa, ob tem se po protokolni poti navezujejo stiki z najvišjimi predstavniki republike Slovenije in mesta Ljubljana za pokroviteljstvo, oziroma botrstvo ob razglasitvi mesta. Poleg krajevnih komisij in odborov deluje tudi odbor za pripravo praznika ter za realizacijo programa pri izvršnem svetu občine
Korenine Rogaške Slatine segajo daleč nazaj, še v čas pred nastankom zdravilišča. Tudi obnovljena cerkev Sv. Križa je prispevek k lepšemu izgledu kraja.
Kot rezultati zgoraj navedenega so vse pripravljalne aktivnosti v teku in lahko rečemo, da nam v dopustniškem času ne bo dolgčas. Pri tem kaže poudariti, da se s pripravo programa razglasitve in razglasitvijo samo celoten proces preobrazbe šele začne. Prehod od pridobitve formalnih obeležij do kvalitetnih, vsebinskih, organizacijskih sprememb ne bo lahek in uspeli ga bomo dobro izvršiti le s kvalitetnim in skupnim interesom vseli ljudi, ki v tem prostoru živimo.
Zato si želimo, da bi zastavljen program uspel in da bi ob 325- letnici zdraviliškega turizma v Rogaški Slatini ter ob še častitljivejem datumu obstoja župnije Sv. Križ - viri kažejo do 700 let nazaj, zagotovili Rogaški Slatini in nam vsem realizacijo pogojev za boljšo kvaliteto življenja in ustrezno izkoristili možnosti, ki se nam glede na naravne in druge danosti, ponujajo.
Milan Zagoda
NOVO V ROGAŠKI SLATINI
Rogaška Slatina bo tudi v letu 1990 pridobila nekaj pomembnih objektov. Po desetih letih dela bo prvi del kutlurnega doma odprl svoja vrata svojim meščanom in drugim gostom. Končan bo tako imenovani A del, v katerem so prostori knjižnice, krajevne skupnosti, krajevnega urada, matičnega urada s poročno dvorano, avla z biljcrlarnico, večnamenska dvorana za okoli 100 ljudi in dva lokala.
Žal tudi ob občinskem prazniku ne bomo mogli ljudem odpreti vrat gledališke dvorane, kajti v njej se dela sploh še niso začela. Kljub vsemu smo srečni, da bo ta prepotrebni objekt vsaj delno zaživel.
Pričakujemo, da bo ob sedanjem trgovsko poslovnem centru odprta manjša tržnica s sedmimi kioski. Urejanje prostora vključno s kioski financirajo v celoti bodoči uporabniki.
Končno bo rešena tudi prometna točka na Takalcah. Hiša, ki je bila vzrok neštetim nesrečam, je odstranjena in urejeno križišče s pločnikom in železniškim prehodom.
Delavci Steklarne so dobili zelo lep objekt družbene prehrane. Najbolj so veseli urejenega dvorišča z lepimi zelenicami in novo zasajenimi drevesi.
Pogled na del novega objekta družbene prehrane Steklarne Rogaška Slatina in urejen vhod v tovarniško dvorišče.
V bivših prostorih banke se ureja nova glasbena šola, ki jo kraj in občina zelo potrebujeta. Zgradba bo v celoti prenovljena. Pričakujemo, da bo vrata za svoje učence odprla konec septembra letošnjega leta. Ce sc od glasbene šole obrnemo proti trgovini "Peko", lahko opazimo, da je tudi ta spremenila svoj videz. Urejeno je pričelje stavbe in zelenice pred njo.
S pospeševanjem privatne iniciative in odpiranjem lokalov so tudi prenekatere zasebne hiše dobile povsem drugačen, lepši, videz. Najbolj pa so veseli krajani, ki so dobili nove metre asfaltiranih cest, zlasti tisti, ki so odmaknjeni od centra. Zavedati sc moramo, da cesta tem ljudem pomeni življenje. Žal pa se tega ze zavedajo vsi, saj skoraj pri vsaki izgradnji nekdo kvari vzdušje in zavira delo.
Res pa je, da brez požrtvovalnega dela krajanov in njihove finančne udeležbe ne bi bilo takšnega napredka.
Tajnik KS Rogaška Slatina
V KRAJEVNI SKUPNOSTI KRISTANVRH SO LJUDJE PRIDNIH ROK
Krajevna skupnost Kristanvrh leži v sredini občine, je srednje velika, meri 6,72 km2 in ima preko 1000 prebivalcev. Pretežni del se preživlja s kmetijstvom, okoli 30 % pa sc jih vozi na delo v druge kraje. Letos je krajevna skupnost Kristanvrh poleg krajevne skupnosti Rogaška Slatina soorganizator prireditev ob prazniku občine, zato je še posebej skrbno pripravila svoj razvojni program v tem obdobju. Tako so modernizirali cesto v dolžini 2300 m v Kačjem dolu in pri pokopališču, dokončali napeljavo kanalizacije v Kristanvrhu in dokončno uredili kulturno-gasilski dom. Delno so zaščitili staro osnovno šolo, da ne bo še naprej propadala, čakajo pa jih še dela pri modernizaciji cest v Hajnskcm in Grličah, ki bi prav tako morala biti dokončana do pbčinskega praznika. Vse ostalo, karso na Kristanvrhu sprejeli kot naloge, kijih morajo praviti vtem letu. To pa so še rekonstrukcija mostov na Polenci, preplastitev dotajane ceste v Kristanvrhu, širitev telefonskega omrežja, predvsem v naselje Kačji dol, kjer še ni nobenega telefonskega priključka. Seveda so se in se še bodo pri uresničevanju svojega programa srečevali predvsem s finančnimi težavami, ki pa jih z nesebično pomočjo krajanov vedno uspešno rešijo.
Ivan Drofenik, predsednik sveta krajevne skupnosti Kristanvrh:
pri uresničevanju programa so sodelovali vsi, zato vsi zaslužijo pohvalo - krajani, občinska ccstno-komunalna skupnost in drugi. Že zdaj pa v naši krajevni skupnosti ugotavljamo, da brez novega samoprispevka nadaljnji razvoj ne bo mogoč.
Albin Mikša, predsednik Gasilskega društva Kristanvrh: Naše gasilsko društvo, ki ima 62 članov - 20 je mladincev in 4 desetine pionirjev in pionirk - slavi letos 40 let obstoja. V sodelovanju s krajevno skupnostjo, občinsko gasilsko zvezo in krajani nam je uspelo letos nabaviti novo orodno vozilo- električno vitlo, ki lahko potegne 5.5 ton. pionirski prapor, uredili smo notranjost in okolico gasilskega doma in napeljali električno instalacijo. V vse to je vloženega ogromno prostovolnjcga dela, ki sc ne da oceniti.
Tudi Marjan Mikola, ki pri Gasilskem društvu Kristanvrh opravlja funkcijo poveljnika, je poudaril, da slavijo letos 40 let res plodnega dela. Društvo deluje na kmečkem območju, denarja ni, zato so uspehi v veliki meri odvisni od lastnega dela. V svojih vrstah imajo veliko mladih, predvsem pionirjev, kar je zasluga tudi Osnovne šole Kristanvrh. Poleg svojega osnovnega poslanstva, preprečevanja in gašenja požarov, pa gasilci s Kristanvrha uspešno nastopajo tudi na raznih gasilskih tekmovanjih.
V DOBOVCU JE ZGRAJENA NOVA ŠOLA
Končno bodo tudi šolarji v Dobovcu dobili nove prostore.
Novozgrajena šola obsega dve matični učilnici, manjšo učilnico za malo šolo, večnamenski prostor, spremljajoče prostore in manjšo pisarno za potrebe krajevne skupnosti. Vse te kvadrature znašajo skupaj 447,81 m2. Nedokončanih je ostalo še 80 m2, predvidenih za stanovanjc učiteljev.
Objekt je bil končan v septembru 1989. Investicija z opremo, valorizirana na 1.1.1990, pa je bila vredna 2,176.011,30 din. Ta denarje bil zagotovljen iz naslednjih virov:
43.85 % občinski samoprispevek, 44,75 % združena amortizacija osnovnih šol in 11,40 % namenskih sredstev občinske izobraževalne skupnosti. Iz podatkov je razvidno, da zaradi inflacije s samoprispevkom šole ne bi mogli zgraditi.
Vzporedno s šolo pa so tekle tudi priprave in izgradnja vodovoda za šolo in kraj Dobovec. Ker je bil vodovod zgrajen šele v letu 1990, bomo objekt lahko začeli uporabljati v začetku šolskega leta 1990/91, do takrat pa bo narejena tudi zunanja ureditev.
S poukom v novi šoli bomo pričeli v septembru 1990, svečana otvoritev pa bo 22. septembra 1990 v okviru praznovanja občinskega praznika.
Naša naslednja naloga je izgradnja prizidka pri osnovni šoli Kozje in Lesično.
Irranc Drobne
V tem letu se je v občini Šmarje pri Jelšah na novo registriralo več kot petdeset podjetij v zasebni lasti. Ker so pri nas še vedno novost, njihove lastnike pa pestijo podobne težave, postajajo potrebe po medsebojnem povezovanju in organiziranju iz dneva v dan večje. Skupina podjetnikov je zato že oblikovala iniciativni odbor, ki vabi vse zainteresirane na ustanovno skupščino združenja podjetnikov šmarske občine, ki bo 16. septembra ob 9. uri v restavraciji Sonce v Rogaški Slatini.
Iniciativni odbor
V.občini Šmarje pri Jelšah smo od leta 1977 združevali 45 % sredstev občinskega smoprispevka za izgradnjo osnovnošolskega prostora. V strukturi finančnih konstukcij je samoprispevek obsegal od 25 do 40 % investicijskih vrednosti posameznih šol. Prav to veliko razumevanje občanov je omogočilo, da smo osnovni šoli, na celotnem območju občine, zagotovili sodobne pogoje za delo.
Za tekoči referendumski program pa je bilo planirano, da šolo v Dobovcu v celoti zgradimo s samoprispevkom Izgradnja osnovne šole v Dobovcu je bila vključena že v referendumski program v obdobju 1982-1986, vendar smo to uspeli šele v tekočem referendumskem obdobju.
Z izgradnjo smo pričeli oktobra 1988, nadaljevanje gradnje in dokončanje v letu 1989 pa so omogočile skoraj vse krajevne skupnosti v občini. V januarju in februarju 1989 so nam s posebnim sporazumom odstopile ves svoj samoprispevek. Mi smo jim to posojilo vrnili tako, da so od marca do decembra 1989 krajevne skupnosti dobivale tudi naš delež, namenjen za šolo Dobovec.
Ta solidarnostna akcija je omogočila izgradnjo šole, zato se vsem krajevnim skupnostim iskreno zahvaljujemo tudi v imenu otrok in občanov Dobovca.
SPOMINSKI PARK TREBČE MED VČERAJ IN JUTRI
Evropske dežele, kot so na primer Avstrija, Nemčija, Italija ali Švica imajo med 10 do 15 % svojega ozemlja posebej varovanjega predvsem v obliki parkov (narodni parki, naravni parki in regijski parki). Glavni namen parkov je v ohranjitvi naravne in kulturne identitet, to je v varovanju in spoštovanju izvirnih prostorskih in stvaijalnih vrednot. Življenje prebivalstva v parkih temelji predvsem na avtohtonih dejavnostih kot so kmetijstvo, gozdarstvo in ljudska obrt, na okolju prijeznim drugim dejavnostim in na posredovanju vrednot parka (prostor, izdelki, storitve...) ljudem, ki park obiščejo.
Spominski park Trebče je nekaj manj kot 200 km2 velik del slovenskega ozemlja. Na njem živi okrog 11 tisoč ljudi, obsega pa območje skoraj celotnega osrednjega in vzhodnega Kozjanskega. V prirodnogeografskem pogleduje to ozemlje, kjer se izmenjujejo predalpski svet, terciarno gričevje in aluvidne ravnice ob Sotli in njenih pritokih. Različna izoblikovanost površja, nadmorska višina, raznolika geološka sestava, prehodna subpanonska klima, različne sestave tal in rastja, so tiste naravne danosti, ki jih je naš človek od naselitve dalje s svojo dejavnostjo upošteval, spoštoval in rabil. Tako je v stalnem prepletanju naravnih danosti in človekove dejavnosti skozi tisočletja nastajala in nastala kulturna krajina - takšna kot je danes pred nami. Prazgodovinske najdbe, ostanki rimskih vil v nižinskih predelih, poznorimske postojanke v hribovitem svetu, številne cerkve, kapele, gradovi in graščine, množica kmečkih domačij, mlini, žage in apnenice. Vse to in še marsikaj je bolj ali manj živa priča kulturnega in duhovnega ter gospodarskega razvoja na tleh parka. Soteska reke Bistrice, Ajdova žena pod Pilštanjem in kraške jame, Podsreški grad in Olimje, Svete gore in Stare gore, srednjeveška trga Podsreda in Pilštanj, Javerškova domačija in Kunejev hram, Levstikov mlin, Dohtarjeva hiša v Bistrici, Robekov kozolec v Črešnjevcu ali pa statve s Križan vrha in lončeni kotel iz Podsrede, Picta iz Starih gor, kipec Sv. Urha iz Lesičnega, Orans iz Sv. gor in Rangerjcva iluzionistična poslikava kupole olimske cerkve - to je le nekaj največjih biserov naše naravne in kulturne dediščine. To je naša dediščina, to so stvaritve človeka in narave, ki so nam jih vvarstvo zaupali naši dedje in smo jih dolžni ohraniti svojim vnukom.
Na podlagi teh spoznanj je nastal Spominski park Trebče.
V Sloveniji imamo tako od leta 1981 dvoje območij, ki sta z zakonom opredeljeni kot park. To sta Triglavski narodni park in Spominski park Trebče.
Temeljne naravne in kulturne vrednote spominskega parka, zaradi katerega je območje postalo park, pa lahko v polni meri postanejo osmišljene šele takrat, ko postanejo del razvojne filozofije območja. V naši instituciji smo od ustanovitve dalje največ dela posvetili raziskovanju in proučevanju dediščine in prostora, organizaciji in izvajanju obnove objektov kulturne dediščine, pripravi in realizaciji programskega oživljanja posameznih ključnih objektov, posredovanju kulturnih programov, pripravi strokovnih osnov za načrtovanje celovitega razvoja in vzdrževanju objektov, ki jih imamo v upravljanju.
Del obnovljenega dvorišča na gradu Podsreda
Razmere, v katerih smo kot organizacija začeli delovati, so bile milo rečeno zelo slabe. Naj za ilustracijo navedemo primer gradu Podsreda. Stroka ga je ovrednotila kot izjemen kulturni spomenik, po drugi strani pa ga je državi, oziroma tistim, ki so ga dolga leta uporabljali, uspelo že skoraj uničiti. V prepričanju, da je grad lahko eden od paradnih konjev bodoče podobe, ponudbe in ugleda spominskega parka, smo že v prvem letu svojega delovanja postavili temeljno strategijo obnove objekta in njegovega programskega oživljanja. Iz stvari, ki so jih na začetku mnogi bol ali manj glasno ocenjevali kot nesmiselno početje, smo z organiziranjem strokovne ekipe, prepričevanjem kulturne in ostale politike v občini in republiki, angažiranjem sponzorjev brigadirjev, pripadnikov JLA, nekaterih domačinov, z iskanjem "pravih" programov in še z mnogimi drugimi prijemi naredili kvaliteten
kultumo-turistični program. Danes se že polovica obnovljenega gradu lahko postavlja s svojo izjemno arhitekturo, grajsko kuhinjo in zbirkami oziroma rastavami. Grad pridobiva vedno več prijateljev, še posebej pa nas z veseljem navdaja to, da ga veJno bolj za svojega jemljejo tudi domačini. Grad sc je skupaj z nami in prebivalci Podsrede podal tudi v evropski kulturni prostor in se pobratil z gradom Wolfsegg na Bavarskem. Posledice pa so tudi druge aktivnosti, med katerimi sta najpomembnejši: načrtovana celovita prenova trga Podsreda in vključevanje domačega prebivalstva v kulturno-turistično ponudbo gradu. Odziv obiskovalcev in ocene poznavalcev so pokazale, da je projekt pravilno zasnovan, kvalitetno voden in realiziran. Še posebej dragocena nam je pozitivna ocena, ki jo je o razvojnem konceptu gradu Podsreda in ostalih projektov kulturne in turistične ponudbe spominskega parka izrekel slovenski minister za turizem, gospod Ingo Paš.
Podobno kot projekt Podsreda ima svojo jasno programsko vizijo postavljeno tudi spomeniški kompleks Olimje. V kratkem bo odprt del obnovljenega gradu-samostan. Olimje postaja dom minoritskega reda. Cerkev, apoteka, Slomškova razstava in dejavnost minoritov bodo oživili Olimje in ga, tako kot si zasluži, afirmirali v slovenskem in evropskem prostoru.
Obnovitvena dela na Olimju
Podsreda, Olimje, Trebče in Kulturnoinformacijskosredišče parka, ki nastaja v Podsredi, so nastajajoča hrbtenica kulturno- turistične podobe in ponudbe spominskega parka.
Ohranjena in vzdrževana kulturna krajina z gozdovi, polji, vodami, naselji in predvsem ljudje, ki z znanjem, delom in kulturo osmišljajo sebe in prostor, so tiste vrednosti in prednosti spominskega parka, ki lahko pripeljejo do tega, da bo spominski park postal še mnogo bolj cenjen in ugleden prostor kot jc danes.
Le usklajen razvoj kmetijstva, gozdarstva, infrastrukture, izobraževanja, kulture in vseh ostalih dejavnosti, takšen razvoj, ki bo spoštoval danosti in gradil na prednostih, bo pripeljal do takšnega parka, kot jih danes pozna Evropa. To znamo in smo sposobni storiti - mar ne?
Franci Zidar
60 LET ZDRAVSTVENE POSTAJE ROGATEC
Leta 1930 je bila v Rogatcu, v objektu, ki vizuelno spominja na lepo stanovanjsko vilo, slovesno odprta zdravstvena postaja. Tojc bila pomembna pridobitev za okrog 3800 prebivalcev Rogatca, Donačke gore, Dobovca, Stojnega sela ter za del prebivalstva SR Hrvatske. Za preventivno in diagnostično dejavnost je bila na razpolago dobro opremljena ambulanta, v kateri je deloval: protituberkulozni dispanzer z rentgenskim aparatom, opravljali so sistematične preglede šolskih otrok ter kamnarjev iz L.oga in Dobovca, vzdravstveni postaji je bilo javno kopališče s kadmi in prhami, zunaj pa še odprt kopališki bazen z mizo za namizni tenis. In še ena značilnost: z vodo seje postaja oskrbovala iz lastnega vodovoda.
Snovalci takšnega zdravstvenega projekta, ki jc bil eden najsodobnejših v takratni dravski banovini, so ustvarili pogoje za krepitev, ohranitev in povrnitev zdravja prebivalstva.
V 60-ih letih svojega delovanja dom, razen skromnih preureditev, ni bil deležen prostorskih in sanitarnih prilagoditev sedanjim razmeram zdravstvenega varstva. Prav tako z vidika funkcionalnosti; dostopnosti, opremljenosti, požarne varnosti in mikroklime, objekt ni skladen s predpisi in normativi. V podkrepitev še to, da so prostori za težko pokretne in bolnike,
ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, praktično nedostopni. V teh primerih so intervencije opravljene kar na prostem, oziroma v avtomobilu. Kljub velikemu napredku medicinske znanosti sedanji pogoji dela v zdravstveni postaji zaostajajo za razmerami pred 60 leti. Dolgoročno taki prostori ne zagotavljajo varnega dela delavcem in varnih medicinskih postopkov bolnikom, ki iščejo pomoč ob svojih zdravstvenih motnjah. Krajani prizadetih KS so na te probleme v zadnjem obdobju večkrat opozarjali z organiziranjem problemskih konferenc in s postavljanjem delegatskih vprašanj na skupščinah z zahtevo po razrešitvi teh perečih problemov. V koncept praznovanja 60-lctnega jubileja je bilo vsekakor treba vključiti sanacijo razmer zdravstvene postaje Rogatec.
Upoštevaje starost objekta in visoke stroške preureditve je bila izdelana aproksimativna ocena, ki dokazuje, da v primeru novogradnje stroški ne bodo bistveno višji od preureditve starega objekta in dograditve manjkajočih prostorov. 7. novogradnjo bi bilo možno urediti tudi normalen in varen dostop, pripadajoča parkirišča ter dostop za invalide. Sedanji objekt pa je možno z minimalnimi vlaganji preurediti v lepa stanovanja, zato bi se ga v korist novogradnje izplačalo prodati.
V udejanjenje teh idej sc je razen investitorja, to je Zdravstvenega doma Šmarje, vodstva KS Rogatec in občinske zdravstvene skupnosti, tvorno vključil tudi IS občine Šmarje. 20. marca 1990 je IS imenoval 11 -članski gradbeni odbor, ki je takoj pričel z delom. Poskrbel je za izdelavo lokacijske dokumentacije z vsemi potrebnimi geološkimi raziskavami in soglasji, izdelavo idejnega projekta nove zdravstvene postaje ter za najtežje, finančna sredstva za gradbena, obrtniška in instalacijska dela. V nadaljevanju je bil opravljen izbor naustreznejših ponudnikov in za izvajalca določen Izvajalsko projektantski inžiniring IP1 Rogaška Slatina. IPI je za izvedbo del po sistemu "funkcionalni ključ v roke" ponudil najnižjo ceno. razen tega pa ugodil tudi zahtevi po izstavitvi bianco menice investitorju za odpravo vseh evcntuclnih pomanjkljivosti pred izdajo uporabnega dovoljenja.
Maketa novega zdravstvenega doma v Rogatcu
Tudi med dopusti aktivnosti tečejo z nezmanjšanim tempom. Izvajajo sc že pripravljalna dela za pričetek gradnje, pripravlja se vse potrebno za izdajo gradbenega dovoljenja itd. Gradbena, obrtniška in instalacijska dela bodo pradvidoma zaključena do 30. aprila 1991 leta. V vmesnem času bo gradbeni odboriskal interesente za nakup poslovnih prostorovv kletni etaži zdravstene postaje (kjer je bil bazen). Tudi s tern prispevkom obvešamo vse zainteresirane za opravljanje poslovne dejavnosti v Rogatcu, ki ni moteča za zdravstvo, da bodo kmalu na razpolago do 3. gradbene faze izdelani 4 poslovni prostori. Z izkupičkom od prodaje le-lch in stare zdravstvene postaje se bo predvidoma nabavila ter uredila okolica objekta.
Ravno pri zunanji ureditvi računamo na dobro voljo in zavihanjc rokavov krajanov, kot prispevek k pokritju finančne konstrukcije.
Vse naloge se verjetno ne bodo reševale tako gladko, kot sc piše s svinčnikom na papir. Menim pa. da bomo z nezmanjšenim tempom dela in z dobro voljo vseh sodelujočih, pa čeprav s polletnim zamikom, rogaški jubilej dostojno proslavili v novih in sodobno opremljenih prostorih zdravstvene postaje Rogatec.
Marjana /ogan
Glasilo BOHOR ŽARI izdaja SKUPŠČINA OBČINE Šmarje pri Jelšah v nakladi 5000 izvodov. Računalniška obdelava in tisk: SIC Slov. Konjice. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 421-1/72. - Fotografij in rokopisov ne vračamo.
KMETIJSKA ZADRUGA ŠMARJE SE PREDSTAVI
Želje šmarskih kmetov o samostojni zadrugi so se letos po dolgih letih končno le uresničile. To je omogočil v januarju 1990 sprejeti zvezni zakon o zadrugah. Le-ta postavlja zadrugo na popolnoma drugačne osnove kot doslej:
•	prostovoljen pristop in izstop članov,
•	demokratična uprava in nadzor nad delom organov zadruge,
•	članski delež in jamstvo za poslovanje zadruge,
•	udeležba članov pri delitvi profita.
Prve priprave za organiziranje zadruge so stekle v preteklem letu, ko so se pojavljali prvi osnutki zakona. Takratni delavski svet Temeljne organizacije kooperantov (zadruga je njegov pravni naslednik) je za izhodišče postavil zahtevo, da se TOK organizira v samostojno zadrugo. To pa je pomenilo, da preneha obstajati Kmetijski kombinat, v katerega je bil vključen TOK. Imenovana je bila posebna komisija iz vrst kmetov, zaposlenih in Kmečke zveze Slovenije, kije pripravila akt o preoblikovanju TOK v zadrugo. 27.5.1990 je bil izveden referendum med kmeti in zaposlenimi v TOK in sprejeti sta bili dve odločitvi, obe z veliko večino glasov:
•	prenehanje Kmetijskega kombinata oziroma IIRAM z. 82 %
•	preoblikovanje TOK v Kmetijsko zadrugo z 81,1 %.
Rezultatov posebej ni potrebno analizirati, sa le-ti dovolj nazorno kažejo, da je bila pot pravilno zastavljena. S sprejemom samega akta o preoblikovanju zadruga še ni dokončno organizirana. Sledi sprejem statuta, katerega pa sprejemajo samo člani zadruge.
Večina starih članov TOK-a sc je že vpisala v KZ. Zakon zadrugo označuje kot prostovoljno organizacijo zadružnikov-članov, ki iresničujejo ekonomske interese in samostojno odločajo o skupnih prašanjih. Z njo upravljajo člani.
V	pričujočem sestavku bomo predstavili najpomembnejše: članstvo in članski delež, upravljanje in pravice članov.
Članstvo in zadružni delež
Ko sc kmetje včlanijo v Kmetijsko zadrugo, si s tem zagotovijo:
Lastništvo nad zadružnim premoženjem in upravljanje z zadrugo.
V	aktu o preoblikovanju smo določili, da vsak dosedanji član TOK- a postane avtomatično član zadruge, če vanjo pristopi najkasneje do 31.3.1991. S samim pristopom je povezan tudi vpis zad ružnega deleža, ki znaša 1000 DEM, seveda vdinarski prot ¡vrednoti. Vsi. ki so pristopili do 31.8.1990, lahko ta delež vložijo v obrokih, ostali pa bodo morali vložiti delež v enkratnem znesku.
S člans|vom je povezano tudi jamstvo za obveznosti zadruge, le-to je največ do višine treh deležev. Samo jamstvo pride v poštev le takrat, kadar sredstva zadruge ne zadoščajo za plačilo obveznosti.
Članski delež, je obrestovan enako, kot banka obrestuje DEM na vpogled. Članstvo je prostovoljno in osebno. Vsak član lahko kadarkoli izstopi iz zadruge in dobi vrnjen zadružni delež z obrestmi v enem letu po izstopu.
V	primeru kršitve obveznosti do zadruge je lahko član izključen. Tudi tem sc vrne zadružni delež z obrest mi venem letu, ko je plačal obveznosti do zadruge.
Sodelovanje s člani
Z včlanitvijo v zadrugo pridobi član določene pravice, ki jih nečlan nima, in tudi obveznosti.
•	zadruga članu zagotovi odkup pridelkov in živine,
•	pridobi pravico upravljati z zadrugo,
•	članom sc deli ustvarjeni dobiček po zaključnem računu.
•	cenejši kapital: doslej pristopljeni člani že imajo nižjo obrestno mero,
•	na osnovi sodelovanja z zadrugo je član upravičen do cenejšega kmetijskega repromateriala,
•	članu se zagotavljajo tehnološka in strokovna navodila.
Obveznost člana pa je, da pridelke proda zadrugi, če le-ta zagotovi najmanj enake pogoje kot drugi kupci.
Upravljanje
Zzadrugo upravlajo člani preko občnega zbora in drugih organov. Občni zbor sestavljajo vsi člani, razen, kadar je v zadrugi več kot 500 članov. Tedaj je občni zbor oblikovan po predstavnikih, in sicer se na 5 članov oziroma glasov izvoli en predstavnik. Razlogjc zgolj praktične narave, saj ni prostora za večje število članov.
Občni zbor sprejema statut, zaključni račun z delitvijo dobička, gospodarski načrt in voli organe zadruge. Najpomembnejša sta upravni odbor, ki upravlja z zadrugo med dvema občnima zboroma in nadzorni odbor, ki nadzoruje poslovanje zadruge in v upravičenem primeru odtavi upravni odbor direktorja zadruge.
PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH
obveznosti do članov v veliki meri olajšala poslovanje svojih članov.
Zadruga se bo morala organizirati tako, da bo pridelke svojih članovvčimvečji meri plasirala na trgu kot končne izdelke. Zato bo tudi razvoj naše zadruge temeljil na razvijanju predelovalnih kapacitet (klet, mlin, meso, mleko), s katerimi si bomo zagotovili svoje mesto na trgu.
Poleg razvoja naših predelovalnih kapacitet pa si bomo prizadevali tudi za vrnitev bivše zadružne lastnine, s katero bi izboljšali materialni položaj zadruge in si na ta način olajšali nastop na trgu.
Zdravko Počivalšek
torek,	4. 9.1990	ob 16. uri	ŠENTVID PRI GROBELNEM Otvoritev razstave Domača obrt in turizem
sobota,	8.9.1990	ob 17. uri	ROGAŠKA SLATINA tradicionalni Rogaški tek
		ob 19. uri	otvoritev razstave otroških likovnih del
		ob 18. uri	KRISTANVRH praznovanje 40-letnice delovanja gasilskega društva
nedeHa,	9. 9.1990	ob 9, uri	ROGAŠKA SLATINA kolesarski maraton
		ob 9.30 uri	slavnostna seja zborov Skupščine občine Šmaije pri Jelšah
		ob 11. uri	osrednja prireditev ob prazniku občine in razglasitev naselja Rogaška Slatina za mesto
		ob 14. uri	otvoritev dela kulturnega doma
		ob 14. uri	LEMBERG republiško prvenstvo v motokrosu
sobota,	15.9.1990	ob 15. uri	ROGATEC otvoritev stalne razstave Kulturni delavci iz Rogatca
sobota,	22. 9.1990	ob 16. uri	DOBOVEC otvoritev podružnične šole
sobota,	29. 9.1990	ob 17. uri	ROGAŠKA SLATINA otvoritev glasbene šole
Novi pokriti bazeni v Atomskih toplicah, prvi te vrste v Jugoslaviji, bodo velika obogatitev turistične ponudbe v občini
Letos sta GD Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah praznovali 110 let delovanja; na sliki iz leta 1914 pa sta Anton Peperko in Volbcnk Šafar. člana požarne brambe v Šmarju.
Po dolgih letih je tudi zvonik cerkve v Šentvidu dobil novo "kapo", delo domačih mojstrov Martina Pezdevška in Martina Goloba ter kleparja Jožeta Kampuša.
Hkrati so prizadevni Šentvidčani uredili tudi bogato fasado. Čestitamo