Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., začetrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. N aročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljš. tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. 7().
7 Ljubljani, v ponedeljek 29. marca 1886.
Letnili XIV.
Državni zbor.
Z Dunaja, 27. marca. Proračun notranjega ministerstva.
Včerajšnja seja bila je ena najburnejših, kar jih je sploh kedaj bilo, ter je živo spominjala na glasovite seje hrvatskega sabora, kjer so Starčevičjanci svoje nasprotnike in vladne zastopnike psovali, da so lopovi, izdajice, prodane kukavice itd. Tudi po naši dvorani razlegale so se včeraj surove psovke »Gassen-buben, Renegat, Verršither, Corruption, Schvveinerei itd. itd." Dva govornika ostrejše nemške stranke Strache in Pernerstorfer skušala sta se med seboj, kdo bo bolj surovo govoril, in konečno seje njima pridružil Se Schonerer, ki ne trpi, da bi ga v grdem zabavljanji in strastnem napadanji kdo prekosil. Nemški poslanci pri vsaki priliki povdarjajo, da se nemškemu narodu v Avstriji spodobi prednost pred slovanskimi rodovi zarad večjega števila in veče kulture njegove. Toda če se bode nemška kultura kazala v takem svitu, kakor včeraj, se je bode moral sramovati vsak pošten Nemec, in se bode srečnega štel, kdor od nje še ni oblizan. Zmernejši možje so se res sramovali surovih ropotačev in se kesali da je Pacher v začetku seje povdarjal vzajemnost nemških poslancev s Pickertom iu Knotzem, češ, kar se njima podtika in očita, podtika se nemškemu narodu: na tihem so menda sami pri sebi mislili, da je prav imel dr. Gregr, ko je v češkem deželnem zboru in pred par dnevi tudi v državnem zboru rekel, da se nemški narod s Knotzevo in Pickertovo stranko pač ne bo identificiral.
S t r a c h e je tožil, da se prav po krivem natolcuje rodoljubje nemških prebivalcev, da Nemci še nikdar niso romali v Berlin, kakor Cehi v Moskvo, in da pomoči ne pričakujejo od Nemčije, kakor je trdil Tonner. Potem je napadal češkega namestnika in rekel, da je vlada prišla ob vso čast. Spridenost je prišla do vladnega krmila 1 Predseduik Smolka je govornika zavoljo tega izraza posvaril, pa Strache se za to posvarilo ni zmenil in je vladi očital, da so se madeži umazanega in spridenega perila v za-
LISTEK.
Beseda o napakah pri vzgoji.*)
Peto pismo.
Blagorodna gospa!
Ne zamerite mi, blagorodna gospa, da se zopet po dolgem molčanji drznem z Vami pogovarjati se o nekterih napakah pri današnji vzgoji. Gotovo ste že mislili, da sem na obljubo pozabil in da ne mislim Vam nič več pisati. Toda uverjeni bodite, če kedaj kaj obljubim, tudi gotovo storim. Ne bilo bi lepo od moje strani naenkrat obmolkniti — so-sebno v sedanjih resnih časih nadaljevati in Vam razkrivati nedostatnosti, ki se gode pri sedanji — ne posebno izborni vzgoji Ker mojo odkritosrčnost poznate, se gotovo ne bodete jezili, ako Vam v obraz povem kako pošteno resnico.
Že v prvem pismu sem Vas opozarjal in Vam polagal na srce, da premalo gledate na neprilično in nezdravo nošo razne obleke pri svoji hčerki. Ko-
devi železnice iz Praga v Duhce prijeli skupnega ministerstva, ki je potegnilo z ministrom Pinotom. Tudi zavoljo tega izraza bil je Strache od predsednika posvarjen. Pa toga ni spravilo z uma; živahno pritrjevanje in odobravanje levičarskih tovarišev dajalo mu je marveč še veči pogum, in brez ovinkov je rekel, da je ministerstvo zgubilo pravico do spoštovanja. Predsedniku je prešla potrpežljivost, v tretjič je pokaral govornika in mu ob enem vzel besedo, kar je na desni zbudilo živahno odobravanje in ploskanje, na levici pa še burneje oporekanje. Gregr je klical: Tako se govori po krčmah, ne pa v parlamentu! Vsled tega je nastal nov silen ropot; na levici so se čuli klici: k redu! To je pobalin iz deželnega zbora češkega! Ko se je šunder polegel, posvaril je predsednik tudi Gregra zarad gori omenjenih besed.
V »Wien. allg. Zeitung" je stalo, da je poslanec Pickert proti dr. Gregru zakričal: pobalin češkega deželnega zbora! Dr. Gregr poslal je vsled tega svoja prijatelja, poslanca dr. Engelna in Klimo k dr. Pickertu, da bi ga v Gregrovem imenu poklicala na dvoboj. Pa Pickert, ki je silno pogumen z jezikom in tako rad v zbornici vihti svoje pesti, se je prestrašil, ko ste Gregrove priči k njemu prišle, in zagotovljal pa rotil se je njima, da on gori omenjenih besed ni govoril. Dotična izjava je danes objavljena v „Wien. allg. Zeitung", ki v eni sapi naznanja, da je dotično opazko že sinoči preklicala. Gregr pa menda še zmerom pozveduje, kdo izmed levičarjev ga je psoval s pobalinom, da bi si iskal zadostenja. Dozdaj je bil dvoboj v navadi le med madjarskimi poslanci, kaže se pa, kakor da bi se hotela ta kuga tudi pri nas vgnjezditi. Razun Gregra hoče namreč tudi nemško-česki poslanec Heinrich v dvoboju iskati zadostenja za psovke in napade, s kterimi ga je bil včeraj vitez Schonerer obsul.
Za ministerskim predsednikom govoril je namreč poslanec Heinrich, ki je izvoljen od nemških vo-lilcev na češkem in si na vso moč prizadeva za spravo in porazumljenje med češkim in nemškim narodom na češkem. Nikdar ne bo več mogoče naroda češkega zatirati, rekel je Nemec Heinrich, in
liko taka nepripravna obleka škoduje telesnemu razvoju v mladosti, si Vi sedaj — se ve — še misliti ne morete. Le pomislite, pretesna obleka tišči in opovira krvotok po životu. Opazil sem pri Vaši hčerki, da nosi jako majhno obuvalo in čul sem večkrat iz njenih nežnih ust globok vzdih: „Oh, kako me čreveljčki tišče; ne morem dalje iti, prosim Vas, draga mamica, sedive nekoliko na to le klop, da si malo odpočijete nogi!" Smilila se mi je mlada deklica v resnici -r- in polotila se me je sveta jeza — se ve, da do Vas, gospa, ker le Vi ste vzrok, kajti Vi ste dovolili črevljarju narediti premajhno obovalo zarad tega, da bi Vaša Minka imela lepi prav majhni nožici! Mar li to ni gola nespamet? Vedite, da le pretesna obutal pokvari noge ter pro-vzroči tista sitnr »kurja očesca", ki nam tolikanj sitnosti in bolečin napravljajol Na starost se pa še večkrat pokažejo druge nogne bolečine, ki človeka nadlegujejo noter do groba.
Pravili ste mi mnogokrat, da Vaša hči velikokrat toži o raznih prsnih boleznih. Vsaj drugače mogoče ni, če pomislimo, kako je oblečena! Edino krivi tem boleznim so pretesni modrci, ki život pre-obilo stiskajo ter ovirajo pravilno pretakanje krvi po
ko bi se dandanes v Avstriji še našel državnik, ki bi hotel na višjem mestu priporočati, da naj se s češkim narodom še enkrat tako ravna, kakor je delala levičarska vlada, bi se silno hudo pregrešil zoper prestol in državo. Heinrich je tudi razlagal svoj program in svoje misli o rešitvi narodnega vprašanja in o vravnavi šolskih razmer, konečno pa je spregovoril nekoliko besed v svojo lastno obrambo. Levičarji namreč pri vsaki priliki psujejo Heinricha kot odpaduika ali renegata kot izdajico itd. Včeraj je Heinrich te napade dostojno in določno zavrnil. Odkar deluje v javnem življenju, nikdar ni spremenil svojih načel. Njegovi nekdanji tovariši so se njegovim nazorom posmehovali, češ, da so svet bolnega liberalizma in čudne sajnarije. In kar je bilo tedaj bolni liberalizem in sajnarija, naj bo dandanes izdajstvo in delo Judeževo? Tega nisem zmožen, rekel je Heinrich, moj značaj je brez madeža in moji nazori so čisti, kakor kterega koli druzega poslanca. Nekteri gospodje na levici se prištevajo k ojstrejši stranki; ali vsa ta ostrost obstoji v tem, da s krep-kejšimi glasovi nadoinestujejo pomanjkanje politične skušnje, da so surovejši in kosmatejši v svojih izrazih! Danes, sklepal je Heinrich, branim svojo čast samo z besedami, ako pa psovanja ne bode konec, utegne priti čas, da jo bodem branil vse drugače.
In psovanja ni bilo konec, vsi vpisani govorniki so se sicer zbrisali, samo Schonerer se ni dal zbrisati, in Schonerer je včeraj ves svoj žolč izlil nad ubogim Heinrichom. Nikar ga ne jemljite v svojo sredo, klical je Schonerer slovanskim poslancem, on je preslab za vas! Predsedoval je med tem grof Clam, ki je Schonererja zavoljo tega napada na poslanca Heinricha posvaril. Pa to Schonererja ni motilo; jaz hočem temu Heinrichu, odpadniku Heinrichu, kratko pridigo narediti, kričal je Schonerer, in jo bil zarad tega od predsednika zopet posvarjen. Med tem je vstal strašanski vriš; eni so upili: To je istina, Heinrich je in ostane renegat! Schonerer pa je med tem vrišem kričal na vse grlo: »Heinrich sramoti s svojimi besedami in dejanji celi nemški narod, on je in ostane renegat in če nas boste tukaj pestili, vam zakličem: Sram vas bodi, da tako ime-
žilah. Sami ste mi pravili, da ne čuti samo Vaša Minka tacih in jednacih prsnih bolečin, nego tudi druge mestne gospodičine. Odgovor na to je pač lahak: »Pretesna obleka je vsega tega kriva!" čudili ste se, kako to, da so naše brhke Gorenjke, sploh kmetiške dekleta, tako trdnega zdravja, belo-rudečih obrazov in tako veselega značaja? Ako bi mestna dekleta tako živela, kakor kmetska, bi po zunanjosti bila enaka. Tu sem spada: 1. pravilna noša, 2. gibanje telesa, kar se najlože doseže z marljivim delom in 3. vsakdanji sprehod na prostem — vzlasti tam, kjer je čist, uepokvarjen zrak. — Ljudje na kmetih so navadno bolj zdravi zavoljo tega, ker se ravnajo po navedenih pravilih.
Pri Vaši hčerki sem že v njeni nsžni mladosti opazoval, kako ste jo na zimo zavijali v pretopla oblačila. Menite, da je tako pregorko oblačilo mladim ljudem zdravo? Nikakor ue! To je velika napaka — sosebno pri gospodi, ker včasih svoje otroke ob zimskem času zavija kar v kožuhe. Pretopla obleka na-reja, da se mladi človek razvadi in pomehkuži, ter mu potem škoduje že vsaka sapica. Gospa, le recite svoji Minki, kako naj ravnil, da ne bode vedno bolehala ter zadobila boljšo barvo na obrazu. Glavo,
novan Nemec sedi na predsednikovem stolu in se ne potegne za nas! Poslanec Heinrich, rohnel je Schonerer dalje, je podoben mejnim kolem, in kličem mu: Najnegnjusnejši hudodelstvo je veleizdaja nad lastnim narodom." Clam, ki je sicer jako strog in ojster in je marsikomu zavoljo veliko nedolžnejih reči prestrigel besedo, je bil včeraj proti Schonererju nenavadno popustljiv opominjal ga je v tretje, da nikakor ne gre osebno žaliti poslancev, ker bi mu moral sicer vzeti besedo. Pa Schonerer je dosegel svoj namen; pustil je toraj Heinricha pri miru in obiral le še okrajne glavarje, sodnike in uradnike, ker mu niso pustili, da bi bil v Dunajski okolici vganjal svoje burke. Kakor pri vsaki priliki, tako je tudi včeraj Schonerer govoril samo le o svoji osebi, kakor da bi bile vse oči le nanj obrnjene in bi se celi svet pečal le s Schonererjem. Liberalni listi o Schouererjevem govoru popolnoma molče, ker so se zarotili, ga čisto prezirati, samo „Wien. Allg. Ztg." in „Deutsche Ztg." ga mimogrede omenjata »Vater-land" pa obširno popisuje včerajšne dogodke. Poslanec Heinrich pa se hoče res, kakor je v svojem govoru omenjal, na drug način potegniti za svojo čast, in Schonererja poklicati na dvoboj. Schonererju je to jako všeč, ker se vsakteri izgredi njegovemu prenapetemu duhu prilegajo, zato bi bila zanj res najhuja kazen, ko bi se nihče zanj ne zmenil.
Za Schonererjem govoril je Lueger in zavračal očitanje, da je bizantinec, ki se prilizuje in priku-puje višjim; on si je od dijaških let dozdaj vedno enak ostal, in svojega programa ni premeni!. Komaj je Lueger izgovoril, je vstal Wrabetz in pred-govorniku očital, da se je 1. 1880 držal programa Vrabčeve stranke. Poročevalec Zeithammer je opisoval razmere na Oeskem in krepko pobijal napade svojih nemških rojakov. Še-le okoli polu štirih bila je huda borba končana in so bili potrjeni stroški notranjega ministerstva in sicer 459.400 gld. za centralno vodstvo, 10.000 gld. pa za zavarovalno-tehnični urad.
Današnja seja
pričela se je z opominom predsednikovim, da naj govorniki ostanejo pri stvari in naj ne segajo nazaj in naj ne odgovarjajo prejšnjim govornikom. Tudi včeraj je gosp. predsednik to priporočal, toda brez vspeha; ravno tako so bile njegove besede danes bob v steno.
Pri državni policiji, za ktero je v proračun postavljenih 120.000 gld., govorili so Fiegl, Krona-tvetter in Schonerer, ter se pritoževali zoper policijske in politične urade, ki zabranujejo zborovanja, shode itd. Posebno dolgo je govoril Kronavvetter in s svojimi pripovedki razveseljeval zbornico.
Pri politični upiavi posameznih dežel oglasila se je zopet cela vrsta govornikov, izmed kterih sta govorila pa le Roser in Coronini.
Potem je bila obravnava sklenjena in sta govorila glavna govornika Tiirk proti, Šuklje pa za predloge. Poslanec Šuklje porabil je to priliko, da je zavračal Tomaščukove napade na deželno vlado kranjsko, o kterih sem že zadnjič poročal. Pojas-noval je, zakaj je deželni predsednik vstavil sklepe kranske hranilnice, in zavračal očitanje, da bi se pestili nemški uradniki. Omenjal je, kako so prejšnje
vrat in prsi naj pokriva bolj lahko, želodec in noge pa ohranjeva vedno tople; vzlasti naj se varuje, da ne bode imela mokrih nog. Pomisliti je pa treba, je-li še mogoče kal bolezni, ki si jo je mladi človek nakopal po neprevidnosti in slabi telesni vzgoji svojih roditeljev, še zatreti, ali ne? V tem obziru bi vsem materam, ki slutijo kakšno nevarnost pri mladih deklicah — pa tudi fantih, nasvetoval, naj se precej obrnejo do kacega modrega in veščega zdravnika, kajti le ta ume pravo sredstvo najti proti nevarni bolezni. Zal, da se to pogosto prepozno zgodi, ko že nič več ni mogoče pomagati!
Med največo napako, gospa, pa v današnjem času štejem tisto grdo in ostudno navado, ki se je celo vkoreninila med nežni spol — namreč: „kadenje tobaka" (cigar in papirnatih cigaret.) Toda ne mislite, da k tem damam prištevam tudi Vašo gospico. Kaj tacega se mi še ne sanja, ker predobro vem, da bi jej Vi nikoli ne dovolili »cigarete" pušiti, kajti poznam Vas, kot pametno in skrbno mater — vzgojiteljico. -— Pritrdili mi bote pa vendar, da imam prav, ako to nedostojno ravnanje nežnih gospic javno pokaram ter se o tej stvari z Vami nekoliko natančneje pogovarjam, kar sem tii ali tam manj ali več sam videl.
vlade ravnale s slovenskimi uradniki in profesorji, jih prestavljale v najbolj oddaljene kraje, in kako je bila ta osoda pred nekimi leti zadela njega samega. Levičarji so nekterekrati ugovarjali, desničarji so klicali: čujte in dobro, predsednik pa je prijemal za zvonček in je hotel res izvršiti žuganje, da bode odtegnil besedo, ako se bode kdo pečal s prejšnjimi govorniki, pa ugovor Šukljejev, da vse to spada k politični upravi, ga je potolažil, pomiril se je in ga pustil izgovoriti. Razun njega govoril je danes tudi Pfeifer in nasvetoval resolucijo, v kteri se vladi priporoča, da naj se prej ko mogoče odstranijo strmine na državni cesti med Novim mestom in St. Jernejem, za ktere so načrti že izdelani. Resolucija se je v pretres izročila budgetnemu odseku. Govorili so še Angerer, Siegl iu Proskovec, potem so bile sprejete posamezne točke.
Ko je bila razprava o proračunu ministerstva notranjih zadev dovršena, oglasil se je poslanec Halhvich in je predsedništvu bral levite, ker je sprejelo neuo pismo Litomeriškega škofa Scbobelna, v kterem se poteguje za svoje duhovne, kterim je Halhvich očital sovraštvo do nemškega ljudstva. To pismo, rekel je Halhvich, ni nobena peticija, pa se je vendar-le sprejela pod imenom peticije iu po predlogu poslanca Špeline celo pridejala stenogra-fiČDemu zapisniku, kar nasprotuje opravilnemu redu. Smolka je odgovoril, da predsedništvo ni grešilo zoper opravilni red, ker obsega dotičnega pisma ni poznalo, skfbelo pa bode, da se pod imenom peticij ne bodo sprejemala pisma, ki niso peticije.
Drug zanimiv dogodek na koncu današnje seje zadeval je poslanca Heinricha, ki je po rešitvi prej omenjene zadeve rekel: „V včerajšnji seji sem bil od nekega poslanca tako hudo razžaljen, da mi ne ostaja druzega, kakor poprijeti se pomoči, ki mi jo dovoljuje § 58. opravilnega reda." V dotičnem paragrafu se namreč določuje, da ima poslanec, ki je bil od kterega govornika osebno razžaljen, pravico tirjati, da zbornica izreče svojo nevoljo nad dotičnim govornikom. V ta namen deveteri oddelki volijo odsek deveterih udov, namreč iz vsakega oddelka jednega, ki mora v 24 urah zbornici staviti svoje predloge. Predsednik je zaukazal, da se oddelki zbero v ponedeljek pred javno sejo in da volijo vsak svojega pooblaščenca za gori omenjeni odsek. Ako bi to ne pomagalo, hoče poslanec Heinrich, kakor sem že prej omenjal, s silo od Schonererja zahtevati zadostenja.
Preden je bila seja okoli štirih popoludne sklenjena, izročil je poslanec Deršata s tovariši neko interpelacijo, v kteri voditelja kupčijskega ministerstva vpraša, zakaj se je vodja poštnih hranilnic poslal na dopust, in je li res, kar o tej zadevi poroča »Frankfurter Journal", iz kterega je nekako sklepati, kakor da bi glede denarjev ne bilo vse v redu.
Prihodnja seja bo v ponedeljek in pride na vrsto deželno-brambovsko ministerstvo. Ker obravnava le počasi napreduje, namerava predsednik že ta teden napovedati nekaj večernih sej.
Pomislite gospa, tam doli nekje ob Savi je imel neki c. kr. poštar čudno — rekel bi prečudno, poštno upraviteljico! Večkrat se mi je ponujala prilika to interesantno (?) osebo od daleč — včasih ob opravilih tudi od blizu opazovati. Kakor hitro jej je čas dopuščal, jela je sukati in vrteti smodčice (cigarete) z nekako spretnostjo, morda ša večo, kakor po tobačnih tovarnah delajo delavke, ter pušila je, kakor kakšen turški harambaša. Nekdaj, povprašujoč jo, kako to, da ima prste na rokah tako orumenele, kakor v jesenskem času listje na drevji, mi je odgovorila kratko: »Niste li še videli, kako izvrstno umem sukati smodčice, kar si smatram ob prostem času za največe. veselje?" No, lepa je ta, sem si mislil, ter jo nikdar več nadlegoval z jednacimi vprašanji. Toda gospa, če bi jo videli Vi, kako opad-lega obraza je bila ta deklica, gotovo bi se Vam bila smilila! Na tihem sem jo večkrat pomiloval: »Oj nespametno dekle, kako si pač bedasto in slepo, da si samo sebi spodkopavaš ljubo zdravje!"
Gospa, ako bi bil to le izjemoma slučaj, bi ničesar ne omenil, ter z mirno vestjo oči zatisnil. A temu ni tako, kajti ta grda navada se je dandanes — sosebno med olikanimi ženskami — tako vkoreninila, da jo bo težko z lepa zatreti. Vi se bodete
Govor g. posl. Vošiijaka
v budgetni debati v državnem zboru dne 20. marca 1.1.
(Dalje.)
Mimogrede povedano, ozirati bi se imeli tudi na paragraf v štajarski ljudski šolski postavi, t. j. na § 39., ki naravnost in prav določno pravi, da mora šolski nadzornik slovenski znati v besedi in pismu.
Pri imenovanji okrajnih šolskih nadzornikov, teh važnih činiteljev, opozoril bi že danes vlado, da naj pazno čuje na osebe, ktere izvoli za to važno službo. Ako se ozremo na sedanje šolske nadzornike, za ktere se imamo zahvaliti prejšnjemu na-učnemu ministru, bi prav za prav smeli reči, da ti okrajni šolski nadzorniki niso druzega, nego oprav-niki nemškega »Schulvereina", kajti njih poglavitni namen je, gledati pri naših ljudskih šolah na to, da se doseže, kar največ moči, znanost v nemškem jeziku. No, mi smo nedolžni nad tem, ako se to ne doseže, kar nameravajo, zakaj pa se ne doseže, to sem že prej povedal, a žalibog taki ljudje ovirajo izobraženje našega ljudstva.
Da naši okrajni šolski nadzorniki niso le oprav-niki nemškega »Schulvereina", marveč tudi politični opravniki, kaže dogodek, kterega sem mislil omeniti v štajarskem deželnem zboru, a tam so mi besedo odtegnili. Znabiti smem tukaj tega omeniti, oziroma faktum povedati. Bilo je to leto 1884 pred deželno volitvijo, ko je znani Celjski šolski nadzornik uradno potoval v savinsko dolino. Prišel je v Braslovče, ta kraj je narodeu, bržkone hotel je tudi lam propagando delati in je mislil, da ima tam ljudi svoje vrste ter je rekel: Slovenci bi najbolje ravnali, ko bi izvolili za deželnega poslanca nekega čuvana, ki je bil ropar in ubijalec in ravno tačas zasežen.
Naši okrajni šolski nadzorniki se tudi vedejo, kakor opravniki nemško-liberalne stranke, ker ne morejo najti dosti slabih besedi za našo katoliško duhovščino.
Namesto delati z duhovščino, ktero mi visoko čislamo, v prijaznosti in vzajemnosti, kar se namreč tiče nravno-verske vzgoje mladine, postavljajo se ■ prav po robu naši duhovščini. Zakaj, lahko vemo:
—	nemško-liberalni šolski agentje; naša duhovščina
—	k sreči narodna.
Pravijo, da se morajo na nemški jezik v naši ljudski šoli ozirati tudi posebno zarad tega, ter se ga pridno nasčiti, da učenci ljudskih šol morejo prestopiti v srednje šole, gimnazije ali realke, kjer je učni jezik nemški. A ta izgovor pri meni ne veljA, zakaj ne napravijo slovenskih srednjih šol?
Vzemimo v tem oziru v roke član XIX., o kterem je bilo že toliko govorjenega, in ki je pro-vzrokoval pretekli teden hude debate. Kako pravi njegov zadnji odstavek (bere): »Po deželah, v kterih prebiva več narodnost, naj bodo javne učilnice tako osnovane, da ima vsak narod, ne da bi se mu delala sila, za priučenje druzega deželnega jezika potrebnih sredstev, da se izobražuje v svojem jeziku."
Mar je preveč, ako Slovenci zahtevamo vsaj srednjih šol za svoj narod? Pred nekaj leti so nam rekli, ni potrebnih šolskih knjig za srednje šole, ki se imajo osnovati, kakor da bi ne bila vlada dolžna
čudili, ako Vam povem še o neki drugi gospici — tudi tamkaj doli ob Savi stanujoči, ktera je precej, ko je komaj prebolela nevarno bolezen, vtaknila med svoji nežni ustnici fino smodčico ter jo pušila s posebno poželjivostjo! Se ve, da bi Vam še lahko navedel mnogo jednakih slučajev iz vsakdanjega ženskega življenja; — ali to Vam naj zadostuje, ker upam, da ste se do dobrega prepričali, kako spriden in nespameten je sedanji ženski svet. S tem sem Vas le hotel napeljati do tega, kako previdni morate biti ter strogo paziti na svojo Minko, da se ne na-vzame tega nič vrednega novodobnega življenja, če bi pri njej opazili to slabo navado, jej strogo pre-povejte in jej tudi pred oči stavite vsa huda zlit, ki izvirajo od tobaka.
Če bi Vaša hčerka dobila kedaj poželjenje do kadenja smodčic (cigaret), jej povejte, da od tobaka zobje sprhno iu se toliko hitreje zdrobi, kolikor prehitro je kdo začel tobak kaditi. Tobak tudi suši prsi, iz kterih tobakar ali tobakarica več ali manj svojega zdravja izpluje, če ni posebno tolstega života, kar pri nežnem spolu navadno ni. Tobakarjem se kri skali, usmrddi sapa, slabi želodec, ter manj ali več krajša življenja. Ako bodete tako podučevali svojo Minko, gotovo ne bode dobila veselja do kadenja.
skrbeti za-uje. Nazadnje so vendar sklenili osnovati na Kranjskem slovenske nižje gimnazije. Sedaj pa pravi slavna vlada, da je treba čakati z napravo 'slovenskih paralelk na drugih gimnazijah, da se pri že obstoječih paralelkah more pritrditi, bodo li učenci prestopivši na višo gimnazijo dovolj podučeni v slovenščini. Iz tega sledi in direktno, da Slovenec kar misliti ne smč, da bi kedaj dobil višjo gimnazijo ali višjo realko s slovenskim učnim jezikom. Vsekako pa to naše razmere dobro razsvit-Jjuje.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. marca.
Notranje dežele.
Lahi v Istri in vsi tisti, kterim je na tem ležeče, da bi se ondi slovanski živelj zatrl, so te dni skupili, da bodo za svoj živ dan zadosti imeli. Nadvojvoda Karol Štefan, ki se je letošnji predpust na Dunaji poročil, odpeljal se je v Istro in po njenih otokih na ženitovanjsko potovanje, v ker ga morje najbolj veseli. Nadvojvoda Karol Štefan je namreč korvetni kapitan (major) v c. kr. mornarici. Da so ga po Istri povsod slavno sprejemali, posebno po mestih ob morji ležečih, razume se samo po sebi. Na Malem Lošinji podal se je nadvojvoda tudi v šolo, kjer je videl, kako je nespamet hrvaške otroke z laščino mučila. Nadvojvoda nekaj časa tisto trpinčenje mirno posluša, naposled pa pravi: „sad uzmite u ruke hrvatske čitanke". "Učiteljica se mu na to odreže, da deco le v italijanščini podučuje. „ Dobro, pravi cesarska Visokost, pojdimo v kak drug razred, kjer se otroci učč hrvaški." Na to zopet učiteljica: „V naših šolah se nič ne uči v hrvatskem jeziku." „Kako to, vpraša nadvojvoda, čudnovato, da se zanemaruje svoj ma-terni jezik! Gdje je nadzornik?" C. kr. šolski nadzornik pristopi bliže, cesarska Visokost ga pa vpraša: „Kažite mi, za što se ne podučuje hrvatski u nijednem razredu? Nečete val j da kazati, da ovo ni je materinski jezik one djeee! čudim se!" Nadzorniku so te besede kar sapo zaprle, navzoči okrajni glavar je obledel, navzoči so se pa nekako tako počutili, kakor če bi bilo treščilo iz jasnega med nje. Mi in z nami izvestno vsak Slovan kliče: „Bog nam poživi mladega junaka, cesarsko Visokost, nadvojvodo Štefana, ki je dejansko pokazal od vseh članov cesarske ro-dovine, kako da je umeti član XIX. temeljnih postav in kako da naj se spolnujejo cesarske besede, mir hočem imeti med svojimi narodi!" -
Nemško-liberalni poslanci so vendar več, kakor vražji pomagači. Dan za dnevom le na to mislijo, kako bi se razpor po AVstriji širil in če jim na eni strani spodleti, na drugi takoj iz novega svojo srečo poskušajo. Ni še dolgo, kar so zahtevali izločitev Galicije in Dalmacije iz ožje zveze tostran litavskih dežel avstrijskih. Vidoč pa, da to ne gre zarad preveč krepkega upora druzih narodov, vstal je nedavno prof. Suess v sklicanem shodu svojih volilcev in jel svoje kljuse pri repu brzdati. Prav po Pavlihovo se je spravil nanj, da je namreč namesto vajetov rep v roke vzel, s čemur je mislil Dunaj-čane proti Cehom nahujskati. Opiral se je na Liechtensteinov govor, ki je povdarjal potrebo vpeljave češkega državnega prava. „Ali veste kaj se to, pravi? To ni nič druzega, kakor da se vse čeho-slovanske pokrajine, Češka, Morava in Slezija zdru-
K napakam pri sedanji vzgoji tudi lahko prištevamo obiskovanje gostilnic starišev z otroci. Kako nespametni so vendar nekteri roditelji, koji morajo vedno in povsodi poleg sebe imeti svoje ljubčeke — otroke! Namesto, da bi jim doma ob prostem času odkazali pripravno opravilo, jih jemljo s seboj v krčme, kjer večkrat nič dobrega ne vidijo in ne slišijo. Ali se Vi niste jezili nad svojimi stariši — se ve v poznejši dobi — ker so Vas prerano s seboj vodili k raznim veselicam po gostilnah? Gotovo, vsaj tako ste se meni nasproti sami izrazili! Čemu deci dajati priliko slišati in videti, kar bi v nežni mladosti nikakor ne smelo biti?! Tisti stariši-vzgojitelji in prvi učeniki — bodo morali enkrat pred pravičnim sodnikom, ki so slabo ravnali s svojimi otroci, dajali ojster odgovor, kar jim gotovo ne bode v dušno tolažbo. Gospa, pred kratkim sem sam videl, ko so neki roditelji s seboj vzeli svojega sinčka k predpustni veselici, kjer je ostal ž njimi vred noter do ranega jutra; a drugi dan, namesto da bi prišel v šolo, je doma v postelji počival! — No, kaj bi Vi k temu rekli, ako bi bili na mojem mestu? V nadi, da sem Vam v tem listu dovolj razkril nektere napake sedanje vzgoje, se Vam klanja
Jernej.
žijo v eno skupino okoli glavnega mesta zlate Prage. To pa ni nič druzega, nego odstranitev od Galicije. Nikakor ni potreba prevelik politikar biti, da bi se takoj na prvi pogled ne vidila škoda, ki bi vsled tega koraka Dunaj zadela. Skrb za vsakdanji kruh mora nas že dvigniti, da se vsi, kakor jeden mož dvignemo proti takemu zahtevanju". — Taki le so! Nekoliko tednov poprej so pa ti možje že sami zahtevali odcep Galicije in Dalmacije iz avstrijskega ožjega kroga. To se znd, da je takrat šlo za vpeljavo nemščine, kot državni jezik po omenjenih pokrajinah, tukaj bi se pa le čeho-slovanom stare pravice pripoznale. To je za nemško-liberalno pamet vse kaj druzega. Naj še dostavljamo zvijačo nem-školiberalcev. Na večer 28. t. m. so bili nabiti na voglih plakati, s kterimi je Suess volilce v Leopold-stadtu skliceval v zbor ob 7. uri zvečer. Drugo jutro je pa svojim volilcem, večinoma Židom na dom pošiljal naznanilo, da zbor se začne o 5. uri zvečer. Sešlo se je bilo blizo 250 stanovitnih njegovih privržencev, ki so mu, kakor se lahko ume, vse pritrdili in odobrili, kakor-koli je Suess čenčal. Tako-le delajo javno mnenje!
Že Vodnik je pel: Bil je in bo „Estrajh" za vse! Ali je naš pesnik-buditelj že takrat vedel, da bodo njegove besede, Avstrija za vse, dandanes dobile političen pomen ali ne, ne bomo preiskavah. Eesnica pa je in ostane, da bode le tedaj kos vsem drugim državam, če bode za vse, t. j. če bodo vse narodnosti v njej prostor imele glede svojih pravic, kakor ga po naravi zavzemajo, če se bode Nemcem dalo pervenstvo, nam drugim pa le nekake drobtine, taka Avstrija bi ne bila za vse in bi se tudi vzdržati ne mogla na dolgo. Je že prav, da se od vsacega državnega činovniba, naj je ta že uradnik ali častnik, samo da nosi cesarsko kapo, zahteva temeljito znanje nemškega jezika, kot skupne vezi, ktera posamične pokrajine druži. Ravnoprav-nost in zdravi razun pa zahtevata, da se taki ljudje ob enem pobrigajo za tisti jezik, ki je v deželi, kjer službujejo, običajen. Da so se pa vstani tega naučiti, jim je pa pred vsem potrebno takih srednjih šol, kjer se bo dotični jezik z ravno tisto oskrbnostjo predaval, kakor nemščina. Ravnopravnost dalje zahteva, da kjer, recimo po nemških krajih, po kterih pa tudi Slovani prebivajo, še ni šol za slovansko deco, se nemudoma take šole ustanove, da se tudi Slovanom pravica skazuje. Le tako bo Avstrija za vse!
O miru se govori, da je ljub Bogu in ljudem in to po pravici, kajti ni je sedaj reči na svetu, ki bi bila tako draga, kakor evvopejski mir. Kaj mislite, koliko ta božji in človeški ljubljenec leto na leto od glave do pete oborožen veljii? Nič manj, kakor okroglih sedem in pol milijard, t. j. 7500 milijonov mark (kar po naši veljavi nekako 3250 milijonov goldinarjev znaša). To je izvestno taka svota, da bi gotovo očividno zalegla, kamor bi jo človek obrnil za javni blagor, bodisi za zboljšanje kmetijstva, ali v preskrbljevanje revežev, v pomno-ževanje šolstva ali sploh za kar si bodi. Velike armade, ki leto za letom po sedem in pol milijard potrebujejo, da se „angelj miru" po Evropi sprehaja, provzročile so tudi državne dolgove, iz kterih izvirajo zopet drugi stroški, ki so tudi sjlno veliki — obresti namreč od državnih dolgov. Že iz tega je razvidno, kako koristen je bil nasvet, ki so ga nekteri poslanci že večkrat stavili v državnem zboru, da naj bi se odpravile velike armade enkrat za vselej iz olikane Evrope, ter naj bi se sploh le toliko stalne vojske ohranilo, kolikor je potrebujemo za ohranenje notranjega miru. Narodi bi to lahko storili, toda ne bodo. Pa če bi, kaj bi to koristilo! Ves denar, kar ga sedaj vojaštvo pogoltne, obrnil bi se lahko na plačevanje državnega dolga, kteri bi se od leta do leta zmanjševal in bi vsled tega tudi letne potrebščine na davkih manjše bile, toraj tudi davki vedno manjši. Delavne moči, ki sedaj puško nosijo, pridobile bi pa tudi leto na leto še več nego sedem in pol milijard. Dobiček bi bil toraj na vse strani. Toda kaj pomaga, ker iz vsega tega ne bo nič!
Tnaitje države.
Ne bi se preveč motil, kdor bi o nemških popravljavnih verskih postavah izrekel sodbo po znani prislovici: Operi mi kožuh, pa ue zmoči ga. Bismark si je tudi pri popravljenih verskih postavah odprte pustil skrivna mala vratica, skozi ktere bo vun in noter hodil, kakor mu bode kazalo. Pridržal si je namreč pravico, da vlada ie tiste katoliške duhovne nastavlja za profesorje in ravnatelje po bogoslovskih semeniščih, kteri so ji všeč. Temu nasproti izrekel je Fuldaški škof, dr. Kopp, željo, da bi se ta točka nekoliko spremenila in sicer za toliko, da popolnoma odpade. Da bi škof tukaj kaj dosegel, ni verjetno; saj ta točka je tudi pri nas v Avstriji veljavna, kjer je vendar velika večina državljanov katoliška. Saj ni še davno, kar nam je dopisnik iz Štajarskega poročal, da je ondi nek kompetent dvakrat propadel pri prošnji za župnijsko službo, ker svetni gosposki ni bi všeč. Dotičnik ima vse duhovske lastnosti v sijajni meri; mož je čist, kakor solnce v verskem in nravnem oziru. Edin greh, ki mu ga v hudo štejejo je njegova narodnost in ta je zadosti velik, da ne bode župnik, no, vsaj sedaj še ne. Tuda tudi tukaj veljii: „Tem-pora mntantur!"
Čuje se ruski glas o balkanskih spletkah dohajajoč iz Petrograda, iz kterega je razvidno, kako da je Rusija zamotana vanje. „So, ki trdijo, da se je Rusija pri poslednjem kujanji kneza Aleksandra nekoliko opekla, pravi dotična konferenca, kar pa nikakor ni res. Pač pa ravno nasprotno, kajti Rusija se je že takoj iz začetka vpirala name-ravanji, da bi se knez Aleksander izvolil le na pet let, po kterih bi se njegova izvolitev zopet povrnila lahko po Sultanovi inicijativi. Rusija je prva stavila predlog naj se bolgarski knez imenuje za iz-toČno-rumelijskega guvernerja na določen čas, ne da bi se pri tem velesile ravno vezale na ime kneza Aleksandra. Če bi pa velesile zahtevale, da se ta mandat izključljivo le knezu Aleksandru izroči, uaj se mu da celo življenje. Tako je predlagala Rusija. Sultan seje na to odločil za imenovanje od petih do petih let, čemur je Rusija pritrdila s pristavkom, da naj se ob takih slučajih vedno vprašajo velesile, kako da mislijo o tej zadevi. Rusija se sedaj knezu Aleksandru le še upira, ker se ji s skupno Evropo nevredno zdi, da bi ji knez Aleksander svojo voljo tako rekoč usiljeval, kar bi zdatno pospevalo grške neslanosti. Teh se pa najberž Evropa tako ali tako ne bo izognila.
Domače novice.
(Volilni shod) II. razreda v soboto zvečer v čitalniški dvorani je bil primerno obiskan. V tem razredu sta se med letom odborništvu odpovedala gg: trgovec Ledenik in inženir Žužek, mandat je pa potekel gg.: prof. Zupanu in dr. D o 1 e n c u. Za kandidate so postavili gg.: trgovca Benedikta, dr. Dolenca, dr. Vošnjak a in prof. Tom. Zupana. Volitev bo 6. aprila. — I. razred imel je svoj volilni shod včeraj dopoludne in je tudi dosedanje odbornike za kandidate postavil, ki so gg.: ces. sovetnik J. Murnik, trgovec Mihael P a kič in deželni knjigovodja Fr. Ravnih ar.
(Splašeni konj) gg. Krisper & Urbanca napravil je v soboto popoludne po Ljubljani blizo 1000 gld. škode. Splašil se je bil namreč ob 3. uri popolu-ludne v Gospodskih ulicah, od koder jo je bil po Turjaškem trgu proti Naglasu ubral, kjer je okna pobil. Na voglu Preširnovega Trga povozil je delavca Zrimška, da se mu je noga zlomila. Na to so konja spregli in v hlev djali. Čez nekaj časa vprežejo ga zopet in se hlapec iz novega preko čevljarskih ulic pelje, kjer se je konj zopet splašil. Od ondot peljali so ga proti kolodvoru, kjer jo je v Vodnikovih ulicah zopet pocedil in v divjem diru čez mesarski most na križempotu Reseljeve in Šem-peterske ceste predere ravno povprek mu dirjajočega fijakerskega konja s štango od vozu, da so ga morali takoj v živinozdravnišnico odpeljati, zdivjanca so pa še pri južnem kolodvoru vstavili, ker zarad ograje ni mogel naravnost dalje.
(„Robert in Bertram") v sobotnem slovenskem gledišči bila sta bolj polne hiše vredna, kakor sta jo v resnici imela; toda kako le, ker ravno tiste gospode razumnike, ki se s posebnim ponosom med prve Slovence štejejo, in ktere pogostoma lahko v nemškem gledišči najdeš, v slovenskem tako redko vidiš. To menda zarad tega delajo, da nemško gledišče v Ljubljani ne zmrzne; kajti po pravici rečeno, imeli bi še več praznih prostorov, kakor jih je bilo v soboto zvečer v slovenskem gledališči, ako bi ravno Slovenci tako trdovratno in dosledno ne podpirali nemških predstav. Naj jih, vsak naj ima svoje veselje, ali pri tem naj ne zanemarjajo domačega odra! Da je bilo tako malo ljudi je pa tudi vzrok delavnik in pa prepozna objava, da bo slovenska predstava. Predstava sama vršila se je tako lepo in gladko, da jo je bilo veselje gledati. Petje se je lepo vjemalo z godbo in še celo hripavi glas se je staremu godr-njalu jetničarju (g. Eoceljnu) dobro podal, poleg kterega je milo in otožno petje vojaka na straži (g. Medena) kakor nepozabljivi sladki glas domačega zvonu iz daljine glaseč se, odmevalo, kar si še posebno občutil, kedar se je ta na našem odru nedosegljivi pevec sam oglasil. Robert in Bertram (gg. Slobodin in K. Šrej) bila sta kakor na nitki, posebno poslednji je bil izredno dobre volje in v nalogi trden. Ne moremo se ogniti, da ne bi javno pripoznali, kako da je v petji napredovala gospica Matilda Nigrinova, ki je sinoči nastopila kot natakarica. Glas lep, ob enem pa zadosti krepek, združen s prijaznim kretanjem obeta tej gospici še marsikak slaven večer na deskah slovenskega odra. Miha (g. Perdan) si je tudi sinoči svoji že poslednjič dokazani spretnosti v naivnosti konsekventen ostal, ravno tako so bili tudi všeč: mokar g. (Čutni k), krčmar (g. Rurjan). starašina (g. Predilj-
8 k i), kterega bi bilo dobro večkrat na oder spraviti, ker se mu vidi neka domača zavednost, ktere nima vsak. Gospica Zvonarjeva imela je kakor več druzih igralcev dve ulogi in reči se ji mora, da je obe prav lično rešila. -Omeniti nam je tudi obeh žandarjev (gg. Sturm a in Danila), ki sta prav dobro slikala ta v svojem početku pri nas vseoblastni kor, preden so se mu določile današnje postavne meje. Konečno ne smemo pozabiti krepkega kora moškega, kakor mešanega, ki se je tudi vse skozi čvrsto vzdržal na pevskih nogah. Kapelnik oršestru je bil g. Stegnar, kteremu iz srca želimo, da se mu zopet kmalo kaka igra tako dobro obnese, kakor se mu je sobotna predstava.
(Slovenci bodite možje!) Od prijateljske strani se nam ta-le natančni prepis pošilja: ,,Ziignies Womit Bestetiget wird das der Lehrjung N. N. bei mir durch wir Jehre und drei manate gelehret hat und sich durch diser Zeit trei und fleisig verhalten hate daher Bitte ehr um ein Schullzeignis da ehr jetz friigeschprochen vverden vvird". To bi bila tista klasična nemščina, kakoršna se še med našimi ljudmi semtertje čuje. Trpeli so za to nemščino v resnici veliko v časih, ko se je vse zveličanje v nekolikem lomljenju nemščine iskalo. Zdaj ni več temu tako. Povsod se gleda na to, da so na podlagi maternega jezika kaj prida priuči in znanje par nemških besedi samo na sebi še noben ponos ni. Možje in rokodelci slovenski zavedajte se vendar povsod, ne le na volišči samih sebe! Ne bodite šalobarde! Povsod se kažejo meščani in državljani to kar so, Nemci, kjer Nemci, Madjari, kjer Madjari itd., pokažite se tudi vi Slovence, kjer ste Slovenci! S tujim perjem nikar se ne smešite in v premilem domačem i jeziku svoje misli razodevajte! Ne držite se vedno V^i,starega kopita in ne mislite, da je edino le nem-TšČina častna; slovenščina pravilno znati je za Slo-i vence še bolj častna in potrebna, ker to je vaš do-'mači jezik. Kakor mislite in govorite, tako tudi zapišite, gotovo bo bolj prav, kakor da bi se v tujem neznanem jeziku lovili ter pred svetom smešili. Skrajni čas bi bil tudi, da bi se tudi mesečne in druge pobotnice v domačem slovenskem jeziku bolj spisovale, kakor se sicer godi, ker je nemščina na tem manj kakor izgledna. S tem smo hotli svoje somišljenike na veliki nedostatek opozoriti, kteri nekako zastaran po raznih razsodkih vlada nad njimi in bi prav iz srca želeli, da bi besede ne bile rečene zastonj.
(I. uradniškega društva tukajšnja skupina)
imela je v nedeljo dopoludne svoj občni zbor, kterega se je nad 40 udov vdeležilo. Otvoril ga je načelnik c. k. deželni šolski nadzornik g. Jakob Smol ej s priznanjem, da je zadostno število udov za sklepčnost potrebnih zbranih. Z Dunaja je došel tele-grafični pozdrav od centrale uradniškega društva. Za perovodji sta se imenovala gg. Svetek in Hau-bitz. Delavnost društva je bila na vse strani jako vspešna, kar je razvidno iz sporočila, ki smo ga v tem smislu v sobotnem listu objavili. Posebno čvrsto pa napreduje zavarovalni odsek. Uradniško društvo odlikuje se pa tudi po svoji dobrodelnosti nasproti svojim članom, ktere je podpiralo z 16.700 gold., deloma v gotovini, deloma v štipendijah za kopeli, deloma pa je pomagalo pri nakupovanji učnih pripomočkov za revne otroke članov tega društva. Razpravljala se je tudi misel, ali naj se obdrži višja taksa, ktero morajo še vojaštvu podvrženi člani tega društva za slučaj da so na vojsko poklicani, plačevati in je obveljal predlog odbora, da zvišana taksa ostane tudi še na dalje v veljavi. Izvoljeni so bili v lokalni zastop zopet gospodje, kterim je letos doba potekla in ti so: Lorenc Haubitz, c. k. računski revident, Hrovat Blaž ravnatelj na c. k. učiteljišči, dr. Ne-jedli Josip, c. k. gimnazijalni profesov v pokoji in S mole j Jakob c. k. deželni šolski nadzornik. Za namestnike pa gg.: Kreminger Franc, c. k. profesor na veliki realki, dr. Ferjančič, c. k. državnega pravdnika namestnik in Lisec Janez, ekspe-ditor južne železnice. Za lokalno skupino pričel je zborovanje hranilni in posojilni odsek, kteremu je načelnik g. Verderber. Tudi tu opozarjamo glede delavnosti te skupine na naše sobotno sporočilo. Izvoljeni so bili vsi dosedanji funkcijonarji zopet.
(Rajsko spomlad) imamo tudi v Ljubljani. Solnee greje in oživlja, da je veselje. Danes popoludne, ko je nekoliko vetra bilo, kazal je termometer 12° R. v senci. Ceste so se tako hitro osušile, da se že prah dela.
(O groflnji Chambord,) ki je v četrtek ob 10. uri dopoludne v Gorici umrla, „Edin." piše: V ponedeljek se je prehladila in vsled tega zbolela, ali še v četrtek zjutraj je zajutrkovala ter potem rekla, da jej je bolje, zaspala je potem, pa iz spanja se ni več prebudila, ker zadel jo je v spanji srčni mrtvud. S to kraljevo, pobožno in preblago gospo, zgubi Gorica mnogo, ker bila je njej velika dobrot-nica; vzlasti ubogi ljudje, kterim je bila prava mati, zgubili so svojo dobrotnico. Največ pa je storila za Kostanjevico. Cerkev, ktero je ona tam obnovila, odičila in okrasila tako sicer, da skoraj nema vrstice na slovenskem svetu, pričala bode na stoletja o njeuej pobožnosti. — Ona se je imenovala princesnija Marija Terezija Beatrix Gaetana ter je bila roda avstrijska nadvojvodica, tedaj naši cesarski hiši v sorodu. Rojena je bila 14. julija 1817, kakor naj-starša hči modeneskega vojvoda Franca IV. V letu 1846 se je omožila Henrikom burbonskim, vnukom francoskega kralja Karola X., ki je tudi v Gorici umrl, ko se je odpovedal francoskej kroni in si pridel naslov „grof Chambord". Znano je, da je nje soprog umrl 24. avgusta 1883 in da je tudi v Gorici (Kostanjevici) v obiteljskem grobu pokopan. Politični dogodki so to rodbino hudo zadeli, ali bodi si uzrok ta ali oni, tega ne preiskujemo, te časti pa jej svet ne bo mogel odreči, da je bila ljudoljubna patrijotična, pobožna in po vseh hudih udarcih, Bogu udana. — Pogreb do danes še ni določen, a bode jako velikansk; posebno Francozov je že prišlo mnogo v Gorico, našega cesarja bo pri pogrebu zastopal nadvojvoda Franc Ferdinand, najstarši sin nadvojvode Karola Ljudevita; tudi tržaški deželni namestnik in vojaški poveljnik sta dobila ukaz, da se imate udeležiti pogreba.
(Razpisana je služba nadučitelja) na dvoraz-rednici na Vremu. Letna plača 500 gl. in prosto stanovanje. Prošnje do 10. aprila t. 1. c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Postojni.
(V pokoj se je podal) c. k. deželne sodnije sovetnik g. Anton Indof v Trstu in je bil pri tej priliki odlikovan z naslovom c. k. deželne nadsodnije sovernika.
Telegrami.
Bruselj, 28. marca. General Vaudersmis-sen odšel je s celim štabom in dvema bata-lijonoma v Charleroi.
Charleroi, 28. marca. Razbijanje in raz-devanje trajalo je celo noč. Pet gradov in osem tovarn so popolnoma oplenili in požgali. V Roux so vojaki na kujavce streljali in so jih petero ubili, mnogo pa ranili. V okolici zapalili so jeden samostan. Tovarno za steklo je toliko delavcev napadlo, da 32 ulancev ni nič pri njih opravilo, ki so jih naskočili, temveč so se morali umakniti, ter so pri vsem tem svojega častnika in več ulancev zgubili. Ranjeni so. V premogovih jamah Mariemont je ogenj nastal.
Charleroi, 29. marca. Po več krajih razsajajoči delavci še vedno plenijo. Mesto čuva samo meščanska straža, ker so vojaki vsi v okolico odšli. Župan je izdal oklic za nabor prostovoljcev v meščansko stražo, ker se je bati, da bo obnemagala. Da se bodo razsajalci in vojaki sprijeli, je skoraj neiz-ogibljivo. V Marchiennes so bili nabiti plakati, ki prebivalce k revoluciji pozivljejo. Vlada je vsled tega oklicala obležni stan in vojakom ukazala, takoj posluževati se orožja, kjer bi izgredni na prvo besedo ne vbogali. Splošni delavski tabor v Lauvieru je bil miren.
London, 28. marca. Ministra Chamberlain in Trevelyan sta se odpovedala. Na njihovo mesto prideta lord Dalhousic in Stan-field.
Tuj c i.
27. marca.
Pri Maliču: Kiill, Kolcda, Eischer, Nowotuy, trgovci, z Dunaja. — Oskar Broraeissl, trgovec, iz Wiirbcnthala. — Viljem Loney, trgovec, iz Prage. — C. Unger, trgovec, iz Gradca. — Josip Makeseh, knjigovodja, iz Celja. — Jernej Tomšič, posestnik, iz Rakeka.
Pri Slonu: Avgust Lessaye, trgovec, iz Pariza. — Kim-merer, trgovec, z Dunaja. — Hcrm. Greissig, trgovce, iz Ra-tlienowa. — L. Manhart, trgovec, iz Trsta. — Otmar Sever, c. k. nadporočnik, iz Kostanjevice. — Josip Pleteršnik, železniški uradnik, iz Kranjske gore.
Pri Južnem kolodvoru: Caharija Kolin, trg. pot., z Dunaja. — Mangold, trg. pot., iz Trsta.
Pri Avstrijskem caru: Franc Premrov, trgovec, iz Sckleinitza.
Umrli so:
23.	marca. Jožef Vehar, mizarjev sin, 2 leta, Gradaške ulice št. 12, davica.
24.	marca. Aleksa Marija Derč, zdravnikova Iiči, 7 dni, Sv. Petra cesta št. 9, Ecclampsia.
Vremensko sporočilo.
e =e a	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Jlolnine na 24 ur v mm
opazovanja		zraltomera v mm	toplomera po Celziju			
27.	7. u. zjut. 2. u. po]D. 9. u. zvec.	74430 743.16 743-28	+ l-o +15-2 + 6.4	si. svz. si. zp. brezv.	jasno jasno jasno	o-oo
28.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	744-72 740-90 740-86	-f 2-2 +17-0 + 9-6	brezv. si. szp. si. szp.	jasno jasno jasno	000
v soooto in nedeljo prav lepo in gorso vreme; večerna zarija. Srednja temperatura gorkote oba dneva 7 5° in 9l>°C., za 1'7° in 3-5° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 28. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	84	gl. 70	kr
Sreberna , 5% „ 100 „ (s 16»»davka)	84	„ 85
avstr. zlata renta, davka prosta .	114	r 30	„
Papirna renta, davka prosta . .	101	„70	r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	875	„ —	„
Kreditne akeije............298	„ —	„
London.......125	, 70
Srebro	.....—„—„
Francoski napoleond......9	„ 99'/a .,
Ces. cekini ...	5	„ 93	„
Nemške marke ...	61	, 65	,
Homeriana-čaj,
po zdravnikih priporočeno, izvrstno sredstvo
proti
boleznim na plučih in na vratu (jetikl, naduhi in bolezni v krhljn [Kehlkopf]).
Iznenadljivi so vspehi!	(21)
Knjižica o tem razpošilja se zastonj. Zavitek čaja veljii 1 marko 20 vinarjev. Edino pravega ima Jk.. WoIffsky, Berlin N., VVeissenburgrer-Strasse Nr. 79.
,4ccoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja ' "•*- • K
G. PICCOLI.lohr v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premen-| javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček 70|iet
gliste pri otrocih. Pošilja izdelovatelj po pošti v škatijicah
po 12 steklenic za 1 g)d. 36 nove. Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Cena eni steklenici 10 kr. Gosp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani.
Na zalitevanje potrjujem, da sera Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesec januvar 1884. (36)	Dr. Emil vitez pl. Stoclel,
c. k. vladni svetovalec in deželno-sanitetni poročevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piecoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije ; komaj pretečo dan, da no bi kdo prišel k meni, ki ine prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojili imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko.
Antirrheumon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santoninske; (kolesci zoper gliste iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljica 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti daviti (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljica 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop so rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, knšljii, hripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlico valu dnn, otroci pa toliko žličie. Steklenic 36 kr.
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila se
zmiraj sveža dobe
v lekarni
^ioooli-ja
„Pri Aii(f«'lu"
v LJubljani,
__na Dunajski cesti,
kjer se naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.