855^ A 60100200 OSREDNJA KNJUNICA Prfmortfi A ^Ula nla*o«r* V nevmk •?ČESi'JS£r Cena 200 Ur Leto XXXIV. Št. 42 (9954) TRST, nedelja, 19. februarja 1978 pRIMorski DNEVNIK je začel izhajat] v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5 do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» JGovcu pri Gorenji Trebuši od 18 septembra 1944 do 1 maja 1945 v tiskarni «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni vropi Mmišlianie li poskus pričevanja?! s;(1 Sternu državljanu j -• za-,lj. Modno krizo povsem jasna. He° ^življa globoko krizo iz ,2 ie Mogoče najti izhod sa-l^aženimi močmi. Ker sta naimočrleiši stranki demo ®'a i 1 komunistična, je vse ij! 1Qsn<\ da je lahko kos teža f9l-SaWl° V^a^a> fci jo bosta pod )li(^°be, poleg njiju pa še ostale s*ie. Le v teh pogojih je |. c iftogode vzbuditi med ljud-d°volj zaupanja, da bo mo- PRVI KORAK NASTAJANJA PRAVE VLADNE VEČINE Strokovnjaki šestih strank bodo čimprej izdelali nov osnutek vladnega programa Andreottijev dokument arhiviran - KD čaka na izid pogajanj o programu in se bo šele nato izrekla o oblikovanju vladne večine - Fanfanijevo stališče RIM — Kot dogovorjeno v petek se je Andreotti včeraj sestal s podtajniki šestih strank in začrtal koledar srečanj, na katerih bodo morali izvedenci teh strank izdelati novi vladni program. Srečanja so se udeležili Galloni (KD), Chiaromonte (KPI), Napolitano (KPI), Si-gnorile (PSI), Terrana (PRI), Longe (PSDI), Biondi in Altissimo (PLI). Srečanje je trajalo poldrugo uro. do kon 1nca leta rešiti vsaj ne H najhujših problemov v pravičnosti. Za pre ife„- ev Gospodarske krize je na W*mo odgovorno sodelova i pri delavskih množic, ki Lfu^vljene tudi na odpovedi in pasu vendar pod pogo-s tem prihranjena sred-Vada usmerila v ustvarjanje da b0 g del°vnih mest za dvomilijon brezposelnih. Javni red ifi 9°<-'e ščititi pred terorizmom jotami samo s trdno enotnostjo pCj.2are-s demokratičnih sil. Ko-ij ° ie mogoče zajeziti in ka-H 1 krivce samo, čj se v jav-|. beljenju razbije dosedanji 1 c8j m __ s So V bistvu so se dogovorili, da se razprava o vladnem programu prične v ponedeljek. Najprej bodo obravnavali gospodarske probleme, in sicer vprašanja javnih financ. Popoldne bodo obravnavali vprašanja sodstva, zakona «Reale» in referendumov. V tem okviru bodo morali tudi razčistiti stališča okoli reforme javne varnosti in sindikata policijskih agentov, glede katerega si stranke niso soglasne. Temeljni dokument za razpravo in sestavo novega vladnega programa ne bo Andreottijev osnutek, pač pa januarski dokument o programu, ki so ga izdelali strokovnjaki šestih strank izhajajoč iz lanskega julijskega programskega sporazuma. To jd ob odhodu iz palače Chigi pojasnil socialist Si- gnorile, kar pomeni, da je «delov-ni predlog* poverjenega predsednika dejansko bil arhiviran. Republikanec Terrana meni, da bo mogoče sestaviti osnutek novega vladnega programa v nekaj dneh. saj sloni razprava na dolgih delovnih srečanjih izvedencev strank, ki so trajala ves januar. Sploh so vsi mnenja, da se sedaj mudi, kajti prej bo sestavljen vladni program, hitreje bo KD prisiljena razčistiti svoje notranje odnose in odgovoriti na vprašanje o sestavi prave vladne parlamentarne večine. KD, o-ziroma njeni vplivnejši in razsod-nejši voditelji, bi namreč imeli dober argument: skupni vladni program je že akt, ki je značilen za vladno večino, čemu bi torej ne pristali nanjo? w nopol in razširi sistem demokratične kontrole. ^ lega pa ni mogoč*- storiti, . Vrhu, v parlamentu in vladi, v.ftled velikih strank preide v 1,0■ V takem primeru bi na-jl postala le pot prisile, česar ahjanska družba ne prenese. ^ je prav tako jasno, da ne ia ustvarjanje «velikih koali-dolg0 zgodovinsko obdobje. . ,e zgodovinsko usmerjena v ^anie neokapitalističnega si-v ■ močnimi socialno rejormi-'''ti korekturami, medtem ko pivski stranki tKPI in PSI) k izgradnji sodobne in 0 Matične socialistične družbe. *0rnunistični stratešk pred-j? *zgodovinskem kompromisu» 0i.,/z spoznanja, da sz lahko ‘ske iiminiiiinmiiiUiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniinniiiiiiiHuiiuiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiniiiiiuiifuiiiiiiimimiin V Nikoziji so umorili bivšega egiptovskega ministra za kulturo Egipčan Seboj se je v svojstvu generalnega tajnika udeleževal zasedanja «Organizacije za solidarnost airo-azijskih narodov» ■ Atentatorja odpeljala enajst talcev ,ldr|e perspektive. en“ 'velike koalicije», torej, Jia «koalicija v sili* ali «nuj-1 Pakt», kot so imenovali mož-sestaue vladne večine, ki bi 9dalijo skozi vihar v mirne j-®e- Nikjer ni zapisano, da se ■ ° stranke vladne koalicije *at* Glede končne perspektive, °tno je pTav v raznolikosti l^.rn°n in interesov, ki jih za-n,aK>. eno izmed jamstev za °^t v partnerskem sodelova-domače povedano bi ta V*a nujnostno obdobje izključnost prikritih zavezništev, ha rivaliteta med velikimi umi ustvarja pogoje za vza-® nadzorstvo glede spoštova-^Bovor.jenih smernic. Prav tega demokristjani o-D. n°čejo razumeti, ali se samo 'da ne razumejo. Pri tem ® Petkovem vrhu tajnikov še-; st,'Qnk bil Moro dovolj jasen, * Poznal, da mora o nujnosti nove vladne večine s ko-/‘C Piepnčati svoje poslance *natorje ter nuditi ustrezna ^a tudi volivcem KD. Moro, , tudi drugi demokristjani, po-' enači koristi lastne stranke ^vinskimi interesi italijanske ij>e- ker je KD v tem enačenju 9sIj° in zajamčeno svobodo u-,1 a lastno volilno bazo. še na Ig6 junija 1976 je KD šla s‘°m o «jezu svobode.> pred Lee° komunistično nevarnostjo. nie izkrivljanje dejstev se se-® trenutku, ko sila kola lomi, ^je v strahu posledic izreč-^ ^delovanja s komunisti. ®e'idar tudi Moro ve, da dru-k1’ ni. Enotedenski premislek j? koristi samo, če bodo vodite-J' Prepričali nasprotnike spo-^evanja, da je tveganje pre-i(° tn da se mora KD vsaj to-°dpovedati egoističnim pogle-; ?a razvoj italijanske družbe. I .o Moru uspelo, bo konec pri-,e5e0a tedna v Italiji.nastala i-'jna vladna večina rned KD. o’ in manjšimi laičnimi jami. V nasprotnem primeru ^odreottijev poskus propadel, irL oa bo moral poklicati na t1lol neko levičarsko osebnost ^ Ponuditi sestavo drugačne >ej' hrez demokristjanov. To bi ( a°' odprlo pot predčasnemu vnUJtu Parlamenta in novim vo-novi,.i čelnim spopadom, množice opredelijo za so- ^eti Posledice ne more nihče STOJAN SPETIČ NIKOZIJA — Med zasedanjem predsedstva «Organizacije za solidarnost afriških in azijskih naro-dov» (AAPSO) v nikozij^kem hotelu «Hiltom> sta dva Arabca, ki sč izdajata za Palestinca, ubila generalnega tajnika organizacije Ju-sefa Sebaja, bivšega člana egiptovske vlade in trenutno enega izmed direktorjev kairskega dnevnika in založ ' ške hiše «A1 Ahram*. Takoj nato sta atentatorja zajela skoraj vse prisotne delegate ter se s posredovanjem ciprskega notranjega ministra Venjamina in predsednika ciprske socialistične stranke Lisaridisa začela pogajati za lasten beg. Po dolgotrajnih pogajanjih sta s približno desetimi'talci, ki so vsi arabske narodnosti, z letalom ciprske družbe odletela v neko arabsko prestolnico, najverjetneje v Damask, Alžir ali Tripolis. Povsem točnega poteka atentata še niso izdelali .vendar sodeč po pričevanjih očividcev, ki sta jih Arabca po nekaj urah izpustila, naj bi malo pred pričetkom zasedanja organizacije dva moška arabskega videza in svetlolasa ženska mirno sedeli v spre-jemni veži hotela «Hilton». Ob prihodu generalnega tajnika Sebaja, naj bi moška sunkovito vstala, eden pa je vanj sprožil revolver ter ga zadel v prsi. Arabca sta dovolila, da so odpeljali ranjenega Egipčana ki je na poti v bolnišnico umrl, ostale prisotne pa prisilila, da so vstopili v sejno dvorano. Prvi del pogajanj se je zaključil z odhodom obeh atentatorjev in vseh arabskih delegatov na letališče v Lar naki, drugi pa z izpustitvijo še nekaterih talcev, predno sta a-tentatorja in ostali talci arabske narodnosti odleteli s Cipra. «V imenu zakonitega boja palestinskega naroda in proti vsem, ki ..»odpirajo izdajalsko politiko predsednika Sadata,* tako naj bi izjavila atentatorja in sicer po pričevanju nekaterih prisotnih najprej v arabščini, nato Še v slabi angleščini. Vendar pa je Organizacija za osvoboditev Palestine o-stro obsodila atentat ter zatrdila, da so ga izvedle sile, ki se zoperstavljajo pravičnim zahtevam palestinskega naroda. Dokument P LO še pripominja, da «vandalski in barbarski napad* skuša preprečiti, da bi Palestinci na zasedanju AAPSO dobili odločno podporo. Uradno obsodbo je izdelala tudi egiptovska vlada, v okviru katere je bil Sebaj leta 1973 minister za kulturo, leta 0^5 pa še minister za informacije, medtem ko je bil trenutno tudi generalni tajnik zdru ženja egiptovskih pisateljev. «Kru-to in odvečno dejanje*, piše v dokumentu, «ne bo odvrnilo Kaira od začrtane mirovne poti v mir na Bližnjem vzhodu*. Tiskovna agencija «MEN» pa je sporočila, da bodo Sebajevo truplo še danes prepeljali v Kairo in ga verjetno takoj pokopali. Ciprsko letata «DC-8» družbe «Cy-prus Airways», na katerem je e-najst. talcev, oba atentatorja in štirje člani posadke, ni ‘dobilo dovoljenja za pristanek v Libiji in se je zato preusmerilo proti Južnem Je-menii. Vendar pa niso vse države, skozi katerih zračni prostor bi moralo letalo leteti, izdale ustreznega dovoljenja. Po zadnjih vesteh naj bi prepovedale pristanek v glavnem mestu Adnu tudi južnojemenske oblasti. (bp) ATENE — Ciprski predsednik Sp.vros Kyprianu se je včeraj vrnil v Nikozijo po udarnih pogo: vorih z grško vlado, ki mu je zagotovila vso podporo pri reševanju ciprske krize. Dejansko pa 'demokristjani trenutno čakajo na razvoj dogodkov, oziroma na izid pogovorov o vladnem programu. Galloni, ki se je zadržal z Andreottijem po koncu srečanja z ostalimi podtajniki, je dejal časnikarjem, da zaenkrat sploh še niso sklicali sej parlamentarnih skupin, niti seje vod stva KD. V petek pa se bo Andreotti šele sestal s sindikalnimi voditelji. KD torej spet skuša zavlačevati, vendar verjetno ve, da se ne mo re izogniti jasnemu odgovoru. Kaj čaka? Moro je na petkovem «vr-hu» jasno dejal, da je od izdela ve vladnega programa odvisno, ali bo možna sestava vladne koalicije. T0 nekateri demokristjani začeli že tolmačiti po svoje. Piccbli na primer trdi, da bo KD morala sklepati o možnosti skupne zaupnice in torej oblikovanja vladne večine na osnovi «jamstev», ki jih bodo druge stranke dale demokristjanom na programski ravni*. Po Piccolijevem mnenju je namreč Morovo sklicevanje na skupni program pomenilo, da bo morala levica popustiti glede nekaterih pomembnih programskih točk, če hoče, da ji KD v zameno odpre vrata v vladno večino. Drugačnega mnenja so komunisti in socialisti. Luca Pavolini je napisal za gasilci skušajo pogasiti ogenj v restavraciji na periferiji Belfasta. na vrsti referat, ki ga je pripravila šolska skupina kluba slovenskih študentov z Dunaja. V tem referatu sta posebej izstopila dva problema. Prvi je reforma šolskega sistema, se pravi tisto prizadevanje, ki v Avstriji 'sicer še ni končano, ki pa obeta uvedbo osemletk. Ta nova reformirana šolska ureditev pa bi za Slovence pomenila, da bo slovenski manjšini o-stala le pravica sedanje celovške gimnazije, namreč štirje višji razredi — kajti le malo je upanja, da bodo v reformirani osemletki po koroškem dvojezičnem ozemlju u-vedli tudi slovenske razrede. Drugi problem pa se nanaša na družbeno in politično osveščanje slovenskih dijakov, ki očitno še bolj kot nemško govoreči avstrijski dijaki trpijo zaradi splošne avstrijske tendence, pustiti politiko pred vrati šolskih zavodov. Oba referata, ki sta bila prebrana včeraj, sta na obilnem statističnem gradivu pokazala predvsem to, da se družbena in gospodarska podrejenost in nerazvitost Slovencev na južnem Koroškem reproducirata tudi v šoli: sorazmerno velik del slovenskih dijakov prihaja iz revnejših družin, to pa praviloma pomeni, da težje zmagujejo učno snov v gimnaziji: pa tudi kasneje, pri izbiri poklica, se pozna ta gospodarska podrejenost, kajti slovenski dijaki sorazmerno v večjem številu kot njihovi nemško govoreči kolegi izbirajo humanistične poklice ali pa se odpravljajo na študij medicine; mnogo manj pa se odločajo za tehniške poklice ali za ekonomijo. Anksta je pokazala tudi, da študij tia slovenski gimnaziji ni dokončno zagotovilo za ohranitev narodne zavesti, saj je precej abiturientov, ki so izgubili stik s svojim narodom. To pa seveda pomeni, da šolski sistem, ki je tako ponemčeval-no naravnan, še zdaleč ni zaključna faza ponemčevanja in da se torej raznarodovalni proces nada-. ljuje tudi kgsneje na delovnem mestu, v politični stranki, sindikatu in podobno. Spričo aktualnosti obravnavanega gradiva je moč reči, da so 9. koroški kulturni dnevi vsekakor prinesli obilo gradiva, ki bo osrednjima organizacijama Slovencev v Avstriji koristilo pri načrtovanju nadaljnjih zahtev in akcij. MARJAN SEDMAK Heimatdienst in «bela knjiga» CELOVEC — H koroškemu Hei-matdienstu, ki je krovna organizacija za vse protislovenske sile na Koroškem, je včeraj pritegnila tudi koroška frakcija desničarske svobodnjaške stranke, ko se je eden od njenih predstavnikov zavzel za objavo »Bele knjige* o položaju koroških Slovencev in o reševanju manjšinskega vprašanja na južnem Koroškem. Gre kajpada za takšno dokumentacijo, ki naj bi dokazala, da je manjšinsko vprašanje na južnem Koroškem rešeno. Povod za to zahtevo, ki je v zadnjih tednih j»:tala zaščitni znak nemškonacionalističnih sil, je pet:cija, ki sta jo osrednji organizaciji Slovencev v Avstriji (z njima pa je bila v Beogradu tudi delegacija gradiščanskih Hrvatov) minulo sredo predali državam udeleženkam konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Ta peticija je kajpada morala ugotoviti, da je sedmojulijska zakonodaja, ki je zgrajena na jezikovnem preštevanju z dne 14. novembra 1967, očitna kršitev državne pogodbe, kar pomeni, da Avstrija že dobri dve desetletji po podpisu državne pogodbe še vedno ni izpolnila tistih obveznosti, ki jih ima na podlagi sedmega ' člena državne pogodbe do slovenske in hrvaške manjšine. Takšen ton peticije pa je včeraj razdražil enega od predstavnikov koroške frakcije svobodnjaške stranke (gre za najmanjšo, vendar pa najbolj desničarsko in zato tudi najbolj protislovensko med avstrijskimi strankami), ki je izjavil, da bi motala avstrijska vlada i izdajo »Bele knjige* mednarodni javnosti dokazati, da je «avstrijska manjšinska politika vzgledna*. Takšna »bela knjiga* naj bi po mnenju predstavnika koroških svobodnjakov »zaščitila večinsko prebivalstvo pred obtoževalnmi kampanjami slovenskih voditeljev*. Zanimivo je. da je avstrijski zunanji minister Palrr pred ko-M. S. (Nadaljevanje na zadnji stranij P nmoršlti ^novnlt TRŽAŠKI DNEVNIK 19. februarjaj? ) NA SESTANKU V LIPICI V TEKU PRIPRAVE ZA IZGRADNJO INDUSTRIJSKE CONE NA KRASU Zveznemu izvršnemu svetu bodo predlagali naj bi kar najhitreje začet razpravljati o zakonu o prosti coni in financiranju strukturnih objektov v njej V Lipica se je sestala jugoslovanska komisija za upravljanje s prosto industrijsko cono. Pregledali so dosedanje priprave za izgradnjo te cone, za katero sta se dogovorili Jugoslavija in Italija z osimskim sporazumem hkrati pa so razpravljali tudi o letošnjem delu. Predvsem je treba povedati, da so v okviru posebne medresorske in medrepubliške delovne skupine pripravili osnutek zakona o prosti coni in osnutek dogovora o financiranju izgradnje zunanje in notranje infrastrukture cone. To delo je začela mešana jugoslovansko-italijanska komisija za mikrolokacijo, prav tako pa tudi poseben odbor za prosto cono pri zvezni gospodarski zbornici, sestavljen iz gospodarstvenikov iz vseh krajev Jugoslavije. medtem ko so v Sežani ustanovili profesionalni odbor za cono kot strokovno službo komisije. Pripravljeni so tudi ustrezni predlogi za razgovore z Evropsko gospodarsko skupnostjo, pa tudi o izboljšanju statusa jugoslovanske in tudi italijanske proizvodnje in izvoza iz cone v EGS. Na vseh teh vprašanjih bodo v prihodnjih mesecih še intenzivneje delali. Predlagali bodo zveznemu izvršnemu svetu, naj bi kar najhitreje začel razpravljati o predloženih dokumentih, zlasti še o zakonu o prosti coni in o financiranju infrastrukturnih objektov v tej coni. Seveda bo potrebno v naslednjih mesecih tudi medrepubliško uskladiti te dokumente, se pogovoriti o načinu poslovanja jugoslovanskih gospodarskih organizacij v coni in sploh doseči aktivnejši pristop gospodarstva k projektiranju in programiranju proizvodnje v coni. Razumljivo je seveda, da bodo še v naprej vrsto stvari usklajevali z Italijo. Zdaj so v ospredju študije za mikrolokacijo in dogovori o raznih aspektih tega vprašanja. L. 0. ki so danes v središču bojev naprednih sil v italijanski družbi za izhod iz gospodarske krize. Konferenca je v okviru priprav na vsedržavno konferenco KPI. Danes dopoldne ob 10.30 pa bo v Avditoriju kot nadaljevanje in zaključek konference javna manifestacija KPI, na kateri bodo na temo «Za rešitev države — vlada demokratične enotnosti*, govorili tajnik tržaške federacije KPI Giorgio Rossetti, senatorka Jelka Gerbec in senator ter član vsedržavnega vodstva Chiaromonte. 9 Jutri se bo ob 20. uri na sedežu v Rotonda del, Boschetto 3/F sestala rajonska konzulta za Sv. Ivan. Ker bo seja posvečena občinskim poletnim centrom, je zaželena čim številnejša prisotnost staršev. Prisoten bo tudi občinski odbornik za zdravstvo Zanini. PROF. VASJA PREDAN O SLOVENSKI MODERNI GLEDALIŠKI UMETNOSTI V sredo, ob 18.30 v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu Kot smo že poročali, bo prihodnjo sredo, 22. t.m., ob 18.30 4. predavanje letošnjega ciklusa predavanj «0 slovenski gledališki umet nosti. Predaval bo prof. Vasja'Pre dan, gledališki in književni kritik, eseist, sotrudnik vodilnih slovenskih revij in časnikov. Predavatelj je znan, da • v svojih esejih in kriti kah zelo živahno obravnava in duhu sodobnih modernističnih eksperimentov, vprašanja igre in gledaliških del. Že . več let redno spremlja in poroča tudi o tržaških slovenskih gledaliških predstavah — vedno prizadevno in zavzeto kot velik prijatelj našega SSG in Slovencev v Italiji. Zato vzbuja tudi — že ponovno napovedano predavanje tega temperamentnega modernega kritika izjemno pozornost in radovednost. Prireditelji (NŠK) pričakujejo torej številen obisk tržaške gledališke publike, predvsem pa mladine. OBČNI ZBOR ZAVODA ZA ZGODOVINO ODPORNIŠTVA PREGLED PLODNEGA DELA IN NAČRTI ZA PRIHODNOST Raziskovalno in vzgojno vlogo zavoda je treba utrjevati v čvrstejših odnosih s šolsko in družbeno stvarnostjo DANES V AVDITORIJU Sen. Chiaromonte na zborovanju KPI Včeraj dopoldne se je na sedežu KPI v Ul. Madonnina začela pokrajinska konferenca delavcev - komunistov v tovarnah. Temeljno poročijo je velikemu številu prisotnih podal referent za delo med komunisti v tovarnah Giorgio Pasi. nakar .je stekla živahna razprava o aktualnih gospodarskih vprašanjih, o sindikalni liniji in drugih vprašanjih, Zmeren optimizem in upravičeno zadovoljstvo sta označevala potek včerajšnjega občnega zbora Deželnega zavoda za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Prvi je izviral iz mnogo izboljšanega in dejansko urejenega finančnega stanja spričo nakazil, ki jih zagotavlja deželni zakon št. 60 iz leta 1976, zadoščenje pa upravičuje zares veliko in dragoceno opravljeno delo in prestiž, ki ga je zato zavod pridobil. Predsednik, prof. Miccoli, je orisal opravljeno založniško dejavnost, ki je plod poglobljenega raziskovalnega dela. Omenil je predvsem izdajo izdatne študije o «Nacionalizmu in neofašizmu v političnih borbah ob vzhodni meji 1945-1975», ki so jo tiskali s finančno pomočjo predsedstva deželnega sveta in katere naklada 2.000 izvodov je že skoraj pošla. V .pripravi je pa izdaja bibliografskega vodnika o odporništvu v naši deželi, študija o «Cerkvi-in režimu ob vzhodni meji* in «Cerkvi in družbi v Trstu od poUmce.develnaj; stega stoletja do 1919», zgodovine.dej lavskega razreda ter. prevoda knjige Milice Kacin - Wohtocuve o Slo- ge Milice Kacin - WohinČ0ve-o.Slo- iiiiiniiNitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiMiumMiniuiuoutiHiiiiiiiimiiniinitKiiMiiiMmMHiiiimuH NA VČERAJŠNJI PROSLAVI 50. OBLETNICE POUDARJENA VAŽNOST ZVEZE PROTI RAKASTIM OBOLENJEM vencih v Julijski krajini od razpada avstro-ogrske monarhije do 1921. Prispevali bodo tudi k tiskanju spominov antifašista Postogne, na pobudo pokrajinske uprave bodo pa pripravili za šole »Vodnik k raziskavam o deželni zgodovini* (od prve svetovne vojne do danes). Zavod izdaja z uspehom svoj bilten, ki obravnava sodobno dogajanje in osvetljuje dogodke iz časov osvobodilnega boja, ki ima več kot 500 naročnikov, nekaj stotin izvodov pa gre še v prodajo. Letos bo izhajal pod naslovom «Qualestoria» in so na občnem zboru poudarili potrebo, da se njegova razširjenost poveča, zlasti na šolah, v knjižnicah in društvih. Po naročilu pokrajinske uprave so začeli raziskavo o vprašanju istrskih benguncey in njegovem vplivu na krajevne razmere, priredili so tečaj za vodiče Rižarne, namenjen univerzitetnim študentom in so se udeležili več strokovnih zasedanj, med drugim zgodovinskega simpozija v Pulju novembra in decembra lani. 'V* živahhil,rajSpi*d%i -so vsi potrdili pravilno usmerjenost-delovanja zavoda, poudarili pa sp ,potrebo po krepitvi povezav zlasti s šolsko stvarnostjo preko njenih demokratičnih organov in javnih uprav. Prof. Fogher in prof. Mariani orisala pomen te ustanove od njene ustanovitve do današnjih dni Na sedežu centra za rakasta o-bolenja je bil* včeraj krajša slovesnost, na kateri so proslavili 50. obletnico ustanovitve italijanske zveze za boj proti rakastim obolenjem v Trstu. Sedanji predsednik zveze dr. Lorenzo Fogher je najprej orisal razvoj in pomen, ki ga je zveza imela od svoje ustanovitve do danes. Spomnil se je prof. Gui-da Mannija, ki je bil v letu 192,7 glavni pobudnik, da je do ustanovitve sploh prišlo in bil nato njen dolgoletni predsednik. Od vsega začetka se je morala zveza spoprijemati s hudimi finančnimi težavami, važen mejnik za nadaljnje delovanje pa je bilo leto 1954, ko je zavezniška vojaška vlada naka-j zala 180 milijonov lir za izgradnjo novega centra. Zaradi birokratskega zavlačevanja je bil center dograjen in slovesno odprt komaj 10. januarja 1965. Od tedaj se je dejavnost zveze zelo razvila: priredila je vrsto konferenc tako v svojih prastarih kot v tovarnah, porazdelila je veliko število podpor družinam, ki so bile neposredno prizadete, nakupila je mnogo aparatov za raziskavanje rakastih obo lenj in izpeljala še vrsto pobud, ki so bile prepotrebne za preventivno zdravljenje te hude bolezni. Kako močno se je dejavnost razvila v zadnjih letih, nam zgovorno kažejo nekateri podatki: leta 1952 je center za rakasta obolenja nudil pomoč 3.000 osebam, leta 1976 pa je število naraslo na 22.000. Potrebno je bilo veliko denarja, lep delež pa so prispevali Tržačani sami s številnimi prispevki. Kljub temu pa je sedaj center v hudih finančnih težavah, ker se stroški vedno večajo. Nato je spregovoril priznani strokovnjak rakastih obolenj prof. Pier-lušgi Mariani, ki je podčrtal vlogo sodelovanja med zvezami in centri za lakasta obolenja. Prikazal je smernice, po katerih bi se moralo bodoče sodelovanje še razvili in svoje ugotovitve utemeljil s številnimi primeri, na katere je naletel v svoji dolgoletni karieri kot univerzitetni docent in- raziskovalec na tem zdravstvenem področju. Članski sestanek SSS SSš sklicuje jutri, 20. februarja, ob 17. uri v Gregorčičevi' dvorani članski sestanek. Dnevni red: dvojezično poslovanje na slovenskih šolah. Člani so vabljeni, naj se polnoštevilno udeležijo! 9 Jutri se bo na sedežu v Ul. Er-macora ob 20. uri sestala rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkov-lje. Na dnevnem redu bo razprava o osnutku dokumenta za otroške vrtce. Obvestilo izletnikom v Budimpešto Naše naročnike in čitatelje, ki so se prijavili za izlet v Budimpešto, prosimo, da poravnajo v ponedeljek, 27., ali torek, 28. t.m., med 9. in 12.30 drugi obrok vpisnine. Izletnike prosimo, da pridejo na upravo našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 OSEBNO, ker bo treba izpolniti in podpisati ustrezni formular za madžarski vizum. S sabo prinesite veljavni potni list in dve fotografiji, ki ne smeta biti starejši od enega leta. Zadostujejo fotografije iz avtomata. PRIMORSKI DNEVNIK -Jrihodnje, 5. in zadnje predavanje bo v sredo, 8. marca t.l., ko bo govoril zopet prof. ing. Filip Kalan Kumbatovič o Evropeizaciji slovenske gledališke kulture. P- g- Kongresi sekcij KPI V meštu so v teh dneh številni kongresi sekcii KPI. Danes bo ob 16. uri v Domu pristaniških delavcev kongres sekcije «E. Curiel» (mestno središče). Govoril bo član komiteja federacije Paolo Geri. Jutri pa bo ob 17.30 v gostilni «Alla Bella Trieste* (Ul. Cisterno-ne) kongres sekcije z Grete, govoril bo tajnik videmske federa cije Renzo Pascolat. Prav tako v ponedeljek bo ob 20. uri kongres sekcije «M. Montagnana* pri Sv. Ani, govoril bo član vodstva Fau sto Monfalcon. JUTRI V AVDITORIJU Okrogla miza o kardiologiji Jutri bo ob 18.15 v Avditoriju v Ul. Tor Bandena okrogla miza o kardiologiji v Trstu. Pokrovitelj te zanimive okrogle mize, ki se je bodo med drugimi udeležili prof. Ful-vio Camerini, prof. Lucio Parenzan in dr. Sabino Scardi, je Združenje tržaških kronistov. Poziv tržaškega škofa ob primeru oslepitev zaradi uživanja mamil Tržaški škof msgr. Lorenzo Bel-lomi je ob tragičnem primeru mladih Tržačanov, ki so oslepeli zaradi uživanja heroina s strupenimi glivicami pozval vse družbene, politične in kulturne sile našega mesta, naj se složno proti vi jo temu zlu in naj rešijo našo mladino. Obenem je ta tragični dogodek povod za kriUčno, poglobljeno in preudarno presojo stanja. Odkril! mladeniča, ki naj bi zaužil zastrupljeni heroin Agenti oddelita za preprečevanje mamil tržaške kvesture so izsledili še tretjega mladeniča, ki naj bi zaužil zastrupljeni heroin, ki povzroča slepoto. Gre za 20-letnega brezposelnega mladeniča, ki pa še ni ‘ občutil zaskrbljujočih sirriptomov. Baje naj'bi ga agenti prepričali, da se jc zatekel! na'pregled < v bolnišnioo. »I SLOVENSKI KLUB v sodelovanju s STALNIM SLOVENSKIM GLEDALIŠČEM priredi v Ul. sv. Frančiška 20/11 2L februarja ob 20.30 torkov večer MAKEDONSKI KULTURNI UTRIP Književnik Kole čašule, eden najuglednejših makedonskih ustvarjalcev, bo predstavil današnja kulturna prizadevanja in probleme svojega naroda. Vznemirljivo srečanje bo dopolnjevala predpremierska izvedba odlomkov njegove drame VRTINEC, ki jo za SSG pripravlja režiser Ljubiša Georgievski. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom (Mala dvorana) KOLE ČAŠULE VRTINEC izvirni naslov: VITEL EKSPERIMENTALNI ODER Prevod: Kostumi: Režija in scena: LJUBIŠA GEORGIEVSKI JANKO MODER MARIJA VIDAU V četrtek, 23. februarja 1978, ob 20,30 PREMIERA. Zaradi eksperimentalnega značaja predstave je število sedežev strogo omejeno. Prosimo cenjene obiskovalce, da pravočasno rezervirajo Sedež. POPUST ZA ABONENTE SSG. Prodaja vstopnic od torka, 21. t.m., dalje pri blagajni Kulturnega doma od 12. do 14. ure, tel. 734265. DIJAŠKA MATICA priredi od 25. junija do 15. julija 1978 v Zagrebu tritedenski tečaj hrvaškega in srbskega jezika. Program in pogoji za vpis: - Učenje jezika po najsodobnejših metodah: — Poleg učenja jezika je predvidena vrsta informacijskih predavanj, obiskov in izletov; — Interesenti se lahko vpišejo in dobijo informacije do vključno 4. marca t.l. v slovenskem dijaškem domu «Srečko Kosovel* v Trstu, tel 793167. ' ijO» »v.m oi.hVhj Prednost pri vpish imajo dijaki trgovskega tehničnega zavoda. : v j > tol v.turh ............. V SINOČI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Prikazovanje kraških lepot v vznemirljivih diapozitivih Prikazal jih je dr. J. Hohn, ki je predavanje opremil z Beethovnovo glasbo in recitacijami Kosovelovih in Zlobčevih poezij V priredbi SP D Tabor z Opčin je bilo sinoči v Narodnem domu nadvse zanimivo predavanje. V goste je namreč prišel dr. Janez Hohn iz Ljubljane, ki je sicer ..zdravnik, službuje na Krasu. Prikazal je kopico vznemirljivih diapozitivov. Gosta je občinstvu, ki je dodobra napolnilo dvorano, predstavila odbornica PD Tabor Kostanca Filipovič, ki je napovedala za bodoče še več takih večerov. Tema sinočnjega večera je bila uglašena na tematiko Krasa na prikazovanje kraških lepot. Vendar to niso bile običajne razglednice, Hohn se je poglobil v detajle kras-kega sveta, predvsem tistega iz o- SREČNO POT... S PRIMORSKIM DNEVNIKOM Obvestilo izletnikom na Kitajsko Izletnike na Kitajsko naprošamo, da v ponedeljek, 27., ali v torek, 28. februarja, med 9.30 in 12.30 izročijo na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6 svoj potni list skupaj z dvema fotografijama in da OSEBNO podpišejo formular za kitajski vizum. Primorski dnevnik Prvi izletniki v Egipt odpotovali ~ ~ s b . • - * "SJ~ “ kolice Komna in ujel v kamero razpoloženje, ki ga nudijo razna obdobja dneva ali različni letni časi. To~ej bolj psihološko pronicanje kot L razi ta fotografija. Celotno predavanje je ljubljanski gost opremil še z Beethovnovo glasbo in recitacijami Kosovelovih in Zlobčevih poezij, ki jih je podala prvakinja ljubljanske Drame Im Zupančičeva. Oropati sta hotela priletno jtensko Sinoči malo pred 21. uro sta dva -mladeniča domnevhe starosti 20 let napadla 72 letno Angelo Castelli por. De Santi iz Ul. Lorenzetti 36. Priletna ženska jc zapirala svojo trafiko v Ul. Lorenzetti 32, ko sta jo mladeniča napadla, da bi ji odnesla dnevni inkaso. Skušala se jih je otepsti, pri čemer jo je eden večkrat udaril in pobil na tla. Nato sta skočila v trafiko in skušala priti do denarja, ki pa ga je ženska pred odhodom skrbno skrila. Odnesla sta ji le zavitek, v katerem je bila steklenica viha, in zbežala. Ženski so prihiteli na pomoč agenti letečega oddelka in jo zaradi številnih ran odpeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo nato odslovili. Včeraj popoldne se je odločil za usoden korak 53-letni Pietro Maras-si iz Ul. Cherubini 5. Z avtom se je odpeljal v gozd pod Bazovico, nato je na izpušno cev pritrdil gumijasto cev, ki jo je napeljal v notranjost vozila. Zaprl je vsa okna in prižgal motor. Tako ga je ob 17.30 našel 25-letni Mauro Eb-blin iz Ul. Valentini 17. Nemudoma je obvestil karabinjerje iz Bazovice in reševalce Rdečega križa, ki so ugotovili Marassijevo smrt, verjetno zaradi zadušitve. Gledališča ROSSETTI Danes ob 16. uri v abonmaju, kupon št. 3 (na izbiro); «La Fantesca* Della Porta v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna. Zadnja predstava. Od 22. februarja, Albee: «Chi ha paura di Virginia Woolf?» v izvedbi Lille Brignone in Renza Palmerja. Izven abonmaja: popusti 30 in 20 odst. za abonente. Rezervacije pri osrednji blagajni. Pasaža Protti 2. AVDITORIJ Od 24. do 26. februarja, Lourdes Castro in Manuel Zimbro: «11 teatre delle ombre*. Samo tri ponovitve izredne predstave. Rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti 2. VERDI / «SETTE CANZONI« in «PAGLIACCI» Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic za premiersko predstavo oper «Set-te canzoni* in «Pagliacci», ki bo 22. t.m. ob 20. uri za red A/F. Obe operi bo dirigiral Gdacomo Zini pod režijo Daria Della Corteja. Orkester in zbor gledališča Verdi, zborovodja Andrea Giorgi. • • • Jutri bo kritik Luigi Pestalozza v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost predstavil obe operi na programu. Začetek ob 18.45, vstop prost. Koncerti Jutri ob 20. uri bo v gledališču Rossetti na pobudo Koncertnega društva koncert pianistke Marie Madda-lene Giese. Kino Ariston 15.00 «AUegro non troppo*. Risanka Bruna Bozzetta. Mignon 15.00 «La scarpetta e la rosa®. Barvni film. Nazionale 13.00, 17.00, 21.00 «Via col vento*. Clark Gable, Vivien Leight, Olivia De Hevilland. Leslie Hovvard. Grattacielo 16.00, 19.00, 22.00 «L’altra faccia di mezzanotte». John Beck, Slišan Sarandon in Raf Vallone. Strogo prepovedan mladini pod 18. letom. F,xcelsior 16.00 «Io, Beau Geste e la legione straniera*. Barvni film. Fenice 15.30 «L'ultima Odissea*. George Peppard in Dominique Sanda, Eden 15.30. «Le notti pomo nel mon do*. Laura Gemser. Barvni film Prepovedan mladini pod 18. letom Ritz 15.30 «Poliziotto senza paura® Maurizio Merli, Joan Collins. Pre povedan mladini pod 14. letom. Filodrammatico 15.30 «Le ragazze dal ginecologo*. Prepovedan mladini pod 18. letom: Barvni film. Cristallo 15.30 «Goodbye e Amen*. Claudia Cardinale in Tony Musante. Aurora 15.30 «1 nuovi mostri*. A. Sor-di, O. Muti, V. Gassman, U. To-gnazzi. Barvni film. Capital 15.30—21.30 «QueH’oscuro og-getto del desiderio*. Film L. Bu-nuela. S. Rey,^., lUl)oVl Moderno 15.30 »Indians* Barvni film. linpero 15.00 »Rjjle chi ride ultimo*. Walter Ch' ~ hiari, Gino Bra- mieri. Ideale 15.00 »Apache*. Cliff Potts. Vittorio Venetu 15.00 «Sette note in nero*. Gennifer 0’Neil. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Radio 15.00 «2002 o la seconda Odis-sea*. Barvni film. Astra 15.00 »Gorgo*. Fantastični film. Volta (Milje) 15.00 «L’ultima donna*. Gerard Depardieu. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Potovalni urad AURORA priredi od 13. do 29. maja potovanje na KITAJSKO Cena potovanja 1.390.000 lir. Na razpolago je 11 prostorov. Podrobnejše informacije pri Aurori, v Ul. Cicerone 4, tel. 602-61. POTOVALNI URAD «AURORA» priredi naslednje izlete: od 24. do 27. marca z letalom v PARIZ. Cena 178.000 Ur. od 22. do 27. aprila z ladjo in avtobusom vzdolž DALMATISKE OBALE in v ČRNO GORO. Cena 140.000 Ur. od 22. do 26. aprila z letalom na KRETO. Cena 179.000 Ur. od 23. do 25. aprila z avtobusom na RAB. Cena 39.000 Ur. od 23. do 25. aprila z avtobusom na KRK. Cena 34.000 Ur. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu «Aurora» v Ul. Cicerone 4, tel. 60261. Zveza partizanov z Opčin izreka globoko sožalje družini ob izgubi Evgena Sosiča - Genla. SPD «Tabor» z Opčin izreka odbornici Lidiji Sosič iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Včeraj popoldne ob 15.30 je izpred sodnega poslopja odpotovala z avtobusom v Ljubljano prva skupina 40 izletnikov Primorskega dnevnika v Egipt. Kmalu po prihodu v Ljubljano bodo z letališča v Brniku odleteli z letalom DC 9 do Beograda, tam presedli na večji boeing in skupno z drugimi izletniki okrog polnoči odleteli v Kairo, kamor bodo prispeli že v jutranjem svitu.* skupino, spremlja vodja vseh izletov Primorskega dnevnika Egon Kraus. Naslednja skupina za Egipt bo odpotovala 4. marca, ostale skupine potujejo — kot znano — na Kitajsko, v London in največja, O; krog 250 ljudi, v Budimpešto, potem pa še za vse izletnike vseh izletov skupinski «izlet v neznano* v juniju. Ste radovedni kam Potrpite še te štiri mesece, saj čas hitro teče... Razna obvestila DIJAKI LICEJA FRANCE PREŠEREN, ki s0 na zimovanju v Auronzn, sc bodo vrnili v torek, 21. t.m., o-krog 13. ure pred šolsko poslopje. 17. 2. 1976 17. 2. 1978 Ob drugi obletnici smrti našega dragega MARCELA SIEGE se ga z žalostjo in ljubeznijo spominjajo družina in sorodniki. Trst, 19. februarja 1978 Ob izgubi dragega očeia izrekajo iskreno sožalje Lidiji Sosič kolegice osnovne šole «AJojz Gradnik* na Re-pentabru in starši otrok. |g Ob izgubi dolgoletnega «*** , hornika Alojza Ukmarja l21*". spodarsko društvo Prosek žalje prizadeti družini. I ! Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno nenadi^08 24 pustil naš dragi ANTON MARTELANC ‘a, Pogreb bo v torek, 21. februarja, ob 9.15 iz mrtvašnice ne bolnišnice. Žalujoče sestre Milica, Xenia In k®1** Trst, 19. februarja 1978 Objokujejo dragega Trst, 19. februarja 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 ANTELA Lado, Melita, Marina in Po kratki in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi nono in brat <' flČCi ALOJZ UKMAR Pogreb bo danes, 19. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti, ^ vinščina 27, na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo hči Marija. Miro z družino, bratje in sestre * žinami ter drugo sorodstvo Devinščina, Prosek, Veliki Repen, Koper, Portorož, 19. februarja 1978 - .V 90, letu $arosti qa? fc čapufila naša draga man*. m. , ha o; i - - f i i -j •''j i -mUni«iv»i» .1. M-t ■ . JdbJ /ti .Hi l! .1”. | j l6yu|, pozval društva, če so pripravljena z ljudmi in sredstvi prispevati pri ustanovitvi skupne dramske skupine, otroškega in mladinskega pevskega zbora Na žalost pa je bil odziv delno tudi iz objektivnih razlogov nepopoln in odlUonilen. In vendar je pri vseh utrjena zavest, da je mogoč napredek le 3 skupnimi močmi. Poti h kakovostni rasti so številne. naj navedem le tri: L Lahko se vse skupine razvusti jo in iz najboljših dementen; bi se ustanovilo nekaj novih dobrih skupin; 2. Lahko se ustanovijo no doslej nedelavnih področjih nove dejavnosti; 3. Posamezna društva bi se specializirala v poedinih panogah. Prva možnost je zaradi okoliščin, v katerih živimo, seveda nesprejemljiva. Vsaka še tako slaba aktivnost je za naš obstoj nadvse važnak Zofo moramo nadre j stremeti za tem. da obdržimo pr> življenju vse dandanes aktivne skupine. Ostali dve nakazani možno sli va sta tudi iz tega vidika sprejemljivi. Ustanovitev otroškega in rnladm skega zbora za vasi, ki iu še nimata. bi bila prava obogatitev na raznolikosti kulturnega dela in o-henem pogoj za dve osnovno dobri Anica začela prodajati cvetje na Ponterošu. Še prej pa je bila njena mati Marika tudi rožarica pod Ložo na Velikem trgu. Ko je bila stara 18 let, se je poročila z Antonom Furlanom, kateremu je v zakonu povila štirj o-troke, ki so vsi živi. Tudi pn poroki je Anica vedno delala in dolgo let prodajala zelenjavo na Ponterošu. Še dandanes opravlja to delo samo, da prodaja zelenjavo na trgu na debelo. Anton Furlan se je rodil 12. oktobra 1897 v Rojanu, njegov oče se je bavil z vrtnarstvom in po končani slovenski šoli mu je pomagal tudi sin. Ko je bil Anton star 17 let, je moral v vojsko: poslali so ga na rusko fronto, kjer so ga ujeli Rusi in se je vrnil domov šele po končani vojni. Spet se je poprijel vrtnarstva in vinogradništva tako, da vsako leto okoli Velike noči odpre osmico. Čeprav sta Ana in Anton v zasluženem pokoju in nista več tako mlada, še vedno obdelujeta z veseljem njuno zemljo. Leta 1969 je Anton prejel od trgovinske zbornice zlato kolajno in diplomo za zasluge pri razvoju vrtnarstva. Za časa druge svetovne voine sta naša slavljenca kot zavedna Slovenca sodelovala in pomagala po isvojih Darovi in prispevki 0 Od hitri dalje ne bo snrevodnika na avtobusih, ki »o označeni s prečrtano številko štiri. Zato si moralo potniki že nabaviti lirike aM na jih bndo lahko dvignili na avtomatih avtobusa. Včeraj - danes ................................................................................................................................. b&»es, NEDELJA, 19. februarja K miro »D*® vzide ob 7.01 in zatone ob Dolžina dneva 10.36 — Lu-e ob 14'25 in 2310116 ob 4’32’ G' PONEDELJEK, 2». februarja j LEON ■A*’*} včeraj: Najvišja temperatura Al najnižja 4,3, ob 13. uri . binje, zračni tlak 1012,5 mb Jt|)c - . --------- hj .eiL vlaga 44-odstotna, nebo sko-ItJ Jas«o, padlo je 1 mm dežja, ve- Dn ^hodnik severovzhodnik 48 km bi) nr° s posameznimi sunki do 68 uro, morje razgibano, tempe- JlOjST' ntorja 7,3 stopinje. w VA, SMRTI IN POROKE C? 18. februarja 1978 se je v *1 oi r°dilo 6 otrok, umrlo pa je Hoeb- KADILI §0 Sg. pederica Bvu W G»ia Giuliani, Giuliano Mar-S> ' pFlsllan Ramani, Alessio San-“ianfranco Vrech. Vj SO: 81-letna Maddalena ^1 J? vd. Gattorno, 76-letni Santo U>°. 73-letni Giovanni Virel-na Pia Silvani. 89-letna Gio-k> na Orel vd. Cante. 48-letni Ren-o, JrOiusti, 69-letui Marcello Mil SHsto 1ha Giovanna Depitolzuane, n-lerja Rosa lit Quarisa vrl. Zafred, rieth ^ucia Glavich vd. Servi, Si on Prancesca Babich por. Zu-“»-letna Giustina Dovgan vd. Sa letni Vittorio Braini, 68-V Gemma Perin, 48-letna Anna vi Battistella, 74-letna Luigia %i“ri vd. Corbelli, 89-letni Se ■ bKi i? Portera. Bi uVlcI: avtoličar Boris Krmec ^aJka Lidia Angelini, podčast- nik J.V. Danilo Bertocco in bolničarka Giovanna Čampa..er. uradnik Livic Lupetin in uradnica Diana De Cecco, pristan, delavec Lucio Pangerc in delavka Graziella Bur-gnich, metalrnehanik Walter Code-rin in uradnica Rita Pangaro, trg. pomočnik Mario Zahar in bolničarka Ariella “izziga. uradnik Paolo Co dricb in učiteluca Licia Sorina, de lavec A’es»andro 'Giugova: in učiteljica Francc-ca Santesso. delavec Armando Fantina in uradnica Ma rina De Pascale, mizar Claudio zA&j^MPJiosr/ Rumich in gospodinja Rita Odoriz-I zi, pek Roberto Ceppa in gospodinja Giuditta Strah, pristan, delavec Ne-1 vio Grabo, in uradnica Cinzia Scor-cia. šofer Armando Danielis in u-radnica Maria Valič c, Gustavo Des-sman in Daniele Leomand. upokojenec Valerio Todini in gospodinja Silvam Bachi, univerzitetni študent Giampaolo F.agiacomo in uradnica Rossa a Lupo, trg. pomočnik Ro berto Stvain in trg. pomočnica Eu-Senia Marsini, bolničar Stelio Ve-tri in gospodinja Maria Trampuš, pleskar Marcello Rovina in delavka Isabella Dalvise. šofer Carlo Orlando in gospodinja Vincenza Vitici lo, uradnik Livio Stabile in učiteljica Giuliana Cunzari, obrtnik Vla-dimiro Pellizze. in trgovka Gigliola Mauro, uradnik Valdo Cozzi in vzgo.rteljica Tiziana Vergerio, mehanik Giuliano Lorenzi in trg. pomočnica Adriana Coz, uradnik Paolo Visintin in uradnica Luciana Espo-sito. radijski tehnik David Paulina in otroška vrtnarica Silva Tretiach, laboratorijski tehnik Giuliano Pe-rossa in delavka Serena Doratti, delavec Nello Cimador in gosnodinja Graziella Altin, uradnik Clarion Hubbard in uradnica Chiara Der-man. (ud 8.30 du 13. in ud 16. du 20.30) Ul. Roma 15. Ul. Ginnastica 44. NOČNA SLUŽBA LEKARN (ud 20.30 dalje) Ul. Roma 15, Ul, Ginnastica 44. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (ud 8.30 du 20.30) Ul. Oriani 2. Trg Venezia 2. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50. LEKARNE V OKOLICI Rol junec: tel- 228-124; Bazovica: tel 226 165: Opčine: tel. 211001: Frusek; (el 225 114, Božje polje Zgonik: tel 725 596; Nabrežina: tel. 200 121: Se sljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočno služba /.a - ivanee INAM in EN PAS od 22. do 7. ure: telef ri 732 627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7, ure dneva po prazniku To velja za zavarovance [NAM. INADEL. EN PAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočri Pa na številki 732-627. . IVAN in JOSIPA KLUN iz Boljunca se zahvaljujeta PD Prešeren in osnovni šoli Fran Venturini iz Bolfflnca ter vsem drugim, ki .sp -se* spomnilh-nju--ne 65. obhHnipe . pordke: ";oslopje, tako da je tVjj/^ čudovite funkcionalne rešitve tir: kZal še svojstven okus in estet- Povs&flfl cfrtigačc se je uredila kra-ška domačija z vipavskim oklepajem. Gospodarsko poslopje se je razčlenilo v posamezne funkcije. Stavbe so se sklenile okrog dvorišča in se zaprle za glavnimi vrati, ki visijo na monumentalnem kamnitem portonu. Osnovno gradivo — kamen je namreč postalo tu ne samo predmet za zidavo pač pa tudi predmet lepotnega hotenja, kar najbolj zgovorno izpričuje vodnjak sredi dvorišča. Pa spet briška domačija, ki je pohitela vrh pobočja, kot da bi hotela nadzorovati obdelano posestvo. Kot da se s Sočo in z Vipavo 5'ria'n >vof.i Gorici, so komponente teh arhitektonski vzorcev še danes prisotne v starejših ulicah našega mesta. Tako nam te stavbe pričajo, kako je naš človek doživljal svoj prostor, kako ga je oblikoval in, z eno besedo, kako ga je ljubil. # * * Ko so se kulturne razmere v av-strijskem prostoru, kjer smo SlovenT ci pod Habsburžani preživeli dolgih sedemsto let, tako spremenile, da so bile tudi naši narodnostni skupnosti dane (vsaj) skiomne možnosti lastnega oblikovanja, smo v ustvarjalnem pogledu začeli na široko sejati. Mi Primorci smo še posebej sejali marsikdaj tudi za druge in marsikateri list je iz našega hrasta padel na sosedov vrt. Vendar smo tudi želi, in ko smo se v 19. stoletju narodno prebudili, je prav tako naš prostor pridno oral na slovenski ledini. Prvi primer goriškega umetnika, ki se je v njem pretakala samo slovenska kri, a se je mogel razviti drugod in je tudi za druge ustvarjal, je bil Franc Kavčič, rojen v Gorici 1762. Oče in mati ste bila Slovenca, po rodu iz Volč, branjevca po poklicu. Kavčič se je najprej šolal na jezuitski šoli v Gorici, nato pa na Dunaju in še posebej v Rimu, nim navdušenjem, da je z njim zagospodoval kasneje na dunajski akademiji najprej kot profesor, nato pa kot ravnatelj. Kavčič pa je tudi zgovoren primer našega človeka, ki mu je prirojena nadarjenost pomagala iz revnih razmer do napredka in velikih uspehov, pri tem pa se je v njem začenjal umikati osebni temperament v ozadje. Tako se je Kavčiču pripetilo, da je postal ena najvidnejših slikarskih osebnosti na Dunaju, vendar je ostal temu am-bientu tuj, ker se ni vključil v življenje, kakršno je plalo sredi njegovega profesorstva na Dunaju. In tudi njegova dela je kritika ocenila kot izredno lepa, toda brez živahnosti in življenja. Danes si Kavčiča lastimo Slovenci, Italijani in Nemci, in vsi z dobršno dozo upravičenosti. Mislim pa, da nas posebno zaskeli, ko se nam ob njegovem primeru usujejo v spomin še številni podobni primeri iz preteklosti in sedanjosti, se pravi taki, ki razodevajo, kako se je mogel naš talent zelo razviti, ne pa živeti samostojnega življenja. Vse bolj domača nam je podoba slikarja Josipa Tominca: že to nas pri njem prijazno prevzame, da si lahko njegova dela pogosto ogledujemo, ko se ob raznih prireditvah shajamo v Attemsovi palači. Domač pa nam je Tominc še posebno zato, ker je ostal in deloval v domačem kraju in v portretih motril življenje svojega časa in prostora. Sin slovenskih staršev, rojen na stolnem trgu, kjer je imel oče trgovino železnine, se je prav tako kot Kavčič vzgajal najprej v Gorici, nato pa v Italiji, pretežno v Rimu, kjer je še vladalo podobno neokla-sicistično ozračje kot v Kavčičevih letih. Pa vendar se Tominc ni o-grel za to uradno doktrino, pač pa je raje sledil svojemu slikarskemu talentu, ki ga je silil k portretiranju. Tu mu je bil v oporo milanski slikar Francesco IIayez, ki mu je posredoval vse bolj sprejemljiv obrazec intimnega in domačnostnega portreta. Res je, da je Tominc bodisi v goriških kot v tržaških letih portretiral pretežno mestno gospodo, vendar pa si je vzel časa tudi za globlje, dejal bi prijateljske portrete, kjer se mu n; bilo treba izrecno u-kvarjati z okrasnimi pridevki oblačila in nakita, p»č pa je posegel naravnost v notranjo fiziognomijo človeka. Naj volja'''za vse omeniti portret kromberškega učitelja Janeza Volka, simpatičnega sanjača, pravo dušo izobraženca, ki živi na vasi in je ves zaverovan v naravo, in zdi se, narava vanj, tako da mu je sinička sama od sebe priletela na ramo in mu nekaj šušlja na uho. Ta slika in pa nekateri njegovi lastni portreti nam dajejo na vpogled najbolj verno spričevalo o Tolminčevem temperamentu in naziranju. In če se je on na stara leta umaknil na Gradišče prj Prvačini, je tudi s tem izpovedal navezanost in ljubezen do domačega kraia in človeka. Tominčeva smrt (1866) je zapustila na Goriškem veliko vrzel in treba je bilo počakati par desetletij, preden je tudi naš prostor doživel svojo kulturno pomlad. Na likovnem področju ne bomo sicer zabeležili nič posebno nenadnega in nenavadnega, zakaj v tem času je začela šele do-raščati generacija umetnikov, ki bodo kasneje dali krepkejšo potezo slovenski likovni govorici. Za njen razvoj v zadnjem desetletju preteklega stoletja pa ima posebno zaslugo rodbina Šantlov. Anton šantel, profesor fizike na goriški gimnaziji, se je poročil s Tominčevo pranečakinjo slikarko Avguste Aigentler in imel z njo petero otrok. Od teh sta preživeli dve hčerki, Henrika in Avgusta ter sin Saša. Vsi trije so se posvetili slikarstvu. Mati Avgusta, kj se je v slikarstvu vzgajala v Gradcu, je v Gorici zasedla mesto učiteljice risanja na ^'išjem dekliškem zavodu*, se pravi na nekakšni obrtni šoli, ki jo je ustanovilo društvo »Sloga*. Kot slikarka pa je stopala po Tominčevi poti in se posvetila posebno portretu. Hčerka Henrika se je najprej vzgajala pri materi, nato p« odšla na akademijo v Munchen. Ko se je vrnila v Gorico, je prevzela materino mesto in z izrednim uspehom pouče- s portretom, a še raje je zajela figuro v pokrajini. In kakor je dal Tominc svoj prispevek na področju nabožnega slikarstva s tem, da je naslikal sliko, ki visi nad glavnim no je zaradi zdravljenja bival v Biljah Fran Tratnik; slikar je bil tedaj že priznan tudi izven domovine. Tratnik je bil zelo verziran v najrazličnejših tehnikah, a še bolj je oltarjem v goriški stolnici, tako je | biia za Goričane spodbudna njegova tudi Henrika poskrbela za oltarno sliko za cerkev v Štandrežu. Avgusta mlajša je bila po poklicu učiteljica in poučevala med drugim na prvi slovenski osnovni šoli v Gorici. Tudi ona se je šolala v Gradcu in Miinchnu. Najraje je pri slikanju uporabljala akvarel in tu dosegla izredne uspehe, posebno v pokrajinskih izrezih naših krajev. Najpomembnejši član v družini je bil Saša. Študiral je na gimnazij; v Gorici, nato pa slikarstvo na Dunaju. Postal je pionir slovenske grafike. V dunajskih letih se je vključil v klub »Vesna*: v družbi Smrekarja, Gasparija in Birolle je Saša najbolj vneto zagovarjal ustvaritev slovenske umetnosti in to je prav gotovo izviralo iz družinskega okolja in pa iz goriškega narodnega navdušenja. Šantlovi so bili prvi, ki so se povezali z Ljubljano in v Gorici organizirali 1. 1912 razstavo slovenskih umetnikov. Bila je to krstna prireditev te vrste v Gorici. Razstava je imela velik odmev. Na njej so sodelovali Ivan Grohar, Avgust Bucik, Hinko Smrekar, Fran Tratnik, Anton Gvajc in drugi. Henrika šantel pa ima posebej še to zaslugo, da je vzgojila k slikarstvu Melito Rojc, ki se je prav tako odlikovala v akvarelu in jo še danes dobro poznamo po barvnih reprodukcijah na razglednicah. Pedagoško delo je na likovnem področju nadaljeval Anton Gvajc, ki je poučeval risanje na slovenskem učiteljišču v Gorici. Kljub temu da je bil nekoliko preveč zazrt v zapozneli realizem in sledil okusu tedanjega meščanstva, je znal pridobiti za slikarstvo slovensko dija-štvo. Med njegove učence lahko navedemo .Goričana Antona Gojmira Kosa, ki sodi danes na sam vrh slovenskega slikarstva. Če bi sledili življenjskemu zaporedju, bi morali na tem mestu o-meniti Milana Klemenčiča iz Solkana, ki je tu dorastel, a se po prvi svetovni vojni nastanil v Ljubljani in se tem uveljavil bodisi kot slikar še bolj pa'kot" ustanovitelj slovenskega lutkovnega gledališča. Nekaj let pred prvo svetovno voj socialne tematike, ki je še posebej odjeknila v mladih slikarjih Venu Pilonu, Lojzetu Špacapanu in Ivanu Čargu. Bila je to trojica izredno talentiranih slikarjev, ki so se šele razvijali, a so obetali izredno bogato žetev. Na žalost pa je posegla vmes svetovna vojna in z njo najhujše. Goriški Slovenci so se namreč po prvi svetovni vojni znašli v popolnoma spremenjenih razmerah. V prvih povojnih letih je bilo sicer ozračje živahno in mladi umetniki so se začeli oglašati z nenavadno neugnanostjo. Špacapan se je takrat še razvijal, Pilon pa je bil tedaj umetniško že zrel. Ivan Čargo pa je tedaj prinašal iz Firenc nova futuristična gesla. L. 1924 so se ti mladi slikarji predstavili na skupinski razstavi v Gorici. To je bila prva in zadnja slovenska likovna slovesnost v času med obema vojnama. Kmalu zatem se je goriški prostor izpraznil. Špacapan je odšel v Turin, se tu udomačil in tu umrl. Pilon je odšel v Pariz in tam kmalu utihnil. Čargo se je umaknil v Ljubljano in se k sreči tu še naprej razvijal. Tako je pomenila Goriška v prvih desetletjih tega stoletja za nekatere naše umetnike samo rojstni kraj, za nekatere nemirno in naposled razbito mladost, toda nikomur ni u-soda dopustila, da bi se tu umetniško docela uresničil. Vendar pa se nit v goriškem kulturnem prostoru zaradi fašizma ni pretrgala, pa čeprav smo bili obsojeni na popoln kulturni molk. Kar je bilo namreč nam zabranjeno, so lahko razvili mladi primorski talenti, ki so se rodili pred prvo svetovno vojno in so morali v otroških letih v begunstvo, pa so si poiskali nov umetniški prostor v matični domovini: to se je pripetilo Riku Debenjaku doma iz Kanala, Zoranu Mušiču doma iz Gorice, bratoma Borisu in Zdenku Kalinu doma iz Solkana in še drugim. Kot dva samotarja sta se v času med obema vojnama razvijala na Goriškem Rafael Nemec in Rudolf Saksida. Oba pa sta čvrsto dorasla po drugi sve-t^^fVVbjni in .sta' postala pri nas nekakšen veznik med preteklostjo lin in sedanjostjo. Ion Že vrsto let objavljamo v januarju podatke o gibanju prebivalstva v slovenskih krajih na Goriškem, v občinah Doberdob, Sovodnje in Šte-verjan. Statistika ni sama na sebi namen, zato se da iz podatkov, posebno tistih, ki se nanašajo na gibanje prebivalstva, marsikaj razbrati. Res, da se nanašajo na sorazmerno omejeno število ljudi, o-krog 4000, če pa to presojamo z na- šega manjšinskega vidika, je dovolj verodostojen vzorec. V celoti se je število prebivalstva v omenjenih treh slovenskih občinah na Goriškem v letu 1977 povečalo za 53 enot. Ob koncu leta 1976 je prebivalo v doberdobski, sovo-denjski in števerjanski občini 3.909 oseb, ob koncu lanskega lete pa 3.962. Največ novih občanov imajo v Doberdobu (35), v Števerjanu ................... PORTON V STARI GORICI* (Ulica del Santo), Zdenko Vogrič,ikSkupina 75» V' «Ce imaš reveža rad, mu ne boš dal ribe, ampak ga boš naučil ribe lovith Razgovor s prof. Mirkom Rijavcem, misijonarjem, šolnikom, publicistom in prevajalcem Letošnji nagrajenci Slovenske prosvetne zvez* Nekateri ljudje se na videz sploh ne postarajo. Med te spada tudi piofesor Mirko Rijavec. Prvič sva se srečala skoraj pred dvajsetimi leti: on profesor prirodopisa na stilikovni šon v Gorici, jaz mulec s po, deželja. Pa sva dobro shajala, saj je raziagal priicdopis, snov, ki me še danes po malem zanima. Te dni sem ga spet srečal na ulici, s u-stim njegovim značilnim nasmeškom na obrazu. Reči moram, da se od takrat, ko sva se prvič srečala na j šoli, ni veliko spremenil, čeprav so se tudi njemu lete nabrala. Decembra jih je dopolnil 67, malo piej pa ! je stopil tudi v zasluženi pokoj. Prav to pa je bila priložnost za kratek razgovor, na katerega je, 1 resnici na ljubo, zaradi svoje skrom- j nosti, nekoliko nerad pristal. Ne želi, da ljudje o njem govorijo, še manj pa, da o njem pišejo. Pa sva se le zmenila. Pogovor sva začela tam, kjer se po navadi začenja vsaka življenjska zgodba. — Rodil sem se 21. decembra leta 1910 v Bo.cu. Oče je bil državni uradnik, cestni mojster, doma iz Kamenj na Vipavskem. Mati je bila Nemka iz okolice Leobna. Ljudsko šolo sem obiskoval v Bovcu, gimnazijo v Tdriji, nekaj čase nato strokovno šolo v Gorici. Tu sem se odločil, da stopim med salezijance in tudi odšel v Turin. — V vašem poklicu duhovnika in misijonarja ste dobršen del življenja prebili med Indijanci v Južni Ameriki. Kako ste prišlj na ■ zeleno celino? — V Turinu sem študiral tri leta, potem pa so me decembra l. 1929 poslali v Kolumbijo, kjer je močno primanjkovalo moči na misijonskem področju. Kot klerik sem delal med gobavci, študiral in tudi poučeval na nekaterih katoliških zavodih. Leta 1939 sem bil posvečen v duhovnika. S posvetitvijo se začenja tudi Rijavčeva misijonska pot med Indijanci plemena Jivaros, o katerih je nekaj let zatem napisal zelo zanimivo knjigo v španščini. Misijonskega poslanstva pa so bile potrebne tudi množice mestijcev, črncev in na rob civilizacije izrinjenih belcev, kjer barva kože niti ni tako pomembna, saj so življenjske razmere enih in drugih skoraj na isti ravni Po daljšem potovanju po naketarih državah Latinske Amerike, med katerim je obiskal tudi Argentino, je prof. Mirko Rijavec bil imenovan za profesorja na teološkem zavodu v Quitu, v Ekvadorju. Tu je Prof. Mirko Rijavec med svojimi knjigami ustanovil tudj prvo katoliško knjigarno v državi, ki uspešno deluje že skoraj tri desetletja. Urejal je tudi list «Luz» (luč;. — V Gorico ste se vrnili leta 1951, to je po več kakor dvajsetih letih odsotnosti. Vas je v misijonih kdaj mučilo domotožje? — Prve čase še kar, potem pa niti ni bilo časa, da bi na take reči mislil. — IC-j pa dogajanja med vojno, ki je sicer zajela skoraj ves svet, v Južni Ameriki pa ste bili nekako v zavetju, nekaj tisoč kilometrov stran od vseh grozot? — C tem. kaj se dogaja, smo bili sorazmerno dobro informirani, predvsem iz časopisov, čeprav morda z nekajdnevno zamudo. Tudi do nas je segla vest o Titu in o junaškem boju jugoslovanskih narodov. Ker so kolegi, priiatelji pa tudi drugi ljudje vedeli, da sem iz tega dela sveta, sem jim moral večkrat celo pojasnjevali, kaj je to osvobodilna partizanska borba. Po vrnitvi v Gorico, kjer naj bi ostal le začasno na zdravljenju, pa se je začasnost spremenila v stal- nost, se je profesor Rijavec aktivno vključil v kulturno življenje Slovencev v mestu. Ker ni imel ideoloških predsodkov se je redno udeleževal vseh prireditev v mestu. Sam je nekajkrat celo predaval v dvorani pri Zlatem pajku. S tem si je nakopal kar precej nasprotnikov v vrstah določenih krogov. V letih poučevanja na strokovni šolj se je moral ubadati tudi s pripravo prepotrebnih učbenikov zemljepisa, zgodovine in prirodopisa. Na strokovni šoli je vztrajal skoraj do šolske reforme, potem pa je pre sedlal na italijanski trgovski zavod v Gorici, kjer so nujno potrebovali profesorja španščine. — Potem so mi poverili še poučevanje verouka in srbohrvaščine in tako sem osta' tam do upokojitve. — Zdaj ste tako rekoč prosti uradnih obveznosti, vem ra, da niste tiste sorte, da bi uživali v brezdelju? — Še zdaleč ne mislim tega. Načrtov imam ka ■ precej, sicer pa nisem tako prost kakor mislite. Sol skih obveznosti res nimam, zato i-mam pa obveznosti kot duhovnik. Še zmeraj mi je zaupana skrb za slovenske vernike s Krminskega. Po tihem načrtujem, da bom morda skočil čez veliko lužo pogledat, kaj se je spremenilo v tridesetih letih na tistem koncu. — Mislite, da se je kaj spremenilo? — Nedvomno, čeprav morda ne v tolikšni meri kakor pri nas. — Leta 1958 ste pri Goriški Mohorjevi družbi iz lali knjigo o Južni A-meriki, vsa leta pa ste se ukvarjali tudi s prevajanjem iz slovenščine v italijanščino, čeprav brez velike reklame? — Za sodelovanje so me prosili pri Mladinski knjigi. Prevedel sem Vorančeve Solzice (izšle so pri La scuola - Brescia) in veliko drugih pravljic in zgodb za mladino. Dela so izšla pri založbi AMZ v Milanu. — Zaupana vam je bila skrb za slovenske vernike na Krminskem. Je tudi to misijonsko področje? — V nekem smislu je. V narodnostnem pogledu je to zelo težavno misijonsko področje, posebno ko gre za pravico rabe slovenščine v cerkvi. Koncilske ideje le s težavo prodirajo v precej okostenelo strukturo cerkve, še zmeraj naletim na težave, ki jih sploh ne bi smelo biti. Bolj redki so italijanski duhovniki, ki razumejo, da imamo slovenski verniki svoje specifične potrebe. Če bi bil mlajši, bi se kar lotil dela za ustanovitev samostojne župnije Krmin Jazbine, saj b: bila le to najbolj primerna rešitev za avtonomijo slovenske verske skupnosti na tem koncu. — Torej se tudi znotraj cerkvene inštitucije bije boj za bolj demokratičen in predvsem bolj oravičen odnos do slovenskih vernikov? — Vsekakor, čeravno teh stvari ne obešamo na veliki zvon. — Kaj menite o sožitju med vero in marksizmom? — Prepričan sem, da je možno sodelovati, saj je kar precej skupnih točk, čeprav se nekje ta dva pojma .udi razhajata. Sicer pa se vera ni odločila za ta ali oni družbeni ali gospodarski sistem. — Kako bi na kratko označili pravi pomen pomoči, ki naj jo razvite države nudijo ljudstvom tretjega svete? — Odgovoril bi z japonsko modrostjo. Če imaš reveža rad, mu ne boš dal ribe, ampak ga boš naučil ribe loviti Temu načelu je profesor Mirko Rijavec služil vse življenje . .. VLADO KLEMŠE (12) in Sovodnjah (6). Torej je prirastek v sovodenjski občini v primerjavi s skupnim številom prebivalstva sorazmerno najnižji. V sovodenjski občini pa so zabeležili tudi več smrti kakor rojstev: 23 občanov je umrlo, rodilo pa se je samo 20 otrok. Skupni naravni prirastek v vseh treh občinah je minimalen, saj se je rodilo 45 otrok, smrtnih primerov pa je 41. To priča, da se prebivalstvo v naših krajih stara in da se rodi premajhno število otrok. Občutno povečanje prebivalstva je zato pripisati v glavnem doseljevanju. Prav to pa je tisto vprašanje, ki neposredno zadeva celotno narodnostno skupnost, čeprav tudi spričo tako nizke rodnosti ni mogoče ostati ravnodušni. V večini primerov gre namreč za doseljence italijanske narodnosti, ki so si v naših krajih sezidali ali kupili hiše. Prav na podlagi števila priseljencev (tu bi bilo treba u-poštevati tudi »začasne* doseljence, orožnike in vojake, ki so službeno prisotni v posameznih občinah) pa je mogoče ugotoviti, ali so občinski upravitelji izbrali res najbolj primerne urbanistične instrumente pri načrtovanju razvoja posameznih krajev. Pri vsej zadevi pa ni mogoče zamolčati niti zaskrbljujočega pojava vse večjega števila mešanih zakonov in posledic, ki nastajajo zaradi tega. Številčni in poimenski pregled za posamezne občine: DOBERDOB Število prebivalstva na dan 31. 12. 1977 - 1402 (1367). V letu 1977 so v občini zabeležili 16 rojstev in 10 smrtnih primerov. Priselilo se je 53 o eb, odselilo pa 24. Rodili so se: David Agostini, Francesca Battisti, Sabrina Bruni, Barbara Donda, Romina Ferfoglia, Aljoša Gergolet, Ivan Gergolet, An-drea Kobal, David Lavrenčič, Maja Laurencic, Veronika Laurencic, Sonja Leghissa, Michela Otgianu, Katjuša Peric, Alessandra Pizzo, Dan jel Radetti. Umrli so: Marija Blažič vd. Krulc, Matilda Cotič' vd. Gergolet, Jožef Gergolet, Marija Gergolet vd. Jarc, Emil Jarc, Alojzija Kovic vd. Peric, Mario Lavrenčič, Karel Pahor, Oskar Puric, Štefanija Soba vd. Ferletič. Poročili so se: Franco Boscarol in Natalina Bellini, Vojko Fandolič in Adriana D’Ambrosi, Romano Gergolet in Jožica Černič, Silvio Gergolet in Lidia Deiuri, Ernest Gruden in Sofija Vižintin. Karel Lavrenčič in Erna Šibelja, Zdravko Leghissa in Danila Pahor, Stefano Matellon in Lorella Sabbadini, Giorgio Mi-sciali in Marija Jarc, Aulo Nardon in Graziella Laurenčič, Angelo O-leni in Nerina Jarc, Giovanni Otgianu in Elizabete Jarc, Branko Peric in Rosanna Visintin, Ladko Pe-tean in Julijana Čadež, Giuliano Pizzo in Mira Ferbežar, Emil Ter-pin in Alojzija Lakovič, Edi Ulian in Patrizia Visintin, Sergio Ulian in Luigija Sgubin, Flavio Visintin in Patrizia Rosin. SOVODNJE Število prebivalcev na dan 31. 12. 1977 - 1.757 (1751). V letu 1977 so v občini zabeležili 20 rojstev in 23 smrtnih primerov. Priselilo se je 50 oseb, odselilo pa 41. Rodili so se: Katja Paravano, David Cotič, Štefan Tommasi, Andrej Černigoj, Barbara Cotič, Magda Tomšič, Nataša Černič, Martina Černič, Peter Figelj, Daniela Volk, Sa' ra Boškin, Denis Cotič, Igor Dur-čik, Sergio Tomšič, David Tomšič, David Pisk, Zdenka Boškin, Erika Lavrenčič, Ksenja Devetak, Dejan Černič. Umrli so: Avguštin Devetak, Pie-rina Devetak, Jožefa Povednik, Angela Urdih, Anton Berlot, Marija Devetak vd. Devetak, Romano Mon-ti, Leonardo Čemi, Ivanka Cotič vd. Zotti, Anton Tomšič, Kristina Vižintin por. Devetak, Marija Placer vd. Marega, Marija Tomšič por. Kuzmin, Ludvik Devetak, Ernest Devetak, Gabrijela Pavletich, Alojzija Nemec vd. Kokelj, Katarina Kovic vd. Kranjc, Marija Visintin - Pete-jan, Marija Vižintin vd. Florenin, Igor Durcik, Rudolf Devetak, Elizabeta Jakil vd. Gorkič. Poroke: Sergio Giustini in Marina Malič, Vincenzo Santi in Graziella Furlani, Giorgio Ghermi in Rosanna Stabile, Giovanni Vecchio in Lu-cia Ortolan, Bruno Serbeni in Na-dia Petejan, Ettore Pucci in Sonja Troha, Branko Tomšič in Neva Cer-netti, Valentin Peteani in Majda Kravos, Silvano Saccon in Nadia Petejan, Saverio Ožbot in Savina Cotič, Mariano Tomšič in Rosanna Peteani, Sergio Zanfagnin in Lidija Peteani, Jožef Perkon ip Savina Kovic. ŠTEVERJAN število prebivalcev na dan 31. 12. 1977 - 803 (791). V letu dni se je rodilo 9 otrok, zabeležili pa so 8 smrtnih primerov. Priselilo se je 39 oseb, odselilo pa 28. Rodili so se: Valter Medvešček, Jan Leopold, Maja Humar, David Miklus, Sara Terpin, Andrejka Hlede, Aljoša Jakin, Andrej Hladnik, Evgen Komjanc. Umrli so: Anton Jakin, Vladimir Hlede, Jožef Hlede, Avguština Humar vd. Štekar, Elizabeta Buzinel- 11 por. Komjanc, Franc Škorjanc, Justina Ujaš vd. Simčič, Štefan Lango. Poročili so se: Graziano Furlan in Klara Maraž, Sergio Carollo in Gernma Todesco, Emil Valentinčič in Anica Vogrič. PnmorilfilnCTnik KULTURA 19. februarja JEZIK JE GLAVNO OROŽJE NAŠEGA BOJA Govor Miroslava Košute, letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada, na osrednji proslavi praznika slovenske kulture v Kulturnem domu 12.1.m. OB OSEMDESETLETNICI ROJSTVA IN DVAJSETLETNICI SMRTI Ivan Čargo-eden mojstrov štiriperesne Človek, ki je v stiski, išče opore, podpore, tolažbe. Človek, ki je v temi, išče luči. Zakaj rojeni smo za svetlobo, rojeni smo šibki in samotni, potrebni ljubezni in voljni ljubiti. In ljubezni in premagovanja bolečin in porazov, vere vase in odpiranja oči za lepoto nas uči dr. France Prešeren, čigar veličini’ se tu klanjamo. Vračamo se k njemu kakor k čudežni vodi, ki nas odžeja in spere, naša duša in telo zaživita ob njem z novo voljo in močjo, od njega vidimo stvari, ki nismo vedeli zanje, in od njega rasemo do neslutenih višin. S Prešernom smo Slovenci stopili v družbo dotlej kulturno razvitejših evropskih narodov kot enaki med enake, prestopili smo iz komaj svetlikajočega se jutra v visoki dan. Če nismo takoj spoznali njegove vrednosti, je bilo to zaradi naše dotedanje majhnosti, obskurnosti in zaprtosti, ampak od trenutka, ko smo spregledali, ko smo geniju našli njegovo mesto, nismo nikdar več dvomili vanj, v njegovo luč, v nakazano pot. Zato se nam kaže kot nadvse pravilna in dale-kovidna poteza Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je februarja 1945 proglasil Prešernov dan za kulturni praznik slovenskega naroda. »Ta dan naj se poslej s proslavami in svečanostmi praznuje po vseh slovenskih prosvetnih in kulturnih ustanovah ter zavodih*, se glasi odlok, «Ves slovenski narod naj se proslavam svojih kulturnih in prosvetnih ustanov pridruži in pri njih sodeluje*. Sredi vojne vihre se torej najdejo ljudje, ki se spomnijo Prešerna in zaslutijo njegovo veliko kohezijsko in svetilno moč, sredi strelov in detonacij zadoni iz ust borcev pesem občečloveške ljubezni in pesem vere v čas, «!co rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak*! Ta pesem iz dni strašne človekove slepote, ko rSlovenec že mori Slovenca, brata*, se himnično razlije po slovenski domovini, kjer roke zasužnjenih drobe si *■spone, ki jih še teže*. Ta pesem borcem sicer nikakor ni bila nova in tudi njen učinek je bil znan, saj ne manjka pričevanj o tem. kako so knjižice Prešernovih poezij spremljale partizane na bojnih pohodih že od vsega začetka upora, jim vlivale upanja, vere, poguma in moči. V času največje stiske se je slovenski narod zatekel po pomoč k svojemu geniju. To pa nam ne sme biti zgolj podatek, ampak nauk in vodilo. Danes, ko praznujemo svoj kulturni praznik v povsem drugačnem, vendar nič manj napetem razpoloženju, osiromašeni za toliko velikih upov iz tistih kipečih dni, je Prešeren še zmeraj nadvse aktualen. Uči nas gledati resnico, kakršna je, uči nas premagovanja stisk, uči nas globoke vere in ljubezni. Potrebno je namreč, da si nekaterih stvari ve zakrivamo, da se po nepotrebnem ne slepimo. V času splošne politične in gospodarske krize moramo ugotoviti tudi hudo krizo moralnih vrednot in rastoče razvrednotenje vsega duhovnega in kulturnega. Sodobna potrošniška družba nas je že povsem iznakazila, zato svoj obraz zavestno gledamo v lažnih zrcalih, ker je v nas še zmeraj toliko usedline nekih moralnih estetskih in •kdovekaterih meril, da se nočemo videti v pravi luči. Tolažimo se s j ra zami, opravičujemo se s svojo majhnostjo, tiščimo glavo v pesek. Na trenutke morda še zaslutimo to; česar nočemo in ne smemo vedeti, ampak otopeli od vsakdanje prakse samomorilsko rinemo naprej Po uhojeni poti. Kako dolgo še? Pri nas, slovenski narodnostni skupnosti v Italiji, ima vprašanje še posebno tragičen prizvok. Kako dolgo še? So stvari, ki se jih iz zgodovine očitno nismo naučili, stvari, o katerih ne bo priložnosti polagati popravnega izpita. Vsak korak je neponovljiv prestop na poti — v katero smer? Proti rešitvi? Proti pogubi? Eno nam mora biti jasno: od kramarstva ne bomo živeli, še od poštene trgovine in trdega dela ne. če ne bo v nas ves čas prisotna potreba, želja, volja kulturne rasti in trdne navezanosti na slovensko narodno telo. če se ne bomo znova in ziibva vračali k vrelcu, ki kipi iz Prešerna, zakaj samo od njega lahko odhajamo odžejani, pomirjeni, samozavestni, enakopravni s slehernim sosedom. Kdor *e mu odpove, ta je odpisan. S svojim blagom bo prodal sebe in svojo dušo. Izginil bo brez sledu in brez objokovanja. Na te stvari pomislimo ob Prešernovem dnevu, (e naj nam bo kulturni praznik. Na svojo zaslep- ljenost, na svoje mižanje pred bolečimi resnicami, na svojo komodnost, na svoj egoizem, na svojo človeško majhnost in veliko zlo, iz nje izhajajoče. i Jezik je glavno orožje našega boja in naš glavni boj se bije prav za jezik, pravimo, ampak v kolikšni meri to upoštevamo v vsakodnevni praksi? V svojem osebnem življenju? Pri izbiri branja, kolikor zanj sploh še najdemo čas? V kakšnem jeziku občujemo med sabo? Je to še slovenščina, če za vsak količkaj zahtevnejši pojem moramo seči po tujem izrazu? In naprej o tem in podobnem, kar je v nepo sredni zvezi: ali kot novinarji storimo vse, kar je v naših močeh, da bi ohranili svoj jezik čim žlahtnejši? Ali kot uredniki res vodimo politiko, ki ji smemo reči kulturna? Ali kot gledališčniki še premoremo toliko ljubezni in ustvarjalnega žara, kolikor ju zahteva od nas specifično poslanstvo našega odra? Ali kot pisatelji in pesniki, slikarji, glasbeniki ustvarjamo iz povezanosti z našim človekom in njegovimi sprotnimi problemi? Ali kot profesorji in učitelji vemo, kolikšnega pomena je za našo na rodno skupnost prav šola, ki je in ostane temelj vsega našega življenja? In kot dijaki te šole, ki je od nje odvisna naša prihodnost — ali razumemo, da v njej ne more biti prostora za praznoglavce in huligane, ker bi bili obsojeni na smrt, če nam mladina ne bi zrasla kulturna in narodno osveščena? V življenju narodnostne skupnosti, kakršna je mša, so stvari, ki jih ne morejo rešiti nobena kontestacija, noben sindilcalni boj in nič drugega podobnega, pač im jih lahko rešijo edinole kulturna zrelost in narodna zavest, vera v ideale in zaupanje v človeka, predanost skupnosti in velika ljubezen, ljubezen, katera diha pri Prešernu iz vsakega stiha, iz vsake besede. Ljubezen v vseh s voj 'h neštetih utelešenjih, tudi bratska ljubezen do prijateljev, globoka ljubezen do domovine in predana ljubezen do resnice. O vem, človek na taki proslavi bi moral govoriti o drugih, velikih stvareh. O slovesu od upa in strahu, o mojstrstvu sonetnega venca, o bogastvu verznih in kitičnih oblik, ki nam ga je veliki pesnik presadil iz tujega sveta tako suvereno, ko da je bilo vse od soneta do gazele, i od tercine do stance ustvarjeno po meri za naš jezik. Govorili bi moral o tragičnem prijateljstvu, tragičnem kakor vse, kar je bilo povezano z življenjem doktorja fig, o njegovi samoti, kakršna mu je bila usojena sredi družbe, ki je namesto njegovim navidez tako preprostim in tako mojstrsko izbrušenim verzom ploskala gromovništvu bančnega uradnika. Govoriti bi moral o vsem, kar ga je obdajalo in kar je izginilo v času, da nam je ostal le medel spomin na podobo zapitega pesnika, še prava slika ne, in drobna knjižica pesmi, knjižica, pisana za večnost, rojstni list slovenskega naroda. To so stvari, o katerih naj bi tekla beseda ob taki priložnosti. Življenje pa je polno drobnih in večjih problemov. pasti, spodrsljajevj nespofazinnov, ob katerih se je kdaj le treba zamisliti, ker1 utegnejo biti deteljice primorske likovne avantgarde S Špacapanom, Pilonom in Černigojem je v letih po prvi svetovni vojni hotel slovensko slikarstvo obogatiti s futurizmom - Skoro bolestno občutljiv za socialno pravičnost, je brezkompromisno kljuboval meščanskim nazorom in se ni ujel niti v tokove poosvoboditvenega časa .» m obrob- ju narodovega ~ telesa, kajti jasno nam mora biti, da bomo tu živeli samo toliko časa, dokler bomo s svojo popkovino zraščeni z živo slovensko kulturo in njeno kratko, toda bogato tradicijo, dokler bomo iz nje črpali življenjski sok. Vsi pogovori o gospodarstvu in politiki, o športu in vsem, s čimer je še prepreden naš vsakdan, vsa še tako uspešna prizadevanja na kateremkoli drugem področju so za prihodnost naše narodnostne skupnosti mletje plev, če ne slonijo na jasni zavesti o pripadnosti svetu slovenske kulture. Vse zahteve po izpolnjevanju takšnih ali drugačnih mednarodnih sporazumov in ustavnih obveznosti bodo brez te naše zavestne odločitve jalove, kot bo jalovo pehanje za kakršnekoli druge formalne pravice. Osnovno pravico si moramo najprej izboriti od nas samih: pravico opredelitve za svet slovenske kulture in misli, pravico do izpolnjevanja iz tega izhajajočih dolžnosti. Kulturni praznik slovenskega mroda je bil določen v dneh, ko so se partizanske enote pripravljale na zaključne boje in osvoboditev vsega slovenskega narodnega ozemlja. Za nas, ki nam je bilo usojeno ostati zunaj meja domovine, se boj še zmeraj nadaljuje, čeprav drugačen, ampak skorajda težji, zavratnejši, usodnejši. Poraza pa se nam ni bati, dokler nas bo vodila zvezda Prešernovega genija. Ivan Čargo: Ljudje na sprehodu, olje plaluo, 1931. Na sredi slikarjev avtoportret. Osemdesetletnica je za slikarja pomembna življenjska postaja. Ganjen se je lani Robert H)avaty zahvaljeval na svoji slavnosti, ko se je oziral v preteklost, posejano z neštetimi akvareli. Letos bomo slavili Černigojevih osemdeset let in obilnost njegove umetniške žetve. 25. februarja pa bi lahko slavili tudi osemdesetletnico Ivana Čarga, če mu ne bi zla usoda prekinila življenje, ki se je izteklo že pred dvajsetimi leti. Ivan Čargo je bil v letih po prvi svetovni vojni najbolj obetajoči list štiriperesne deteljice primorske likovne avantgarde, ki so jo sestavljali on Luis Špacapan, Veno Pilon in Avgust Černigoj. Hotel je slovensko slikarstvo obogatiti s futurizmom. Pri tem pa je bila zanj pogubna preveč občutena slovenskost‘sina učiteljice, ki tnu je-branifa iskati siavo v tujini,3 kov Špacapan in Pilon.’ Oba je. privlačevalo središče svetovne u-metnosti — Pariz. Pilon ga je dosegel, Špacapan pa je na poti tja obsedel v- Turinu, ker sir mu tam odvzeli potni lišt. «Ah, quella po-iitica, cbf Dio la fulmini!*, je .že ostarel ndkje pisal o tem. Ob spominu na njih mi je najbolj trpko pri srcu ob mislih na Čarga, veselega in dobrosrčnega fanta kakršnega sein ga spoznal kot 17-letni dijak v Idriji. Spomladi leta 1922 mi je prijateljsko naklonjeni Špacapan, ki je poučeval risanje, dovolil v risalnem kabinetu slikati zelo dolg lepak za nogometne tekme mladinskega društva «Prosveta», kot se je ob ustanovitvi imenoval poznejši dijaški krožek. Ko je nekdo vstopil v kabinet sem mislil, da je Špacapan, ki me je spodbujal ob slikanju raznih lepakov in pri tem bil vedno zelo zgovoren. Ker je prišlec molčal, sem se obrnil in zagledal smehljajočega se mladeniča v modri obleki. Koj sem vedel, da je to Čargo, ker je bil podoben bratoma, ki sta študirala na isti reaiki in ga je mlajši Ljubo opisoval kot «norega futurista*, čeprav mi ga je Špacapan zelo hvalil. ...................................................m,,!,,!.......•mlini.........II......iiihiiiiiiiiiiii......m.................................................... Klavirski duo Dekleva v Kulturnem domu Pretekli torek je imela Glasbena matica v gosteh zanimiv komorni duo, pianista Alenko in Igorja Deklevo, ki sta na našem koncertnem odru prvič predstavila izbor glasbenih del za klavir štiriročno. Čeprav je literatura za klavir štiriročno precej obsežna in so kvalitetne skladbe napisali tudi najpomembnejši glasbeni ustvarjalci, glasba za to sestavo ni mogla najti plodna tla v javnosti — vsaj Pri nas, medtem ko so jo v preteklosti gojili neredko tudi v koncertne namene, zlasti pa v domačem krogu. Do neke mere je to razumljivo saj je želja vsakega pianista, ki si je utrl pot na koncertni oder, da se uveljavi s samostojnim nastopom. Tehtno izbran spored dua Dekleva je obsegal najprej Sonato v C-duru (KV 19 d) W. A. Mozarta. Devetletni skladatelj jo je napisal v Londonu pri eni svojih številnih koncertnih turnej. Čudežen otrok, ki je tedaj z dohodki svojih koncertov širom Evrope polnil žepe svojih staršev, je bil v otroških in mladostnih letih cenjen le kot pianist dočim njegovo u-stvarjalno delo ni bilo kdovekaj upoštevano, čeprav je že zgodaj napisal izvrstna in tehtna glasbena dela. Konstrukcija te mladostne Mo- zartove Sonate še spominja t predklasične italijanske vzore, vendar je svežina glasbenih zamisli in njihova smiselna razporeditev med primo rtisecondo lahko vzor kasnejšim glasbenim oblikovalcem. S Schubertovo Fantazijo v f-niolu op. 103 je duo predstavil eno najznamenitejših del slavnega mojstra katerega 150-ietnico smrti se letos spominjamo. Fantazijo sestavljajo štirje deli, ki si sledijo brez prekinitve. Čeprav njihova razporeditev in tematična obdelava spominja na klasično so-natno obliko, učinkuje kot zaokrožena celota, kar pogojuje zlasti e-novitost osnovnega ritmičnega načina. Bogastvo melodij in njihovo harmonsko prepletanje ne more zatajiti nedosežnega mojstra pesmi. V povsem drugačen glasbeni svet nas povede Debussy s svojo 1. 1914 napisano zbirko Six epi-gralipes antiques, od katerih je duo Dekleva predstavil tri: Pour la danseuse aux crotales, Pour l’Egyptienne in Pour remercier la pluie au matin. Kot izvrsten poznavalec klavirskega stavka je ^Debussv izkoristil vse tehnične možnosti štiriročne klavirske igre in te drobne lirične skladbice o-vil v nežne zvočne barve, tako značilne za njegovo kasnejše u-stvarjalno obdobje. Drugi del sporeda je začel s Fugo Marija Kogoja, enega najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev v času, ko se je slovenska glasba zavestno usmerila v nove stilne tokove. Kogoj je napisal vrsto drobnih klavirskih skladb. Prve so 1. 1921 izšle v zbirki Piano, pomembnem klavirskem opusu, ki mu je težko najti vzgled tudi v sodobni slovenski klavirski literaturi. Kogojeva klavirska dela iz prvega obdobja njegovega ustvarjanja označuje zvočna in harmonska nasičenost, kar bi v glavnem mogli reči tudi za njegovo dvojno fugo, dočim je v kasnejši zbir- ki »Malenkosti* klavirski stavek prozomejši in zgradba preglednejša. Tehtno glasbeno delo je Sonata Paula Hindemitha. Ustvarjalna sila tega glasbenega tvorca, ki je eden od osrednjih osebnosti v nemški glasbi našega stoletja, pride v Sonati, napisani 1. 1938, do polnega izraza. V pregledni gradnji se smiselno prepletajo sveži, močno očrtani ritmi in melodične zamisli. Skladatelj spretno uporablja tudi polifono vodenje glasov kar se v štiriročni klavirski igri izkaže izredno učinkovito. Za zaključek smo slišali še suito Pupazzettj (Karikature) za klavir štiriročno, italijanskega skladatelja Alfreda Caselle. K izvedbi koncertnega programa sta Alenka in Igor Dekleva pristopila z vso resnostjo in glasbena dela predstavila tehnično skrbno pripravljeno > i z očitno težnjo po resničnem muziciranju. Že izbira skladb je poudarila željo obeh u-metnikov, da z intimnim komornim muziciranjem ustvarita vzdušje, ki ga tolikokrat pogrešamo na koncertnih odrih. Če sta se pri drobni Mozartovi Sonatj šele ujela v ne ravno idealno akustično sfero dvorane, pa sta Schubertovo Fantazija podala tonsko pretehtano in smiselno u-brano na lirično struno. Mestoma bi še bolj zlita skupna igra in večja zvočna intenziteta učinkoviteje posredovala čudovito umetni no. Glede na intenziteto zvoka bi pripomnili, da je — posebno za klavirske recitale — nujno potreben v veliki dvorani koncertni klavir, to še posebno glede na akus- tične hibe prostora. Sicer kvaliteten, a premajhen klavir, ki je sedaj na razpolago, bi se odlično obnesel v manjši dvorani, kjer bi bilo možno pripraviti ustrezne komorne koncerte. S poudarkom barvnih fines sta umetnika lepo poustvarila tri Debussyjeve skladbe. Klavirska glasba Marija Kogoja predstavlja za slovenske glasbene poustvarjalce še dokaj ne-izorano ledino, zato smo z veseljem prisluhnili njegovi Dvojni fugi, pri kateri sta se pianista morala soočiti z vrsto tehničnih a tudi muzikalnih problemov. Oblikovala sta jo tehnično precizno, s posluhom za ekspresionistični stil, zlasti lepo pa sta razčlenila kompleksno poli fon.sko zgradbo. U-metniška poustvaritev tega čudovitega Kogojevega dela je predstavljala osrednji dogodek torkovega koncerta. Sodoona klavirska glasba ni po gost pojav v koncertnih sporedih, bodisi ker solist z njo ne seže po lovorikah ali ker ji širši krog občinstva ni naklonjen. Zato moramo umetnikoma izreči priznanje, da sta uvvstila v svoj koncertni s|x>red Hindemithovo Sonato, ki po ; voji glasbeni fakturi ne za ostaja za najboljšimi deli, kar jih je bilo nai isanih v novejši komorni glasbi. Interpretacija je smiselno podčrtala polnost dinamičnih in izraznih kontrastov sonate, ki se stopnjujejo zlasti v tridelnem tret jem stavku z zanimivim in mestoma izredno učinkovitim prepletanjem zvočnega gradiva med primo in secondo. -—d g— Čargo ni imel tiste nepretrgane stalnosti izraza, ki pogojuje popularizacijo uspeha in sam je bil kaj slab propagandist svoje umetnosti. Zato mu Steletova knjiga »Umetnost v Primorju* posveča samo dve besedi: »Slikar, karikaturist«, šijančeva «Sodobna slovenska likovna umetnost* pa komaj pičlega pol stolpca. Pohitimo torej z raziskavanjem njegovega dela, dokler so tu še njegovi sodobniki, sicer ostane nepopoln vsakršen prikaz začetka slovenske likovne avantgarde, ki se je, z izjemo ekspresionistov bratov Kraljev, odvijala predvsem v Primorju v štirikotu Pilon, Čargo, Černigoj, Špacapan. Špacapan me je v Idriji, kot svojega priviligiranega učenca, ki ga je že uvedel v futurizem bolje seznani! s sederfH^* Starejšim 24-' letnim Ivanom 'Čafgtfnv V tištefh 1922. letu je bil.Čargo vnet lutu rist, a se je v tem že svojsko spreminjal, kot pomnim, v oljnih kompozicijah abstraktne igre srpastih oblik, «kifelcev», kakor so jih zaničljivo krstili idrijski ma-lomeščani. To je bilo v letu, ko so v Trstu v Politeama Rossetti in v Gorici očeta futurizma Ma-rinettija, obmetavali z gnilim sadjem. Za javnost je beseda «futu-rist» pomenila pač isto kot norec. Verjetno pa je stik s težavnim življenjem rudarjev, ki jih je u-činkovito karakteriziral v risbah, ker so te pač lažje našle kupca, še bolj utrdil njegove levičarske nazore. Pozneje se je neštetokrat po-vračal v tematiko zagorskih in trboveljskih rudarjev, kar izpričuje Čargovo skoro bolestno socialno občutljivost. Ta je bila povod vsem njegovim nesporazumom in trpljenju v meščanski sredini, da je pričel iskati uteho ob vinu v gostilniški družbi, kjer je lahko z duhovitim sarkazmom dajal duš-ka svojemu razočaranju nad svetom. Ivan Čargo se je rodil 25. februarja 1898. leta' v Tolminu. Šolanje z goriške gimnazije je nadaljeval v Novem mestu, kamor se je družina zatekla v begunstvo, še pred maturo je moral kot frontni vojak doživljati vse grozote vojne. Ko se je vrnil na gimnazijo se je spoprijateljil z Božidarjem Jakcem, ki je iz vojske prišel domov v Novo mesto, a je maturiral v Idriji. O tem piše Jakac 19. januarja 1915. leta prijatelju pesniku Miranu Jarcu: »Seznanil sem se z dijakom beguncem Čargom, ki se zelo zanima za slikarstvo in ima izreden talent. Posebno v fantaziji in alegoriji najde največ izraza. Dobil sem vsaj enega človeka v Novem mestu, ki lahko z njim o slikarski umetnosti natančneje razpravljam ...» Že kot dijak je bil torej Ivan Čargo močno umetniško razgledan in vešč, predvsem napredno, ker je bil glavna opora Antonu Podbevš-ku, ki je zaslovel kot revolucionarno ekspresionistični pesnik dela «Človek z bombami* in okrog katerega so se zbirali mladi v Novem mestu, da bi v obnoviteljskem stremljenju, ki je zajelo povojno Evropo, pripravili tudi pri nas »revolucijo umetnosti 1920», kol so jo imenovali in ki je kmalu dobila konkreten izraz v «novomeškem tednu* s slikarsko razstavo, recitacijami in Kogojevo glasbo. Razstavo so nato prenesli še v Ljubljano in na obeh je pokroviteljsko sodeloval sam Rihard Jakopič, prvi novator slovenske likovnosti. Uspeh te razstave je spravil Jakca na praško akademijo, Čarga pa na akademijo v Rim, kjer se je seveda takoj povezal s futu-risti. Preživljal se je z delom v tovarni, bil soboslikar in pleskar, nakladal pesek ob reki Tiberi, saj od doma ni mogel pričakovati podpore, ker mu je mati učiteljica u-mrla v begunstvu, od strtih otrok pa sta oba brata študirala v Idriji. Kljub temu je bil poln mladostnega ognja. S kiparjem Žiko Lu- kičem sta poleti kolovratila po I-tali.ji in pristala tudi na Sardiniji. Doštudiral je v Firencah ob stalnem stradanju z žlico v žepu na lovu za «mineštrami», kot se tega spominja v avtobiografskem romanu »Vid* Cecilij Urban, kar je postal komunist Ludvik Oblak s potvorbo potnega lista Cecilije Urban, ki mu je omogočil beg v Rusijo. Po študiju se je Čargo skušal seveda zasidrati v Gorici. Na prvi povojni razstavi leta 1924 u-metnikov Julijske krajine, je bil prisoten s Špacapanom in Pilonom, Leto nato je razstavljal v Gorici Černigoj in Čargo se je bolje seznanil s konstruktivizmom. Sodeloval je pri milanski reviji »Energie futuriste* itd. Pri nas se je Čargo risarsko prvič predstavil v goriš-ki Mladiki leta 1922 s karikaturo Špacapana. Dočim je v isti številki Špacapan karikiral slikarja Bucika futuristično, pa opažamo pri Čargu, da je že tedaj dopuščal tudi drugačno slogovno izraznost in ta spremenljivost slogov bo značilna za vse njegovo nadaljnje delo. Toda naša, kot tudi italijanska javnost, je odklanjala vsako naprednost v slikarstvu. Špacapan je komaj životaril, Černigoj je pleskarji v ladjedelnici, a Pilona je preživljala njegova ajdovska pekarna. Vendar ne beda, ampak edinole stopnjevanje fašističnega preganjanja je končno spravilo Čarga v emigracijo. Tako se je v začetku leta 1927 pojavil spet v Ljubljani, o kateri je nedavno pred tem zapisal Bevk ob Kraljevi razstavi: »Ljubljana je mrtvilo starca, ki ne prenese ne futuristične pesmi ne moderne slike ...» Kljub temu pa se je Čargo vneto lotil dela, pri čemer so ga podpirali zlasti primorski rojaki. Tedaj so nastale na vsebino Župančičeve pesmi »Duma* suhe freske v hiši Silvestra Škrla in vrstili so se portreti, večinoma v risbi, gledališčnikov, pevcev in glasbenikov ter risbe v revijah. S Ferdom Delakom sta ustanovila sicer kratkotrajno, a skrajno napredno revijo «Tank», kjer so njegova dela kot npr. «Džungla» že čisto abstraktna. Slikal je tudi lepake za razne prireditve, tudi levičarske, in spominjam se, da mu ga je za ples «Čmobela reduta* kluba Primork ta kraljevsko honoriral ter še dovolil, da je original prodal na dražbi. Shajal je kar dobro, tako da se je, idealist, kmalu poročil s preprostim dekletom. To pa je večalo potrebe za družino, ki je naraščala (Čargo je imel 6 otrok). Poln upanja je odpotoval leta 1930 v Beograd na razstavo «Primorskih umetnikov Julijske krajine*, kjer je z deli prevladoval. Kmalu mu je sledila bili JPf druž.ina in Primorci so glavni podporniki njegove nosti. Zlasti višji državni u,'aCI f pisatelj Slavko Savinšck. Toda^s(f ' fi lii 6 »j tovna kriza v gospodarstvu P daj zajela tudi Jugoslavijo j” Čarga so nastopila leta suhih K* Malce si ie opomogel, ko 111 j k it je opomogel, ko Vladimir Bartol, ki je‘leta ij —81“ t. šel urejevat »Slovenski beoffS) tednik*, poveril ilustriranje J^j k Jedko duhoviti Čargo se je povzpel do take karikaturne ne, da so neko številko celo plenili. ^ Čargo je slikar, o katerem , ij It I . f, ži največ anekdot. Po ukin'tvl •< sta je zapadel v tako sirom® rt It da si je, ko si ni mogel kupih. ij dekoriral d ,. vih hlač, rdeče . Z (Jj bele spodnjice in jili nosil, ce ^ je taka istrs'ka noša. Je Pa. & ■ gična resnica, da je v enelT?njco i* ¥ mem dnevu odnesel v mrtva^j ti k trupelca dveh izhiranih otrok ^ ni zmogel pogrebnih stroškov-vel je v skoro praznem stanov3 ^ Morali so biti prav hudi čaSP,j tt se je leta 1937 iz prestolnice v “ z družino v malo Ljubljano- ^ antološki razstavi leta 1972 je j( otrokom. veliko olje mrtere z ouu,'“'.()| leta 1938 in še z elegantno narisani akti, ki kažejo na K u promis, a tudi odkrivajo v spričo odličnosti izvedbe, dej® da bi Čargo mogel slikarsko u L vati, če bi se le hotel malce P1 leščansf goditi okusu bogatega mescai^rtj Toda v njem je bilo vse P>'e -p «i trme tolminskih puntarjev, ** L ti je risal, kako napadajo in jo gradove in med katerimi - . čarno tudi njegov obraz. Preu. 1 čan levičar je z leti postaja' no bolj napadalen zlasti ob cu vina, tako, da ga je hotri^, letu 1940 policija izgnati no v Italijo in je le uvidevnos' katerih v Beogradu prepre ^ njegov izgon, upoštevajoč, o3 ^ umetnik in politični emigrant MILKO BAMBIČ (Nadaljevanje na 8. strani) imiiiiiiiiiiuii mm Minili iiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiMiiiiiiuiiiffiiiiiiriiiiiiiniiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM"1 PRED EKSPERIMENTALNO PREDSTAVO »VRTINCA* V SS posebno, če nam pošlje nas'0 če to želi, (j.k.) A , kot>čna livni jak selekc__________ ___________ KVef|'k0 bomo iskali službo in je ?e bomo dobili.* uit 'ična ltlCna ' šestica Je naša pra-»(■ % *®hteva, saj nas ne more 1 - ‘s in le našo šolsko usodo in ^.bodočnost*. fekov *n Podobne so trditve di-iCes na milanski strokovni šoli l%re Correnti*. kjer se je v Lau februarja začela dijaška ‘jj, ^ni n *^a' fobrat na drugačni lanska, katere glavna l(tej8 je bila «politična šestica*, lj L Zahteva, da dobijo vsi dija-'j, iJinjp om° ne glede na njihovo 1^:° Pripravo in seveda končno tj]' Ta kontestacija, katero so i>ki tem vodili «avtonomni» di-r'f HoleVj?r nekateri pripadniki skraj-k%»arsl kjer je vsebina bistve-V’ Pomena. jij4,.?kor ne smemo jemati kon-ij 'J® na šoli »Correnti* kot kvSt,0samljen primer, ki je nastal iolj'7 naključno. Stanje -na tej 'sa ■ 'e vidna konica tistega ka tsb veren izraz tiste brezizhodni Lt, kateri je trenutno italijan- ski sistem, k 'a “"testacija prav sedaj, ko je * ni naključno, da je nastala i|aij .aj letili že drugič spodletel lilij1 P°'zkus «globa!ne rešitve* (r,nskega šolskega sistema, ki u1tak obsojen na ■ vs$( tfelni tl Peb. saj sploh ni resno upošte-t|a j ke dejanske vsebinske reforme Milimo najprej na pooblašče- ""C re’nato pa ®e na p°letn° tljj afornio*. ki predvideva oz-v namesto ocen), e ni naključno, da se je \ S Protest začel prav v Mila-kiaj.Jer je socialna problematika obilice brezposelnih ali podli laai'1 delavcev, zelo izostrena t az®dnje ni niti naključno, da lotJ? Protest razvil v taki šoli, J® »Correnti*, katero obisku-l ®n 1200 dijakov, od katerih - *h 80 odst. sinov proletar- j. _ ti lijaLav'l° neupravičenih odsotnosti ija|(j , (do 60 odst.), saj gredo i« jj^a tej šoli je vsak dan veli- !iir | ; _ zJutraj raje na trdo in pod tpjf?0 delo težaka na bližnjo že-llijhj 0 Postajo Garibaldi ali v [•k ” skladišča, kot pa v šolo. >t)ja 8°Porečnem dejstvu, da je ta t ^Pnava tovarna brezposelnosti, Hf0ga se dijaki tudi sami prav »leti čavedajo, je mogoče razu-kako je zahtevo »politične ** ta narekoval obup tistega, ki lfetUh sv°iega stanja in svoje v Pne bodočnosti. kta ^ej šoli so. profesorji že tri H ndeljevali »politične šestice* m dijakom, katerih niso ni-\t Pali, ker so bili pač vedno Nčji1.- 0 tem pa so vsi vztrajno IC1, Od ravnateljice šole Gio-fSoH Origlio Caselli pa do pro-(cvt in dijakov, kar dokazu-»tl(ta je strukturalni in vsebinski J te šole tokrat dosegel le N c nekega stanja, ki je tlelo Apelom. To pa se je zgodilo N|( 1ekaj dnevi, ko je javnost rerjsj. časopisov in informacijskih ki6V. zyedela, da so nrofesor ni hotel dajati »politične še-\ ' spodili iz šole, še prej pa olfh 't'-’ da ga bodo vrgli sko-k n°- in zahteva dijakov šole 'kjl^ntU se je, kot že rečeno, raz-'Vai^ Pa nekatere druge šole ter iz-šli “Svilne razprave o umestno-^^,PJ take zahteve. Tudi na na-S ,°V(-'nskih višjih šolah je bilo aki 'n profesorji še precej ° tej »politični oceni*. Da Di Nes .kako gledajo napi dijaki, °rJ' in ravnatelji na to vpra v? fpi’r,-Srn° 'zvc'deli nekakšno lete-^'anketo in povprašali za mne-fi ^aturante realne gimnazije Su-SrtijPtnt, Aleksandra Korena in ovolka ter dijaka učiteljišča '»ergoleta, profesorja na stro-šoli in učiteljišču Borisa % J.a: profesorja na trgovski a lj., 'P Boruta Deška, profesorico r Marto Ivašič ter ravnate-J^i.teljišča prof. Egidija Košuto. • at' dijaki in profesorji so šolske snovi ter pri partecipaciji v šolskem življenju. Seveda moramo razlikovati med politično oceno pri srednji šoli, ki je obvezna, in pri višji, ki ni obvezna. Kdor se vpiše na višjo šolo sprejme pač neko od govornost, katere se ne sme nato otresti. Poleg tega pa je treba i skati neki dialog med profesorji in dijaki, tega pa ne dosežeš ne s «pi>-litično šcstico* in seveda še manj z nasiljem, kot se je dogodilo pred kratkim na liceju »Correnti*. Aleksander Koren: Mislim, da problema italijanske šolske strukture ni mogoče reševati s »politično šestico*, ker ne bi rešila ničesar: nasprotno bi celo zaostrila že tako neznosno stanje nezaposlenih, ki bi bili nezaposleni z diplomo. Ne gre za red, treba je spremeniti odnose v notranjosti šolskih struktur. Red je še vedno spodbuda, da se dijak uči, zato mora biti zaslužen. Politična o-cena bi torej bila le neki začasen ukrep, ki pa bi v najboljšem primeru pustil stanje tako kot je. Sandi Volk: Strinjam se z zahtevo po »politični šestici*, saj odraža stremljenje po šoli v brezrazredni družbi v kateri bi po končanem šolskem letu vsi imeli enake možnčsti. šola je danes zaostala struktura daleč od realnosti, zato pa ne sme opravljati kakršnekoli selekcije, ki bi pomenile krivico. Fabio Gergolct: Odvisno je od tega, kako na to zahtevo gledamo. Načelno bi se lahko strinjal s politično oceno na srednji, torej obvezni šoli, nikakor pa ne na višji, ki ni obvezna. Kdor se vpiše vanjo mora pač študirati in sledili lekcijam ter si na koncu oceno zaslužiti. Teh zahtev ne bi na vsezadnje niti jemal resno, saj »avtonomisti* poleg tega zahtevajo še politično znižanje tarif, nekakšno »proletarsko razlaščanje* in še drugo. Boris Štrekclj: Najprej je treba ločiti srednjo in višjo šolo, ker je srednja obvezna kot obvezna šola poglavje zase. Neobvezna, torej višja šola bi morala dijaka usmerjati v proizvodnjo in ga za ta namen usposobiti, če torej damo vsem dijakom zadostno oceno, s tem še ne rešimo problemov revnejših družbenih slojev, ki to zahtevajo prav zato, da bi se prej zaposlili. Bogatejši bi bili v vsakem primeru v prednosti ter se seveda tudi prej zaposlili. Vemo da današnja« šolska- jiitruljtura ne' prlphaviMiijsntov, da M' lahko aktivno stopili v proizvodnjo. In naša naloga je prav ta, da se borimo za bolj kvalificirano šolo, tega pa prav gotovo ne bomo dosegli, če bomo zahtevali šestico za vse. To po mojem mnenju samo razvrednotiti diplomo, ki že itak malo velja. Ta zahteva je torej absurd, ki lahko samo zaostruje problem ali ga v najboljšem primeru odloži za nekaj let, ne pa reši. Borut Deško: Načelno se ne strinjam s tem splošnim izenačevanjem. To je navsezadnje krivica, ki se v malem odraža v razredu, v širšem šolskem okviru ter nato v družbi. Prva posledica »politične -šestice* je po mojem mnenju razvrednotenje diplome. Če se že borimo proti razredni šoli, kjer je bogatejši vedno in povsod privilegiran, se ne moremo strinjati s tako zahtevo. Na naši šoli smo v razredu že govorili o tem problemu, vendar se dijaki niso do voli kritično izrazili. Marta Ivašič: Glavna naloga današnje šole je ta, da nudi dijakom take inštrumente, da bodo lahko razumeli svoje okolje in da se bodo znali vključiti v pozitiven odnos do njega. To je važno predvsem za tiste dijake, ki drugače izven šole takih sredstev ne morejo pridobiti. Danes v glavnem šola ne nudi teh inštrumentov, nudi pa kos papirja, torej končno diplomo. Pravilna pot boja proti taki šoli je torej boj za te nove inštrumente torej predvsem za novo vsebino, šola je v zadnjih letih šla v smer neke vse večje popustljivosti, ni pa običajno znala vzpostaviti novega. »Politična šestica* pa ne gre V smer novega znanja, ki bi nudilo omenjene inštrumente; je torej v svojem bistvu konservativna. Egidij Košuta: «Politična šestica* je po mojem mnenju pravi nesmisel. Vsaka razvita družba ne-glede na politični sistem, poveri določenim ustanovam oz. šolam vlogo splošne in poklicne izobrazbe svojih mladih članov. Gre za to, da te šole pripravijo kadre, ki so potrebni, da družbeno - ekonomski sistem deluje. »Politična šestica* je zahteva, da vsak dijak, ki obiskuje določeno šolo, dobi zadostno oceno, neglede na pridobljeno znanje in pripravo. Že sam izraz »politična šestica* je torej absurd, saj predstavlja družbeno prevaro in je V bistvu »ne- politična šestica*. Po istem kriteriju bi lahko delomrznež, ki živi v brezdelju, zahteval isto plačilo kot delavec, ki vestno opravlja svoje delo. V svoji dolgi pedagoški praksi sem ugotovil, da si sami dijaki želijo pravično sodbo o znanju ter na splošno ne cenijo tistih profesorjev, ki iz demagogije ali bojazni kar ponujajo šestico. Drugo vprašanje pa je konkretno delovanje šol, ki bi morale ustrezati zahtevam sodobne družbe ter sloneti na pravilnem usmerjanju mladih ljudi z njim ustrezno šolo. DUŠAN JELINČIČ DOPIS SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE ŠOLSKEMU SKRBNIKU Slovenščina naj končno postane uradni jezik na slo venskih šolah Vprašanje rabe slovenščine na slovenskih šolah bo predmet poglobljene razprave v sindikatu jutri ob 17. uri Vo Sr,ff'asno odklonili »politično kot sistem boja za demo-iolo, motivacije pa so bi iejj|pj različne. Odgovor smo za Z zakonom štev. 517 z dne 4. avgusta ’77 so na obveznih šolah o-sebnost.n listi -zamenjali spričevala. Učenčev šolski uspeh naj bi bil zabeležen v obliki mnenja na mesto številke. Taka rešitev je pedagoško veljavnejša, vendar ni' lahko izvedljiva, ko niso dovolj jasni kriteriji, po katerih naj bi učitelji mnenja sestavljali. Vprašljivo je že dejstvo, kako naj se ustrezna obiika ocenjevanja uveljavi v take neustreznem šolskem sistemu. Člani Sindikata slovenske šole v Trstu so na svojem občnem zboru decembra 1977, ko so osebnostni list zavrnili, opozorili javnost na pomanjkljivosti obrazcev za vrednotenje učencev in na postavke, ki jih je minister z uvedbo takih obrazcev kršil. Svoj sklep so šolniki utemeljili s splošnimi argumenti, da učitelj nima pravice učencev popisovati, da novi način vrednotenja v bistvu ne spreminja dosedanjega kvantitativnega ocenjevanja in da ni izraz spremembe v načinih poučevanja in ciljih dela na* fclfh. Izpolnjevati obrazce p6 ml ms trških navodilih, ki so v okrožnici štev. 319 z dne 29. novembra '77 postala nasveti, bi bilo skratka le v breipe , učiteljem in v škodo učencem. Res je, da je na pritisk javnosti in sindikatov minister odstopil od svojih začetnih zahtev. Pristal je na to, da tajništvo izpolnjuje prvj splošni del osebnostnega lista, da si u-citeljski zbori sami določijo kriterije, po katerih naj se osebnostni listi -zpolnjujejo in priznal ugovor, da je na šolah, kjer sodo - psihopedagoška služba ni prisotna, nesmiselno popisovati informacije tega značaja. Tudi beleženje mesečnega opazovanja učencev postane neobvezno. Ob razlagi, kako naj se izpolnjujejo navodila v zvezi s pisanjem obrazcev, ki jo minister daje v zgoraj navedeni okrožnici, odpade nekaj argumentov proti obrazcu. Za slovensko šolo ostane pa odprto načelno ,vprašanje in to je pravica do rabe slovenščine v šolskem poslovanju. Osebnostni list bi namreč ne imel uradnega značaja, ko bi bil izpolnjen samo v sloven ščiri. Učitelji naj bi torej obrazce pi šali v italijanščini, slovenske pre- PRIPRAVE ZA NOVO SEZONO Okrepljena kulturno-prosvelna delavnost PD Tabor na Opčinah « V odbor društva bosta kooptirana tudi predstavnika Banov in Eerlugov - Spomladi izlet na Vinico S^.1 v neformalni obliki. h q"7l n -------------- *>ertot: Osebno se ne stri-s «Politično šestico*, saj ne S»n:av!ia naprec napredka, pač pa dege Šolskem uspehu bi se dijaki. itak šibkega šolskega ttr> Ob zagotovljenem konč Sljjf' Profesorji, dosti manj po Pri dojemanju oz. podajanju Prejšnjo sredo se je sestal na prvi redni seji novoizvoljeni odbor PD Tabor. Seja. ki jo je vodila predsednica Stanka Hrovatin, je bila živahna in polna obetajočih načrtov za novo sezono. Upoštevajoč tudi nekatere predloge, ki so prišli na dan na občnem zooru društva, je odbor ~ temeljito obravnaval bodoče delo. ki bo, če bo steklo, zelo razgibano, kot ie st cer v navadi tega društva. Po razdelitvi odgovornih mest v odboru, ,je odbor pristopil k imenovanju ožjih delovnih skupin za vsak društveni odsek oosebej. Namen teh je. da vodi in nadzira potek začrtanega dela v svojem odseku, da ne bi prišlo do neza želenih zastojev. To bd v veliko oporo glavnemu odboru, ki ie v celoti že itak vreobremenjen. Veliko skrb ho društvo posvetilo v tem letu včlanjevanju novih elanov. ker je še vedno nemalo domačinov, zlasti mladine izven društva. Opravljena bo tudi anketa med člani, da bi zvedeli, kai si od društva najbolj želijo, kar naj bi društvo v mejah možnosti tudi upoštevalo. Okrepili se bodo stiki z mladino, začenši pri mlajših in jih vključili v odseke, ki j itn bolj vode pa kvečjemu dodali, prevzeli naj bi si torej dvojno neplačano ureme in sprejeli načelo, po katerem ie italijanščina uradni jezik tudi na šolah s slovenskim učnim jezikom. Sistem dvojezičnosti, ki je veljal za spričevala, prvič ni ustrezen, ker je izpolnjevanje ohrazcet bolj zahtevno, drugič gre tu . za načelni princip, da se uveljavi slovenščina v odnosih znotraj šole in v odnosih šole s šolsko upravo. Sindikat slovenske šole je zato na svoji zadnji seji 2 a vzel stališče, naj bodo dvojezičr.' samo'tisti dokumenti, ni so namerjeni javnosti. Ker pa šolniki ne uživajo nobene doklade, ki bi jim prevajanje poplačala, niso zaenkrat dolžni izpolnjevati dokumentov dvojezično. V tem smislu je SSŠ poslal šolskemu skrbništvu v Trstu naslednji dopis: Šolskem skrbniku v Trstu. Odbor SSŠ v Trstu je ob primeru ocenjevalnih obrazcev vzel ponovno v pretres vprašanje rabe slovenskega jezika v poslovanju šol s slovenskim učnim jezikom. Po izčrpni,, gagpravi, ki se bo še nadaljevala v razširjeni obliki, se je oblikovalo sledeče stališče: 1. Vsi spisi notranjega značaja, vključno s sporočili družinam u-čencev in vsej slovenski javnosti, so izključno v slovenskem jeziku; 2. Dopisovanje med šolami s slovenskim učnim jezikom, s perife-rično šolsko upravo in s krajevnimi ustanovami je praviloma v slovenskem jeziku: 3. Spisi namenjeni celotni javnosti, kakor zaključni izkazi, maturitetne diplome za obvezno šolo, so dvojezični. V neposredni zvezi z izpolnjevanjem osebnostnih o-brazcev je odbor SSŠ osvojil mnenje večine članstva, da je šolsko osebje dolžno izpolnjevati navedene liste samo v slovenščini, ker ne uživa posebne doklade, predvidene drugod v državi za učno o-sebje, ki v službenih odnosih uporablja dva jezika. Da bi problem o rabi slovenščine v šolskem poslovanju boljše razčlenili in se domenili za nadaljnje akcije, vabi SSŠ vse svoje člane na razširjeni sestanek, ki bo v ponedeljek, 20. t.m., ob 17. u-ri,, v, Gregorčičevi dvorani,v Ul. sv, < Frančiška 20. V. J, ŠE NEKAJ MISLI K NOVEMU DEŽELNEMU ZAKONU Zakon o strokovnem izobraževanju ne ustreza družbenim potrebam Pozitivna v njem pa so tista sprejeta dopolnila, ki zadevajo izobraževanje tudi v slovenskem jeziku V našem dnevniku smo-n prejšnjih dneh veliko pisali o v deželnem svetu izglasovanem zakonu o strokovnem izobraževanju. Z zadovoljstvom smo pozdravili, da so bila. čeprav le v zaključni fazi razprave v deželnem svetu, sprejeta dopolnila za strokovno izobraževanje tudi v slovenskem jeziku. Zdi pa se umestno spregovoriti še nekaj splošnih besed o strokovnem izobraževanju. V prvi vrsti je naloga strokovnega (poklicnega) izobraževanja, da usposobi, prekvalificira, specializira in vsestransko, na sodoben način, dopolnjuje delavce — posebno mlade — v raznih gospodarskih vejah od industrije, obrtništva pa do kmetijstva, trgovine itd. Poleg tega mora strokovno izobraževanje biti stalno v tesni povezavi s splošnim gospodarskim načrtovanjem, saj nam le pod tem pogojem lahko zagotovi maksimalno zaposlenost P določenih gospodarskih panogah, če je smoter strokovnega izobraževanja tudi ta. potem mora obstajati tudi trdna vez ne samo med strokovnimi tečaji in gospodarskim načrtovanjem, ampak tudi z javnim šolstvom, s katerim je že moč usmerjati mlade na razne še «nepokrite» sektorje. Na podlagi tc povezave — ter s pravilnim in dolgoročnim načrtovanjem, lahko vnaprej omilimo pereč-problem brezposelnosti mladih. Ugotoviti moramo, da strokovno izobraževanje v minulih letih, ko so v' naši deželi za to skrbele ENAhC, 1NAPL1 in 1NIASA, ni bilo na zadovoljivi ravni. Strokovno izobraževanje je bilo namreč vse premalo povezano z zunanjimi činitelji delavskega in šolskega področja ter se je nanašalo v glavnem le na mladino — bolje rečeno na dijake, ki so končali obvezne šole in so bili na pragu prve zaposlitve. Ti poklicni tečaji so bili vrhu vsega organizirani nenačrtovano in na medseboj nepovezen način, ampak le po uvidevnosti posameznih javnih ali zasebnih ustanov. S takim neorganiziranim načinom delovanja si je težko zamisliti, da bi lahko strokovno izobraževanje vsaj delno rešilo problem mladinske brezposelnosti. Treba bi bilo namreč vse zadeve, - ki sodijo v ta okvir in potrebe delovne sile, temeljiteje preučiti. V uvodnih mislih smo že omenili, da pomeni strokovno izobraževanje tudi prekvalifikacijo delavca. To se pravi, da če delavec po določeni delovni dobi želi na delovnem mestu napredovati in se izpopolniti, lahko to doseže s pomočjo posebnih strokovnih tečajev. Teh tečajev v minulih letih ni bilo — ali če so bili, so bili nezadostni in povsem na nezadovoljivi ravni. Temu pa je treba posvečati večjo pozornost. Sveži deželni zakon o strokovnem izobraževanju (izglasovan z glasovi KD in PSD/) ni doprinesel k vsemu temu tistega preobrata, ki ga zahteva se-1 danje gospodarsko stanje v naši deželi. Tri ustanove, ki so v preteklosti imele nalogo urejati usposabljanje za poklicne potrebe, so bile ukinjene in njih mesto je prevzela na novo ustanovljena ustanova 1RFOP (Istituto Regionale per la Formazione Professionale), ^i. bo p bistvu- enaka prejšnjim. Zakonskemu osnutku ja\ upravičeno nasprotovala ie od vsega začetka levica (KPI, PSI), skupno z deželnim enotnim sindikatom CG1L, C1SL, UIL, saj so ugotovili, da ne ustreza sedanjim razmeram v naši deželi. Poleg tega so trdno zagovarjali stališče, da morajo pristojnost za strokovno izobraževanje prevzeti posamezne pokrajine ne pa dežela, če hočemo, da bo strokovno izobraževanje v skladu s potrebami določenih območij. Pozneje so temu zakonu nasprotovali tudi deželni svetovalci PRI in MF. Kaj pa pomenijo za slovensko etnično skupnost v Italiji izglasovane spremembe o strokovnem izobraževanju v slovenščini? Prav gotovo je to važna pridobitev za našo manjšino, saj se s tem dopolnjujejo naše šolsko-vzgajne strukture. To pomeni tudi korak naprej v boju proti raznarodovanju, saj stalno ugotavljamo, da je pravzaprav delavska mladina najbolj podvržena asimilacijskemu pritisku. - . Važno pri vsem tem je tudi dejstvo, da se bo slovenska mladina lahko seznanila s slovenskim strokovnim izrazoslovjem v posameznih poklicih, kar ji v preteklosti ni bilo omogočeno. To je zelo koristno za nas in tudi za ^celotno našo deželo, ki bi morala biti mošt med obema državama, saj strokovno izrazoslovje v slovenskem jeziku doprinese vsekakor do boljšega medsebojnega razumevanja pri posameznih trgovskih izmenjavah ter ostalih meddržavnih poslih. Zaslugo za strokovno izobraževanje v slovenščini imajo deželni svetovalci KPI, SSk in PSI, ki so predložili k deželnemu zakonskemu osnutku posebna dopolnila, zaslugo pa ima tudi KD in drugi, ki so za dopolnila glasovali in tako omogočili njih sprejem. Kaj predvidevajo ta dopolnila? Slovenci bomo imeli najprej v deželni komisiji, ki bo izvajala program strokovnega izobraževanja, svoje predstavnike. Izredne važnosti je za nas 15. člen zakonskega osnutka, ki govori o posebnih tečajih. S sprejetimi popravki bodo ti tečaji tudi v slovenskem jeziku. In še 22. člen, s katerim deželni svet priznava za upravitelje centrov poklicnega izobraževanja tudi tiste ustanove, ki so odraz slovenske družbeno-politične stvarnosti. Nedvomno pomenijo ta dopolnila pridobitev za našo narodnostno etnično skupnost v Italiji, sedaj pa je veliko odvisno tudi od nas samih, kako bomo znali izkoristiti dane možnosti. Zato se morajo neposredno zavzeti razne naše družbeno politične (gospodarske) ustanove, zlasti pa slovenske občine, ki lahko v medsebojni povezavi in sodelovanju priredijo vrsto strokovnih tečajev v slovenščini. Posamezne strokovne tečaje je potrebno izbirati po uvidevnosti', zlasti z vidika potreb določenega območja. Prav gotovo pa za naše razmere lahko predvidevamo, da so ti tečaji v slovenskem jeziku prepotrebni za kmetijstvo, obrtništvo, trgovino, industrijo itd., to se pravi na gospodarskih področjih, kjer je slovenska delavska mladina najbolj vključena. '1 ' IGOR KOMEL miiiiiiiuiiiiiiiiiii mmm miiiiV^liimiiiniiiKi,.....um......................mm.........umiki......immimili........mmmminmmmimii(Wirmmm................................................................................................................immmmmmmmn SM '/////'///,, //////z//////////// Vitamini v prehrani živali ležijo. Prav iz tega razloga je predvidena vrsta filmskih in dia-slikovnih večerov z ustrezno razlago. da bi mladina in tudi stare, ši lažje razumeli vsebino predstave ali predavanja. Zvrstila se bo tudi vrsta slikarskih razstav domačih umetnikov in dveh iz matične domovine Poskrbljeno bo tudi, da bo mladina spoznavala glasbo od klasične do današnje z ustrezno razlago avtorjev samih ali glasbenih strokovnjakov. Novoustanovljeni pevski zbor že pridno vod- in si je zadal za nalogo prekositi mo škega ki se je že uveljavil s svojimi nastopi doma in v matični domovini. Dela bo dovolj 'udi za dramsko skupino in z malim hale lom ter toliko drugega za razne priložnosti in proslape. Na koncu, da se ne bi nekateri kraji blizu Opčin čutili zanemarjene, bo v odbor kooptirana članica od Hanov in v najkrajšem času še predstavnik Fcrlugov. Z izleti bo društvo začelo z lepimi vremeni :v - :•vi naj bi bil na Vinico, rojstni kraj našega Župančiča. katerega stoletnico rojstva proslavljamo prav letos Z Tabor Vitamini so organske snovi, ki so živalskemu organizmu neobhod-no potrebni. Čeprav organizmu ne nudijo energije, sodelujejo pri vseh važnih preosnovnih procesih. Pri pomanjkanju vitaminov moramo ločili: popolno pomanjkanje, tedaj govorilno o avitaminozi, relativno pomanjkanje in govorimb o hipovitaminozi. Primeri popolnega pomanjkanja enega ali več vitaminov je danes redek primer, medtem ko so lažja pomanjkanja (hi povitaminoza) v praksi številnejša. Pri hipovitaminičnih živalih o-pazimo manjši prirastek, slabšo proizvodnjo mleka, zmanjšano odpornost organizma in plodnostne motnje. Organizem ne potrebuje vedno i-ste količine vitaminov. Potreba se poveča predvsem v zadnjem obdobju gravidnosti in med proizvodnjo mleziva (kolostrum). Mlezivo, poleg večjega procenta suhe snovi, beljakovin, kalcija in fosfora, vsebuje tudi vačje količine vitaminov kot navadno mleko. Samo vitamina A je desetkrat več kot v poznejšem mleku iste krave. Tudi za razvoj plodu potrebuje organizem večje količine Vitaminov. Novorojena žival je tem bolj od porna, čim pravilnejše je bila pre-hranjevana mati. Posebno vlogo i-grajo vitamini v predporodnem obdobju, saj prav v tem obdobju plod pridobi največ na teži. V primeru, da mati z mlezivom ii. nato z mlekom ne zadosti vitaminskim potrebam novorojene živali, se nevarnost hinovitaminoz poveča. Razumljivo je, da tudi mlade živali v obdobiu razvoja in rasti potrebujejo veliko več vitaminov od odrasle živali. Vitamini se v organizmu deponirajo predvsem v jetrih-. Zaloge so nasplošno majhne, vendar pa zadostne če je preskrba pomanjkljiva le za kratek čas. Pri kravah molznicah je problem pomanjkanja vitaminov vezan na okolje, v katerem živali živijo in na količino proizvedenega mleka. V intenzivni reji krave proizvajajo velike količine mleka. Razumliivo je, da je žival, ki letno proizvede 5000 do 6900 litrov mleka bolj podvržena hipovitami-pozam. od krave z letno proizvodnjo 2000 do 3000 litrov ali še manj šo. Govedo pridobiva vitamine pred vsem z rastlinsko krmo in s pomočjo mikroorganizmov v vamou. V nredželodnih se nahajajo bakterijske in glivične populacije ter bogatim načrtom želimo PD rijske . in glivične populacije ter * tudi bogato bero. v. t. | enoceličarji. Ob rojstvu živali ne najdemo mikroorganizmov v pred-želodcih. Množina teh raste s starostjo živali in se naglo poveča z začetkom uživanja rastlinske krme. Ta mikrobna populaciji razkraja vsebino vampa in ustvarja hranljive snovi ter energijo. Poleg tega sintetizira veliko število vitaminov. Če vampova vsebina tehta 60 do 70 kg, odpade na mikroorganizme od 3 do 7 kg, odvisno od zaužite krme. Vitamin A je eden najpomembnejših. Potreben je za normalno rast, vzdrževanje, proizvodnjo mleka in reprodukcijo živali. Pri pomanjkanju obstaja - nevarnost, da se v čredi razvijejo nekatere kužne, zajedavske in vzrejne bolezni. Prežvekovalci dobivajo vitamin A predvsem z zeleno krmo. Značilnost je v tem, da z zeleno krmo ne dobijo pravega vitamina A. V krmi najdemo provitamin A (karo-tini), ki se pretvori v črevesni sluznici in v jetrih v pravi vitamin A. Največ karotinov (provitamin A) vsebuje zelena krma. Povedati moram, da so karotini občutljivi na ultravijolične žarke in na olc-sidacijska sredstva (svetlobo, vročino, kisik). Zato bo odvisno od načina in hitrosti uskladiščenja koliko karotinov bo seno vsebovalo. Pri vsakdanjem uskladiščenju sena po petih do sedmih mesecih, se razkroji približno 50 do 70 odst. karotinov. Čeprav se velik odstotek karotinov . uniči, jih pri pravilnem uskladiščenju še vedno o-stane dovolj. Problemi pri slabem uskladiščenju. Pokvarjeno ali od dežja izprano seno ne vsebuje skoraj nič karotinov. Pozno košeno seno izgubi precejšnji odstotek karotinov in po petem, šestem mesecu usklad;ščenja skoraj popolnoma izginejo. Znaki pomanjkanja se kažejo v »večerni slepoti*, plodno-stnih motniah in abortusih, zasta-janju trebila, itd. Če krmimo živali z zeleno krmo, pridobijo zadostno količino vitamina in tudi rezervo za zimo. Pozimi moramo krmiti z dobrim senom in priporočljivo je seno lucerne, ki je bogato s karotini. Za vedati se moramo, da je organizem v mesecu marcu in aprilu najbolj deficitaren na vitaminu A. V naslednjih mesecih, predvsem s pašo se raven vitamina dvigne. Govedo v naših kraiih je v začetku spomladi pomanjkljivo preskrbljeno z vitaminom A. Pomanjka nje z lahkoto odnravimo. V prvi vrsti moramo paziti, da pravočasno kosimo in uskladiščimo seno. Nato je priporočljivo, da govedu dodajamo vitamin A ali bolje vitamina AD3 drugi al; tretji dan po rojstvu v mleku ali vodi. Znano je, da vitamin D uravnava preosnovo kalcija in fosfora v organizmu in sodeluje pri odlaganju mineralov v kosti. Pri pomanjkanju vitamina D nastopajo motnje v gradnji skeleta in se lahko javljajo tudi živčne motnje. Mlajše živali postanejo rahitične, starejše kostolomne. Govedo prejme vitamin D v obliki provitamina. Ta se pod vplivom utravijoličnih žarkov v podkožju spremeni v vitamin D3. Paša in dobro osvetljeni hlevi pre-venirajo hipovitaminezo D. Zavedati pa se moramo, da navadno okensko steklo ne prepušča ultravijoličnih žarkov. Seno, posušeno na soncu, je odličen vir vitamina D. Na preventivo moramo predvsem pomisliti v pozri zimi in zgodaj spomladi. Posebno pozornost moramo posvetiti visoko brejim kravam, živalim v visoki lak-taciji in teletom. Pri vitaminu A smo omenili, da je preventivno bolje dodajati vitamina ADa. S takim dodajanjem se izognemo pomanjkanju obeh vitaminov. Preventivno delujemo na rahitis, ko-stolomnostjo in živalim povečamo odpornost proti mnogim boleznim. Vitamin B kompleksa in vitamin K, sintetizirajo mikroorganizmi v vampu. Ostali vitamini imajo minimalno važnost pri reji goved, zato jih na tem mestu ne bi o-bravnaval. Če se hočemo izogniti pomanjkanju 'dtnminov in mineralov moramo težiti k proizvodnji čim bolj kvalitetne krme. Pisma uredništvu ZAKAJ V TRBIŽ? Uredništvu Primorskega dnevnika Časnikarska ekipa slovenske radijske postaje TRST A, kljub večkratnim opozorilom, že dalj časa samovoljno spreminja prislovno določilo kraja za Trbiž. Pri poročilih je na dnefoi* m redu: v Trbižu je zapadlo 50 cm snega, v Trbižu še rahlo sneži, v Trbižu so namerili 16 stopinj pod ničlo itd. Slovenci v Kanalski dolini, tu mislim na domačine iz Dipalje vasi, Ukev, Ovčje vasi in žabnic, gredo NA TRBIŽ. Bili so NA TRBIŽU. Kupili so bla^o NA TRBIŽU. Že stoletja ustaljene oblike ne more in ne sme nihče spremeniti, tudi radio Trst A ne. Saj Tržačani vendar ne bedijo v Opčine, v Dunaj in v Jesenice, ampak na Opčine, na Dunaj in na Jesenice. Skrajni čas je, da s tem nehajo. Hvala za gostoljubnost! Salvatore Venosi — žabnice MINIČEKI — PROBLEM Spoštovani Primorski dnevnik! Miničeki, ki so jih svoj čas iz-, dale banke, postajajo problem. Gospodinje pri nakupovanju imamo z tljimi sitnosti. Raznesle so se govorice, da celo banke jih ne sprejemajo več. Danes zjutraj sem prisostvovala diskusiji, kj je nastala, ker ena izmed nakupovalk ni hotela sprejeti ______________ miničeka za 50 lir, trgovka pa ni mj z(jj da jmatc prav. če rečete, da imela kovanca. I je lastnik bara, ki je raztrgal mi- V pogovor so posegle prisotne z niček na koščke, pripomogel k te-raznimi pripombami. Ena je trdila, j mu je banka, ki je izstavila da v baru, ko je plačala zapitek, zadevni ček, obogatela za 50 lir. je gospodar sicer sprejel tudi tak miniček, >a ga je pred njo raztr- kašo skuhal, bi jo po vseh pravilih moral tudi pojesti. Ali pa je to le prostovoljni davek bankam? Gospodinje bi rade poznale pravila. Gospodinja (Sledi podpis) • • » Spoštovana gospodinja, miničeki ne predstavljajo več problema, rekel bi, da odhajajo iz' mode. Miničeki so stopili pred par leti v promet iz neke tedanje nuje: zaradi skoro popolnega izginotja kovanega denarja iz prometa. Ta-kvj so postali meda. Banka za banko jih je izdajala in stavljala v obtok, da bi zadovoljila lastno kiien-telo in postali so predmet zbiranja s strani numizmrtikov in filatelistov in s tem je že 'nastala tudi špekulacija večjega ali manjšega obsesa. Z ozirom na njihov majhen format, na kvaliteto papirja, na nepazljivost potrošnika, ki jih ne spravi skrbno v denarnico, temveč jih zvije po žepih, se miničeki zelo hitro tržejo in izrabijo. Zaradi tega jih nekateri odklanjajo. Bančni zavodi, ki so jih izdali in torej jamčijo njihovo kritje, so jih dolžni sprejeti in vnovčiti. Seveda, da le niso raztrgani ali razcefedrani. Izdaja kovancev po 200 lir in zagotovijo, da bo odslej vedno več kovancev v obtoku (?), zavirata emisijo novih miničekov. Kar zadeva Vaš zadnji stavek o prostovoljnen davku bankam, se gal, češ, to ni noben denar. Nakar je trgovka vzkliknila: «V barih imajo večjo maržo in si to lahko privoščijo, če se jim ljubi. Jaz tega ne morem početi, pa se mi tudi ne zdi pametno.* Mislim, da ima prav. Kdor je to Janku Furlanu - prva nagrada za umetniško fotografijo v Beogradu Prejšnjo nedeljo so v Beogradu odprli četrti tradicio- • nalni sejem kulture, umethos-li in znanosti pod naslovom «Zi mske čarobnosti». Poleg drugih zanimivih pobud, kot so na primer prikaz postfestival-skih filmov beograjskega Fe-sta, izdaje listov Politike in Vjesnika itd., je bila na sporedu edinstvena manifestacija fotografske umetnosti, ki je prikazala 47 kompletnih del profesionalnih fotografov iz vsega sveta. Posebno pozornost je vzbudila kolekcija Mai-son europeenne de la photn- graphie. ki je pod naslovom «Tri celine» prikazala delo fotografov Paula Stranda, Hide-kija Fudžija in Nikole Rado-ševiča. Prvo nagrado sejma pa je osvojil naš fotograf Primorskega dnevnika •Janko Furlan, ki je prikazal fotografijo z izjemno čisto in precizno bar vno tehniko. Janku Furlanu vse naše čestitke za izjemen mednarodni uspeh. Podelitev nagrad bo na letošnji mednarodni fotografski prireditvi *Fotokino» v ilolnu. Dr. Ž. Simonič IZVENŠOLSKA DEJAVNOST Spoštovano uredništvo! V četrtek. 15. t.m., ste objavili zanimiv članek rživa izvenšolska dejavnost naj se nadaljuje», ki iz glasVa nabrežinske srednje šole Igo Gruden rJadro» povzema nekaj podatkov o izvenšolski dejavnosti dijakov na tej šoli. Ob tej priložnosti bi radi opozorili na dejstvo, da skupine tržaških skavtov in skavtinj v naši občini ne delujejo le v Nabrežini, kot bi se dalo razbrati iz citiranega članka, temveč tudi v Devinu (fantovska in dekliška) ter v Mavhinjah (skupina volčičev). Tudi te skupine nudijo precej priložnosti za izvenšolsko dejavnost. Se ena pripomba: uporaba izraza «taborništvo» kot skupno ime za organizacije, ki se med druq:m ukvarjajo tudi s taborjenjem '(skavti in taborniki). Ker je uporaba tega naziva že ustaljena, je ta po-splošitev lahko dvoumna, sa i naziv taborništvo takoj spomni na tabornike Rodu modrega vala, rta skavte pa precej manj. Za devinske skavte Marko Tavčar PnmorSin^nevmk 8 POP TEDNIK KO BODO NAFTNI VRELCI USAHNILI Februar, delno tudi marec, sta prehodna meseca v glasbenem pogledu. Le pomislimo, da so prazniki mimo ter da so gtamofon-ske zalotbe ter pevci, seveda koncentrirali vse sile za predbožično proizvodnjo. Da je ta padec viden, lahko opdzi, vsakdo pri kaki adijski oddaji, ki se ukvarja z novostmi, končno nazadnje tudi pri nas. Dovolj bo pogledati naslove v današnji rubriki, kjer ne bo nobenega vidnejšega imena, čeprav glasba zaradi tega ne bo trpela. George Harrison back — tako piše neka znana angleška glasbena revija. Po dolgoletnem' molku se govori, da bo George spet pričel nastopati ter da bo v kratkem izdal novo ploščo. Svoj prvi nastop je imel pred kratkim v nekem malem klubu. 20 TOP HITS NOSTALGIA Razni izvajalci (DERBY DBR 83 013) ORIGINAL MOVIE SOUNDTRACK SATURDAY NIGHT FEVER RSO 2479 199/200) Kaj pa to? To je dvojni album, originalni filmski trak filma ali predstave, kjer v glavnem pleše neki John Stravolta s prelepo deklico. No in namen te predstave z glasbo je dobesedno ta: seznaniti publiko z novim plesom, ki bo kraljeval v tem letu in ki bo dobesedno zbrisal vse dosedanje plese, vključeno noro in neelegant-no gibanje pri poslušanju disco-music. Osebno ne vem, če bo tem gospodom to uspelo, pravzaprav Že naslov sam pove, kaj vsebuje plošča, zato bi vsaka beseda bila pleonazem. Vendar moram dodati, da plošča ne vsebuje modernih skladb, temveč da se ozira na imena kot so Luis Armstrong, Pat Boone, Gene Pitnep, Billy Vaughn in podobno. Skladbe so postavljene kronološko in se približujejo našim časom. No, najbližja nam jc »Rock around the clock» Billga Haloga. Mislim, da je vsem jasno. v kateri dobi smo. Posebno priporočam ploščo mlajšim bralcem in ljubiteljem, ki žele spoznati. s kakšno glasbo so se za bavali njihovi starejši bratje. Lennon Junior, da, sin slavne- si sploh ne postavljam tega vprašanja, vedite'pa, da sem ploščo postavil v današnjo rubriko' na čast izvajalcem. Tu namreč nastopajo, poleg drugih, v glavnem stari, prebrisani mački iz ansambla The Bee Gees. Ostala imena so The Tramps, skupina Mather Father Sister and Brother, Kool & the Gang, Tavares ter solisti Walter Murphij, Ralph McDonald ter Yvonne Elliman. Torej vsa ta imena ali bolje njihova glasba pride v poštev za to novo gibanje. Upati je, da ne bo tako slabo! ga Lennona je pričel nastopati, čeprav je star šele petnajst let. Igra v okviru skupine, ki izva ja v glavnem glasbo Beatiesov. To bo verjetno dalo misliti očetu, ki zagotovo ne bo stopil v kon kurenco s sinom. DAVID MATTHEVVS Dime (CTIRečords 5005) Na morjih bodo spet zavladale jadrnice? Tako si zamišlja bivši britanski pomorščak, kapitan, kije prebil 40 let na valovih * Izdelal je že načrt za novo jadrnico itiv....; * Nžk * « Dva velikana v Evropi- Ray Charles ter Erič Ctapton, prvi bo nastopil tudi v Italiji (v Bologni). Sicer pa Ray ni prvič v Italiji. Nastopil je že leta 1970 ter 1976. Drugače bo z Claptonom, ki bo verjetno obiskal le Anglijo, ki je po zaslugi MEC postala del Evrope. pVžS;:// >0W©fWflH8ilS: * \ -./.Ms « * , * * * * * ' * * THE FLOATERS Tite Floaters (ABC RECORDS 480) je že njegov drugi trud, ki ga lahko postavimo v družbi) det kot So «Star Wars», «Potovanje v sredi šče zemlje» Rika Wakemana itd. Da se je tudi David predal modi? Da. vendar na prebrisan način. Delo, ki je razdvojeno, vsebuje tudi skladbe Davida Boivieja in WUlanisa, na prvi strani pa najdemo glasbo na fantastično temo. Mattheujs je uglasbil fanta stični roman «Dune», ki ga je napisal znani ameriški avtor Frank Herbert. Pri snemanju se je David posluževal nekaterih odličnih instru mentov, kot je Grover Washing ton Jr., da omenim le eno ime. Skratka vsestrp~"-’'o dobra plošča. * * * The Floaters so nova skupina in mislim, da jih je dobro spoznati, člani so štirje in vsi prihajajo iz Detroita, so temnopolti in to je njihova prva plošča, ki so jo pripravljali že dolgo časa. To je pri poslušanju razvidno, saj je vsaka skladba zelo izpiljena, tako da postane vse preveč izpopolnjeno. To je hiba, ki se čestokrat poraja pri marsikaterem prvencu. Naj dodam, da so člani skupine Floaters vokalni sestav ter da si pri nastopih in snemanjih pomagajo z odličnimi session mani. Tako so storili tudi pri snemanju te plošče. Delo je producirala hiša Fee Pro-ductions, ki jo dobro poznajo predvsem Američani, saj snemajo zanjo samo še neznani in neuveljavljeni talenti. Upajmo, da bo tako tudi s fo skupino. Lestvica najbolj prodanih plošč v tem tednu v Trstu. (Podatke sva izdelala s pomočjo trgovin s ploščami - «11 flauto Magico*, Ul. Udine - »Discoteca triestina*. Pa saža Rossoni - «Raifon», Drevo red XX. Semptembra). 45 OBRATOV . Gianna - Rino Gaetano 1. Unemozione da poco - Oxa E dirsi ciao - Matia Bazar . Queen of China town - Aman-da Lear i. Scotch machine - Voyage 33 OBRATOV . La pulce d’acqua - Branduardi . • Secoods out - Gensis . Heroes - David Bowie . Once upon a time - Donna Sum-mer . Burattino senza fili - Bennato Sandi Pertot in Pavel Ugrin LONDON — V bodočnosti bodo na morju ponovno zavladale jadrnice. Vendar ne športni- jadrnice in jahte, pač pa velike tovorne in potniške ladje, ki jih bo poganjala najcenejša pogonska sila — veter. Tako meni bivši pomorščak kapitan Michael Willoughby, ki je pravkar končal načrte za trgovsko lazijo, veliko jadrnico s petimi jambori. »Naj to ljudje verjamejo ali ne — pravi Willoughby — v razmeroma kratkem času bomo prišli spet do tega, da bo ladje na morjih poganjal veter.* Toda britanskemu bivšemu pomorščaku, kot kaže, se mudi Po njegovem bo v razmeroma kratkem času zmanjkalo nafte in zato bo treba pohiteti. Od tod njegov načrt za 12-fcisočtonsko ladjo. Ob morski gladini bi bila ali bo dolga 137 metrov, do vrha osrednjega jambora bo merila 60 m. površina .jader pa bo merila 6.700 kvadratnih metrov. Gradnja ladje bi trajala leto ali leto in pol in bi ne bila tako po ceni, kajti jadrnica (eh dimenzij bi stala 12 milijard lir, njena brzina pa bi znašala «ob primernem morju in ob primernem vetru* od 22 do 23 milj, kar vsekakor ni malo. In če je res, da bi strošek za gradnjo tolikšne jadrnice ne bil tako majhen, kajti 12 milijard .je vendarle razmeroma visoka cena za tovorno ladjo s to tonažo, britanski pomorščak meni, da bi vzdrževanje ladje bilo razmeroma ceneno. Pravzaprav bi ne bilo tako po ceni, ker bi potrebovali za jadrnico nič manj kot 50 mož posadke samo za to, da bi uravnavali jadra, jih razvijali ali zavijali. In vendar mož trdi. da bi se tudi ta strošek, ki vsekakor ne bi bil majhen, izplačal, kajti zračni tokovi ali vetrovi so zastonj. Ladja z 12 tisoč tonami nosilnosti pa porabi na leto ob polnem letnem izkoriščanju 7 tisoč ton nafte. če upoštevamo ceno nafte in sicer 130 dolarjev za tono. stane gorivo za tolikšno ladjo milijon dolarjev na leto, oziroma 860 milijonov lir v naši valuti. S temi sredstvi se more vzdrževati večje število mornarjev, meni britanski pomorščak. Po modernih konceptih je 12-ti-sočtonska ladja razmeroma majhna, saj imamo danes petrolejske ladje s tonažo pol milijona ton. Toda angleški pomorščak se v tvezi s tem tolaži, da bi se bila tudi mornarica na jadra razvila, če bi je ne bila izrinila mornarica na vijak. Ladja na jadra pa ne bo prepuščena izključno jadrom, ki bodo po njegovih predvidevanjih o-pravile 85 odstotkov »pogonske naloge*. Ladja bo opremljena tudi z dvema motorjema s po tisoč konjskimi silami, ki bi mogla ladji dati brzino od osem do dvanajst milj na uro. Zanimiva je tudi struktura jadrnice kot si jo zamišlja Wil-loughby. Trup ladje bi bi! zelo «eleganten*. tako da bi z lahkoto rezal valove, kajti »želimo ustvariti zelo naglo ladjo, ki bi jo poganjal tudi blag veter*. V D Ivan Čargo (Nadaljevanje s 6. strani) ne za dolgo. Čargo je bil med prvimi, ki so ga italijanske okupacijske oblasti internirale. In Čargo ne bi bil Čargo, če se ne bi aretaciji tako silno upiral, da so mu pri tem zlomili roko. Sledilo je životarjenje na Tremitih in drugod, dokler se ni ob razsulu Italije pridružil prekomorskim brigadam kot slikar, ki je poživljal s plakati in dekoracijami mitinge in druge prireditve. Razstavljal je v Bariju in v, Splitu ter ob prihodu v Ljubljano na razstavi umetnikov - partizanov. Toda zmaga njegovega političnega prepričanja ni bila tudi zmaga njegovega umetniškega dojemanja. Pojav socialističnega realizma v slovenskem slikarstvu jo bil zanj usoden. Čargo, nepoboljšljiv idealist, a tudi tak upornik, se ni znal prilagoditi zahtevam nove družbe, ki je v tistem obdobju v umetnosti težila za čim nazornej-šim poveličevanjem pridobitev svojega boja. še niti petdesetleten je bil telesno strt, nesposoben za večji umetniški zagon, za odločitev, da bi v nasprotju s takratno smerjo še dalje po svoje ustvarjal, dokler ne bi pričakal tudi doma preobrata v slikarstvu, do katerega je v Evropi prišlo hitreje, kot po prvi svetovni vojni. Dočakal ga je in doživel, vendar duhovno in telesno zničen ter je kmalu nato umrl leta 1958, nekaj mesecev po smrti svojega avantgardnega prijatelja Špacapana v Turinu, ki je vsaj ob zatonu življenja bil priča vzhajajočemu siju svoje umetniške slave. Nedelja, 19. februarja 1978 Ponedeljek, 20. februarja 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00 in 19.00 Poročila: 8.15 Dobro jutro po našo: 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Bilo; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba: 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrolonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Ne deljsko popoldne; Šport in glasba. turistični razgledi. KOPER 7.30, 10.30, 12.30. 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Nedelja zjutraj z Gisello Pagano; 9.15 Orkester Heinz Kiessling; 9.30 Popevke; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Eurnir Deodato; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 ‘Dogodki in odmevi; 11.15 Poje Gianni Bella; 11.30 Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14 00 Avto sto-ry; 14.33 Najlepše popevke tedna; 15.00 Stisk roke; 15.10 Orkester Enrico Intra; 15.30 Folk in tudi ne; 16.00 Poslušajmo jih skupaj; 16.30 Sosednji kraji in iju-dje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Spored slovenskih ponarodelih pesmi; 19.30 Crash; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.40 Rock party; 21.00 Radijski oder: 21.45 Male skladbe velikih mojstrov. RADIO 1 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila, 7.20 Dobre jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Pevci in ansambli na koncertnem odru; 9.30 Kaku so jele naše nuo-note; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Razgovori o ženski stvarnosti v literaturi; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Poslušali boste; 13.15 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Glasba od tu in tam; i.5.00 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasba za najmlajše; 17.05 Operna sezona v gledališču Verdi; 18.05 Čas in družba; 18.20 Klasični album. KOPER 8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 in 21.00 Poročila; 6.00 Glasbeno ,jre- Seslavljajle TOP leslvieo TOP LESTVICA — RADIO TRST A IME IN PRIIMEK: NASLOV: ....... GLASUJEM ZA POPEVKO: IZVAJA: P d. Izpolnite gornji glasovalni kupon m ga pošljite na naslov: RA1 Radiotelevisione Italiana z Postaja Trst/A Ulica F Severo, 7 Trst. v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj puprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15 35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA. VAŠA TOP LESTVICA Ta leden ste izbrali popevke; (D (3) (4) (2) (8) (7) 7. (10) 8. (6) 9. (5) 10. (9) HALO, SRCE — Džo Maračič - Maki THE QUEEN OF CHINA TOWN - Amanda Lear LA PULCE D’ACQUA — Angelo Branduardi SOLO TU — Matia Bazar GLANNA — Rino Gaetano SINGIN IN THE RAIN — Sheila B. Dcvotion ... E DIRSI CIAO — Matia Bazar MOONFLOIVER - Santana ŽIVIŠ U OBLACIMA — Zdravko Čolni LA VIE EN ROSE - Grace Jones bujenje; 6.30 Glasbena fantazija; 8.40 Naša zemlja; 9.30 Maša; 10.20 V prvi vrsti: 11.35 Special; 12.20 Popevke: 14.40 Nogometne tekme; 15.20 Nogometne vesti; 17.10 in 18.15 Musič show 17.45 Radiouno za vsakogar; 19.50 Na sporedu je opera; 23.05 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00. 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00. 22.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes .je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.37 Skladbe ba mladino: 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestra Roberto Delgado: 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža: 17.50 Zabavna radijska igra; 19.3(1 Zabavna glasba; 19.35 Lalikoinoč, otroci!; 19:451 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesna glasba za vas: 0.05 Glasbene miniature; 0.30 Pop, rock. beat; 1.03 če še ne spite; 2.03 S pevci jazza; 2.30 Zvoki godal; 3.03 Plošča za ploščo: 3.30 Serenada z godali; 4.00 Lahke note velikih orkestrov. 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30. 15.30, 16.30. 18.30 in 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbeni album; 0.20 Poje skupina Botmev M.; 9.32 Na našem gramofonu: 10.00 Z nami je...; 10.10 Življenje v šoli; 10.32 Mini juke-box; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek: 14.10 Popevke; 14.33 Poje Duško Loking; 15.00 Življenje v šoli; 15.20 Zabava vas orkester Albert Vossen; 15.45 Par besed: 1G.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Romagna; 16.20 Popevke; 16.40 Glasbeni notes: 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cock-tail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Jazzovska glasba; 20 32 Rock party; 21.00 Diskoteka sound; 21.32 Operne skladbe. RADIO 1 7.00. 8.00, 13.00, 14.00 in 19.00 Poročila: 6.00 in 7.30 Glasbeno 'prebujenje; 8.50 Popevke; 9.00 in 10.35 Glasbeno govorni program; 11.05 in 13.30 Vi m jaz 78; 14.05 Glasbeni1 program; 14.30 in 17.30 Lo spunto; 15.05 Prvi NIP; 18.00 Popevke; 18.35 Mladina in kmetijstvo; 19.35 Glasbeni program; 21.05 Pogovori o jutrišnji Evropi; 21.40 Antologija folklorne glasbe, SLOVENIJA Nedelja, 19. februarja 1978 6.00, 7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 13.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 8.08 Glasbena matineja;. 9.05 Ringaraja; 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi; 8.40 Vedre melodije; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki: 11.03 Za vsakogar nekaj...: 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.20 Zabavpa glasba; 13.30 Priporočajo varW..;KI4.'05 Pojo a-materski zbori; 15.30 Glasbeni in-termezzo; 15.45 NašfJ znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 13.05 Izročila tisočletij: 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Minute s Kamniškim kvintetom; 20.03 Kulturni globus; 20.10 »Obleganje Korinta*, opera Gioacchina Rossinija; 22.20 Popevke; 23.05 Literarni nokturno. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Poljedelstvo 13.00 Dnevnik 1 — OB 13. URI 13.30 Dnevnik 1 — VESTI 14.00 TEKOM NEDELJE . . . 14.30 Glasbena rubrika 15.20 Kam tečeš Joe? Prijatelj v nevarnosti — TV film 16.10 Vesela Yoghijeva družba, risanke 16.45 ŠPORTNE VESTI 17.10 Po kalifornijskih cestah Kreditni papirji — TV film 18.55 ŠPORTNE VESTI 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo ■ 20.00 DNEVNIK 20.40 Sodnikov dnevnik, 1. nadaljevanje 21.45 športna nedelja 22.45 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal 12.30 Neverjetna dvojica in Pad-riington, risanke .3.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 15.15 Napoved programa za prihodnje dni 15.30 Prenos športnih dogodkov 17.15 Comemai, oddaja za mladino 13.15 Ital. nogometno prvenstvo 18.55 Barnaby Jones: Oko ne vidi — TV film 19.50 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.00 Nedelja sprint 20. Jo e tu io, glasbena oddaja 21.50 Dnevnik 2 — DOSSIER 22.45 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.C3 Jazzovski koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.25 Za nedeljsko dobro jutro 9.35 M. Karstner: GRUNTOVČA-NI — nadaljevanka 10.30 Veliki fant in čevelj 11.30 KMETIJSKA ODDAJA 12.30 POROČILA 11.25 Svet, v katerem živimo 14.55 Okrogli svet 15.15 Svetovno prvenstvo v smučarskih tekih na 30 km 16.05 Ujemite tatu. film 17.45 Košarka: METALAC-BREST 19.30 DNEVNIK 20.00 I). Markovič: VRNITEV ODPISANIH 21.00 Madona, kje vse sem te kopal, dok. 21.15 DNEVNIK 21.50 špoiini pregled 22.20 Nogometni turnir Budučnosti Koper j 17.00 Lahti: Svetovno prvenstvo v smučarskih tekih na 30 km 17.45- Košarka': Metalač - Brest 20.15 STIČIŠČA 20.35; Usodno stremuštvo, film 22.05 Odrske luči Zagreb 14.10 Skozi pustinjo in goščavo, se rijski film 15.00 Nedeljsko popoldne 21.00 Vrhniški šport danes ŠVICA 17.55 Vojna v Morro C o (ju, TV film 18.50 Operne skladbe Ponedeljek, 20. febru ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Za ekrani 13.00 Knjižna rubrika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK r ItaliJr 14.00 Jezil, za vsakogar ščina , sda 17.01 OJ) petih z Rosanno fino M 17.05 Teen: ponedeljkovo st1 18.00 Argumenti 18.30 KMETIJSKA ODDAJA 18.50 Osmi dan r, 19.20 Furia: Vojaške vaje ' film 19.45 Almanah in Vremenska ™ 20.00 DNEVNIK *j 20.40 La Locanda della sesti ličita, film V glavnih vlogah i graje- J ati grid Bergmanr Curt Robert Donat, Michael j vid in drugi. Režija -V1 Robson Kino jutri Ob koncu DNEVNIK, v parlamentu in Vrem** slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim . 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. UK) 13.30 Vzgoja in dežele m 17.00 Sezam, odpri se — za 17.30 Živalski raj 18.00 Laboratorij 4 18.25 lz parlamenta Dnevnik 2 — ŠPORT 18.45 Prigode Marca Pola, e^ 19.05 Dribblina. ŠDortni tednia Vremenske napovedi^ ^ 19.45 Dnevnik 2 DK) n> 20.40 La cittadella, 3. nadalje'® 22.00. Habitat 22.50 Protestantizem , , Ob koncu DNEVNIK 1 ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA v Ljubljana 11.10, 15.05 in 16.00 TV v šol' 1.7.15 Vrtec na obisku 17.30 Svet, v katerem živimo 18.0' Obzornik 18.10 Tempera in akvarel 18.45 Mladi za mlade 19.30 DNEVNIK c.j 20.00 R. Subotič: JAGOŠ IN KO — drama 21.05 Kulturne diagonale 21.50 Portret Ladka Korošci 22.10 DNEVNIK Koper 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK , 20.35 Velike reke: REN - d0*'’ daja i 21.25 POTI T'T STRANPOTI. ?■ 22.10 Baletni večer Zagreb 18.45 MLADI ZA MLADE 20.00 Vse, kar je bilo lepegi TV drama 21.05 Glasbeni trenutek 21.55 DNEVNIK ,j 22.10 Gledališka predstava " “ film ŠVICA 18.10 Program za otroke ..<<,[ 18.35 Poljedelstvo, lov in r,0° 19.25 športni objektiv 21.40 Simfonični koncert 22.50 Zgodovinski dogodki JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 21. DO 25. FEBRUARJA 1978 TOREK, 21. februarja 8.30. 10.00 in 14.30 TV v šoli; 16.05 šolska TV; 16.50 Svetovno prvenstvo v smučarskih' tekih; 17.50 Obzornik; 18.00 Pisani svet; 18.40 Jugoslovanska trimska televizija: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Diagonale; 20.55 G. E. Clancier: črni kruh, nadalj.; 21.40 Jazz za izvor: Jože Privšek; 22.10 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 18.30 Lahti: Svetovno 'prvenstvo v smučarskih tekih: 19.30 Odur-ta meja: 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna tema: 21.20 Po sledeh Marca Pola, 6. in zadnji del; 22.20 Turistični dokumentarec; 22.35 Narodna glasba. SREDA, 22. februarja 8.35 in 10.00 TV v šoli; 17.30 Poročila: 17.35 S. Makarovič: Ko-sovirja na leteči žlici; 17.50 Potovanje v deželo lutk; 18.05 Obzornik: 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Boršt, Ricmanje. Do- nijo; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Bombaški proces, 1. del oddaje; 21.30 Dnevnik; 2L45 Film tedna: Deklica Iraeerna; 23.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 2015 Dnevnik; 20.35 Mali vojak, film; 22.00 Nogomet: ZRN - Anglija. venstvo- Tek na smučeh: 19.25 TV trim test: 19.55 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Nevaren safari, film; 22.10 človes v delovnem kolektivu: Ferida; 22.40 Jazz na ekranu: Obrazi jazza, 4. del. 8.00 SOBOTA. 25. februarja ČETRTEK, 23. februarja 9.00. 10.00 in 15.00 TV v šoli; 16.00 Šolska TV: 16.35 Svetovno prvenstvo: Smučarska štafeta 4x 10 km; 17.20 Poročila: 17.25 Po sledeh Marca Pola; 18.25 Obzornik: 18.40 Zgodbe iz Kalevale; 18.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik: 20.00 Bombaški nroces, nad.; 21.20 Osem dni Maroka ali dvogovor s turističnim vodnikom; 21.55 Dnevnik; 22.10 Košarka; Beko - Bosna. PETEK. 24. februarja 9.00. 10.00 in 15.00 TV v šoli; 17.05 Poročila; 17.10 Kako je revež prodal zajca bogatinu, pravljica; 17.35 Deček Domini, serija: 18.00 Obzornik- 18.10 Domači ansambli; 18.45 Kako bomo volili; 19.15 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Izvolite, kar naprej: 2105 Razgledi: Po dolgem in počez, oddaja iz cikla Kanadski mozaik; 21.50 Dnevnik; 22.10 Scrpico, serijski film; 22.55 Poročila. Poročila; 8.05 ZgoHb^ Kalevale; 8.15 S. Makarovič; ^ sovirja na leteči žlici; 8.30 v ^ na obisku: Pri čevljarju; L Tehtnica za natančno tehta j) 9.15 Pisani svet: Hitrost; L Lahti; Svetovno prvenstvo v Sj čarskih skokih; 12.20 J ugaslo' ska trimska televizija; 12-55 ročila; 16.10 Velemojstrski ski turnir: Bugojno 78: ša mojih sinov, drama; j^; Durie^ KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Košarka: Jugoplastika - Brest; 18.30 Lahti: Svetovno pr- KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Zadeva Thomas Crown, film; 22.10 Locandina, reklamna oddaja: 22.25 Likovni nokturno: Stane Dremelj, Obzornik. 17.50 Medle sanje 19.30 Dnevnik; 20.00 G. Du' Paul Gauguin, nadalj.; 20.5*'p Žethnik; 21.25 Dnevnik; 21.^ jj bava vas Raffaella Carra; ^ ; Pogovor z gledalci. KOPRSKA BARVNA ^ , 18.30 Lati: Svetovno or\'el'^'o-Smučarski skoki 90 m: troški kotiček; 20.15 D>ie' M 20.35 Jennv, nadalj.; 21.25 .. brez miru. dok., 22.10 Fili« 1 seča: Oče po sili. ( JANEZ VIPOTNIK RODNA 41. LETINA O vas nesrečnega spomina! Njena usoda je vsakokrat pretresla komisarja, kadarkoli jih je pot zanesla v ta konec. Pretresla je pravzaprav vsakega partizana. Pred dobrim letom ali kaj so se pred vasjo partizani udarili s fašisti. Nekaj mrtvih sovražnikov je bilo povod za silno zastraševalno akcijo. Številna vojska je prihrumela v vas. Obrazi slokih italijanskih oficirjev niso obetali nič dobrega. Sodni dan se jim je bliskal v očeh. Razposlali so patrulje, ki so od hiše do hiše pobirale moške, ženske, otroke. Gonili so jih pod lipo, da se jih je nabralo lepo število, jih tlačili na kamione, da bi jih odpeljali. Tedaj je prisopihal župnik iz farovža. Njegovi zaupni razgovori s komando so razdelili prijete na tiste, ki so zvesti cerkvi in novi oblasti, in one, ki se ji zoperstavljajo in so za komuniste. Trideset sumljivih mož so nemudoma ustrelili za pokopališkim zidom, vse drugo, kar je bilo živega na vasi, pa odpeljali, ljudi v taborišče na Rabu, živino v klavnico. Edino župnika so pustili. Potem so zažgali vas. Hišo za hišo, hlev za hlevom, svinjak za svinjakom, parno za parno, kozolec za kozolcem, nič celega ni smelo ostati. O, pač! Cerkev je ostala. Tisto popoldne se je v vasi vse pomešalo: tuja povelja, presunljivi streli, vpitje žena, stok mater, kriki otrok, mukanje govedi, topotanje vojakov, cviljenje prašičev, rohnenje kamionov, lajanje psov, vmes pa divje pohlepno prasketanje ognja, ki je neverjetno pogoltno uničeval stoletni trud žuljavih rok in se s svojimi zublji grozeče krohotal čez pol neba. Tri dni je gorela vas. Velika ploha je pogasila žerjavico. Toda duh po paležu se cele mesece ni'umaknil iz doline. Oprijel se je zelenja na obdelanih njivah, naveli čane otave, se vsesal v krošnje dreves bukovega gozda, zasmradil vodo v potoku. Mačke in psi so tedne in tedne posedali po gorišču, pobesneli in stekli, dokler se niso požrli med seboj ali pa so jih raztrgale zveri. Župniku po vsej strašni nesreči ni preostalo dosti izbire. Odšel je naravnost k belogardistom. Cesta je bila sprana, izlizana. Nobenih kolesnic; nobenih sledi na njenem hrbtu. Tu in tam jd na cestišču za-zelenel mah, baržunast kakor mlade mucke. Partizani so se s tihimi, mehkimi stopinjami bližali vasi. » Večji razmak,» je naročal komisar za primer, de, bi bil kdo od »prijateljev* v vasi. »Ta bi bila dobra,» se je zahehetal Slavo, «upihnejo nas kakor svečke!« S puškami na strel so se previdno bližali razvalinam in do bolečine napenjali oči in ušesa. Ob cesti je med medenimi belimi koprivami, visokim regratom z vsiljivimi puhki in bodečimi nežami s srebrno rdečkastimi cvetovi v pravih preprogah poganjala zagatno slankasta njivska preslica, da bi človek dejal; nasad mladih borovcev. Požgane hiše brez streh, z ravnimi, vzporednimi obrisi, so kazale smešno podobo arabskega mesta. Toda namesto belih zidov, ki se onkraj morja svetijo kakor črepinje v soncu, so stene črnele kakor kopne zaplate v pomladni od-/ jugi. Na zveriženih zidinah in vegastih luknjah, kjer so se nekoč šopirila okna in vrata, je poganjal vsiljivi plevel. Tu in tam se je v steni neresno zasvetil kamen kakor izprana, posušena kost na črni zemlji, pobeljena od sonca. V vogalu zidov, kjer je nekoč gorela peč, se je bleščala zelenkasta, mastna, smolasta obloga, pokrita z žadom. Zidovi so bili zaraščeni. Iz podrasti je ostro dišalo po peklini, plesnivi travi, po gnilobi, slinastih polžih, po močeradih. Nekdaj vrtovi so bili prepredeni s ščavjem. Mahe-dravi lapuhovi listi so se svetili v rosi. Rahitično slivovo drevo je imele eno samo zeleno vejo. Tu in tam se je v sadovnjaku, kakor po nesporazumu, svetilo jabolko, kot da bi ga bil veter pozabil otresti. Zlato rumeni in črno pa-sasti sršeni so rojili okrog votlega debla. Zrak je bil gost, dišeč po zatohlem, oster, da se je gostil v laseh, silil h kihanju. Sredi trga je kakor nekoč dehtela stara lipa. Dehtela sama sebi. Ni bilo rok, ki bi ji trgale cvet, ga sušile na starem papirju, spravljale v vreče. Vsepovsod nemi spomini nekdanjega razgibanega življenja, napornega dela ustvarjalnih rok, veselih krikov otrok, vedrih dni, bogatih sonca in plodnega dežja. Pred zidovi hiš so kakor oleseneli kriki štrleli iz žalostnih tal goli koli, ostanki klopi, na katerih so pod večer posedali gospodarji, polnili pipe, modrovali o davkih, letini, vremenu. o nekdanjih časih. Samota je stiskala srce. Koraki so votlo bobneli kakor v grobnici. Pogorela vas je bila podobna pokopališču. Cerkev je stala na vzpetjni, nekoliko iz vasi. Bila je edina stavba, ki je ostala cela. Se pravi, ni bila za; Toda vojna vihra tudi njej ni prizanesla. Omet se je no lupil. V zidu so črneli odkruški, ki so jih napravil® gle v številnih spopadih patrulj. Šipe na oknih so bil® ^ bite. Krilo vrat je bilo sneto s tečajev. Viselo je na po H So Ppnisliti tudi kot o izvoru IS da,yv?čjih nevarnosti v gorah iV 0ri.m o plazovih. Ti leto za J o, P^zadenejo toliko škode živi 'SJ1)..naravi, da je naravnost \ urnljivo, kako malo vemo o k Čg \\usledamo na sneg kot snov, MirJPazimo. da nastopa v zelo Potkah. Lahko je suh in (k 'rf^asih ga lahko stiskamo v jHiosfš je pust in krhek. Te ,se V°tem odražajo v e-* Je)nSt* in trdnosti snežne odeje. ** oh, Tazlično prenaša vsakovrst-Hj^enitve. SeRtavljajo kristali, ki se o. Snežinke iz- »itbc "»no spreminjajo Sat Sv°jo značilno S* obliko in po JrLVeclno b°lj okrogle. Zato so seboj vedno slabše pove ? Podi predsiavljajo zelo nestabil- na 7n nlnsti snPfKl. ki Va- * in :ioV^aSo za plasti snega, ki pa ? WS”eie- Hkrati je temperatura \ ,nhh slojih višja od tempera-gornjih plasti. S se moramo zavedati, da ,• parie?ne lahko obdari s sneini-% ^Vinami pri vseh temperatu 0 in stopinjami Celzija. ! celo verjamejo, da sne- m j0 okrog 0 stopinj Celzija. Iz S(nneh Podatkov lahko potegnemo jm °. ugotovitev, če vemo, da v „ *rajih temperatura na vsakih finske razlike pade za pri-stopinjo, bomo ob dežju ir ,\Vi v dolini lahko Precei ™ višini ugotovili, na kateri pr° Pričakovati sneg. nizkih temperaturah pada Sr..1 sneg. to so v glavnem po ,Ji0o„' :'ne9, to so v _ ati, igličasti kristali, ki so DELOVANJE ZSSDI zelo suhi in lahki. Puhastega snega ne moremo stisniti v kepo in na strmini teče kot voda. Tudi pršič je suh in lahek sneg, snežinke pa so bolj razvejane. Kristali pršiča so podlaga za odlično smuko. Pri temperaturi okrog 0 stopinj pade moker južni sneg v obliki velikih snežink. To je sneg za kepanje in za gradnjo snežnega zavetišča. To so tudi oblike snega, na kakršne smo navajeni iz vsakdanjega življenja. Pogosto nas ob močnih poletnih ohladitvah in pa spomladi preseneti sodra ali babje pšeno. Kdor se je udeležil več letnih taborov, se gotovo spominja tega pojava. Ta nastane, kadar snežinke na poti proti zemlji padajo skozi vlažen zrak ter se na njih nabira vlaga, ki sproti zmrzne. Na zemljo prilete kot bele kroglice, v katerih je mnogo zraka in so zalo zelo lahke. K ,snegu prištevamo še površinski srež, ki pa ne pada iz oblakov, temveč nastaja zaradi zmrzovanja vodnih par na močno ohlajeni površini snega. To so lahko hlapi, ki prihajajo iz toplejše notranjosti snežne odeje ali iz vlage megle. Na koncu pa še to. V pogovorih pogosto naletimo na vprašanje: «Kdaj je sneg stan? Ugotovili so. da se sneg petindvajset ur po končanem sneženju že toliko sprene-ni, da ga lahko štejemo k staremu snegu. Pričujoči sestavek je nastal iz že Ije, da bi se vsakdo zamislil nad naravnimi pojavi, ki ga obkrožajo ter da bi se jim kritično približal; nikakor pa nisem imel namena nikogar poučevati. Sicer pa želim vsem dobro smuko! ISKRICE Nikoli ni prepozno, da postanemo zadovoljni, toda z vsakim zamujenim dnem je teže. (Graham Greene) Kdor zares zna živeti, se načeloma primerja samo ~ ljudmi, ki jim gre slabše kot njemu. (Francois Maunac) M. P. Tudi zastopniki KK Adria Danes ob 14, uri se bodo kolesarji lonjerskega društva Adria spoprijeli z zadnjim dejanjem letošnje tekmovalne sezone v ciklokrosu. Deželni pivak cikloamaterjev Toni Ce-rasari, k: v tem začetki letošnjega leta z uspehom brani «belo-modie» barve Adrie, se bo v Trevisu udeležil italijanskega državnega prvenstva v ciklokrosu, z upanjem, da mu bo uspelo dostojno braniti naslov prvaka Furlanije-Julijske krajine in seveda barve svojega kluba. Proga, na kateri se bo odvijalo državno prvenstvo, je precej naporna, meri pa 22 kilometrov. Na stopili bodo vsi najboljši italijanski specialisti v ciklokrosu, posebno tekmovalci iz Veneta, tako da bo boj za najboljša mesta res hud. Vendar pa je že nastop na prvenstvu lahko uspeh za požrtvovalne kolesarske delavce iz Lonjcrj?. R. Pečar DANES V POREČU Jugoslovansko prvenstvo Danes bo v Poreču jugoslovansko državno prvenstvo v ciklokrosu za vse kategorije, od mladincev do starejših mladincev, članov in veteranov Prvenstva se bodo udeležili vsi jugoslovanski kolesarji, tako da bo v tem istrskem mestecu danes prisotnih okrog dvesto tekmovalcev iz tridesetih in več jugoslovanskih klubov. Prvi start bo ob 9. uri, proga pa bo potekala ob morski obali s startom in ciljem pred hotelom Poreč. Posebno bo zanimiv nastop okrog osemdesetih jugoslovanskih kolesarjev v članski ategoriji, saj bodo prav ti 12. marca nastopili na mednarodni a-materski kolesarski dirki v Lonjer-ju, skupino z zahodnimi Nemci, Švi- Sestanek s strokovnimi zvezami Slovenije Kot smo že poročali, je bilo v torek v Ljubljani zelo plodno srečanje med športnimi delavci ZSŠDI in predstavniki posameznih strokovnih zvez Slovenije, ki so članice ZTKQS. Na prvem tovrstnem srečanju so športni delavci iz matične domovine imeli priložnost seznaniti se z zamejsko športno stvarnostjo, prišlo je do obveze o še tesnejšem sodelovanju pa vseh področjih dejavnosti, dogovorili pa so se, da bodo odslej vsi strd šli uradno preko združenja, ki bo tako politično pridobilo na pomembnosti in učinkovitosti. Za vsako panogo bo ZSŠDI izdelalo letne programe, ki jih bodo nato s skupnim; močmi skušali tudi realizirati. K besedi so se oglasili številni predstavniki posameznih zvez: v panogah, v katerih že obstaja tesno sodelovanje, so preverili dosedanje skupno delo, zelo važen pa je bil prvi stik s panogami, kj jih pri nas sicer ne gojimo, vendar so bile nakazane možnosti za pričetek aktivnosti. Tajnik smučarske zveze je omenil odlične stike, ki so bili navezani v teh zadnjih letih in je izpričal pripravljenost za še večjo pomoč. Čeprav strelstvo pri nas ne uspeva (tudi zaradi strogih zakonskih predpisov v zvezi s posestjo orožja), pa bi strelska zveza Slovenije lahko .priskočila na pomoč našim lovcem, ki nameravajo urediti poligon za streljanje na glinaste golobe. Brodarska zveza bi rada vzpo stavila stike z našima pomorskima kluboma Čupo in Sireno, poleg veslanja pa bi lahko gojili kajak in modelarstvo. Sodelovali bi lahko na regatah v Portorožu (aprila), na Reki (maja) in na septembrski regati za Veliko nagrado Jadrana. Kolesarska zveza je navezala z A-drio odlične stike in poleg tehnične pomoči so pričeli vključevati zamejske delavce kot soorganizatorje pomembnejših dirk. Na področju atletike bj moralo sodelovanje postati bolj načrtno, morali bi si izmenjati koledarje in skrbeti za izobraževanje trenerjev. TVD Partizan Slovenije skrbi za usposabljanje vaditeljic za otroško telovadbo (Mozirje) in tej disciplini bi morali dajati še več pozornosti. Predstavnik judo zveze je opozoril, da v Huminu biva slovenski ulitelj juda, ki je nakazal možnost, da bi skupina tamkajšnjih slovenskih mladincev gojila to panogo, če bi imela primerne pro store. Badminton bi lahko bila za zamejce tista rekreativna dejavnost, ki bi omogočila širšo uveljavitev v državnem merilu. Tudi lokostrelstvo je v Sloveniji dobro razvito in go riškim mladincem, ki so se pričeli ukvarjati s to panogo, je zagotov ijena vsa strokovna pomoč. Zveza tabornikov Slovenije ima dobre stike z-RMV kot kadrovsko organizacijo, ki goji tudi rekreacijo. Predstavnik plavalne zveze je ponudil vso možno pomoč, predvsem gtede prirejanja vaditeljskih tečajev. Za- i 704. Roberto Sestan (Trst) — 3 ure vzeli se bodo, da bi zamejski otro- 01’33”; 717. Miroslav Antonini (Deri, ki sedaj vadijo v Lipici, lahko. vin) — 3.05’18’’; 719. Amleto Ri-imelj dostop tudi do bazena v Žu- ghini (Trst) -r- 3.05’32”: 721. Ma- sterni. Zastopniki nogometne, odboj- ™ Ctolonna_(Trst)_ , 3-^.™: j mestih z nad ~40 ‘ le«, starosti še ni izenačenosti moči — «močne roke* v turnirju enostavno ni bilo. Število remijev v primeri s sodobnimi velemojstrskimi turnirji niti ni previsoko: 89 jih je, proti 64 odločenim partijam.. Toda, žal, se je izredno. mnogo partij., zlasti med iv(>dilnitni. Igralci,, -končalo z remijem že pred 20. potezo, kar priča p. pretirani previdnosti ali celo ne borbenosti. Pri odločenih .partijah, pa odpade na Planinca (6 zmag in 9 porazov) ter Velimiroviča (7 zmag in 5 porazov) skupaj kar 27 partij! Nenavadna je tudi razporeditev na tabeli po starosti. Matanovič je 147 leti najstarejši udeleženec tur-3 05'44*; 745. ' n>rja. poleg njega pa so na vodilnih karske in namiznoteniške zveze so Guido Gaier (Gorica) analizirali dobro dosedanje sodelo- 755. Dario Legiša (Devin) -- 3 ure vanje ter pokazali, pripravljenost 14'38”; 767. Francesco Franza (Trst) v . 1 ___3 ! _ ... i. . 1 _ O 1 ri* O OI ' , 1 T DninAi A (V D za še nadaljnjo nudenje strokovne pomoči. Izid! 4. Trnovskega maratona Pred tednom dni se je v Črnem vrhu nad Idrijo kar 2.267 smučarjev - tekačev udeležilo 4. Trnovskega maratona, ki je kljub slabemu vremenu doživel res velik u-speh. Preko ZSŠDI se je iz Italije prijavilo 68 tekačev (med temi so bili tudi nekateri tekmovalci italijanske narodnosti), skozi cilj pa jih je priteklo skupno 57. Pa poglejmo si uvrstitev, zamejskih tekačev in njihov čas v posameznih kategorijah: 1. MOŠKI MARATON NA 42 KM (prvo mesto je med 322 nastopajočimi zasedel Marjan Burgar s časom 2.47’48”): 109. Mario Pollanz (Trst) — 3.44T7”; 110. Ferruccio Gregori (Gorica) - 3.4418”; 143. Žarko Fučka (Devin) — 3.54’07”; 205. Giorgio Dellavalle (Trst) — 4.14’53";' 212. Alessandro Lavaroni (Videm) — 4.16'36”; 220. Ennio Ma-tiz (Gorica) — 4.18'20”; 221. Livio Ordini (Trst) - 4.18 22”; 250. Bruno Del Zotto (Gorica) — 4.2814”; 255. Fulvio Gandini (Trst) — 4 ure 31’50”; 269. Emilio Moro (Trst) — 4.39’00"; 270. Marino Zacchigna (Trst) — 4.39’02”; 279. Roberto Cuferin (Trst) - 4.44’56”; 281. Franco Rotta (Trst) - 4..46'39”; 283. Giovanni Antonac (Gorica) — 4 ure 47’58"; 298. Aldo Rupel (SPDG) — 5.0414”; 303. Carlo Celli (Trst) -5.10’02"; 307. Alfredo Visintini (Videm) - 5.18*51”; 313. Valter Zilio (Videm) - 5.35*26”; 314. Antonio Novelli (Gorica) - 5.36'08”; 315. Flavio Cavedalli (Trst) - 5.38*05”; 319. Valter Vatovec (Bor) — 5 ur 54*32” 2. ŽENSKI MARATON NA 42 KM (med šestimi udeleženkami je zmagala Nevenka Popovič s časom 3 ure 23*35”): 4. Renata Tonac (Go rica) — 4.48*00". 3. MOŠKI MALI MARATON NA 21 KM (med 801 nastopajočim je zmagal Pavel Kobilica s časom 1.32*54”): 85. Pavel Antonič (Devin) — 1.4213”; 115. Martin Dellascia-va (Devin) — 1.45*52”; 205. Gia-como Boninsegna (Trst) — 1.55*22 280. Giancarlo Arner (Trst) — uri 02*49”; 361. Mitja Pernarčič (Devin) - 2!1”47”; 396. Boris Baša (SPDG) — 2.14*38”; 520. Livio Fragiacomo (Trst) — 2.27*25”; 540. Giorgio Massi (Gorica) — 2.28*42” •554. Lucijan Milič (Kras)' — 2 uri 30*56"; 600. Gianni Grandi (Gorica) — 2.36*04”; 605. Guglielmo Denar-do (Trst) - 2.36*35”; 617. Rudi Can-telli (SPDG) - 2.38*41”; 641. Jure Vesnaver (Kras) — 2.42*02”; 698 Vladimir Budin (Kras) — 2.56*47”; - 3.17*22”; 771. Jožko Prinčič-(SP DG1 - 3.21*33”: 777. Lucijan Sau (Devin) - 3.23*35”. 4. ŽENSKI MALI MARATON NA 21 KM (nastopilo je 109 tekmovalk, zmagala pa je Milena Kor-dež s časom 1.3315”): 12. Veronika Tominec (Gorica) — . 1.59*51”; 51. Roberta Sardoč (Devin) — 2.36*25”; 55. D. Terčon (Devin) - 2.37*16”; 65. Maura Spanger (Devin) — 2 uri 48-28”; 91. Ada Gaier (Gorica) — 3.13*24”: 92. Elisabetta Pelos (Trst) — 3.1410”; 94. Marica Gruden (Devin) - 3.14*31”. 5. PIONIRSKI MARATON NA 10 KM (med 117 nastopajočimi je zmagal Jože Doles s časom 46*14”): 10. Aleš Gruden (Devin) - 47*47"; 20. Boris Gruden (Devin) — 51*48”; 32. Luca Gandini (Trst) — 1.00’3p”; 67. Andrej Massi (Gorica) — 1.1010"; 91. Eli o Jori (Devin) - 1.16*03”. Čeprav je Trnovski maraton množične - rekreacijska tekaška prireditev, na kateri je po Couberteno-vem načelu važno sodelovati, ne pa zmagati, pa moramo podčrtati res izreden uspeh pionirjev SK Devin. Aleš Gruden je osvojil celo deseto mesto (in ne 12., kot je bilo prvotno javljeno) z eno minuto in 33 sekund zaostanka za zmagovalcem. Boris Gruden pa je bil 20. s 5*34” zaostanka. Prijave za seminar za odbornike Letošnji tradicionalni seminar za odbornike zamejskih športnih društev (tudi iz Koroške) bo v dneh 23.. 24. in 25. marca v hotelu Haliaetum v Izoli. Predavanja bodo zadevala naslednje teme: politični položaj koroških Slovence- v sedanjem trenutku; osimski sporazumi in politični položaj Slovencev v Italiji; narodnoobrambni pomen planinstva; pomen zdravstvenega varstva v telesni kulturi; vključevanje žensk v telesno kulturo; telesna kultura kot šola narodne zavednosti; dogovor o organizaciji štafetnega te-La ob 30-letnici organiziranega slovenskega športa na Koroškem; sodelovanje Iruštev z ZSŠDI. Rok za prijavo (na sedežu ZSŠDI v Trstu ali Gorici) zapade v soboto, 25. t.m. Vsako društvo lahko prijavi po dva udeleženca, ki morata izpolniti prijavnico. S tega mesta opozarjamo vsa naša športna društva, naj izkoristijo to priložnost, da pošljejo na ta važni seminar svoje prizadevne mlade športne delavce, ker si bodo tako zagotovila organizacijski kader, ki bo botroval še večjemu uspehu telesnokultume dejavnosti v našem zamejskem prostoru. —bs— Ivkov (44), Matulovič (42), Nikolac (45) in Kneževič (41). Izmed* štirih, ki so se prebili pod vrh, sta med 30. in 40. letom starosti, torej v najboljših letih samo Velimirovič in Kovačevič. Edina Udeleženca pod 30. letom, Hulak in Raičevič, pa sta več ali manj popolnoma odpovedala. Obetajočega »naraščaja* torej turnir ni pokazal. Prepričljivi uspeh starejših pa je znamenje, da je vrhunski jugoslovanski šah trenutno v zastoju. . Ivkov, Matanovič in Matulovič so že vsi več desetletij med vinilnimi jugoslovanskimi reprezentanti. Toda če hočejo uspeti na conskih turnirjih, bi morali spraviti svojo formo na nekdanjo višino. Na conskih turnirjih se namreč z remiji navadno ne pride nikamor, za zasedbo prvih mest, ki edina vodijo v medeonske turnirje je običajno potreben zelo visok odstotek točk. Pri vsem tem pa velja orne niti, da bi moral biti cilj jugoslovanskih igralcev, da še skozi med conske turnirje prodro v kandidatski turnir, kjer sta že svojčas igrala Gligorič in Ivkov. Edino na ta način bi jugoslovanski šah, zopet dosegel nekdanjo' raven. Če bosta še Nikolac in Kovačevič prišla v conske turnirje, bosta kot novinca imela zelo težko stališče. Glavno upanje bosta tako ostala prodoma Lju-bojevič in Velemirovid, tudi ona dva pa samo pod ugodnimi pogoji, ker včasih igrata v zelo spremenljivi formi. _ Med razočaranji turnirja je omeniti rezultat obeh nekdanjih mladinskih svetovnih prvakov Parme in Kurajice. Oba sta dobila samo po dve partiji, izgubila po eno, kar'14 krat pa sta remizirala. Zakaj se nista odločila za prodornejšo igro, ni znano. Morda se Parma razvija bolj v odličnega teoretika in teži zato predvsem k točnosti v igri. Brez tveganja pa je težko doseči vrhun ske rezultate. Preveč tvegala (n še smolo pa sta imela predvsem Pla.-ninc in Ivanovič. O Planincu sem pisal že zadnjič. Za Ivanoviča zadostuje podatek, da je imel tako z Matinovičem, kakor tudi z Ivkovom dobljeni partiji, pa je iztržil iz njih samo pol točke. Če bi ju dobil, bi se bil z 9,5 točke tudi uvrstil na conske turnirje. Navada je. da predstavimo zmagovalca turnirja z dobro, če ne že najboljšo partijo. Pri 33. jugoslovanskem prvenstvu je to nekoliko težko. Izmed samo treh partij npr., kj jih je dobil Ivkov, sta dve praktično brez vrednosti. Nikolac mu je v približno enaki poziciji prezrl celo figuro, Planinc pa je imel svoj slab dan in ni nudil pravega odpora. Preostaja partija z Meštrovi-čem. To je odigral Ivkov v dobrem pozicijskem slogu, vendar je nasprotnik napravil več težkih napak, kar je bilo sicer že kar običajno tudi pri nekaterih drugih udeležencih turnirja. Sicilijanska obramba JJell : Ivkov Črni : Meštrovič 33. prvenstvo Jugoslavije Beograd 1978 1 ,e4 c5 2. ■ Sf3 Sc6 3. d4 cd4 : 4. Sd4 : Sf6 5. Sc3 d6 B. Lg?> Ld7 Proti «Richter - Ranzerjevemu napadu* 6. Lg5 je seveda najenostavnejši odgovor 6. . . . e6 in nato Le7. Črni pa lahko s temi potezami tudi še nekaj časa' počaka. 7. Dd2 Tc8 8. Sb3 Sa 5 ? V tej poziciji originalna ideja, ki pa se izkaže kot slaba. Treba bi • bilo igrati 8. . . . a6 in nato e6. 9. j3 a6 10. 0—0—0 h6 11. Le3 Sc4 (?) še vedno je bilo treba igrati 11. ... e6 12. Lc4 : Tc4 : 13. g4 b5 Ker grozi beli z napadom na kraljevem krilu, začenja črni s protinapadom. Sedaj bi bilo 13. . .. e6 zaradi h4 verjetno že prepozno. 14. Sd5 ! Sd5 : .15. ed5 : e5 Sedaj črnemu ne preostaja drugega, kot da za ceno hude slabitve d-kmeta in > odprtja e-linije le vleče e-kmeta. ,16. de6 : e.p. Le€ : 17. Sa5! Ta4 Tako dobi črni kmeta, izgubi pa partijo. Toda na edino možno drugo potezo 17. ... Tc8 dobi enostavno 18. Sb7 ter nato 19- Sd6: +. 18. Sb7 Ta 2 Zaradi grožnje Tal + mat mora beli izgubiti potezo. Izkaže pa se. da kljub temu črna trdnjava porabi preveč Sasa, da zopet pride v igro. 19. Kbl Df6 20. Dd4! Dd4: 21. Ld4: Ta4 Sicer pač 22. b3 Ta 3 23. Lb2. 22. b3 Tb4.23. Thel h5 24. g5 Tg8 25. g6 Kd7 26. Lc5 d5 27. L]8:! Dvomljivo bi bilo namesto tega 27. Lb4 : Lb4: z grožnjo Kc 7. 27. .. Tf8 : 28. Sc5 + Kd6 29. Se4 + Ke7 30. Sg5 Kd 6 Izsiljeno, ker je grozilo 31- g#7 f dobitkom figure. 31. Se4 + Ke 7 32. Sg5 Ponavljanje potez v časovni stiski 32. ... Kd6 33. Td2 d4 ? Bolje pač 33. . . . Tf4 34. Tde2 Tf5. Beli dobi na e 6 in a 6 kmeta in ima i zglede na zmago v končnica 34. Kb2 L d 5 Sicer 55. Se6 ; feb: 36. c 3 35. gf7: Kd7 36. Te5! Črni se vda Na 36------Kd6 pride 37. Td6 : + Kd5: 38. c 3. VASJA PIRC KOŠARKA PRVENSTVO NARAŠČAJNIKOV Dom na odličnem tretjem mestu Končal se je prvi del prvenstva naraščajnikov in kljub temu da je moral goriški Dom v zadnjih kolih nastopati z močno okrnjeno postavo, je zelo visoko uvrščen na skupni lestvici. Čeprav je slednja še nepopolna, ker bo treba odigrati še več zaostalih srečanj, domovcem ne more več zbežati tretje mesto. Zato imajo naši fantje še možnost, da si v povratnem delu zagotovijo uvrstitev v finalni del. IZIDI ZADNJEGA KOLA Turiacco - Pom n.o., Staranzano -Mobilcasa n.o., Italmonfalcone - Pa-gnossin 85:87. Ardita - Arte 52:42, Dom - Villesse 117:20. LESTVICA Pagnossin 16, Italmonfalcone in Arte 14, DOM in Grado 12, Ardita 10, Turiacco 8. Pom 6, Mobilcasa 4, Staranzano in Villesse 0. Vladimir MINIBASKET FINALNA SKUPINA Visintini - Sokol A 76:29 SOKOL: Ušaj (k) 25, Devetak 4, Bandelj, Bogateč, Grilanc, Nevenko Pertot, Niko Pertot, Klanjšček, Kojanee. PM: Sokol 5:12 Po .predvidevanju je Sokol A v prvem povratnem kolu prvenstva «Zini & Rosenwasser» visoko klonil drugmivršenemu Visintiniju. Nabrežinci so vzdržali le en polčas, ko so celo vodili z 12:9. Nato so vidno popustili. Negativno pa je predvsem dejstvo, da sta koše dosegla samo dva igralca Med našimi fanti je bil spet najboljši Ušaj. Marko Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnapre| plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina 4^nn°Jlr' Zk naročnike brezplačno revija «DAN». Htno dnn m Hin “ ‘°“ ned?'iah 3'50 din’ 20 zasebnike mesečno 40.00. letno 400.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubil«1* Oglasi 43 d a) Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 19. februarja 1978 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 13.000 lir. Finančno-upravni 600. legalni 600, osmrtnic sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca Mali oglasi 150 Ih "'j Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlanije;"”'J krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drufllh v Italiji pri SPI. član it.lii*?Žj Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska M ZTT Trsf zveze časopis založnikov Nevarna zmešnjava na afriškem rogu (Nadaljevanje s 1. stran;) ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČANJE Etiopijo in kar 20 odst. vse gospodarske pomoči je šlo Etiopiji. Zdaj dobiva Etiopija sovjetsko o-rožje in njeno vojsko urijo sovjetski in kubanski strokovnjaki. Da bo zadeva še bolj zapletena, se kot dajalec vojaške pomoči Etiopiji pojavlja tudi Izrael. Taka usmeritev Izraela izhaja iz njegove bojazni, da bi Rdeče morje z zmago Somalije postalo v celoti arabsko jezero. Tudi arabske države same so se povsem razcepile kar zadeva njihov odnos do obeh udeleženk vojne na «afriškem roqw». Nekatere, kot Južni Jemen in Libija. podpirajo Etiopijo, druge, zlasti Egipt, Saudska Arabija, Severni Jemen, Sirija dajejo vodpo-ro Somaliji Alžirija se drži strogo ob strani. Značilno je stališče velikih sil in zahodnih držav. Povsem jasno se je opredelila za etiopsko stran zgolj Sovjetska zveza. Kitajska sicer simpatizira z režimom v Adis Abebi. vendar zaradi utorov s Sovjetsko zvezo je rajši na klonjena Somaliji. ZDA so iz ideo loških razlogov proti Etiopiji, ne dajejo pa vojaške pomoči Somaliji. Izjavljajo, da bi pomoč v orat ju utegnila priti v primeru, če bi Etiopija v sedanji ofenzivi prenesla boje na somatsko ozemlje. Podobno stališče zavzemajo tudi — v glavnem — zahodne države. Kazno pa je, da etiopsko - so molska vojna poteka v okviru alo-balnih dogovorov velikih sil, saj se ponavljajo poročila o tajnem ameriško - sovjetskem dogovoru, da etiopska vojska ne bo prešla somatske meje. ZDA se drže ob strani, ker sedanji položaj, kljub nespornemu angažiranju Sovjetske zveze na strani Etiopije, ne ruši globalnega ravnotežja sil v širšem prostoru, ki vključuje tudi Indijski ocean. Sovjetska zveza je v tej vojni izgubila somalsko pomorsko oporišče v Berberi, ki naj bi bilo nekakšna nasprotna utež ameriški pomorski postojanki na otoku Garcia v Indijskem oceanu. 2e teh nekaj podatkov zgovorno priča o usodni mednarodni razsežnosti sedanje vojne med Somalijo in Etiopijo. Prav taka podoba stanja pa toliko bolj kliče k razsodnosti in k čimhitrejši odpravi spora in oboroženega boja. Samo miroljubna pogajanja lahko prinesejo za mir in za narode Afrike koristne sadove. Vsako početje, ki ima kot nujno posledico medsebojne spore in hkrati s lem priložnost za vmešavanje tujih sil. gre v škodo posameznih a-friških držav in v škodo afriške enotnosti. Odtod glasovi, ki v zadnjem času prihajajo s strani neuvrščenih dežel, da bi si z novimi pobudami prizadevali poseči v miroljubno razreševanje tega težavnega in nevarnega zapleta na ta fr iškem rogu.* Heimatdiensi (Narlaliei anie » J. strani) maj tremi tedni, se pravi 1. februarja, v parlamentu izjavil, da je gradivo za «belo knjigo* sicer pripravljeno, da pa je vlada zaradi »zunanjepolitičnih razlogov* ne misli objaviti. »Bela knjiga* je tiste vrste dokument, ki praviloma priča, da je med dvema državama prišlo do hude zaostritve odnosov. Pahrovi izjavi brez dvoma botruje želja avstrijske vlade, da s svoje strani ne opozarja na hudo neprijetno dejstvo, da ima s sosednjo Jugoslavijo od prt tako pomemben problem, kot je vprašanje izpolnitve sedmega člena državne pogodbe. Zaradi takšnega razpoloženja avstrijske zvezne vlade je koroški Heimat-dienst konec minulega meseca sporočil, da bo sam poskrbel za izdajo dokumentacije o položaju manjšin na južnem Koroškem. Z včerajšnje izjavo predstavnika svobodnjaške stranke pa se vpr?-šanje izdaje «bele * knjige* spet vrača pred vrata avstrijske zvezne vlade. Belfast (Nadaljevanje s 1. strani) vetsto žrtev, od začetka letošnjega leta pa je v raznih atentatih in terorističnih akcijah zgubilo življenje že osem oseb. Preiskovalci pripisujejo odgovornost za včerajšnji atentat krilu «pro-visional* katoliške severnoirske teroristične organizacije IRA, čeprav si ta ni uradno lastila odgovornosti za pokol. Po mnenju polici ie je IRA nameravala izvesti samo demonstrativno akcijo, ki pa se je spremenila v krvavo tragedijo, ker so bombe menda ek-spodiraie, preden so atentatorji to pričakovali. Po drugi strani pa opazovalci severnoirskega dogajanja ugotavr ljajo, da je krvavi atentat sovpa del z reorganizac:jo IRA, ki se je baje postavila na nove temelje ter se reorganizirala v predvidevanju nove zaostritve teroristične de;avnosti. NA SVETOVNEM PRVENSTVU KD M. BUSE ZMAGAL V SKOKIH (70 M) Amosova osvojila zlato v teku na 10 km i Na svetovnem smučarskem prvenstvu klasičnih disciplin je bil včeraj v Lahtiju prvi tekmovalni dan. V smučarskin skokih na 70-metr-ski skakalnici jc zmagal vzhodni Nemec Mathias Buse. Med Jugoslovani je bil najboljši Norčič, ki je bil 25.. potem ko je imel po prvi seriji skokov možnost se uvrstiti celo med prvo deseterico. LESTVICA 1. Buse (NDR) 2. Glass (NDR) 3. Borovitin (SZ) 4. Schnabl (Av.) 5. Kokkonen (Fin.) 6. Raeisaenen (Fin.) 7. Savin (SZ) 8. Dartneberg (NDR) 9. Ruud (Norv.) 10. Elimae (šve.) Na sporedu je bil tudi ženski tek na 10 km, na katerem je zmagala Sovjetinja Zinajda Amosova. Jugoslovanka Kordeževa je bila (med 43 tekmovalkami, ki so prispele na cilj) 41. LESTVICA 1. Amosova (SZ) 2. Smetanina (SZ) 3. Riihivuori (Fin.) 4. Kulakova (SZ) 5. Imoio (Fin.) 253,2 251.7 250.0 249.4 248.7 246.5 243.1 242,4 240,9 239.7 Partizan - Zadar in Metalac (TV prenos ob 17.45). Brest DEČKI Arte - Dom KADETI Bor - Breg PROPAGANDA Pagnossin B - Dom 99:27 74:66 66:28 ATLETIKA NA DP V KROSU Soave in Saksida na dobrih mestih Na pokrajinskem prvenstvu so se dobro odrezali tudi Zudek, Sedevčič in Cerasari ODBOJKA 37’01”72 37T3"37 37’23”43 37’30”09 37’32”37 Mally prvak v veleslalomu SANSICARIO — Peter Mally je osvojil naslov italijanskega državnega smučarskega prvaka v veleslalomu. LESTVICA: 1. Mally • 2. Gros 3. Bernardi 4. Amplatz 5. Bieier 11. Radiči 13. Giorgi in Thoni * » * —PORDENON — Na tekmovanju za svetovni pokal v akrobatskem smučanju na Piancavallu je v baletu zmagal Američan Bob Hovard. Med Jugoslovani je bit najboljši Janez Bonač, ki je bil f«. 2’19”53 po 78/100 T’48 F'74 3”44 4”59 4''88 NAMIZNI TENIS POKAL POKALOV Ruda hvezda (Praga) - Pao-letti MOŠKA B LIGA Bor - Volley Legna no ŽENSKA B LIGA Sokol - Marzotto ŽENSKA C LIGA Sloga - Libertas Schio 0:3 0:3 Pred kratkim je bilo v Bazovici deželno prvenstvo v krosu za dečke in deklice A in B kategorije. Kljub precej hladnemu vremenu je bilo tekmovanje zelo dobro obiskano. Naj večje število atletov je prineslo dru štvo Libertas Gonars, ki je tudi od neslo skoraj vsa najboljša mesta. Na tekmovanju' so nastopila tudi vsa naša tri društva Adria, Bor in Levstik z 10 dečki ter dvema deklicama. Najbolje sta se uvrstila Robert Soave od Levstika v A kategoriji ter član Adrie Marko Saksida v B kategoriji. Na 2.500 m dolgi progi se je Soave uvrstil na zelo dobro 7. mesto z dobrim časom 9’43”, čeprav je na tihem upal na nekoliko višjo uvrstitev, glede na to, da se je na pokrajinskem prvenstvu lepo izkazal. V mlajši kategoriji je Marko Saksida na 1.500 m dolgi progi zasedel NOGOMET DANES V C LIGI Triestina nujno potrebuje točke Če bo do njih prišla je precej odvisno od taktike Bolzana Ni se še poleglo zanimanje za četrtkov nastop proti prvoligašu Milanu in že drugič v tem tednu bo Triestina nastopila pred domačim občinstvom. Tokrat se bodo Tržačani borili za prvenstvene točke proti Bolzanu in zmaga je, kot običajno, nujno potrebna saj si na domačem terenu proti neposrednim nasprotnikom Tagliaviraijevi varovanci ne morejo dovoliti neuspeha. Triestina bo tako že tretjič zaporedoma nastopila doma saj na zadnjih dveh gostovanjih tekem niso odigrali zaradi snega. kak krilni branilec, Mitri pa pol napadalec. A. K. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 19. februarja 1978 KOŠARKA četrtkovo srečanje je dokazalo, da je Triestina trenutno v zadovo- V ŽENSKI A LIGI Danes v Rimu Kras-GBC (Bari) V italijanski prestolnici bo danes zjutraj ob 10. uri padla odločitev, kdo bo letošnji državni ekipni namiznoteniški prvak v ženski konkurenci. Za zeleno mizo si bodo stala nasproti dekleta ŠK Kras u zsoni-1 občine in GBC Bari. ki že tri leta branijo naslov državnih prvakinj. Vsaka napoved za tako finalno srečanje je zelo tvegana in težka, saj navadno v takih odločilnih preizkušnjah igrajo živci »davno vlogo in zmaga pač tista ekipa, ki zna biti bolj samozavestna. Vsaj na papirju, na osnovi uvrstitve na državni jakostni lestvici, ima GBC rahlo prednost na svoji strani, če pa upoštevamo trenutno dobro formo Miličeve in tovarišic, pa imata po našem mnenju obe ekip? po 50 odstotkov možnosti za uspeh. -bs- KOŠARKA V 1. moškj zvezni jugoslovanski košarkarski ligi so dosegli sinoči te izide: Kvarner - Jugoplastika Bosna - Crvena zvezda Radnički FOB - Beko Dal vin - Borac Cibona - Rabotnički 93:92 99:88 107:94 94:99 87:89 Danes bosta na sporedu še tekmi ljivj formi, pripomniti pa je treba, da se Milan nj preveč trudil. Predvsem so prvoligaški gostje i-grali seveda zelo odprto, kar je o-mogočilo domačinom, da so nemoteno navijali svoje sheme. Isto si, žal ne upamo trditi za današnje srečanje. Najverjetneje bo Bolzano igral strogo obrambo, kar bo seveda ustvarilo Tržačanom nemalo težav. Znano e, da Triestina proti ekipam, ki predvajajo izključno o-brambno igro, ne utegne uveljaviti svoje terenske premoči. Veliko vlogo bodo torej tudi tokrat odigrali napadalci. Če bosta Dri in Andreis razpoložena, bodo gostje verjetno podlegli, v nasprotnem primeru pa bodo Tržačani ostali ponovno brez zmage. Kakšna pa bo sestava enajsterice? Tagliavini ima na razpolago celo vrsto igralcev, ki bi v enaki meri zaslužili stalno mesto v prvi postavi. Predvsem mnogo je veznih i-gralcev, saj je popolnoma okreval tudi Politti, kj je bil proti Milanu med najboljšimi. Politti bo torej gotovo igčal, nastopili pa bodo tudi Fontana, Trainini in Franca. Če bo Tagliavini uvrstil tri napadalce, bo na klopi za rezervne igralce sedel celo Mitri, ki je nedvomno naj večji up tržaškega moštva. Taka rešitev je torej paradoksalna, ni pa popolnoma nemogoča. Ostaja sicer dejstvo, da ima Triestina trenutno vse preveč igralcev. Postava naj bi bila torej naslednja: Bartolini, Schi-raldi, Pezzopane, Politti, Saivado-ri. Fontana, Andreis, Trainini, Dri, Franca, Mitri (Marcolini). Navidezno je v tej enajsterici kar pet ve- zalcev. V resnici pa je Fontana ne minil,Hlinili,nitim,,n, ODBOJKA MEDS0LSK0 PRVENSTVO V GORICI RAZVEJAN SPORED TEKMOVANJ DEČKI 10.00 v Trstu, Miramarski drev. Ferroviario » Konto vel NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 10.00 v Rimu Kras - GBC KOLESARSTVO CIKLOKROS 14.00 v Trevisu Sodeluje tudi Adria NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Ogleju Aquilcia - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Trebčah Primorec - Opicina 10.30 v Trstu, Ulica Flavia Edcra - Gaja 15.00 v Dolini Breg - Rosandra 15.00 v Bazovici Zarja - Libertas 15.00 v Rudi < Ruda - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu Vesna - San Vito » « » 15.00 v Trstu, Sv. Alojzij Espcria SA - Kras » » * 15.00 v Vrbovljanu Vermegliano - Mladost 15.00 v Koprivi Libertas - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 9.00 v Tržiču Mladost - Ronchi 12.00 v Trstu, Sv. Ivan S. Giovanni - Primorje NAJMLAJŠI 10.30 v 3azovici Zarja - Muggesana Slovenske višje šole nastopajo z združeno ekipo PERUGIA — Reševalne ekipe so včeraj ie dospele na kraj, kjer je strmoglavilo turistično letalo «siai marchetti* s štirimi osebami na krovu. Letalo je vzletelo z rimskega letališča v petek ob 11. uri in se ni vrnilo ob predvidenem času, 'ato so se takoj pričela iskanja. Ta teden so se pričela odbojkarska šolska prvenstva, ki sodijo v okvir Mladinskih iger. V raznih pr venstvih nastopajo tudi ekipe slovenskih goriških šol, ki so se vsaj tej začetni fazi tekmovanj že pozitivno odrezale. Šesterke slovenskih šol nastopajo naslednjih prvenstvih: ekipa enotne srednje šole »Ivan Trinko* nžsto pa v prvenstvih nižjih srednjih šol, in sicer v ženski in moški konkurenci. Enotna ekipa vseh treh slovenskih višjih šol (klasični licej «Pri-mbž Trubar*, strokovni zavod za trgovino «Ivan Cankar* in učiteljišče «Simon Gregorčič*) pa nastopa z moško in žensko postavo v kategoriji mladincev oziroma mladink. Poglejmo sedaj spored tekem, ki se bodo odvijale v tern tednu in 'v katerih nastopajo razne šesterke slovenskih goriških. šol: KATEGORIJA DEKLICE (nižja srednja šola) — 3. kolo: Ponedeljek, 20. febr. ob 14.30 Nižja «1. Trinko* - Nižja «Marone» (Telovadnica slov. nižje šole «1, Trinko*, Ul. Alviano, Gorica). KATEGORIJA MLADINCI (višje srednje šole) — 3. kolo: Ponedeljek, 20. febr. ob 15.30 KI. licej «Dante» - Slovenske šole (Telovadnica ITI »G. Galilei*, Uljca Puccini, Gorica) V 4, kolu, na sporedu v petek, 24. t.m. bo ekipa slovenskih šol počivala. KATEGORIJA MLADINK 3. kolo (zadnje) Torek, 21 febr. ob 14.30 Slovenska 'ola Realna «Abruzzi» (Telovadnica AG1, Largo Culiat 2, Gorica). 1. K. 11.45 na Opčinah Opicina - Primorje ZAČETNIKI 12.30 na Proseku Kras - Gaja 13.45 v Dolini Breg - Soncini A ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Gorici Hrast - Prata NARAŠČAJNICE 10.30 v Trstu, licej Petrarca OMA B - Breg JUTRI PONEDELJEK, 20. februarja 1978 KOŠARKA PROPAGANDA 17.30 v Trstu, Ulica Caravaggio Bor - Breg ODBOJKA MLADINSKE IGRE 14.30 v Gorici, Ul. Alvian« Trinko Marone (deklice) 15.30 v Gorici, Ul. Puccini Dante - Slovenske šole (mladinci) sicer 16. mesto, toda med svojimi vrstniki (letnik 1967) je zasedel odlično drugo mesto, kar mu daje dosti upanja, predvsem za prihodnje leto. Med deklicami sta nastopili le sestri Menegatti, od katerih je bila Andreina tokrat boljša od Karmen, saj je prva zasedla 18. druga pa 33. mesto. Rezultati: DEČKI Kategorija A 1. Zucchiatti Renzo (N. A. UD) 2. Lot Paolo (Lib. Sacile) 3. Del Pin Giancarlo (Lib. Gonars) 7. Soave Robert (Levstik) 47. Paoli Peter (Bor) 51. škerlavaj Edi (Bor) 52. Nugnes Romano (Adria) 53. Bonanno Fausto (Adria) Kategorija B 1. Masolini Denis (Lib. Gonars) 2. Lipizer Paolo (CSI TS) 3. Ciani Roberto (Lib. Gonars) 16. Saksida Marko (Adria) 30. Pečar Vaško (Adria) 31. Zudek Alfred (Adria? 32. Glavina Damjan (Adria) DEKLICE Kategorija A 1. Pistrino Nevia (Lib. Gonars) 2. Martelossi Grazia (Lib. Gonars) 3. Apollonio Elena (CSI TS) 18. Menegatti Andreina (Levstik) 33. Menegatti Karmen (Levstik' Poleg tega je bil na Padričah tudi drugi tek za pokrajinsko prvenstvo mladincev ter članov. Nastopili so tudi dva člana Adrie in en član Bora. Med mladinci se je na 3.300 m Aleksander Zudek uvrstil na 14. mesto, medtem ko se je v kategoriji starejših mladincev borovec Adriano Sedevčič uvrstil na 8. mesto. Najbolje se je odrezal »veteran*' Adrie Toni Cerasari, ki je po poldrugem letu premora spet nastopil v tej disciplini in sicer predvsem za trening v okviru priprav na državno prvenstvo v ciklokrosu. V kategoriji amaterjev je z lahkoto zmagal in dokazal, da spada še vedno mod boljše dolgoprogaše naše pokrajine, čeprav je sedaj «zajahal» železnega konjička. Ruzzier ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Mali oglasi UNIVERZITETNE ŠTUDENTKE, ŠTUDENTI, muli se vam zanimivo honorarno delo ob večernih urah, enkrat ali dvakrat tedensko. Kolikor vas to vabilo zanima, pišite na p.p. 559 Trst. Navedite sledeče podatke: točen naslov, dokončano šolo, smer študija, letnik študija. CARLI VIRGILIO sporoča vsem prija teljem in znancem, da je odprl novo prodajo vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 L 71 750 68 126 76 127 72 128 71 73 A112 73 128 coupe 73 130 AR 70 1500 C 66 850 S 70 sinica 1301 72 citroen DS 20 71 citroen 1220 73 124 68 71 125 70 A 111 72 124 coupe 72 in še druge na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Bri gata Casale št. 7. tel. 826084. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago ho telske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, za prt parkirni prostor, ugodno menja vo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled. Via 5. .Croce In Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102. POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delav^c* in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah. ^ SPALNICE, KUHINJE, % "C GA«"! IN P? HIŠTVO ZA OTROKE, ,ŠKE VOZIČKE IN STAJ»L I NE SOBE, SEDEŽNE TURE, POSTELJICE IN L Obiščite a1 ( Restavracija «DA FLEGOji TRŽIČ (Monlalcone) Ul. Bagni 39 - Tel. (0481) 73389 Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče. NA PRODAJ stanovanja in manjše stanovanjske hiše, openski park Ul. Salici. Ugodne cene in posojila. Podjetje inž. Battara, Ul. Do-nota 4, tel. 64-412. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6, Videm — odprto od sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. PRODAM nezazidljivo parcelo, paštne za trte ali za cvetlične nasade 1100 kv. m pod Kontovelom. Košuta Viktor, Križ 276, IŠČEVA dvosobno stanovanje ^ činah ali v okolici. Zaposle1^ v Slovenskem gledališču-tel. 754497. .CITROEN. - mehanična Cavalli. tudi drugih avtomo« Rittmayer 4/a. KRZNA SUPER ELEGANTNI 0°^ ? VIŠJA KAKOVOST^ j| MERE JOPIČEV OD 42 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA TRST TEL. Drevored 20. septembra * podjetje FURLANI TRST — Ul. Milano tel. (040) 62200 V TRSTU NAJVECJA lZBlRA kmetijskih strojev in ndd° mestnih delov za: » I t; FERRARI BENASSI GOLDONI PINZA LOMBARDINI idr. VSF ZA: POLJEDELSTVO — KMETIJSTVO — VINOGRADNIŠTVO — VRTNARS^0 D partizanska knjiga 40 let na TITO čelu ZKJ Nova knjiga Založbe Partizanska knjiga Ljubljana Trg osvoboditve 13 Delo pomeni edinstveno sliko Titovega revolucionarnega, političnega in državniškega dela ter prikaz časa, v katerem živimo. Publikacija prinaša v celoti podatke in dejstva o zgodovinskih dogodkih sodobnega časa, revolucionarnem boju naše dežele, partije in tovariša Tita za ustvarjanje nove Jugoslavije, za samoupravni socializem, za mir in napredek v svetu. NAROČILNICA (za naročnike v JUGOSLAVIJI!) Nepreklicno naročam .... izvodov knjige TITO 40 let na čelu ZKJ, po ceni 1.000,00 dir Ime in priimek Naslov... Poklic (zaposlitev) Reg. št. osebne izkaznice Knjigo bom plačal(a) v petih zaporednih mesečnih obrokih! Pečat za delovne organizacije - in podpis odgovorne osebe Podpis. Knjigo lahko dobite tudi v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ulica sv. Frančiška 20, TRST in v predstavništvu Partizanske knjige, Koper, Staničev trg 19