Od 1. nov. dal|« naročnina mesečno »tvo 50 din — nedeljska izdaja ce- ^^^ Om * M/ff ^Bf B KM ^BL m nlno In &£.tJI/E]SEC Cek. raSj LJubljana ŠL 10.050 za naroč- iš insurate. (Jpra*a: Kopitar- loletno 66 za ^ M M WM Inozemstvo 120 din. ^^ WW K* ^L J^T ^M J ^M ^ ^ TeL 40-01 do 40-05 tvo: V ^^^ ^ Celle. Ptuj. Jesenice! Kopitarjeva ul.6/ITL Kranj, Novo rneato. TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po prazniku. Trbovlje Zaščitnik časopisnih poročevalcev Razni stanovi so si izbrali svoje zaščitnike med svetniki ki so v svojem Bogu posvečenem življenju imeli podobna opravila. Lepa je navada, poiskati si med tistimi, ki si jih je Bog izbral, zaščitnika in priprošnjika v svojem poklicnem delu. Nekateri stanovi imajo svoje zaščitnike med svetniki že več stoletij, še iz časov, ko se je večinoma vsa obrt razvijala v cehih, 'ludi moderni poklici, ki jih je prinesel šele zadnji čas, si izbirajo svoje zaščitnike, Tako imajo na primer avtomobilisti svojega zaščitnika v «v. Krištofu Tudi časnikarji so si izbrali svojega duhovnega patrona, ki naj jim pomaga pri njihovem težkem in odgovornem delu. Je lo sv. Frančišek Šaleški. Zadnja vojna leta pa so jasno pokazala, da ima med časnikarji še najbolj težko in tudi nevarno službo časnikarski poročevalec. Saj je znano, rla pri sedanjih vojnih spopadih poročevalci odhajajo na bojišča v Hih vrstah kakor lw>rci. Tam zasledujejo razvoj spopadov in potem sporočajo svoje vtise tisočem in milijonom, ki daleč od teh burnih dogodkov vsi radovedni čakajo na novice. Nič ni zato čudnega, če je prav med časopisnimi poročevalci zahtevala tudi vojna v zadnjih letih izredno veliko število žrtev Prav te nove okoliščine so šele dokazale, kako nevaren je poročevalski poklic v današnjih časih in prav to je bilo tudi vzrok, da so si časopisni poročevalci izbrali svojega patrona, ki naj jim pomaga pri njihovem res tveganem poslu. Današnji čas je že tak da tako rad krene iz vere v nevero, iz zaupanja v obup in iz razsodnosti v praznoverje. Prav dobe preizkušenj, med katere spada sedanji čas, so vedno bile najbolj plodno polje praznoverja, na katerem so se razbohotile razvade, ki bi sp jim resen človek vodno upravičeno smejal. V vojnih časih •vedno pridejo v modo tako imenovani amuleti in obeski. Tako na primer letalci rišejo na svoja krila razne znake, nosijo s seboj na polete najbolj različne predmetp. ki naj jih »var-jejo pred nesrečo« itd. Tudi drugi liorei v svojem praznoverju upajo, rla jim liodo te najrazličnejše igrače praznoverja pomagale čez skrbi in jih obvarovale pred nesrečo Saj prav to jc bistvo praznoverja, da se tako hitro zadovolji. Razveseljivo pa je ob tej povodnji praznoverja dejstvo. da na vseh frontah in pri vseh rodovih posameznih armad najdemo še vedno mnogo takih, ki gredo na pot. ki jim jo kaže dolžnost, ne v spremstvu kakega znaka ali predmeta, ki spada med navadno ropotijo, ampak s simbolom krščanstva. Koliko borcev gre na fronto še danes z rožnim vencem ali sveti-njico! Zanje ti predmeti niso amuleti. So jim pa spomin na dobo, ko jih je še mati učila delati prvi križ in verovati v Boga. ki vodi slehernemu vsak korak. Spominjajo jih na to, rla se naj v času najhujše stiske obrnejo np Vsemogočnega in naj zaupajo v njegovo dobrotno previdnost. Na prav čuden in zanimiv način so si izbrali časnikarski poročevalci ob začetku sedanje vojne svojega patrona in zaščitnika. Ameriški poročevalec I>oherty, zastopnik neke ameriške poročevalske družbe, poroča, kako se je to zgodilo: V Angliji je obhajalo lansko pomlad več časopisnih poročevalcev poslovilni večer. Nameravali so odpotovati k angleški vojski, ki je tedaj stala v Franciji Na poslovilni večer je prišlo tudi več časopisnih poročevalcev, ki so bili že večkrat na bojiščih Ko so se novinci poslavljali, je Dohertv izjavil, da jim bo dal na pot nekaj, kar jim prav gotovo ne bo škodovalo. Na veliko začudenje vseh je vsakemu od poročevalcev, ki so odhajali na bojišče, daroval majhno svetinjico in jim pojasnil, da kaže slika na svetin jici moža. ki že nad 3(10 let pomaga tudi poročevalcem iz najrazličnejših zadreg. Povedal je vsem navzočim življenjsko pot blaženega dominikanca Martina Porresa (1569—16*59), ki je ves čas svojega življenja pomagal vsem, ki so bili v zadregah. S pravim sočutjem in razumevanjem je za časa svojega življenja neštetim pomagal iz stisk in če kdo, tedaj je on prav gotovo najbolj primeren, da si ga časopisni poročevalci, ki padajo iz ene zadrege v drugo, izberejo za svojega zaščitnika v sedanji vojni. Martin Porres je zagledal luč sveta 0. decembra 1569 v Limi v Južni Ameriki. Njegov oče je bil Španec, mati pa peruanska Indijanka. Že kot otrok je vzbudil pozornost s svojo pridnostjo, skromnostjo in izrazito poudarjeno ljubeznijo do bližnjega. Da bi mogel pomagati svojemu bližnjemu, je kot mladenič študiral medicino, nato pa je vstopil kot brat v red do-minikancev. V tem poklicu je prav posebno skrbel za najdenčke in sirote, za katere je gradil sirotišča. S posebno ljubeznijo se je zavzemal za jetnike, ki so trpeli po ječah in jim, če so bili po krivici zaprti, pomagal tudi na svobodo. Ko je Doherty svojim tovarišem razdelil svetinjice blaženega Martina Porresa. je marsikdo njegovo darilo sprejel brez posebne hvaležnosti. Vendar so vsi spravili svetinjice. Ne vemo, kakšni so bili razlogi, resnica pa je, da so časopisni poročevalci vedno v večjem številu začeli iskati svetinjice blaženega Martina Porresa. Vojni poročevalci v vseh državah, ki jih je za jela vojna, nosijo danes s seboj te svetinjice, pa naj si jih vodi n jihova službena pot po zraku ali po vodi. Časopisni poročevalci si zlepa ne pustijo kaj natvesti. Če pa so kljub temu v tako velikem številu izbrali blaženega Martina iz Južne Amerike za svojega stanovskega patrona, potem je prav gotovo razlog v tem. da so vsaj nekateri, ki še niso pozabili vere. občutili tudi njegovo pomoč v najrazličnejših tegobah na bojnih poljanah. Naša domovina je, hvala Bogu, obvarovana vojnega viharja in zato časopisni poročevalci pri nas ne nosijo pri svojem vsakodnevnem poslu glave naprodaj. Kljub temu pa v današnjih časih poročevalčeva naloga ni vedno lahka. Če hoče kdo biti to, kar mora biti kot vesten poročevalec, je njegova dolžnost, da opozarja na vse nezdrave pojave v javnem življenju in da se ne ustraši tudi najostrejše kritike, kadar se bori za pravico in resnico. Naj podpira vse poročevalce njihov patron pri „ Zadovoljiva rešitev vseh vprašanj med Nemčijo, Jugoslavijo in Turčijo" l Ti V Berlinu govorijo o »poslednji preizkušnji za Balkan«, zagotavljajo, »da ni nobenih razlogov za kakršno koli bojazen« in »da je bil ves strah nepotreben« Belgrad, 20. marca. Današnja številka »Vrini e n a« prinaša iz Berlina poročilo svojega berlinskega poročevalca o položaju Jugoslavije ter njenem razmerju do Nemčije. Takole piše: Tudi danes je predmet največje pozornosti tako diplomatskih in političnih kakor časnikarskih krogov v Berlinu nadaljnji razvoj položaja na jugovzhodu Evrope. Oh prilik teli razniotrivanj imata Jugoslavija in Turčija najvažnejše mesto, kor jc pričakovati, da ho položaj tako ene kakor druge države kmalu znan širši javnosti. 2p dobivamo vtis, da so za obe državi kljub vznemirljivim vestem tako kar sc tire Jugoslavije kakor Turčije, vsa vprašanja urejena ter da sc je našla zadovoljiva rešitev, ki nc ho zadela niti časti, niti neodvisnosti obeh držav, kakor jo bil itak namen Nemčije. Z druge strani pa so vojne potrebe za nadaljevanje vojno od strani Nemčije našle razumevanje tako v Jugoslaviji kakor v Turčiji tako, kakor jih jc treba razumeti. to je tako, da ne predstavljajo nika-kega ogražanja obeh držav. V Berlinu s popolnim mirom zasledujejo poročila ameriških radijskih postaj, angleškega tiska ali nd njega finansiranih listov, ne polagajo pa več nanje nobene važnosti, ker pa? vedo. da sta Jugoslavija in Turčija razumeli, da Nemčija ni imela niti ne bo imela ničesar proti državni neodvisnosti teh držav. Gonja. ki je prinesla razburjenje v to področje. se je razblinila ob želji teh narodov, da njih države ostanejo ob strani te vojne. Tukaj verjamejo, da bo to poslednja preizkušnja za Balkan, ker je vprašanje Grčije že rešeno in je treba samo nekaj časa, da se pogasi ta požar, ki je grozil, da bo zajel tudi ostale balkanske narode. Mnenje nemškega lista bo važnost sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko prišla do izraza v polni meri šele v bodočnosti. V Budimpešti pravijo, da tesnejše sodelovanje držav v jugovzhodni Evropi s sosednimi velesilami nikakor ne ograža neodvisnosti in suverenosti teh držav, ampak da nasprotno tej neodvisnosti daje popolna jamstva. Istočasno poudarjajo, da tako sodelovanje prinaša snmo prednosti, ki jih prizadete države ne morejo izgubili izpred rilja. Kot posebej značilno poudarjajo v Budimpešti. da se velike čezmorske države na vse načine trudijo, kako bi to sodelovanje kompromitiralo. Medtem pa te države, tako poudarjajo v Budimpešti, nikakor niso sposobne, da ščitijo svobodo in suvereuost narodov na jugovzhodu. To zaščito in to jamstvo, pravijo v Budimpešti, more dati jugovzhodnim narodom samo popolno in ozko sodelovanje s sosednimi državami. Berlin. 20. marca, b V Berlinu so še nadalje zdržni glede možnosti razvoja na jugovzho-olnoma mirno, tako. da je opravičljiv vtis, da ima rezerviranost v Berlinu v prvi vrsti namen, da prepreči tudi samo navidezen vtis, da se Nemčija želi kakorkoli mešali v notranje zadeve katerekoli balkanske države. Nemško stališče napram jugovzhodu je zadosti razjasnjeno s tem. da je n o m š k o - ju g o s I o v n n s k i stik v zadnjem času obojestransko zadovoljiv. Končno so podčrtali nemški časopisi v zadnjem času tradicionalno prijateljstvo, na katerem slone neni-ško-jugoslovanski odnošaji. Po pisanju nemško korespondence »D i e n s t a u s D o u t s c h I a n d« je mir, ki ga jc Berlin ohranil z ozirom na razne kombinacije v svetu glede Jugoslavije, bil preračunan v prvi vrsti na to, da sc ne da noben povod mišljenju, da se Nemčija želi na kakršen koli način vtikati ali da se vmešava v notranje prilike in v zadržanje Jugoslavije. Razen tega — nadaljuje omenjena korespondenca — jo nemško zadržanje ilo Jugoslavije žc pojasnjeno, ker je stik med nemškimi in jugoslovanskimi državniki v zadnjem času dal zadovoljive izide za obe strani, in to je povzročilo, da sprejemajo v Berlinu vse kombinacije, v glavnem angleškega in ameriškega izvora, z največjim mirom in hladnokrvnostjo. Ob koncu pravi omenjena korespondenca, da so pred kratkim nemški listi podčrtali tradicionalno prijateljstvo, na katerem počivajo nomško-jugoslovanski odnosi, in tako niso razburljive vesti o nekakšnih vojnih pripravah Jugoslavije napravile nobenega vtisa. Kakor je videti iz pisanja tc korespondence, ki je bila vedno dobri\ obveščena glede zadržanja nemških odločujočih krogov, n i več n i k a k i h razlogov za kakršno koli bojazen, in vse razburjenje in ves strah je bil nepotreben. Madžarsko mnenje v nemško-iugoslovanskih odnošaiih Belgrad, 20. marca. Berlinski dopisnik »Vremena«: poroča v današnji številki: V kolikor sc približuje april, toliko se bolj pospešuje diplomatska aktivnost, to ugotavljajo madžarski uradni krogi. Po njih mišljenju bo ob priliki obiska japonskega zunanjega ministra Ma-cuoke v Berlinu in v Rimu postavljen temeljni kamen vsem razgovorom, ki sta jih Hitler in nemška diplomacija vodila ilo prihoda japonskega zunanjega ministra v Evropo. Madžarsko predvsem zanima odnos Jugoslavije do držav, ki so podpisale trojni pakt. V dobro poučenih madžarskih krogih so popolnoma prepričani, da bo bližnja bodočnost prinesla razčišče-nje v teh odnosih. Na Madžarskem iskreno pričakujejo, da bo prijateljska Jugoslavija tudi v bodoče pozitivno razvijala svoje odnošaje do sosednih velesil. Dobro poučeni krogi poudarjajo, da je madžarsko jugoslovansko prijateljstvo eden izmed konstruktivnih elementov evropske politike in da Nenaden nov sestanek med i . i imiimiiiih b——■ ■! ■ um »i iii l»——!'■ i ......... - — angleškim in turškim zunanjim ministrom Belgrajsko »Vreme« trdi, da so nemško-turški odnošaji že razčiščeni Kairo, 19. marca. Reuter. Na službenih mestih potrjujejo poročilo, da sta sc na otoku Cipru sestala angleški zunanji minister Eden in turški zunanji minister Saradžoglu. hden je priletel na otok Ciper z vojaškim letalom, Saradžoglu pa je prišel z južnoturške obale z ladjo. Sestanki med obema državnikoma so bili v palači angleškega guvernerja otoka. Uradno obvestilo, ki je bilo o sestunku objavljeno, pravi, da sta oba državnika prerešetala mednarodni položaj, v kolikor se je zadnje dni spremenil, odkar sta se Eden in Saradžoglu zadnjič videla v Ankari. Oba državnika sta ugotovila popolnoma enako gledan je obeh vlad na nove razvoje položaja na jugovzhodu Evrope. Egiptski listi, ki poročajo o sestanku, pristavljajo, da je to nov dokaz za tesno sodelovan je med Anglijo in Turčijo. Ker je Edena spremljal tudi šef angleškega generalnega štaba general Dill, je Saradžoglu povabil s seboj tudi šefa turškega generalnega štaba maršala Čak-maka in sta oba vojaka imela na Cipru več daljših razgovorov o sodelovanju obeh armad v okviru zavezniške angleško-turške politike. Danes so na uradnem mestu potrdili, da je dospel posebni sel in predal odgovor turške republike na poslanico g. Hitlerja. Zdi se, da je odgovor prodan predvčerajšnjim. lz razumljivih razlogov ni mogoče od merodajnih krogov izvedeti nič podrobnejšega o vsebini odgovora, tudi ni mogoče predvideti, ali bo odgovor objavljen. Kakor je poslanica g. Hitlerja ostala nepoznana širši javnosti, tako tudi ta odgovor g. Isnicta lniiniju ne bo objavljen. V vsakem primeru pa so tukaj mnenja, rla se je razmerje med Turčijo in Nemčijo razčistilo in da zaradi zadržanja Nemčije glede nadaljnjega razvoja na Balkanu Turčija nima nikakih razlogov za kakšno b«jazen zaradi navzočnosti nemških čet na njeni meji. Turški odgovor Nemčiji Saradžoglove izjave Istanbul, 19. marca. Anatolska agencija po: roča: Po sestanku z angleškim zunanjim ministrom Edenom na otoku Cipru je turški zunanji minister Saradžoglu povabil k sebi časnikarje ter jim sporočil, da je bil sestanek uspešen in da vlada v vseh vprašanjih popoln sporazum med stališči ene in druge zavezniške vlade. Še posebej je sprejel zastopnike grškega tiska ter mu povedal, da »bosta Turčijo in Grčija skupno slavili zmago, Turčija da se že sedaj veseli zmag grške vojske, ki bodo zapisane na slavne strani človeške zgodovine.« —• Saradžoglu je pristavil, da je »optimist in prepričan, da bo na koncu še vse prav in dob ro, kajti nove, trde preizkušnje, ki ne bodo izostale, ne bodo spremenile usode obeh narodov, ki oba verujeta v lepšo bodočnost«. Nemško mnenje Budimpešta, 20. marca, m List »Pest* poroča iz Ankare, da je sedaj nastopilo zopet zatišje, v katerem bo Tuičija prav tako še nadalje vztrajala na svojem dosedanjem stališču. Kar se tiče sestanka angleškega zunanjega ministra Edena in Saradžogluja, list poroča, da je razgovor trajal na Kreti 8 ur. Oba državnika sta ugotovila, da je med Turčijo in Anglijo popolno soglasje. Po nepotrjenih vesteh iz Ankare pa pravijo, da je Eden ponudil Turčiji angleško pomoč. List »Peste piše, da niti Turčija, niti Grčija ne želita na svojem ozemlju prisotnost angleških čel, čeprav je Grčija še pred nedavnim dopustila, da so se angleške čete izkrcale na njenem ozemlju Razčiščevanje med Nemčijo in Turčijo Belgrad, 20. marca. Današn ja številka »Vremena« prinaša tudi poročilo berlinskega dopisnika o turško-nemških odnosih. Poročilo pravi: Pred korakom Nemčije v Grčiji V Turčiji govorijo samo še o »vprašanju nekaj dni« Newyork, 20. marca. Associated Press poroča iz Istanbula, da menijo v poučenih turških političnih krogih, da jc nastop Nemčije proti Grčiji samo še vprašanje dveh ali treh dni. Nemške četo so razporejajo sedaj po težavnem Rodopskcm gorovju. od koder naj bi izvedle napad na (irčij^. Tudi ob turški meji sc nahajajo znatne nemške čete. Ziirich, 20. marca, b Po poročilu rimskega dopisnika »Npiip Ziircher Zcilung«: krožijo v Rimu sppt nepotrjeni glasovi glede nameravanega nem- njiliovem delu. Obvarje pa naj jih hkrati, da jim vsaj pri nas ne bo treba nositi njegove svetinjice na bojišče1 škega posredovanja med Italijo in Grčijo. Te glasove spravljajo v zvezo z nekim poročilom agencije Štefani iz Berlina, da ho namreč Nemčija sedaj nedvomno na vseli bojiščih začela boj na strani Italije. Po tem mnenju je treba pričakovati najprej nemški liltimativni predlog Grčiji, da skienp z Italijo mir ali premirje nakar bi nastopile takoj nPiuške čete, ki se nahajajo sedaj na bolgarsko-grški meji. »Svobodni Francozi« v Solunu Newyork, 20. mtrea. m AP poroča iz Aten, da so se snoči izkrcal: v Solunu oddelki svobodnih Francozov, ki bodo izpopolnili avstralske in angleške vrste, ki so že v Solun'- Berlin, 20. marca. DNB. V tukajšnjih političnih krogih se potrjuje vest. da jc dospel v Berlin turški odgovor na posebno nemško poslanico, poslano predsedniku turške republike g. lniiniju. Glede vsebine tega odgovora niso izdana v Berlinu nobena pojasnila, ne uradnega ne neuradnega značaja. Nem ri v Bolgariji Nemški manevri v Bolgariji Sofija, 20. marca. V zvezi s poročilom, da je kralj Boris s svojim spremstvom prisostvoval vojaškim vajam nemških blindiranih in letalskih oddelkov, prinašajo časopisi tudi slike o teh vojaških vajah ter obširno poročilo nemškega vojaškega strokovnjaka Karla llan-o številu velikih 1— narodov? Mar so drugi zaradi tega boljSi in več vredni, ker jih je več? Gmotna silnost je pri n jih večja, ne sila duha in moč volje. Nadomestimo z duhovnimi silami to, kar nam manjka v pogledu sile in gmotnih moči. Ljubimo svojo zemljo in svoj narod nad vse! Naši predniki so nam našo zemljo ohranili, pazimo, da jo s slabičnostjo ne zapravimo. Ne skoparimo s čustvi in dejanji, ko gre za blaginjo in obrambo domovine. Domovina in država nad vse! To so vrednote, ki so danes najvišje v naravnem redu. Za njihovo obrambo žrtvujmo sebe in kar premoremo. Če nismo za to pripravljeni, nismo vredni, da nas nosi slovenska zemlja. Naša obramba v živčni vojni Zagrebške »Novosti« pišejo: »Končni cilj živčne vojne je oslabitev morale določene ljudske skupine ter okrnitev njene odporne in udarne sile. Zavoljo tega je borba proti napadom v živčni vojni velika dolžnost vsakega poedinca, ker je to borba ne samo za ohranitev sploinih narodnih in državnih koristi, temveč tudi borba za koristi vsakega poedinega človeka. Sredstva, s katerimi se živčna vojna vodi, so neomejena, a ker je sedanja vojna borba velikih, so ravno mali narodi poklicani, da vložijo vso svojo moč v borbo proti napadom v živčni vojni, da bi tako močnim gmotnim sredstvom, s katerimi razpolagajo močne stranke, zoperstavili čim tvornejšo moralno moč, tisto najdragocenejše orožje, ki ga mora vsak poe-dinec ustvarjati in ki ga ni mogoče nikjer za noben denar kupiti.« Kmetska zaščita naj bo pravična! »Primorske novine« razpravljajo o gospodarskih vprašanjih in pišejo med drugim: »Pri današnjih odredbah v prid kmetijstvu se je treba ozirati na socialno ekonomsko strukturo naše zemlje. Pri nas niso vsi kmetje producenti, ki popolnoma zadovoljujejo svojim potrebam. Pri nas, zlasti v banovini Hrvatski (pa tudi v Sloveniji, prip. ur.) so kmetje v veliki večini obenem tudi konzumenti. Oni torei nimajo nobene koristi od visokih cen kmečkih proizvodov, ker morajo, čeravno ne v*«h 100%, pa vendar za^ea del svor jih potreb, kriti z nakupovanjem, torej z dopla-čevanjem. Odredbe v korist kmetom ne smejo biti samo intervencije v korist visokih cen, ker s tem ni pomagano naše celokupnosti, niti ni s tem pomagano vsem našim kmetom, temveč samo tistim, ki proizvajajo več, kakor sami potrebujejo. V »Jugoslov. Lloydu« je povedano, da ima 6 okrajev v donavski banovini nad 3 milijarde, 400 milijonov din letnih dohodkov. Upravičeno je, da lahko tudi ti nekaj žrtvujejo za skupnost in ne da se intervencije države raztegujejo tudi na te kraje in to na breme pasivnih krajev. Jasno je torej, da je treba revidirati našo kmetijsko politiko«. Kaj hoče dr. Laza Markovič »Delo«, glasilo bivšega pravosodnega ministra dr. Laze Markoviča trdi, da dr. Markovič noče ustanoviti neke posebne radikalske skupine, ker je nesmiselno in škodljivo ustanavljati nove skupine, marveč je potrebno obnoviti radikalno stranko. Dr. Markovičev cilj je, ogreti radikalske množice z idejo edinstva radikalne stranke in prepričati številne radikalne prvake, naj se povrnejo na pravo pot.« Ne pove pa, kateri so ti prvaki in kaka je ta prava pot Ljotičeve zadruge zbrisane »Zemlja«, list Vojina Džordževiča, sporoča, da je Ljotičeva Zadružna zveza iz Smešdereva zbrisana iz članstva Glavne zadružne zveze in pravi, da je Glavna zadružna zveza po izčrpni reviziji dala smederevski zvezi rok treh mesecev za popravo napak v poslovanju, ki jih ie ugotovil njen revizor in da naj se skliče občni zbor, ki naj odloči o tem, kako naj se nadoknadi izguba in kako naj se odpravijo napake v poslovanju. Glavna zadružna zveza je zahtevala skupščino Ljotičeve zveze, ker ta že dve loti ni imela redne letne skupščine. Ker Ljotičeva zveza do določenega roka tega ni izpolnila, jo je Glavna zadružna zveza zbrisala iz članstva in prijavila sodišču za likvidacijo. Mirko Glojnarič aretiran Belgrajsko »Vreme« poroča iz Zagreba, da je bil aretiran Mirko Glojnarič, pisec knjige o framasonstvu v Jugoslaviji. V tej knjigi, o kateri smo že poročali, je navedel kot člane prostozidarskih lož celo vrsto ljudi na visokih mestih, ki jim tega ni mogel dokazati, za nekatere pa je pozneje izjavil, da so prišli v njegov seznam zaradi napačnih informacij. Večina navedenih je vložila proti njemu tožbe, na osnovi katerih je bila knjiga tudi zaplenjena. Glojnarič jo je, kakor poroča »Vreme«, kliub temu še dalje prodajal in je bil zato po »Vre-menovem« poročilu v torek aretiran. Kaj zahteva »Volksruf« od pomadžarjenih Nemcev V odgovoru na pisanje mariborskega »Večer-nika« o dvojnem merilu za presojo o pripadnosti k nemški narodnostni skupini (Vojvodina in Slovenija) trdi »Volksruf«, da točno pozna razmere v Sloveniji, da Nemci v Sloveniji sprejemajo v »Kulturbund« samo one osebe, ki so po poreklu in po čutenju Nemci. Kar ?e tiče pomadžarjenih Nemcev v Vojvodini, ne bo nihče za njimi jokal, če se nekega dne končno odločijo za pripadnost k madžarskemu narodu. Od njih pa se lahko zahteva, naj sc žc enkrat končno odločifv, hočejo li biti Nemci ali Madžari. Belgrad, 20. marca. m. V dvorani Ruskega doma so belgrajski Slovenci, včlanjeni v prosvetnem društvu, snoči proslavili desetletnico obstoja svojega društva. Slavnostne prireditve so se med številnimi drugimi udeležili tudi gg. predsednik, minister dr. Kulovec, prosvetni minister dr. Krek z gospo, gradbeni minister Dr. Vulovič, minister za ljudsko telesno vzgojo Dušan Pantič, belgrajski nadškof dr. Ujčič, član izvršilnega odbora Narodne banke g. Ivan Av-senek, skoraj vsi slovenski načelniki v posameznih ministrstvih, med njimi načelnik prosvetnega ministrstva g. Leskošek in načelnik gradbenega ministrstva g. Vončina, dalje načelnik za carine v finančnem ministrstvu dr. Pavlič, državna svetnika dr. Veble in dr. Rudolf Stein-metz-Snrodolski, vseučiliški profesor iz Ljubljane g. inž. Lobe, ki so v zadevah strojnega instituta v Ljubljani še vedno mudi v Belgradu, ljubljanski župan dr. Juro Adlešič s predsednikom finančnega odbora ljubljanske mestne občine prof. Dermastio. Slavnostno prireditev je začel orkester kraljeve garde z uverturo »Slovenski svet«. Nato je predsednik Prosvetnega društva g. senator Smodej imel slavnostni govor, v katerem^ je orisal dosedunje delovanje Prosvetnega društva v preteklih desetih letih med brati Srbi. Poleg drugega je poudaril, da je v desetih letih društvo delovalo na kulturnem in narodnem polju, tako kakor delujejo prosvetna društva v Sloveniji. Prirejalo je predavanja in prosvetne večere, na katerih so predavatelji obravnavali socialna, gospodarska in narodnostna vprašanja. Društvo je priredilo tudi celo vrsto večjih prosvetnih večerov za širšo javnost, S takšnim svojim delovanjem je društvo dalo priložnost, da so ga mogli spoznati bratje Srbi in Hrvatje ter preko njega spoznati tudi delovanje pro- svetnih društev v Sloveniji. Delo belgrajskega Prosvetnega društva je bilo v vsakem oziru ustvarjalno ter zato zasluži vso pozornost. Društvo je gojilo tudi narodno zavednost, predvsem pa tudi globoko ljubezen do dinastije Karadjor-djevičev, do mladega kralja in kraljevskega doma. Po teh besedah je orkester kraljeve garde zaigral državno himno. Ko so se polegle navdušene manifestacije, je senator g. Smodej še imenoma pozdravil vse navzočne odličnike, zlasti belgrajskega nadškofa dr. Ujčiča, vse navzočne ministre ter zastopnike bratov Srbov in Hrvatov. Občinstvo je pri tem navdušeno in dolgo časa pozdravljalo oba slovenska ministra predsednika dr. Kulovca in prosvetnega ministra dr. Kreka. Po govoru g. Smodeja je moški zbor Prosvetnega društva zapel Adamičevo »Zdra-vico«, potem pa pesem iz »Gorenjskega slav-čka« ob spremljavi godbe kralj, garde. Nastop društvenega moškega zbora, čigar člani so bili vsi v slovenskih narodnih nošah in so imeli na prsih pripete slovenske šopke, je po svoji dovršenosti presenetil številno občinstvo, za kar ima pa največjo zaslugo njegov pevovodja g. Janezič. Slovenski akademiki, člani Prosvetnega društva, so nato podali v zboru recitacijo Zupančičeve »Dume«, nakar je nastopil društveni mešani zbor ter zapel Lajovčevega »Pastirčka« in Nedvedovo »Nazaj v planinski raj«. Sledili so slovanski plesi, ki so jih izvajali spet akademiki v narodnih nošah. Slavnostno akademijo je nato zaključil orkester kraljeve garde ter mešani zbor s Foer-sterjevo »Ave Marijo«. Vsa prireditev je zelo I dobro uspela, kar dokazuje, da ima belgrajsko slovensko Prosvetno društvo med svojim članstvom mnogo sposobnih moči. »Napredu« v pouk in odgovor Belgrajski profesor dr. Mihailo Ilič izdaja politični tednik »Napred«. Ko piše ta list pred kratkim o odnosih slovenskega naroda do države, pravi: »Najvišji politični ideal slovenskih političnih strank je bilo maščevanje nad političnimi nasprotniki in težnja k izključnemu vladanju. Dokler so bili eni na oblasti, je bilo izmenjano nasprotno uradništvo in zelo često so bili prekršeni zakoni. Sprememba režima je v Sloveniji jx>menila spremembo uradniškega aparata, kakor v Ameriki sprememba predsednika. Odnos slovenskega naroda do države bi bil tesnejši, občutljivejši in manj računarski, če ne bi bilo eksluzivistične strankarske politike. Narod je trebalo vzgojiti v opoziciji k ljubezni do države in ne govoriti o nekih kombinacijah s Podonavjem ... Slovenski narod je še danes politično razdeljen in govoriti, kako ima ta ali oni za sabo vse Slovence, ni niti malo dobro za državo in narod. Vreči prokletstvo na tiste Slovence, ki niso na oblasti, ne pomeni voditi pametno politiko.« — Spoštovani pisec teh vrst je bil prav gotovo zadnjikrat v Sloveniji pred šestimi leti, ko je še belgrajski diktatorski režim, oprt na peščico samo po imenu in črki slovenskih protina-rodnih integralcev in pofarjev, ki v Belgradu sploh niso bili več Slovenci, neusmiljeno tlačil vsak pojav zavednega in samostojnega slovenskega življa in vse politične nasprotnike proglašali za protidržav-ne. Takrat je res belgrajski centralizem kruto kršil zakon, upokojeval in odstavljal zavedne in trdne slovenske uradnike ter jim očital protidržavnost, ker so ljubili svojo materino besedo in narod, preko njega in po njem pa Jugoslavijo, skupno, močno in trdno mater vseh Slovencev, Hrvatov in Sr-lx>v. Takrat prizadete rane še do danes niso vse zaceljene. V tistih težkih časih se je ves slovenski narod združil okoli svojih voditeljev dr. Korošca, dr. Kulovca in drugih, ki so morali v pregnanstvo in so s tem dokazali, da so v sreči in nesreči trdno ob strani svojega ljudstva. Takrat je slovensko ljudstvo sjx)znalo svoje prave voditelje in se je zbralo trdno okrog njih bolj kakor kdaj prej. Od takrat je ves slovenski narod zbran okoli svojega v trpljenju preizkušenega narodnega vodstva in naš sedanji politični voditelj dr. Kulovec lahko s ponosom in samozavestjo trdi, da je okoli njega zbrano jedro vsega slovenskega naroda, kakor so Hrvati zbrani ob svojem voditelju dr. Mačku. Besede o »kombinacijah s Podonavjem« so neodpust-ljive žaljivke na račun vsega Jugoslaviji neomajno vdanega in zvestega slovenskega naroda, te besede so nevredne našega brata ter kažejo veliko neresnost in igračkanje z našimi narodnimi in državnimi svetinjami v času, ko bi morali biti najbolj zbrani in resni. Zato lahko rečemo g. dr. Iliču, katerega smo doslej bolj visoko cenili, da tudi te besede njegovega lista niso »niti malo dobre za državo in narod« in da tako pisanje ne pomeni »voditi pametno politiko«. Ko so bili »napredni« prijatelji dr. Iliča na oblasti, so hoteli z bičem belgrajskega centralizma pridobivati ljudstvo zase, govoreč mu, da ga vzgajajo za državo. Toda slovenski narod je ljubil svojo državo tudi v opoziciji, ker je vedel, da bo enkrat odbila ura centralizmu ter krivicam in bo zavlada pravica. To se je tudi zgodilo, toda od takrat »Napreflov« ]x>ro-čevalec očividno več ne zahaja v Slovenijo. Zato so tudi njegovi nauki Slovencem za šest let pre-oozni. Belgrajske novice Belgrad, 20. marca. m. Združenje ptt zva-ničnikov in uslužbencev je imelo te dni v Belgradu širšo sejo, na kateri so razpravljali o stanovskih vprašanjih. Predsednik organizacije nižjega poštnega uslužbenstva iz Slovenije je posredoval pri poštnem ministrstvu zaradi izboljšanja gmotnega položaja. Sprejet je bil tudi pri predsedniku dr. Kulovcu, ki je g. Penku obljubil vso pomoč, da bo na merodajmih mestih podpiral upravičene zahteve nižjega poštnega uslužbenstva. Dr. Kulovec se je zanimal za gradnjo zdravstvenega doma v Laškem in obljubil, da bo odobritev potrebnega posojila podpiral. G. Penko je obiskal tudi senatorja g. Smodeja, ki je prav tako obljubil, da se bo zavzel za poštne uslužbence na vseh merodajnih mestih. Belgrad, 20. marca. m. G. podpredsednik vlade dr. Maček se je vrnil v Belgrad. Belgrad, 20. marca. m. Prvi konjeniški polk kraljeve garde je dobil v Gardijskem domu na Topčideru 18. t. m. svoje vojaško gledališče. Proslave so se udeležili med drugim: general Taiič, poveljnik 1. konjeniškega polka Toni Kokalj in druge ugledne osebnosti. Belgrad, 20. marca m. V Belgradu se mudi že več dni ljubljanski župan dr. Adlešič z načelnikom finančnega odbora ljubljanske mestne občine prof. Dermastjem, ki sta v zadevah ljubljanske občine posredovala pri finančnem ministrstvu. Belgrad, 20. marca m. G. predsednik dr. Kulovec je danes opoldne sprejel v svojem kabinetu g. Avseneka, člana izvršilnega odbora Narodne banke in predsednika Prevoda g. Snoja, ki sta kon-ferirala o vseh vprašanjih, ki se tičejo prehrane prebivalstva v Sloveniji. O istih vprašanjih se je dalj časa razgovarjal g. predsednik dr. Kulovec z g. ministrom za prehrano dr. Protičem. Konferenci je prisostvoval tudi g. predsednik Snoj. Neki Horvat pošilja v Slovenijo proglase Zagrebške »Novosti« pišejo, da v Zagrebu stalno biva neki g. Pavle Horvat, predsednik Slovenske kmečko-delavske sloge. Bivanje v domovini mu sedaj še ni mogoče, zato pa pošilja iz Zagreba slovenskemu narodu posebni proglas, v katerem čestita Slovencem za praznik sv. Jožefa. V Sloveniji poznajo g. Pavla Horvata še najbolj sodišča, ker je v njihovih arhivih precej sodnih aktov, tičočih se tega gospoda, drugače pa ga v Sloveniji ne poznamo, razen v kolikor se od časa do časa pojavi v kakem zagrebškem listu. Na to pa nismo prav nič hudi. Schuschnigg premeščen na Bavarsko Belgrajsko »Vreme« poroča, da je guverner Avstrije, Baldur von Schirach predvčerajšnjim izjavil časnikarjem, da je zadnji predsednik avstrijske vlade, dr. Kurt von Schuschnigg, ki je bil od priključitve Avstrije k Nemčiji interniran na Dunaju, prepeljan na Bavarsko, kjer so ga nastanili v neki majhni vasi. Naredba ministra Protiča o odkupu bombaža Belgrad, 20. marca. AA. Na temelju čl. 1. uredbe o izpremembah in dopolnitvah uredbe o odkupu domačega bombaža in člena dve uredbo o cenah in po doseženem soglasju s kmetijskim ministrom izdajam sledečo naredbo št. 2 o odkupu cen domačega bombaža žetve leta 1941: Čl. 1. Odkupna cena za domači kvalitetni beli bombaž letošnje žetve znaša din 32 do 35 za 1 kg čistega bombažnega vlakna, franko vagon Stru-mica-Udovo. — Čl. 2. Odkupna cena za domači bombaž slabše kakovosti — rumeni bombaž iz žetve 1941 znaša 30 do 32 din za 1 kg čistega bombaževega vlakna franko vagon Strumica-Udo-vo. — Čl. 3. Kupci bombaža ne smejo kujjovati bombaža po cenah, ki bi bile nižje od navedenih, prodajalci pa ga ne smejo prodajati po višjih cenah. — Čl. 4. Kdor se ne bi držal teh določil, ga bodo zadele zakonske sankcije p>o čl. 7 in 8 uredbe o cenah. Ta naredba stopi v veljavo tri dni potem, ko je bila objavljena v Službenih novinah. V Belgradu, 20. marca 1941. — Minister za preskrbo in prehrano dr. Milan Protič. Italijanski ranjenci skozi Jugoslavijo Belgrad, 20. marca. m. Danes popoldne je na belgrajsko železniško postajo privozil vlak z italijanskimi ranjenci, ki potujejo iz Grčije v Italijo. Vlak ie pričakoval na belgrajski postaji italijanski poslanik Mammelli z vsem osebjem italijanskega poslaništva. Sprejema so se udeležili tudi zastopniki vseh italijanskih listov in več članov italijanske kolonije v Belgradu. Vlak je sestavljen iz 8 bolniških vago-staji italijanski poslanik Mamelli z vsem ostalim, kar je potrebno za prevoz težkih ranjencev. Po mednarodni konvenciji se smejo voziti skozi našo državo le tisti ranjenci, ki niso in ne bodo več sposobni za boj. Vsega skupaj je 289 težkih ranjencev, med njimi 5 častnikov. Mnogim sta odrezani obe roki ali nogi. Z ranjenci potuje tudi naš sanitetski general dr. čičin. Sprememba telefonskega pravilnika Belgrad. 20. marca. A A. Minister za ptt je spremenil pravilnik o telefonski službi v toliko, da je postopek za vse stranske telefonske naprave, kakor tudi za selitev in premestitev telefonskih prog opuščen. V bodoče bo vsak, kdor bi želel kakršno koli postransko instalacijo poleg svojega glavnega telefona ali selitev ali pa premestitev telefona, prijavil to neposredno telefonski centrali, ki bo takoj zaračunala in plačala potrebno takso in naročila neposredno tehničnemu odseku, naj takšno instalacijo izvrši. Neuspešna pogajanja s TPD Včeraj so bila na zahtevo predstavnikov rudarskega delavstva ponovna pogajanja s TPD za prilagoditev mezd draginji. Delavstvo bi po dveh neuspelih poravnalnih razpravah sicer imelo pravico, da si svoje pravice pribori z zakonito stavko. V svoji popustljivosti pa je se enkrat skušalo mezdni spor rešiti mirnim potom in to za razdobje od 1. januarja, v katerem je draginja ponovno znatno narastla, kakor tudi za razdobje od 1. oktobra 1940 do 1. I. 1941, za katero je sj>or še bil odprt. . TPD je stavila predlog, naj se pogajanja odgodijo, ker še ni rešeno vprašanje zvišanja cen premogu za dobave državnim železnicam in zavrnila tudi vse predloge rudarskih zastopnikov za takojšnjo sporazumno vsaj delno ureditev mezdnega vprašanja rudarjev TPD. Bilo bi želeti, da bi se mezdni spor pri TPD čimprej poravnal, ker je v sedanjih težkih časih socialni mir pač nujno potreben. Weygand zopet pdtuje po Afriki Vichy, 20. marca. DNB: Kakor poročajo iz Rabata, je generalni delegat francoske vlade v Severni Afriki, general Weygand, odpotoval na novo nadzorstveno potovanje po Maroku. Generala Weyganda bo sprejel na letališču v Rabatu generalni maroški rezident general Nogues. Na svojem potovanju se bo general Weygand zadrzal teden dni v Maroku. (AA.) Amerika 550 milijard za pomoč Angliji Boston, 20. marca DNB: Pri gašenju požara v ladjedelnici v Bostonu je sodelovalo veliko število gasilcev in delavcev, ki so zaposleni v ladjedelnici. V ladjedelnici je moralo nehati z delom okroglo 10.000 delavcev. Požar je poškodoval mnogo električnih vodov, ki so bili v bližini in je bil tako na mnogih krajih prekinjen tok. (AA). Newyork, 20. marca. Associated Press: Danes je zletela v zrak velika tovarna za dinamit v Kenvilu (Nevv Jersey), ki pripada skupini »Her-kulesovih« tovarn za eksplozive. Eksplozija je bila tako strašna, da se je zemlja tresla na kilometre daleč naokrog. Dosedaj so našteli 40 mrtvih in nad 200 ranjenih. Tovarna je delno razdejana. , Moskva, 20. marca. Tass: Znani sovjetski ke-' mik, član akademije znanosti, Kurnakov, je 19. marca umrl. Bil je star 81 let in se je zlasti odlikoval s svojimi analizami na polju fizikalne kemije. Leta 1936 je dobil veliko nagrado akademije »Mcndeliejev«. Zadnjih 20 let je stal na čelu kemijskega instituta. (AA.) Washington, 20. marca Associated Press: Poslanska zbornica je že v noči od torka na sredo s 336 proti 53 glasovom sprejela zakonski predlog o podelitvi kreditov v višini 7 milijard dolarjev (550 milijard din), ki jih je zahteval predsednik Roosevelt za uveljavljenje zakona o pomoči Angliji. Senat je začel obravnavo predloga že včeraj. Nocoj bo zakon podpisal Roosevelt in bo s tem takoj stopil v veljavo. Newyork, 20. marca Tass: Associated Press poroča, da je mehiški senat pooblastil predsednika da lahko dovoli, da ameriška vojna letala lete nad Mehiko in da pristajajo na mehiškem zemljišču. (AA). V ameriški državni zakladnici je za 1160 milijard zlata Washington, 25. marca. Reuter: V zakladnici ameriškega finančnega ministrstva, v trdnjavi Knox (državica Kentucky) je zdaj za 14.579.591.000 dolarjev zlata. To je približno polovica vsega zlata na svetu. Zakladnice v omenjeni trdnjavi so tako močno zgrajene, da jih ne more prebiti nobena bomba. Takšno poročilo je izdalo ameriško finančno ministrstvo potem, ko so iz New Yorka prepeljali v trdnjavo Knox za 9,055.884.000 dolarjev zlata. Prevažati so ga začeli tja lani meseca julija. Zlato je bilo težko približno 9000 ton. Prepeljali so ga s 45. na poseben način zgrajenimi vozili, ki so jih stražili nadzorniki in agenti tajne službe ter oddelki ameriške vojske. Prevoz zlata je potekel v največji tajnosti, stroški pa so znašali 1,600.000 dolarjev. Po tem takem ameriško finančno ministrstvo zdaj razpolaga z nad tremi četrtinami vsega zlata na svetu Ostanek zlatih rezerv ameriškega finančnega ministrstva hranijo po raznih krajih in sicer deloma v New Yorku in Filadelfiji, deloma pa v Denveru (Colorado) in v San Franciicu. (AA.) Sumljivi požari po tovarnah Newyork, 20. marca. DNB: Po številnih eksplozijah v ladjedelnici v Bostonu je izbruhnil velik požar. Požar je uničil naprave v ladjedelnici in ie tako 6000 delavrev hrf>7. dnin. Vzrok eksplozije še ni znan in škoda še ni ocenjena. (AA). Ameriško brodovje na obisku v Avstraliji Sydney, 20. marca. Eskadra ameriškega brodovja, ki prihaja na uradni obisk v Avstralijo je prispela v Sydney davi ob 8. Preden je zaplula v pristanišče, je admiralska ladja Chicago oddala 21 strelov. Avstralska obalna artilerija je odgovorila na pozdrave s tem, da je prav tako ustrelila 21 krat. Ameriški eskadri je bil prirejen svečan sprejem. Zastopnik predsednika avstralske vlade Fadden je stopil v motorni čoln in se odpeljal admiralski ladji nasproti. Ameriška eskadra bo ostala v Sydneju do sobote. Ob njenem prihodu v sydnejsko pristanišče so avstralska letala krožila nad Sydnejem. (AA.) Auckland City, 20. marca Associated Press: Ameriški mornarji so v Aucklandu doživeli zelo navdušen snrejem. Poročila pravijo, da so se mornarji v sprevodu sprehajali po mestu in prepevali starodavno pesem »Borili se bomo naprej, naprej, naprej...« Sidney, 20. marca. Associated Press: Ameriškemu brodovju so pripravili veličasten sprejem. Mesto je vse v zastavah in zelenju. Časopisje dajo duška ameriško-angleškemu sodelovanju v borbi za ideale demokracije. Roosevelt - častni meščan atenski Budimpešta, 20. marca. m. Iz Newyorka poročajo, da je bil predsednik USA imenovan za častnega meščana mesta Aten in dobit veliko zlato medaljo. To ie največje odlikovanje, ki ga mdre dati grška prestolnica. Po vseh frontah so vzplamteli boji Na zahodu obojestranski zažigalni in rušilni bombni napadi — V Albaniji so Grki zavzeli Tepeleni V Abesiniji se Angleži bližajo Addis Abebi Od torka zvečer do četrtka zjutraj je bilo delovanje na bojiščih zelo živahno in po učinkih ponekod skrajno srdito. Na zahodu so v noči od torka na sredo nemška bomLna letala izvedla enega svojih najhujših napadov na Anglijo. Glavni napad te veljal pristanišču Hull, ki so ga bombniki bombardirali vso noč z zažigalnimt in rušilnimi bombami. Skoda je zelo velika in tudi število smrtnih in ranjenih žrtev je izredno visoko. Druge skupine so napadale nekaj ur tudi London, ki je imel svoj najdaljši nočni alarm v 1. 1941. Nemška letala in nemške podmornice so napadale tudi angleške trgovske ladje in imele okrog angleških otokov velike uspehe. — Angleški bombniki so v isti noči nanadali nemška pristanišča in ladjedelnice Kiel in Wilhelmshafen v Nemčiji, Texel in Rotterdam v Nizozemski. V Albaniji poročajo vojna poročila o novih italijanskih napadih pri Tepeleniju. Grki trdijo, da so jih odbili. Angleško letalstvo je bombardiralo Drač. V Afriki traja angleška ofenziva na Keren, ki se je začela v ponedeljek, še vedno naprej in so angleške imperialne čete spet zasedle nekaj gorskih vrhov, ki z višine 2.000 metrov obvladajo mesto. V Abesiniji so angleške čete zasedle Džidžigo južno od Hararja. Na zahodu Nemški napadi na Hull in London — Angleški na Koln Nemška poročita Berlin, 20. marca. DNB: Vrhovno poveljstvo poroča: Naše podmornice so potopile 59.500 ton sovražnikovega brodovja. Med temi ladjami, ki so plule sredi močno zavarovanega konvoja, je bila tudi 20.000 tonska matična ladja za lov na kite. Poleg tega je bilo nekaj ladij tudi poškodovanih, in sicer za skupno 21.000 ton. Vse te ladje so pretrpele težke izgube. Nocoj so zelo močni oddelki nemških bombnikov ob dobri vidljivosti izvedli napade z izredno močnim učinkom na važne vojaške cilje v angleški prestolnici. Pri tej priliki so napadle z rušilnimi bombami vseh kalibrov ter z zazi-galnimi bombami predvsem pristaniške naprave in doke. V teku tega najiada, ki se je v vedno novih valovih odigraval celili 6 ur, je bilo povzročeno največje razdejanje na dokih »Roval Victoria«, >Roval Albert«, na dokih ikralja Jurija VI.c in na drugih pristaniških napravah ob ustju Temze. Ugotovljeni so bili veliki požari, katerih plamen je bilo moči videti iz daljave. Poleg tega so bile z bombami neposredno' zadete tovarniške naprave severovzhodno od izliva reke Temze. Zažgane so bile trgovske ladje, ki so se mudile na Temzi. __ Včeraj so naša ogledniška letala uspesno napadla močno zavarovan konvoj. Pri tej priliki je bila potopljena ena 7000 tonska ladja. Poškodovani sta bili tudi dve drugi ladji skupno 10.000 tonami. Pri napadu, ki so ga naša lovska letala izvedla na Južno Anglijo, je sovražnik pri spopadih v zraku izgubil tri letala vrste Spitfire. (AA.) Nemško poročilo o nočnem napadu na Hull Berlin, 20. marca DNB: Ponovni napad težkega letalstva na Hull je bil izredno močan, kakor je izvedel DNB. Več sto letal je v ponovnih napadih od 21.40 do 3 zjutraj brez odmora bombardiralo važne vojaške cilje in ponovno zmetalo vec sto ton eksplozivnih bomb razne velikosti in nekaj 10.000 zažigalnih bomb. Že po prvih valovih teh napadov so nastali veliki požari zlasti v industrijskih delih na severovzhodnem koncu mesta in na jugu ter v pristanišču. V pristanišču so bila zadeta skladišča in rafinerije olja, nato pa se je začel požar širiti z neverjetno hitrostjo. Ogromni gosti oblaki so zakrili vso pokrajino. Iz poročil posadk se vidi, da so zadetki bomb zaporednih valov med napadom povzročili uspesne eksplozije na dokih. Ugotovili so zlasti tri velike požare v severnem in severozahodnem delu mesta, kjer so važne železniške naprave, poleg tega pa tudi elektrarne in plinska centrala. Smatrajo, da je bila tudi tod povzročena občutna škoda, ker so nastale precejšnje motnje v oskrbi s plinom in električnim tokom. Poleg ogromnega napada nemških letal na Hull, so ostale letalske skupine, kakor je DNB izvedel, izvedle napad na številne pristaniške naprave v jugovzhodni in jugozahodni Anigliji, in sicer ob obali ter na letališča in industrijske naprave v Middlandu. Prav tako so bile pristaniške naprave ob Temzi izpostavljene hudim napadom. Kakor je bilo z angleške strani objavljeno, je bil v Londonu najdaljši alarm v noči 19. marca, ko je bilo angleško otočje s svojo južno obalo do H ulja edinstveni prostor napadov nemških letalskih sil. Z vojaške strani je bilo še objavljeno, da so se po nočnih napadih vsa letala nepoškodovana vrnila. To dejstvo na prepričljiv način pobija trditve angleškega letalskega ministrstva, češ da je bila angleška protiletalska obramba v zadnjem času v zvezi z nočnimi napadi občutno zboljšana. (AA). Budimpešta, 20. marca. m. Tukajšnje časopisje poroča, da je bil snoči London bombardiran. Take noči London še ni doživel. Razbitih je več vodovodov, elektrarn in plinarn. Danes še čistijo razvaline in je promet na več mestih prekinjen. Nemške eskadrile so vrgle poleg drugega tudi 10 tisoč zažigalnih bomb. Angleški lovci so sestrelili I nemško letalo. Tudi danes popoldne ie bil dan znak za nevarnost. Angleška poročila London, 19. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Sovražno letalstvo je usmerilo svoj ponočni napad v glavnem na London. Napad se je začel zgodaj zvečer in je napad z isto srditostjo trajal še po polnoči, nakar je nekoliko ponehal. Povzročenih ie bilo mnogo požarov in mnogo poslopij, med njimi tudi javnih, je bilo |x>rušeriih ali težko poškodovanih. Gasilski oddelki so z veliko požrtvovalnostjo gasili požare in jih do jutra že vse obvladali. Najbolj trpijo stanovanjske zgradbe in industrijska poslopja. Človeških žrtev je mnogo, toda njihovo število še ni ugotovljeno — Drugod Bo Angliji so bile vržene le posamezne bombe, iva sovražna bombnika sta bila sestreljena. Reuterjev poročevalec pristavlja, da je bil si-nočni napad na London najhujši v letu 1941. Sovražna letala so napadala London iz vseh smeri. Napad je bil v zaporednih valovili in je trajal več ur. Na London je padlo veliko število zažigalnih in rušilnih bomb, ki so napravile velika razdejanja. Štiri bolnišnice so med prizadetimi poslopji. Iz ene so med napadom odnesli nad 100 bolnikov. Tudi neki veliki hotel v središču mesta je bil zadet. Bombe so zadele tudi dve javni zaklonišči. Število človeških žrtev bo torej zelo visoko. Naknadno je bilo ugotovljeno, da ie bilo pred-sinočnjim vrženih na vagone razstreliva na pristaniško mesto Hull, zažigalnih bomb pa je padlo najbrž nad 10.000. Tako poročajo namreč nemški službeni viri. London, 20. marca. Reuter. Po poročilih časopisov je bilo v raznih londonskih okrajih o priliki letalskega napada, izvedenega v noči od srede na četrtek, razdejanih več stanovanjskih hiš, ker je bil napad v glavnem namenjen londonskemu področju. Časopisi se strinjajo v tem, da je bil to najhujši napad na London po tistem, ki je bil izveden z za-žigalnimi bombami na londonski City meseca decembra 1940. Napadalec je najprej vrgel rakete s pomočjo padal, nato pa zažigalne, končno pa rušilne bombe. Napadi na Nemčijo Angleška poročila London, 20. marca. Reuter: Uradno poročilo angleškega letalskega ministrstva pravi, da so angleški bombniki nocoj izvedli močan napad na Koln, ter da so pri tej priliki bombardirali v glavnem prometne naprave in industrijske okraje na vzhodnem bregu reke Rena. Poročilo omenja, da je bila vidljivost dobra in da je bilo zaradi tega moči razločno^ videti dosežene uspehe. Dalje pravi to poročilo, da je bilo zadetih nekaj tovarn, in da so letalci opazili, da se je podrla neka zgradba. Na drugih tovarnah so opazili požare. Poročilo končno pravi, da so bili izvedeni napadi tudi na skladišča petroleja v Rotterdamu in na troje letališč v Holandiji. Vsa letala, ki so se udeleževala. so se vrnila nejioškodovana. (AA.) Letala pomorskega poveljstva pa so izvedla napad na oporišče za nemške podmornice v Ix>-rientu v Franciji. Bombe so padle na ladjedelnice in pristanišča, kjer so nastali požari in velike eksplozije. Vsa letala so se z vseh teh operacij vrnila nepoškodovana. ške podmornice napadle angleški prevoz, v katerem je plul njegov parnik, in sicer dne 16. marra. V izjavi pravi kapitan parnika »Lerdana«, da je sprevod odplul iz Olasgovva dne 13. marca. Ta veliki sprevod so spremljali štirje rušilci. Ko bo že bili na širnem morju, je kapitan parnika »Ler-dan< opazil, da se je prvi |iarnik nenadoma ustavil. Nastale so eksplozije in parnik se je potopil. To je bil angleški parnik >I)elain« ((>423 ton). Bilo je že prepozno za pomoč. Ko se je parnik >Lerdan< približal drugemu parniku za kakih 15 metrov, je bil zadet z drugim torpedom parnik >Terrie \Veekend« (20.688 t.) Tudi la parnik se jo potopil v nekaj minutah. Kmalu nato je bil zadet tudi nizozemski parnik za prevoz olja »Midhcarlc (6568 ton). Prav tako je bil potopljen tudi angleški cistemski parnik »Etlibio« (7193 ton). Ker je bila noč, ni bilo mogoče ugotoviti, odkod prihaja napad. Nekoliko po polnoči je bil angleški prevoz zopet napaden in je bil pri tem napadu potopljen angleški oboroženi parnik »Empirc Eton« (7524 ton). Nemške podmornice so napadle angleški sprevod 1000 milj zahodno od irske obale. (Skupno je bilo potopljenih torej 49.000 ton ladjevja). (AA). Berlin, 20. marca DNB: Zvedelo se je, da Je neka nemška podmornica uspešno napadla britanski konvoj in da je pri tej priliki |>otopila 59.500 ton ladjevja. Med potopljenimi ladjami je tudi neka 20.000 Ionska. Zvedelo se je tudi, da so bile »Lerdan«, ki je v angleški službi. Kapitan tega ( poškodovane tudi nekatere druge ladje s skupno parnika je izjavil zastopnikom tiska, da so nem- 21.000 tonami. (AA). Nemčija je odredila odselltev otrok iz zahodnih mest Moskva, 20. marca. TASS poroča v poročilu svojega berlinskega poročevalca, da so nemške oblasti odredile odselltev otrok iz nodročja Berlina, kakor tudi iz vseh industrijskih mest v zahodni Nemčiji, ki prihajajo v poštev v letalskem boju. Otroke preseljujejo v vzhodno in južno Nemčijo ter v Ceško-moravsko in na Slovaško. »Ham-burger Fremdenblatt« piše, da je odšlo iz Hamburga 59.000 otrok pod vodstvom 1.000 učiteljev. »Frankfurter Zeitung« pa piše, da je iz Frankfurta odpotovalo več tisoč otrok na Slovaško. Vojna na morju Hnhoran, 20. marca DNB: V pristanišče Ho-bocan (Nevv Jersey) je priplul nizozemski parnik Sredozemska bojišča V Albaniji Nemška poročila Berlin, 20. marca. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo poroča o angleških poletih nad nemškim ozemljem: v noči od 19. na 20. marec je priletelo le nekaj osamljenih sovražnikovih letal nad zahodno Nemčijo. Majhno število bomb, rušilnih in zažigalnih, ki so jih pri tej priliki vrgli sovražni letalci, je povzročilo izključno tvarno škodo v liekeni nemškem mestu in sicer na kraju, kjer stoje izključno le stanovanjske hiše. Sovražnik je včeraj izgubil štiri letala. Na naši strani pa' včeraj sploh nismo izgubili nobenega letala. (AA.) Amsterdam, 20. marca. DNB: Angleški letalci so metali v noči med sredo in četrtkom nad Holandijo bombe na razne kraje. Te bombe so padle po večini na odprta polja. Poškodovanih je nekaj hiš. Dve osebi sta težko, več pa lažje ranjenih. (AA.) Po srditih bojih so Grki vkorakali v Tepeleni Grška poročila Atene, 20. marca. Atenska agencija: Danes opoldne je grški radio razglasil, da so davi zelo zgodaj grške čete po več ur trajajočih srditih bojih vkorakale v mesto Tepeleni. Grkom je padlo v roke veliko število italijanskih ujetnikov ter mnogo vojnega materiala vseh vrst. Grške čete svoj sunek sedaj izkoriščajo in brez oddiha pritiskajo na umikajočega se sovražnika. Atene, 20. marca. Atenska agencija poroča: Poročilo št. 144 grškega generalnega štaba se glasi: Naše čete so zavrnile dva sovražnikova napada. Prvega so Italijani s pomočjo tankov napravili na srednjem odseku bojišča, drugega pa na severnem odseku. Zajeli smo 16 sovražnih vojakov, uplenili pa 4 sovražne tanke. Neka sovražna skupina vojakov je bila pri enem sovražnikovih napadov popolnoma obkoljena ter je prišla v križni ogenj našega topništva. Topovski ogenj jo je popolnoma uničil. Tudi v dolini reke Vojuše smo nabrali nekaj ujetnikov. Sovražno letalstvo grškega ozemlja ni napadalo. Tolmač vlado je pri konferenci tiska sporočil samo to, da so bili vsi nasprotnikovi napadi odbiti z velikimi izgubami zanj in da se grške čete nikjer niso umaknile niti za ped zemlje. V grških vojaških krogih ugotavljajo, da razpolaga nasprotnik z močnim topništvom, ki odslej vsakokrat pripravlja napad pehote. italijanska poročila Nekje v Italiji, 20. marca. 286. poročilo glavnega stana italijanske vojske se glasi: Grško bojišče: Udejstvovanje artilerije, zlasti na odseku 9. armade. Naša letala so v nizkem poletu izvedla napad na ceste, mehanizirane oddelke, taborišča Čet in na sovražnikova skladišča. Pri letalskih akcijah, ki jih je sovražnik izvedel te dni na Valono, je bilo sestreljeno še eno angleško letalo, čigar ostanke so našli na otoku Saseno. (AA) V Afriki Bitke za Keren — V Abesiniji boji že onstran Džidžige Nemška poročila Berlin, 20. marca. DNB. Vrbovijo poveljstvo poroča o sredozemskem bojišču: V Severni Afriki je nemška protiletalska artilerija sestrelila en angleški bombnik. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 20. marca. Štefani. Poročilo št. 287 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: Severna Afrika: Artilerija pri Džarabubu je živahno obstreljevala sovražnikove čete, ki so se skušale približati naši gamiziji Italijanska letala so bombardirala sovražnikovo letalsko oporišče Berka (Benghazi). Nemški letalski oddelki so izvedli napade na več sovražnikovih postojank in naprav. V noči od 18 na 19. marec je sovražnik izvedel letalski napad na Tripolis, kjer je bilo nekaj mrtvih in ranjenih ter povzročene nekaj tvarne škode. Naša protiletal.-la obramba je sestrelila eno sovražno letalo, neko drugo letalo pa •BERnT Paul Caudel: Križev pot 7. postaja. Ne kamen pod nogo, ne prenapeta vrv, Duše odpor se v hipu je stri. O okolje našega življenja! O padec, ko padamo iz svojih želji, Ko magnet več nima pola, ne vera več nebi, Ker pot je dolga, ker je še daleč do mejnika, Ker smo tako sami, ker ni več tolažnika! Počasnost časa! Gnus, ki večata ga naskrivaj Ukaz nepopustljiv in spremljevalec, ki za nami gre v najtišji gaj! Radi tega razprostira obe roki kot plavalec v isti čas! Ne padamo več na kolena, ampak na obraz. Telo pade, res, a v duši mu istočasno pritrdimo. Reši nas drugega padca, ki iz dolgočasja prostovoljno ga zagrešimo! Zemljevid bojišča v Albaniji pred zavzetjem Tepelenija po grških podatkih. je sestrelila nemška protiletalska artilerija v bližini Mufilije. Letalec je bil ujet. Na Egejskem morju so se naša letala spoprijela s sovražnikovimi lovskimi oddelki. Eno lelalo vrste Hurrican je bilo zbito na tla. Eden naših bombnikov se ni vrnil. Vzhodna Afrika: Vnela se je bitka pri Kerenu Kljub prejšnjim izgubam in živahnemu sovražnikovemu letalskemu nastopu so naše čete na več točkah izvedle protinapade. Naše letalstvo se je odlikovalo v tej bitki z bombardiranjem nasprotnikovih artilerijskih postojank in s strojniškim obstreljevanjem čet in mehaniziranih sredstev. Naši bombniki so napadli letalsko oporišče Agordat in zanetili velike požare. (AA) Poleg sovražnikovih letal, o katerih govori včerajšnje uradno poročilo, da so bila uničena, so bili sestreljeni še štirje sovražnikovi lovski aparati. Na področju Džidžige naši oddelki še vedno odbijajo sovražne napade na višini severovzhodno od Džidžige. (A A) Junaška smrt generala Lorenzinija Addis Abeha, 20 marca. Štefani. Vojni dopisnik s severnega bojišča italijanske vzhodne Afrike poroča naslednje podrobnosti o junaški smrti generala Lorenzinija General Lorenzini je prevzel 17. marca poveljstvo na posebno težki postojanki. V odločilnem trenutku bitke, ko so bili srditi sovražni napadi že odbiti, je generala zadela granata, tako da je umrl v trenutku, ko je dajal povelja svojim vojakom Brigada, ki ji je poveljeval general Lorenzini, je tedaj, ko je zvedela, da je padel njen poveljnik, še odločneje nastopila proli sovražniku, s katerim se hoče boriti do konca. Generala Lorenzinija so pokopali ob veliki skromnosti in vojaškem ponosu. (AA) A ngleška poročila Nairobi, 20. marra. Reuter. Južnoafriško vrhovno poveljstvo poroča: Angleške redne imperialne čete so zasedle, J a v e 11 o. Vojne operacije na področju Nogellija uspešno napredujejo Angleške izvidniške čete so sedaj že spet dobile stik z umikajočim se nasprotnikom v ozemeljsko težavnem področju M a r d a -prelaza, ki leži okrog 12 km zahodno od Džidžige. Zavzetje Džidžige je bilo lahko. Angleške čete so v mestu nabrale tudi nekaj ujetnikov. Sedaj razpolagajo angleške čete z odprtimi cestami, ki na eni strani vodijo v Berbero, na drugi strani pa proti Harrarju in Diredavi, kjer se srečajo z železnico Džibuti — Addis Abeba. Kairo. 20. marca. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča: Somalija: V Berberi je bilo uplenjenih šest topov, ujetih pa 200 ujetnikov, med njimi 14 častnikov. Abesinija: Napredovanje angleških čet in abe-sinskih četnikov na vseh frontah se nadaljuje z zadovoljivimi uspehi. Eritreja: Kljub zelo srditim italijanskim proti-lapadom angleške imperialne čete nadaljujejo ofenzivo in prodirajo vedno bliže Kerenu. Pri bojih v sredo je imel sovražnik posebno hude izgube. V Libiji ni nič novega. Kairo, 20. marca. Vrhovno poveljstvo angleškega letalstva na srednjem vzhodu poroča med drugim: Angleško letalstvo se je zelo udejstvovalo zlasti na področju Kerena in Asmare v Eritreji. Izvedena so bila v strmoglavih poletih številna bombardiranja sovražnikovih postojank na višinah okoli Kerena. Na cesti med Kerenom in Asmaro so bile bombe vržene na poštno poslopje in tovarne Fiat, neka druga skupina britanskih letal pa je bombardirala železniško postajo. Letališče v Desie v Abesiniji je bilo prav tako predmet hudega napada ter je bilo zelo poškodovano. Pri srditem napadu naših bombnikov na pristanišče v Tripolisu v Libiji je bilo opaziti, kako so bombe padle med skupino sovražnikovih trgovskih ladij. V pristanišču in v bližini vojaških skladišč so nastale eksplozije in veliki požari. V Tamelu v Libiji so po izvedenem napadu nastale eksplozije mod sovražnikovimi letali na tamkajšnjih letališčih. nalo pa so izbruhnili požari. Prav tako so požari nastali1 tudi v Sirtu. (A A) London, 20. marca. ni. Iz Kaira poročajo, da se boji okrog Kerena nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Angleške čele so zavzele nekaj višin in se na njih utrdile. Angleške čete so po zavzetju Džidžige napredovale proli Harrarju. Angleške eskadre čistijo poti, po katerih napredujejo angleške čete. London, 20 marca. Reuter. Admiraliteta poroča, da so tri angleške podmornice zadnje dni potopile pet italijanskih prevoznih parnikov s skupno tonažo 18.000 ton. Med potopljenimi ladjami sta tudi dve, ena po 0000 ton, druga 4500 ton, ki sla prevažali vojaštvo in orožje. Zastopnik maršala Petaina Benoit Machin je odjiotoval iz Vichyja v Berlin, kjer bo z nemško vlado vodil jrosebna pogajanja. Na otoku Cipru sta se sestala angleški zunanji minister Eden in turški zunanji minister Sa-radžoglu in sta obravnavala pismo Hitlerja turškemu predsedniku, kakor tudi turški odgovor nanj. (jGApO-daKSb/O Uredba o mirnodobskih vojnih invalidih »Službene novine« z dne 19 marca so objavile uredbo o mirnodobnih vojn!h invalidih. Člen 1. pravi, da se za mirnodobne vojne invalide smatrajo tiste vojaške osebe (častniki, vojaški uradniki, državni uradniki iz civilnih vrst v službi pri vojski in mornarici, podčastniki in godbeniki, kaplarji, redovi in mornarji pri služenju obvez-negaroka, gojcnci vojne šole, graničarji in obvezniki iz rezerve, ki so v mirni dobi pri opravljanju vojaške dolžnosti ali službe ter ob isti priliki brez lastne krivde dobili rane ali poškodbe in se zaradi tega njihova sposobnost za gospodarsko delo na splošno zmanjša v tolikšni meri, da jih pristojna vojaška oblast proglasi za invalide. Toda poškodba iz nemarnosti ne spada v okvir te uredbe. Člen 2. pravi, da lahko pravico do državne zaščite in podpore po odredbah te uredbe uživajo: a) mirnodobni vojni invalidi in njihovi otroci; b) družine in starši umrlih mirnodobnih vojnih invalidov; c) družine in starši vojaških oseb po čl. 1. te uredbe, ki so izgubili življenje pri opravljanju vojne dolžnosti ali pa službo opustili, v družino se računajo zakonska žena, zakonski otroci, izvenzakonski otroci, ki jih je poškodovani, umrli ali padli priznal pred drža\no oblastjo, duhovnikom ali svojim starešinom, kakor tudi tisti, katerih izvenzakonski oče je bil določen z razsodbo rednega sodišča in ki so bili rojeni, preden je izvenzakonski oče dobil rano ali poškodbo, zaradi katere je bil proglašen za invalida, prav tako pa tudi otroci, ki 60 bili na zakonit način prisvojeni, ki jih je poškodovani, padli ali umrli vzdrževal. Starši umrlih mirnodobnih ' vojnih invalidov in vojaških oseb po členu 1. te uredbe, ki so izgub'1 življenje pri izvrševanju vojaške dolžnosti ali službe ali pa ob prilik: iste imajo pravico do podpore ali zaščite, če je bil potomec edini hranilec in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Člen 3. pravi, da nimajo pravice do državne zaščite in podpore: a) osebe, ki se same pohabijo ali poškodujejo zato, da bi se izognde vojaški dolžnosti ali službi; b) osebe, ki pobegnejo iz vojske ali pa za-puste vojaško dolžnost; c) osebe, obsojene zaradi izdajstva; d) osebe, ki poskušajo samomor, da bi se izognile vojaški dolžnosti ali vojaški službi; e) osebe, ki prostovoljno služijo pri sovražniku v protinarodnih interesih; f) družine in starši naštetih oseb; g) družine in starši vojaških oseb po členu 1. te uredbe, ki v namenu, da bi se izognile vojaški službi, izvrše samomor ali pa so bile obsojene na smrt; Vrste državne zaščite in podporč- Člen 4. Zaščita in podpora, ki jo daje država invalidom, je: a) v zdravljenju b) dajanje protez in drugih ortopedskih pomožnih sredstev, c) podeljevanje služb in dela d) gospodarska okrepitev, e) strokovna izobrazba, 1) olajšave pri izvrševanju obrti, g) znižana voznina na državnih železnicah in ladjah v državni uporabi, h) invalidska podpora in dodatki, i) dosmrtno vzdrževanje v invalidskih domovih. Članom rodbin in staršem po točkah a), b), c) te uredbe daje država zaščito in podporo: 1. v gospodarski okrepitvi, 2. z lajšanjem za samostojno gospodarsko delo, 3 s podeljevanjem služb in dela, 4. s podporami in dodatki. V členih od 5. in 23. govori uredba o tem, kako se izvaja zdravljenje, kako se dele proteze, služba in delo, kako se podpira gospodarska okrepitev, kako se deli strokovna izobrazba, olajšave za samostojno gospodarsko delo in kako se podeljuje znižane voznine. Člen 23. pravi, da se mirnodobni vojni invalidi dele v 9 skupin z ozirom na določeno odstotno mero svoje nesposobnosti za pridobitno delo in tako dobe mirnodobni invalidi v prvi skupini s stoodstotno nesposobnostjo 9000 din letne podpore. V drugi skupini so mirnodobni invalidi s stoodstotno nesposobnostjo, ki dobe 7200 din letno. V tretji skupini so 90 odstotni invalidi, ki dobe 6480 din letne podpeie. V četrti skupini so 80 odstotni invalidi s 5700 din podpore, v peti skupini 70 odstotni invalidi s 5400 din podpore, v šesti Obvezna prodaja presežkov pšenice, rži, soržice, ječmena, koruze in vseh vrst krušnega žita, o kateri smo poročali, je izšla dne 18. t. m. v »Službenih novinah« in je s tem dobila obvezno meč. Nadalje je dne 10. t. m. izšla naredba ministra za preskrbo in prehrano, po kateri morejo zadržati za svoje potrebe: A. Kmetje-producenti in delavci: za ljudsko hrano: 60 kg pšenice ali 50 kg pšen. moke odn. v krajih, ki se hranijo z ječmenom, isto količino ječmena ali 140 kg koruze ali 110 ks koruzne moke po članu gospodinjstva. Za člana gospodinjstva se smatra vsaka oseba, ki se hrani v gospodinjstvu. 10 kg pšenice ali 8 pšen. moke ali 20 kilogramov koruze ali 16 kg koruzne moke na kat. oral orne zemlje lastne posesti za prehrano kmetijskih delavcev. 2. Za živino in vse ostale potrebe: koruze v zrnu 50 kc na kat. oral, zasejan s koruzo v 1. t!)40, 500 ke za svinjo, ki jo pitajo, 500 kc za molzno kravo, 150 ke za eove-do, ki dela in 200 kg za konja. B. Ostali lastniki: 1. za ljudsko hrano: 50 kg pšenice ali 40 kc pšen. moke ali 100 kc koruze ali 80 kg kor. moke na osebo v eospodinj-stvu. 2. Za živino veljajo ista določila kot zgoraj. Potrebe za prehrano ljudstva in živine, razen za prašiče, ki jih še pitajo so računane časovno: za pšenico in žita ter moke od 1. aprila do 1. avgusta 194t, za koruzo in koruzno moko od 1. aprila do 1. novembra 1941 in se količine, ki jih lahko gospodinjstva zadržujejo, zmanjšujejo v sorazmerju s preteklim časom. Količina koruze, ki jih lahko gospodinjstva zadrže za pitanje prašičev, se nanašajo na vso pitalno dobo. skupini so 60 odstotni invalidi s 4320 din podpore letno, v sedmi skupini so 50 odstotni invalidi s 3600 din letne podpore, v osmi skupini so 40 odstotni invalidi z 2160 din podpore, v deveti skupini pa 40 odstotni invalidi s 1440 din podpore. Člen 25. pravi, da se mirnodobnim invalidom prve skupine poleg podpore podeljuje še posebni dodatek za nego in tujo pomoč v višini 9000 din letno. Če pa so ti invalidi v kakšnih invalidskih domovih ali v bolnišnicah za duševne bolezni, kjer uživajo brezplačno vzdrževanje, se jim ta izplačila zmanjšajo. Nesposobnost izpo-d 30 odstotkov se ne upošteva več. Posebne doklade. Člen 28. pravi, da mirnodobni vojni invalidi, rezervni častniki in rezervni vojni uradniki zasebnih poklicev dobivajo poleg podpor in družinskih doklad pod čl. 29. te uredbe še posebne doklade: v prvem draginjskem razredu 600 din mesečno, v drugem draginjskem razredu 480 din mesečno, v tretjem draginjskem razredu 300 din mesečno. Pravica za posebni dodatek se priznava vsem pod pogojem, da od imetja ali osebnega dela kakršne koli vrste ali pokojnine nimajo kosmatih mesečnih dohodkov večjih od: v I. razr. drag. 1500 din, v 11, drag. razr. 1200 din mesečno in v III. drag. razr. 900 din mesečno. Pravico do teh posebnih doklad imajo tudi družine umrlih oseb, ki so navedene v 1. odstavku, kakor tudi družine rezervnih častnikov in rezervnih vojnih uradnikov, ki so izgubili življenje pri izvrševanju vojaških dolžnosti ali pa službe ali pa ob priliki iste iz odst. 2. te uredbe. Ta dodatek znaša: v I. drag razr 300 din, v II. drag. razr, 240 dinarjev, v III. drag. razr. 150 din. Člen 29. pravi: mirnodobni vojni invalidi II., III., IV., V. in VI. skupine, ki so siromašni, bodo v smislu te uredbe sprejemale draginjski dodatek za sebe in za vsakega družinskega člana iz člena 2/2 te uredbe, ki imajo pravico za dodatek po tej uredbi in sicer: v I. drag. razr 1080 din mesečno, v II. drag. razr. 720 din mesečno, v 111. drag. razr. 360 din letno. Člen 30. določa: družine po členu 2., odst. 1., točka 10. te uredbe sprejemajo podporo v višini 1650 din letno. Če so siromašne, sprejemajo mesečno draginjsko doklado in sicer: v I. drag. razr. upravičenec 90 din. vsak otrok pa 60 din, v II. drag. razr upravičenec 60 din, vsak otrok pa 45 din, v III. drag. razr. pa upravičenec 30 din in vsak otrok 30 din. Mesečna dra-ginjska doklada pripada otrokom do končanega 16 leta starosti, oziroma do 23. leta starosti, če se šolajo. Člen 31. pravi, da dobivajo starši vojaških oseb po členu 1. te uredbe, ki so padli ali umrli pri opravljanju vojne dolžnosti aH službe ali ob priliki iste letno podporo 2112 din, oba starša, eden pa 1056 din letno Tako starši prejemajo tudi mesečno doklado in sicer: v I. drag. razr. 90 din, za vsakega roditelja, v II. drag. razr. 60 din za vsakega roditelja, v III. drag. razr pa 30 din za vsakega roditelja. To podporo ali pa dodatke dobivajo starši brez ozira na to, če je umrli ali padli potomcc zapustil družino, ki po tej uredbi že uživa podporo. Ostale olajšave. Člen 27. določa, da vsi upravičenci iz člena 1. te uredbe pridobe pravico do pokojnine ne glede na to, koliko časa so biii v službi. Za določanje količine osebne pokojnine in osebnih dodatkov se jim računa, kakor da so prebili 35 let v službi za invalide 1. in II. skupine, 30 let za invalide v III. skupini, 25 let za invalide v IV. skupini, 20 let za invalide v V. skupini, 15 let za invalide v VI. in 15 let za invalide v VII. skupini. Ostali členi govore o tem, kako se plačuje V uradniški pokojninski sklad za ostale, navajajo se pogoji za izgubo in ustavitev podpore in sicer, če so prizadeti zakrivili zlorabe, tatvine, beračenje, pijančevanje, kvartanje, nemoralno življenje, zanemarjanje družine itd. Uredba je stopila v veljavo dne 19. marca, ko je bila objavljena v »Službenih novinah« št. 63— XXXII., letos XXIII. Pravilnik za njeno izvajanje pa bo izdal minister za vojsko in mornarico v soglasju s pristojnimi ministri. Preskrba s koruzo v svrhe industrijske Pooblaščen iz uredbe o prometu s koruzo je trgovinski minister v sporazumu s preskrbovalnim ministrom, s kmetijskim ministrom in hrvaškim banom predpisal pravilnik o preskrbi industrijskih in obrtniških podjetij s surovinami zaradi predelave, ki je objavljena v »Službenih novinah«. Ta nravilnik predpisuje predvsem lo. da se za proizvajanje špirita' v industrijske ali obrtniške namene ne sme uporabljati zdrave koruze za ljudsko in živinsko prehrano brez dovoljenja preskrbovalnega ministra odnosno bana banovine Hrvatske. Od tega niso izvzeti niti tisti, ki imajo lastno koruzo in industrijska ali obrtniška podjetja. Dovoljenje za uporabo zdrave koruze za proizvodnjo špirita se bo izdajalo na predlog predajne centrale za špirit v mejah odobrenega kontigenta odnosno super-kontigenta za ostala podjetja pa na predlog trgovinskega ministra (oddelek za industrijo in obrt) glede na sedanjo proizvodnjo in dejanske potrebe države kakor tudi na potrebe koruze za ljudsko in živinsko prehrano. Industrijske in gosjx>darska pri-delovalnice špirita, kakor tudi ostala industrijska in obrtniška podjetja, ki v proizvodnji uporabljajo koruzo, morajo prvenstveno uporabljati pokvarjeno koruzo, ki je neujx>rabna za ljudsko in živinsko, prehrano. Glede cene pokvarjene koruze pravilnik predpisuje, da se more ta koruza kupovati samo ]x> cenah, ki so uradno določene z uredbo o prometu koruze napram odstotku vlage tako, da se za vsak odstotek pokvarjenosti kar je čez 4%, znižuje cena za 100 kg preko bonifikacije, predvidene z borznim tečajem, za jx>kvarjena zrna od 2 do 4% toda tako, da v nobenem primeru ne more biti manjša od 10% uradno določene eene zdrave koruze odnosno procenta vlage z vključitvijo borzne bo-, nifikacije. Za koruzo, ki ima več kakor 30% jxj-kvarjenih zrn, se bo določila cena sporazumno med prodajalcem in kupcem tako, da razlika od najnižje določene cene po prednjem ne more biti večja od 1 din pri 100 kg za vsak nadaljni odstotek jsokvarjenih zrn čez 30%. Pravilnik tudi urejuje ujx>rabo drugih zdravih in za ljudsko ter živinsko prehrano uporabnih surovin kot so: pšenica, rž, proso, soržica, oves, krompir in fižol, v kolikor so ti proizvodi racionirani tako, da se bodo mogle te surovine uporabljati v industrijske namene samo po odobritvi preskrbovalnega ministra in na predlog ministrstva za trgovino in industrijo (oddelek za industrijo in obrt), odnosno bana banovine Hrvaške ozirajoč se na dosedanjo proizvodnjo in dejanske potrebe v državi glede doličnih proizvodov kakor tudi glede na potrebe ljudske in živinske hrane. Licitacija. One 22. marca bo pri 29. peš. polku v Celju ofertalna licitacija za dobavljanje svež«ga govejega mesa za čas od 1. aprila do 30. sept. Maksimalne cene modri gallcl Izšla je uredba o določevanju najvišjih cen ki pravi: 1. Najvišja cena za modro galico znaša 8.50 din za 1 kg tco. vagon brez skupnega davka. 1 za konopljo, vezivo za trto (surogat ratije) in ko-nopljino vezivo za snope (surogat manile in manilo ter sisal vezivo za snope) so najvišje cene in to: za 2.proizvajalce (tvornice) a) 1 kg konopljinega veziva za trlo št. 2, enozično v kiopčičih jx> 200 gr din 40. b) za 1 kg konopljinega veziva ya snope štev. 2'A trožično \ kiopčičih od 2 do 2'A kg, 10 klop-čičev zavitih v balo jx> 25 brutto din 53, za 1 kg sisala za snope povprečno 330 m pa 1 kg, pakirano v konopljino tkanino po 6 klopčičev v balo po 25 kg brutto za netto din 29. Gornje cene so fco tovarna brez skupnega davka. Prodaja konopljinega veziva in sisal veziva (manila) se bo izvršila v sorazmerju, kakor bo to naknadno določil oddelek za nadzorstvo cen ministrstva za prehrano. Vsi trgovci, ki gornja veziva kupujejo neposredno v tovarnah, morajo dodati k gornjim cenam efektivne stroške prevoza od tovarne do svojega obrata, vse morebitne javne davščine in na celokupno vsoto 6% na račun svojega brutto zaslužka. Ti trgovci morajo zahtevati dovolitev prodajne cene od pristojne banske uprave, odnosno mesta Belgrada in priložiti dokaze o prevoznih stroških in mestnih davščinah. Kot dokaz se bo smatralo uradno potrdilo občine ali potrdilo obče upravne oblasti I. stopnje, da ti stroški odgovarjajo krajevnim prilikam. Trgovci morajo prodajati gornja veziva po določeni ceni neposredno potrošnikom. Prepovedana je prodaja navedenega veziva drugim trgovcem, razen pod fiogojem, da se zaračuna nižja cena od določene tako, da tudi la drugi trgovec (prekupec) prodaja potrošnikom navedene vezi po isti določeni ceni. V tem primeru trgovec, ki nabavlja te vezo nej>osredno iz tovarne, mora dati od svojega brutto zaslužka odgovarjajoči del drugemu trgovcu (prekupčevalcu) po medsebojni pogodbi. 3. Najvišja cena jeklenih steklenic je in to: a) za kisikove jeklene steklenice din 1.200 za komad; b) za posebne (metanske) jeklene steklenice din 2.000 za komad. Gornje cene so zaračunane brez skupnega davka fco razkladna postaja prodajalca. V roku 15 dni bodo prodajalci prijavili oddelku za nadzorstvo cen pri preskrbovalnem ministrstvu zaloge jeklenih steklenic s podatki: velikost, vsebina in vrste teh steklenic. Oddelek za nadzorstvo cen pri preskrbovalnem ministrstvu se pooblašča, da po razredih in vrstah navedenih steklenic določi tudi nižjo ceno. V kolikor se ne jx>samezne tvrdke držale te uredbe, bodo občutile kazenske sankcije iz člena 7 uredbe o cenah. Ta uredba stopi v veljavo tri tedne po objavi v »Službenih novinah«. V kliringu z Italijo smo postali aktivni Dne 15. marca je bilo stanje naših klirin-gov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. marca 1941): Aktivni kliringi: Bolgarija 2.015.349 (— 478.569) din, francoske kolonije 942.877) (— 4.000.000) fr. frankov, Holandija 7,185.027 (+ 336.883) bol. goldinarjev. Norveška 476.118 (— 8.900) din, Finska 2,372.871 (+ 248.653) din. Pasivni kliringi: Nemčija 66,421.209 (+ 1,243.737) mark. protektorat kron 81.277.598 (— 851.575), Slovaška 24,275.742 (— 852.472) kron. Madžarska 97,487.985 (+ 1,360.536) din, Poljska 18,579.249 (+ 64.020) din, Romunija 3.199.192 (_ 148.843) din, Turčija 478.539 (— t,157.852) din, Belgija — emisijska banka 2,110.585 (— t,267.698). Danska — zbiralni račun 2.447.964 (_ 361.524) din, likvidacijski račun 2,742.699 (— 3.479) din. Najvažnejši izpremembi sta nastopili v kli-ringih z Italijo in Francijo. Italiji smo še dne 8. marca dolgovali 13,857.009 din. dne 15. marca pa smo bili že aktivni za 24,290.100 din. V kli: ringu z Francijo smo bili dne 8. marca pasivni za 3.532.547 fr. frankov, dne 15. marca pa samo še za 483.293 fr. frankov Zaposlenost v decembru Po statističnih podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je znašalo v decembru lanskega leta število zavarovancev v vsej državi 713.264, kar pomeni v primeri z novembrom 1940 zmanjšanje za 43.069 članov, v primeri z decembrom 1939 pa se je število zavarovancev zmanjšalo za 9.827. V decembru je znašalo število zavarovancev v Sloveniji 112.075 (7890 manj kot novembra 1940, t. j. 6.58%), na Hrvatskem 236.518 (—7679, odn. 3.14 odstot.) in v ostali državi 364.671 (—27.500, odn. 7.01 %). Po industrijskih skupinah je omeniti povečanje zaposlenosti v tobačni industriji, kovinski in strojni, pri centralah za proizvodnjo sile in oskrbo z vodo. Zmanjšanje pa izkazujejo v primeri z decembrom 1939 gozdnožagarska industrija, industrija kamenja in zemlje ter tekstilna industrija, Povprečna zavarovana mezda je znašala decembra 1940 v vsej državi 33 62 (novembra 1940 33.50, decembra 1939 24.71 din). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala decembra 1940 v Sloveniji 36.62 (novembra 36.29), na Hrvatskem 35.36 (35.14) in v ostali državi 31.57 (31.62) din. Skupna zavarovana mezda je znašala v vsej državi decembra 1940 599 49 (novembra 1939 633.43, deccmbra 1939 436.99) milij. din. Decembra je znašala mesečna zavarovana mezda v Sloveniji 102.59 (novembra 108.85), na Hrvatskem 209 10 (214.55) in v ostali državi 287.80 (310.03) milij. din. Zborovanje trgovskih potnikov Po starem svojem običaju je imelo Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov na Jožefovo dopoldne svoj 17. redni letni občni zbor v Trgovskem domu. Kot gostje so se ga udeležili za zbornico TI dr. Ivan P 1 e s s, ki je skupščini sporočil pozdrave predsednika zbornice g. čeča, predsednik »Merkurja«, dr. Fran Windischer in tajnik Lojze Š111 u c za Združenje trgovcev. Poročila predsednika Janka Kreka, tajnika Andreja S t u r m a in blagajnika Lojzeta G rila takole označujejo položaj trgovskih zastopnikov in njihove organizacije: Posledice svetovne vojne so hudo udarile tr-govstvo sploh, v največje stiske pa je prišel stali trgovskih zastopnikov in potnikov. Nekdaj ni mogel trgovski potnik tovarnam nikdar prodati dovolj blaga, danes pa je jx>stal podjetnikom zastopnik ali potnik odveč. Tudi največje tvrdke odpuščajo |iotnike, onim ki ostanejo v službi, pa zmanjšujejo dohodke. Brezposelnost narašča od meseca do meseca. Pri društvu in trgovinski zbornici je prosilo lani 57 članov za takozvane »uputnice« za 50% znižano vožnjo |x> železnicah. Nakaznice so se z novim letom podražile za 20% in stSnejo sedaj za drugi razred trimesečno 510 din, polletno 1010 dinarjev, letno 2010 din, za tretji razred trimesečno 385 din, polletno 670 din, letno 1340 din. Zoper nezgode je zavarovanih pri zavarovalnici »Dunav« 69 članov. Zavarovanje je kolektivno in znaša polletno za osebo 95 din. Člani so zavarovani do najvišjega zneska 50.000 din za primer nezgode na službenem potovanju, za diuge primere smrti pa to zavarovanje ne velja. Za častna člana društva sta bila izvoljena soustanovitelj društva Josip Šel o v i n, ki se v trgovskem fioklicu udejstvuje 50 let in je bil nad 35 let trgovski potnik. Društvo je uvedlo posne. manja vredno novost, da deli namesto običajnih diplom, umetniške slike, ki imajo kratko posvetilo na mali v okvir vdelani ploščici. G. Seljak je dobil sliko Božidarja Jakca, ki predstavlja kmečki dom ob naši severni meji, g. Šelovin pa je prejel sliko istega umetnika »Grad ob Kolpi.« Soglasno je bil izvoljen dosedanji odbor z g. Jankom Krekom na Čelu, ki predseduje društvu že 12 let. Med slučajnostmi je ojx>zoril g. Krajgher na neenakost pr ikontroli cen. Na Hrvatskem še vedno odobrujejo višje cene, naši zastopniki hrvatskih tvrdk pa pri nas jk> teh cenah blaga ne morejo prodajati. Zborovanje je dalo fioudarek dvojnemu apelu: Velike tvrdke naj danes, ko blago ne išče več kupca, ne pozabijo na potnike, ki so jim nekdaj mnogo koristili. Vsi domoljubi bi morali podpirati naše narodne trgovske zastopnike in potnike, ki izgubljajo zaslužek tudi zaradi tega, ker dajejo tuje tvrdke zastopstva samo svojim soplemenja-koiu • Ali dobimo 3 brezmesne dni? Ker se je pokazalo, da uvedba dveh brezmesnih dni ni dovol j zmanjšala konzuma, proučujejo sedaj na merodajnih mestih vprašanje, ali ne bi bilo potrebno uvesti nove omejitve. Predlaga se, da bi se svinje klale samo enkrat tedensko, onemogočiti bi bilo treba klanje telet pod 1 letom, uvedli naj bi se trije zaporedni brezmesni dnevi. Prijava cen blaga, ki je pod kontrolo cen. Kraljevska banska uprava — referat za kontrolo cen — ponovno opozarja proizvajalce, predelovalce — vključno one, ki izdelujejo blago na račun prodajalcev, uvoznike in veletrgovce, da so v smislu razpisa ministra za oskrbo in prehrano z dne 17. februarja 1941, Službene novine št. 46-41, dolžni prijaviti pri referatu za kontrolo cen, cene blaga, ki je prišlo po seznamu kontroliranih predmetov, objavljnem v SI. listu, kos 17 ex 1941 prvič pod kontrolo cen. — Prijave je vložiti nemudoma na obrazcih, ki jih je založila Zveza trgovskih združenj v Ljubljani. Proti onim, ki bi prijavo opustili, se bo postopalo po zakonu. Borze Denar Nemška marka 17.72—17.92 Dne 20. marca. Ameriški dolar 55.— Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,803.422 din. na belgrajski borzi 12,390.000, od tega 219.501 in 547.150 mark, in 28.854 švic. frankov. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 1.22 inilij. din. Ljubljana — (Jradn! tečaji« London 1 funt....... 174.57— 177.77 Newv«rk I (K) dolarjev .... 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64 Ljubljana — Svobodno tržiščei London 1 funt.......215.90— 219.10 Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00 Solun 100 drahem . 37.15— 37.85 Zagreb — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 37.50 denar Belgrad — Zasebni kliring: Solun 100 drahem ...... 37.50 denar Curih: Belgrad 10, Pariz 8, London 17.30, Newyork 431, Bruselj 69 (uom.), Milan 21.75.5, Madrid 39.50, Amsterdam 229 (nom.), Berlin 172.50 (rez. marke 63, trg. marke 25.75), Stock-liolm 102.57.5, Oslo 98.50 (nom.), Kopenhagen 83.50 (nom.), Sofija 4.25, Lizbona 17.27, Budimpešta 85.50, Atene 3, Carigrad 3.37.5, Vrednostni papirji Vojna škoda i V Ljubljani 477.50—478 v Zagrebu 477.50 denai v Belgradu 477.50—478 Ljubljana. Držav, papirji: 7% invest. posojilo 99—100, agrarji 56—58, vojna škoda promptna 477.50—478, begluške obveznice 85— 86, ddlm. agrarji 79—80, 8% Bierovo posojilo 104—106, 7% Bierovo posojilo 98—101, 7% posojilo Drž, hip. banke 100—105. 7% stab. jx>so-jilo 97—100. Delnice: Narodna banka 6.900 —7.000, Trboveljska 380—390, Kranjska industrijska družba 142 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99.50—101 (101), agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 477.50 denar, begluške obveznice 85—85.50, dalm. agrarji 79.75—80.50 (79.75), 6% šumske obveznice 78 blago, 4% severni agrarji 56 denar, 8% Bierovo jiosojilo 104 denar, '% Bierovo posojilo 100—101, 7% posojilo Drž. hip. ban ke 101 denar, 7% stab. j>o-sojilo 97—100. Delnice: Priv. agrarna banka 207.50 denar, Trboveljska 395—397.50 (395). Belgrad. Državni papirji: ~% invest. posojilo 100—101, vojna škoda promptna 477.50 —478 (477 50), begluške obveznice 83—85.25. dal. agrarji 79.75—80. 6% šumske obveznice 79.75 —80, 7% Bierovo |>osojilo 100 denar, 7% j»o-sojilo Drž. hip banke 100 denar. Delnice: Narodna banku 6.400 denar, Priv. agrarna banka ?l<» denur. 50-60 težakov potrebujem za dela na Ljubljanici. - Javiti sc polir ju pri šempetrski vojašnici. STAVBENIK M. tlRH Seja vodstva Rdečega križa pod predsedstvom Nj. kr. Vis. kneginje Olge Ob prvem pomladanskem dnevu IML... -j V sredo dopoldne je bila v starem dvoru v Belgradu seja vodstva Rdečega križa, ki ji je predsedovala predsednica Nj. kralj. Vis. kneginja Olga. Seje so se poleg predsednice udeležili podpredsednik dr. Djaja. ravnatelj društva R. K. Mirko Marinkovič in člani vodstva: Vera Perovič, Nikola Blagojevič, dr. Lazar Generič, dr. Milan Dimitrijevič, Peter Zikič, Vasa Lazarevič. Gjor-gje Gjorgjevič, dr. Stevan Ivanič, dr. Leon Rojen, dr. Sava Popovič, Andija Rikar, dr. Žarko Ru-divič in Ivan Škarja. Na seji so razpravljali o poročilu vodstva o delovanju društva v preteklem letu, ki bo predloženo glavni skupščini. Rešili' so tudi tekoče zadeve, za katere je pristojno vodstvo. Danes imamo po koledarju prvi koledarski dan. Vremenski kažipot — dan štiridesetih mučenikov — je bil še dovolj lep in pravijo, da bo tako vreme trajalo nekako čez Veliko noč. Te dni je sicer zopet zavela mrzlejša severna sapa, toda barometer sc drži visoko in tako bo vsaj ob koledarskem nastopu pomladi resnično tako vreme, kakor si ga želimo za te naše skrbi polne čase. Kadar so dnevi daljši in se zvečer kar opaža, da ni več treba toliko trositi za razsvetljavo, kakor v zimskih dneh, se človek nehote začuti obvezanega, d^ je tudi zanj nastopil čas, ko bo treba pridneje in odločneje izrabiti vse delovne dni. Ljudem se počasi, toda zavestno vliva vera v večjo silo in moč, bolniki po svojih bolniških sobah tudi začutijo, da se v organizem vliva nova moč in čilost. Vse zadiha nekoliko svobodneje, kdor je hotel zagrabiti za delo čemernih lic, mora vendarle priznati, da še ni vsega konec, da je vse še lepo in mirno, da bo treba tudi za letos obdelati in poskrbeti za vse, kar je potrebno za dostojno življenje. Vedno je bilo v teh časih okoli nas dovolj zadev, ki so nas lahko navdajale s skrbmi in črnogledostjo. Ce k temu prištejemo še vse tiste ljudi, ki niso srečni, če ne raznašajo med ljudmi žalostnih in senzacionalnih poročil ter govoric, tedaj si moramo priznati, da je bilo v naših časih več nagnjenja za pesimizem ali za žalostno razlaganje naših časov kakor pa za optimizem in vedro pomlad v razmerah, ki nam jih nalaga vojno stanje okoli nas po svetu. Lansko leto niso imeli prav tisti, ki so gledali prečrnogledo na položaj, prav tako pa ne morejo letos imeti prav tisti, ki so menili, da bi morali že lansko leto biti tiesrečnejši kakor pa sino letos. Življenje nam torej letos prav tako kakor lani prinaša iste naloge in iste težave. Kar je bilo lansko leto komaj še prva izkušnja, je letos že ponovitev in iz tega se moramo najprej zavedati tistega spoznanja, ki nam pravi, da ne terja od nas življenje ničesar izrednega in novega; kar smo lansko leto na pomlad začenjali s strahom in negotovostjo, se naj letos izvede v delo s trdnim in odločnim korakom, tako da bo začetek krepak in samozavesten. Kadar pa je začetek dobro opravljen, pa je obenem s tem že v naših rokah poroštvo polovice končnega uspeha. Naš optimizem naj torej letos sloni samo na našem še večjem delu in samozavesti, da se moramo sami najprej zavarovati pred vsem in tedaj bomo varno sledili vsem ciljem, ki nam jih sodobne naloge stavljajo na pot. Pri svojem delu bomo morali opraviti več ko druge čase in zavest, da smo sami vse storili, kar smo mogli, naj bo zdrav temelj našega optimizma, to ie mirnega in vedrega gledanja na ves potek dogodkov. Obdelati moramo vsako ped zemlje Cesto se sliši med ljudmi, da v politiki in javnih razmerah ni slabo, če človek skuša — hoditi za dogodki. Široke množice navadno pravilno razumejo razmere in se znajo tudi ravnati po njih. To ima včasih zelo slabe in hude posledice, kajti ravno v naših krajih se je zaradi tega zgodilo, da so se ljudje v nekaterih krajih tako zbegali zaradi dogodkov da so nekaj mesecev kar počez kupovali, kar se jim je ravno vsililo pod roko in tako so ljudje po nepotrebnem sami gnali cene kvišku in čisto po nepotrebnem včasih povzročili pomanjkanje in zbeganost. Toda v enem se ljudje letos že niso zmotili! Sami so se odločili, da bodo letos svoja polja in svoje vrtove bolj obdelali, kakor pa je to bilo še lansko leto. Od povsod prihajajo poročila, da so ljudje že začeli izvajati navodilo, naj letos nobena uporabna ped zemlje ne ostane neobdelana. Iz Savinjske doline poročajo, da so letos tam sklenili obdelati manj polj s hmeljem in da so ponekod posejali celo ozimino namesto hmelja; prav tam bodo letos na bivših hmeljskih nasadih pridelali več krompirja in koruze. Kako so ta klic sedanjih razmer razumeli v mestih, se bo videlo v teh tednih, ko se bodo začela prva vrtna dela. V mestih to ne bo ravno slabo, ker se je ponekod zlasti v teh dneh že začela pojavljati sumljiva draginja vrtnarskih pridelkov. Prve pomladanske vrtne zelenjave so letos še enkrat dražje kakor pa so bile ob istem času v lanskem letu, dasi za to draginjo ni prav nobenih takšnih razlogov, ki bi dovoljevali, da bi se ti pridelki tako zelo podražili. Ko se bo pa na trgih poznalo, da se tudi po domačih vrtovih pridela letos več zelenjave kakor pa rož in drugih izrednih zadežev. bo na trgih draginja morala popustiti, ker ob povečanem dovo- Konec svetaf kakor s! ga mislijo astronoma Pred kratkim so zborovali ameriški učenjaki na kongresu Astronomske družbe Pacifiških dežel, kjer so podali nove teorije o koncu sveta. Poročilo, ki je bilo podano, pravi, da bo nekega dne zgorela vsaka zvezda v vesoljstvu. tudi naše sonce z vsemi svojimi planeti vred, nakar bo na zemlji zamrlo vsakršno življenje. Poročilo pravi, da so raziskavanja dognala, da naš svet nikakor še ni starejši kakor le kakih deset milijard let, da pa bo že v razdobju prihodnjih 100 milijonov let nastala strašna eksplozija na soncu. Ljudje, ki bodo tako nesrečni, da bodo takrat živeli, bodo doživeli nekaj strašnega. Ameriški učenjaki namreč napovedujejo, da se bo sončna luč za stomilijonkrat pomnožila, kar se bo zgodilo docela nenadno in naenkrat. Ogromni oblaki gorečega plina se bodo takrat odločili od sonca ter za naglico 600 km na sekundo ter v vročini 37.000 stopinj Celzija hiteli v vsemirje. Ker pa sončna svetloba od sonca potuje na zemljo z naglieo 300.000 km na sekundo, bodo na zemlji že čez 8 minut in 3 sekunde začutili neznosno naraščajočo vročino. Pet ur nato pa bodo že prvi oblaki klina zadeli na zemljo ter tukaj pokončali vse življenje. Ko se bo vse to zgodilo, se bo sonce spet skrčilo ter bo veliko približno kakor planet Jupiter. Sonce bo pri tej svoji eksploziji izgubilo kakih devet desetin svoje sedanje snovi. Zemlja in drugi planeti sedanjega sončnega sistema se bodo spremenili v najfinejši prah, zaradi česar bo ves prostor, ki ga zdaj imenujemo obsončje, spremenjen v megleno morje, polno plina, ki je nastal ob sončni eksploziji. To tolažbo pa vendarle imamo, da se bo to po prerokovanjih ameriških učenjakov zgodilo šele čez 100 milijonov let. Dotlej smo lahko še mirni, če bi seveda ne imeli drugih bolj perečih skrbi. Pet let Protituberkulozne zveze na Ptujski gori Le redkokdaj je slišati krepke besede s podeželja, ki ima toliko tudi svojih senčnih strani, posebej še v ptujskem okraju, ki glede tuberkuloze nekako prednjači. Slišimo o bedi vinorodnih llaloz in stiski trdega dela na Ptu jskem polju, vendar je vse to, če izvzamemo prizadevanje zdravstvenega doma ravno na Ptujski gori in hvalevredne socialne akcije Higienskega zavoda, samo golo teoretizirali je, ki do danes ni moglo imeti nobenega vpliva na I socialne prilike ljudstva, ki ga tarejo od pa m- I tiveka vkoreninjene navade, pomanjkanje zemlje in kruha. Te prilike in spoznanje, da se je premaknilo težišče tuberkuloznega obolen ja na Slovenskem iz mesta na podeželje, ki pogreša vsakovrstnih zdravstvenih ustanov, urejenejših higienskih razmer, stalnih prilik za izobraževanje in vsakovrstnih socialnih pomoči, je dovedlo nekaj požrtvovalnih poedincev do tega, da so ustanovili leta 1936 krajevno protituberkulozno ligo na Ptujski gori, ki obsega okoliš z občinami Cirkovce, Sv. Lovrenc, Majšperk in Ptujsko goro. S skromnimi začetki, 29 članov, je bilo treba orati trdo ledino, prepričevati občinska zastopstva o življenski potrebi protituberku-lo/.nega dela, zbirati dokaze s številom tuber-kuloznih bolnikov in okuženosti šolske mladine. Tako se je posrečilo s trudom uvidevnejših posameznikov, s krepko podporo duhovščine in učiteljstva ter s pomočjo majšperške tovarne, sezidati trdno stavbo, ki je rastla v širino in višino vse do svojega petega občnega zbora, ki je bil v nedeljo, dne 16. marca t. 1. na Ptujski gori. Tu smo slišali po statističnih podatkih v zdravniškem delu, ki ga vodi liga povsem na dispanzerski način, da je okuženih šolarjev od 12% v Cirkovcah do 56% v Narapljah, da znaša število okuženih hiš 209, da je v evidenci 72 jetičnikov, od teh 13 z odprto tuberkulozo in da je samo v preteklem letu umrlo 7 jetičnikov, trije bolehajo za odprto tuberkulozo kosti. V propagandne svrhe je bilo do danes 33 predavanj, deloma s skioptičnimi slikami, 5 filmskih predstav, 2 protituberkulozni razstavi, 1 tečaj, razdelilo se je nad 2500 letakov, izvršenih je bilo 1080 cepljenj po Pirquetu prodanih je bilo 48 brošur o tuberkulozi itd. Daleč naokrog znane prireditve lige so omogočile izvajanje izdatne socialne pomoči jetičnikom. ogroženim in šolarjem. Izdano je bilo 58 podpor v znesku po 3625 din, za šole. ki so prejemale v početku kruh. nato še ribje olje. . Liga vzdržuje dve šolski kuhinji: na Ptujski gori in v Narapljah, (kjer so zahtevale prilike, da sezida liga nov šolski prizidek za kuhinjo) in je bilo v tu namen i/danih 32.696.25 din! Samo v preteklem in tekočem šolskem letu je bilo izdanih okrog 17.000 porcij toplega kosila ter skoraj 1700 kg kruha. Denarni promet je dosegel vsoto 133.436.23 din. .Vse to so dejstva, ki bi jih v tej obrobni haloški pokrajini v današnjih pikrih časih ne mogli pričakovati. Zato zasluži delavna ligina družina vsestransko priznanje in podporo vseli, ki imajo dolžnost skrbeti za narodni napredek To tem Ijolj, ker pomeni to delo dviganje so cialne zavesti posebej na tako širokem polju kakor je protituberkulozno delo. Zalo želimo protituberkulozni ligi na Ptujski gori v bodo čem petletju vsaj toliko uspehov kakor v pre teklem. zu ne bo povpraševanje tolikšno kakor je bilo lansko leto. Mladina ima letos lep in pomemben spored Ob pomladnem času se razgiblje in zaživi zlasti mladina Po mestih bo letošnja pomlad marsikoga osvobodila težkih skrbi — kujava je bila v zimi draga, obleke pa ponekod premalo. Dijaki bodo z veseljem pozdravili nastop toplejših časov in tako bo narava sama marsikomu pomagala, da bo za zaključne mesece šolskega leta lahko dohitel tisto. kar je zamudil v zimi zaradi mraza in pomanjkanja. Toda naša mladina se bo takoj na pomlad začela pripravljati na velik dogodek letošnjega leta. Po naših fantovskih in dekliških društvih, po naših prosvetnih domovih bodo morali te tedne kmalu začeti s pripravami za veliko slovensko mladinsko prireditev, ko se bo slovenska katoliška mladina poklonila našemu mlademu kralju, ki bo dne 6. septembra prevzel krmilo države v svoje roke Ti slavnostni dnevi bodo izzveneli v vzkliku, da se naša mladina z veseljem pokian,a svojemu mlademu kralju, ko stopa na pre.-tol. Na to veliko prireditev pa se bo mladina pripravljala po raznih odsekovnih in okrožnih prireditvah. Tja do poletja bodo morale biti vse te slovesnosti preizkušene in pripravljene. Tako koraka naša mladina v novo pomlad z največjim optimizmom, ko pripravlja najlepšo proslavo praznika domovine in države. 2 milijona vreč sladkorja zgorelo Iz New Orleansa v Ameriki porojajo: Velikanski požar, kakršnega že 60 let ne pomnijo tamkaj, je v Ne\v Orleansu uničil veliko skladišče, kjer je bilo 2 milijona vreč sladkorja ter mnogo kave, riža in žganja. Gasit je prihitelo 35 casil-skih društev. Več hiš, ki so stale blizu tisteaa skladišča, je tudi zgorelo. Škode ie kakih 10 milijonov dolarjev. V Zagrebu bodo zgradili novo cerkev sv. Jožefa Načrte je Izdelal naš slovenski arhitekt Josip Plečnik meje lahko uporabila za društveno dvorano. V tej začasni cerkvi je prostora za okrog KMK) ljudi, kar nikakor ne zadovoljuje potreb župnije sv. Jožefa, ki je največja nova predmestna župnija v Zagrebu. Da bi se mogla čimprej zgraditi nova nionumentalna cerkev, je odbor pridno nadaljeval svoje delo. Načrt za zgradbo te monunientalne cerkve je izdelal naš arhitekt Josip Plečnik, ki ie svoj načrt poklonil hrvatskemu melropolitu, nadškofu dr. Stepincu. Ce ne bo zastoja, bo cerkev zgrajena v dveh do treh letih ter bo gotovo ena izmed najinonumentalnejšili zgradb v Zagrebu. Seveda bodo motili začeti graditi novo cerkev šele takrat, ko bodo imeli dovolj denarnih sredstev na razpolago. Pročelje liovc cerkve sv. Jožeta Akcija za zgradbo cerkve sv. Jožefa na Treš-njevki v Zagrebu se je začela že leta 1935. Takrat se je sestavil ludi odbor za zeradbo nove cerkve. Ker ni bilo upanja, da bi se v kratkem času nabralo dovolj prispevkov za novo cerkev, so po načrtih inž. Marijana Haberle zgradili začasno cerkev, ki je tako zgrajena, da se bo po- Prercz nove cerkve po dolžini F. S. Finžgar t Pod svobodnim soncem Povesi davnih dedov 27. Zmagovalci so zakurili ognje. Prepričani so bili, tla so padli vsi Bizantinci, Zmago so proslavili $ petjem in plesom. 28. S v a r u n ukaže! »Slecile padle bizantinske vojake in na-členite sebi njihove obleke in orožje. Potem pa naprej!« 29. I z 1 o k je poiskal mrtvega Hilbuclija. -»Bil je velik junak!« Iztok ni n izkaže čast, nnto pa sname n jegov oklep in si ga nadene. 30. Iztok pa obžaluje, da se sam ni bojeval s Hilbnrlijem. To bi bil pravi boj. 2J hoJ&ne novica Koledar Pelrk, 21. miirra: Benedikt, opat in ustanovitelj reda; Seropi.jon, škof: Domnin. mu-čenec. Pomlad se prične danes ob 1.21. Dan in noč sta enako dolga. Soboia, 22. marca: Lea. vdova: Katarina Genovska, vdova; Katarina Švedska, vdova. Letopis 21. marca 1865. lela se je rodil v Eisenachu Joh. Sebastian Bach, po zgodnji smrti staršev se je učil pri svojem bratu Krištofu, nalo obiskoval znano Mihaelovo šolo v Lilneburgu. Leta 1807. je postni dvorni organist, nato pa dvorni koncertni mojster v Weimarju, po letu 1723. pa je bil kantor ina Tomovi šoli in univ. glasbeni direktor v Leipzigu, kjer je 28. jul. 1750. lela tudi umrl. S. Bach je eden izmed največjih glasbenikov vseh časov in predvsem nujsilnejši stvariteijski duh nemškega protestaritizma. Že bolj kot j>o zunanji obliki svoje glasbe pripada baroku po svoji pristni vernosti in cisti gorečnosti svojega izraza, Bach tvori vrli in zaključek 300 letnega, razvoja orl baročne polifonije do homofoničnegn stila, njegovo delo obsega v celem možnost združitve obeh stilnih smeri, in podaja ves osebni duhovni svet protestantskega človeka. V glasovni simboliki izpovedi neposredno živeče osebnosti je postal nndoseben in nadčasoven: Osnovo Bachove duhovne glasbe tvori protestnntovski cerkvo.ii koral, ki ga izraža solospev na nnjosebnejši nučin v 200 cerkvenih kantatnh, Matejevem in Janezovem pasijonu, v velikem magnifikatu, božičnem, velikonočnem in vneliohodnem oratoriju. /a dresdenski katoliški dvor napisana M-mol maša pa veže ta subjektivni izraz s katoliško dogmo. Presenetljiva nino-gostranost polna bogatih kontrastov ku/e v instrumentalnih delih, posebno v kompozicijah za orgle, nn katerih je bil Bach največji virtuoz svoje dobe. Novi grobovi Smrt vzornega slovenskega in katoliškega kmeta Kntlje, dne 20. marca 1941. Davi je nenadoma preminil daleč naokrog znani posestnik Zdovc Franc, po domače Ro-ženk, katerega kmetija kraljuje pod znožjem Urs-]je gore. Dosegel je 70 let in kdor ga je videl, je mislil, da jih bo z lahkoto nosil 80, tako zdrav je bil, žilav in odporen in tako sveže je vodil svoje posestvo do zadnje ure. Pokojni Roženk, znan ne-stevilnim pohu.jaicein uršljegorske romarskecerk-ve, ki .so radi počivali pri njemu in ga skozi trideset let stalno videli pri vseh cerkvenih prireditvah v njej, je prišel pred dolgimi desetletji iz Štajerske, Prinesel je s seboj poveljujočega slovenskega nacionalnega poguma in svežo tor žilavo gospodarsko podjetnost. Roženkova kmetija .je postala vzor slovenskega katoliškega kmetskega doma. Kot gradiček je kraljevala pod UrSljo goro in če je bilo za slovensko, za katoliško ali za kmetsko stvar kaj potreba, vodno je bil Roženk prvi, ki je daroval. Daroval veliko, daroval tiho. daroval na pravo mesto. Prvi je vpeljal električno luč iz lastne elektrarne in v zalivalo za blagoslov pri svojem delu postavil visoko nad domom »večno luč i, ki je vsako noč žarela iz bregov Uršl je gore, vidna daleč tja na avstrijsko stran in po Pohorju. Svojo kmetijo je opremil z najbolj sodobnimi napravami, od hišnega mlina, kovačnice, stružništva do velike žage. Delo mu je bilo blagoslovljeno. Njegova imovina je rasla in se širila. Toda temboij je uspeval, tembolj radodaren je bil za slovensko in za katoliško stvar. Na svoje stroške je popravljal uršljogorsko romarsko cerkev, na svoje stroške je kupil veliki zvon pri sveti Marjeti v Kotl.joh. Nešteti so tihi, javnosti nepoznani kanali, po katerih se je iz njegovega doma odtakala dobrota za javne potrebe kraja. Bil je kremeuit značaj, borben, neuklonljiv. V kraju nlk dar ne bo pozabljeno, kako se je la neustrašeni mož obnašal v časili pred svetovno vojno in kakšen zgled je dal ob hudih časih prevrata. Zvest bralec in naročnik »Slovenca« voč knkor 30 let ter drugih slovenskih političnih in strokovnih li- stov je zanesel v tn kraj ljubezen do tiska in njegova hiša je bila ob nedeljah prava čitalnica za vso soseščino, ki se je zbirala pod gostoljubno strelio njegove hiše. Vzgojil je 10 otrok, ki so vsi dobri kmetje ali obrtniki In ki so do zadnjega držali /. očetom, tako, da je bila Roženkova družina družinska zadruga v pravem pomenu besede. Ta verni slovenski kmet je prepotoval mnogo. Vsako leto je bil na Brezjah, dvakrat je bil v Lur-dn v Franciji, enkrat na Dunaju. Ni je bilo večje slovenske ali katoliške prireditve kjerkoli v Sloveniji, da ne bi bir»cromal« tja, kot no je izražal. V vsakem pogledu je bil mož, ki je prinesel pogonske sile v ta kraj, s:le, ki odslej niso usahnile tn ki bodo živele še dolgo čusa trdno povezano z imenom Rožorikove hiše. Njegovi številni in.dobri družini, ki ji želimo, da bi bila enaka značaju tega kromeniiega slovenskega katoliškega kmeta, izražamo svojo iskreno sožalje, njegovi duši pa želimo zasluženo ph-čilo pri Bogn, ki mu je vse svojo življenje tako neustrašeno in otroško vdano služil. » ■f" Nn Golniku je po dolgotrajni bolezni umrl v 34. letu starosti gospod dr. Banko Ehr-lich, soprog hčerke pokojnega dr. Gregorja Žerjava. Truplo so prepeljali v Zagreb, kjer ga bodo danes popoldne ol> pol 4 pokopali nn Mi-rogoju. Blag mu spomin! Žalujočim naše globoko sožalje! "t" V Ljubljani je umrla gospodična Mira Thuma, učiteljica. Pogreb bo v soboto, 22. marca ol> pol 3 popoldne z Zal. kapela sv. Petra, na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožuljel — Dnevnice rezervnih častnikov In vojnih uradnikov. Ministrski svet je predpisal uredbo, s katero se spreminja zakon o naknadi potnih in selitvenih stroškov in dodatkih na posebne službe v vojski in mornarici. Iz besedila je razvidno naslednje: Rezervni častniki in voj. uradniki za čas nahajanja na vežbi v vojski in mornarici izven kraja svojega stalnega bivanja imajo pravico na tele naknade: 1. za prihod od hiše v kraj vežbe in za vrnitev z nje kakor tudi za vsa izvršena službena potovanja za časa trajanja vežbe na naknade kot aktivni častniki, odn. voj. uradniki istega čina, odnosno razreda. 2. Za čas stvarnega nahajanja na vežbi v komandi (uradu, edinici in ustanovi) in brez ozira na trajanje vežbe eno tretjino dnevnice. V primeru, da imajo častniki dotične komande (urada) ali nje dela pravico po tem zakonu na kakšne specialne naknade, ki so večje kot ta dnevnica, bodo imeli te tudi oni rezervni častniki, ki se nahajajo v istih okolnostih, vendar v tem primeru nimajo pravice na prejem ene tretjine dnevnice po tem členu. Uredba je stopila v veljavo dne 18. marca 1941 z objavo v »Službenih novinah«. — Zalivala. Na prizadevanje g. podbanove Klare Dr. Majcnove je kralj, banska uprava prispevala za vzdrževanje šol. kuhinje na obmejnem Sladkem vrhu k prej že poslani podpori še nadaljnjih 500 din, za katere se šolsko uprnviteljstvo v iinenu otrok, ki so te podpore deležni, najlepše zahvaljuje. V isti namen je darovala Spodnjcštajerska ljudska posojilnica 200 din; Hranilnica dravske banovina 100 din; Posojilnica Narodni dom v Mariboru 200 din; g. J. Kogej, notar v Mariboru, 200 din: g. I. Ašič, notar v Mariboru, 100 din in Jugoslovanska Udružena banka v Mariboru 50 din. Vsem darovalcem ponovna iskrena hvala. I Namesto cvetja na groli in_ v počastitev spomina blagopokojne gospe Marije pl. Cronove je darovala gospa Rafaela pl. Hofbancr 100 din društvu »Dom slepih« v Ljubljani, zu kur se ji najlepše zahvaljuje odbor. — dinarski okraj v ljubljanskem radiu. Ljubljanska radijska postaja bo posvetila sobotni večer (22. marca) v radiu šmarskemu okraju. Večer bo poučno zabaven. Po predavanju, ki ga bo imel rojak g. pror. dr. Pavel Strnišek, bo zanimivo predvajanje radijske igralske družine potovanja, ki se začne v Celju in gre po vsem šmarskem okraju, pa se spet konča v Celju. Vmes bomo slišali tudi razne anekdote v Smarskem narečju. — Podružnica Slomškove družbe za litijski okraj bo zborovala v soboto 22. t. m. ob pol 10 v 3. oddelku ljudske šole na Ledini, to jc v Komen-skega ulici v Ljubljani. Na sporedu je nastop tov. Uratnika v 3. razredu, predavanje g. predsednika J. Štruklja in občni zbor. G. predsednik bo govo- I ril o načelih, ki jih zastopa Slomškova družba pri i sestavi novega šolskega zakona in bo podal tudi Sodelovanje staršev s šolo Na državni meščanski šoli v Novem mestu je bil te dni roditeljski sestanek, ki so se ga udeležili starši skoraj vseh učencev. Upravitelj je v uvodnih besedah pozval starše k sodelovanju s šolo posebno glede vzgoje odraščajoče mladine. Starši naj si prizadevajo, da si ohranijo ljubezen in zaupanje svojih otrok posebno v letih, ko se jim začne vase zaprti mladostnik odtujevati in iskati drugod prijateljev ter ljudi, ki naj ga razumejo. Marsikateri starši bi strmeli, če bi vedeli, kaj v resnici doživlja v svoji duševnosti njihova navidezno otročja in naivna 14 letna hčerka in kakšna razdvojenost lomi srce in dušo njihovega 15 letnega sina. Četudi redko, se včasih vendarle posreči vzgojiteljem pogled za zastor skritega mladostnikovega doživljanja. Pri tem odkrijejo često presenetljive stvari. To so dragoceni odlomki za razumevanje človeka v razvojni dobi. To je tista najkritičnejša doba, ko človek najbolj potrebuje človeka, ki ga z ljubeznijo vodi, mu svetuje in pomaga. Starši so kot prvi poklicani za to. Blagor njim in njihovim otrokom, če je v družini zaupanje in medsebojna povezanost. Posebno je to važno danes, ko razni škodljivi činitelji tako razkrajajoče vplivajo na družine in ko je tako malo idealnega skupnega življenja v družinah. Vse vprizadevanje v vzgoji pa je brezuspešno, če vse vzgoje ne prepleta krščanska miselnost in če se zanemarjajo verski pripomočki. Danes močno izginja vera v verske in duhovne vrednote, začenja se oboževati snov, Otroci so zaklad staršev, njihovo najdražje. Vzgojitelj po poklicu se mora zavedati svoje odgovornosti, ki jo ima do svojega gojenca in do njegovih staršev in do domovine. Tudi starši naj se zavedajo, da je vzgoja tako velika umetnost, da je zanjo potrebna božja pomoč. »Maxitns debe-tur puero reverentia«. je rekel stari Juvenal, to |e, »otroka zelo spoštuj« Pristajamo povsem na pomen teh besed, le da jim je dodati *«• in predvsem poudarek v krščanskm smislu. Idealen vzgojitelj spoštuje otroka v tem smislu. Starši so pokazali veliko zanimanje za upra- viteljeva izvajanja. Pokazalo se je, kako potrebni bi bili pogostejši vzgojni posveti učiteljstva s starši. Sledilo je predavanje vodje banovinske poklicne svetovalnice g. dr. Schmidta z naslovom: Kako pomagamo mladini pri izbiri poklica, Predavatelj je naslikal dejanski stan današnje zaposlitve in poklicev mladine z meščansko-šolsko in srednješolsko izobrazbo. Prikazal je znatno število nezaposlenih absolventov teh šol. Svetoval je, naj se mladina meščanskih šol v večjem številu posveča boljšim obrtim, kjer so veliko boljši izgledi za zaposlitev in zaslužek kakor v uradniških službah. Ravnateljstva strokovnih šol smatrajo za sprejem absolventov meščanskih šol za sposobnejše od absolventov nižje gimnazije. Absolventi meščanske šole prinašajo s seboj zaokroženo mnenje, ki so si ga pridobili po učnem načrtu, zaokroženem na 4 leta. Za obrtne vajence je nujno potrebna predizobrazba meščanske šole. V boljše obrti se sprejemajo vajenci izključno z meščanskošolsko izobrazbo. Zanimivo je, da poklicna posredovalnica pogosto nima vajencev, da bi ustregla povpraševanju po njih. Pri izbiri obrti in poklica naj starši dado otroka zdravniško preiskati. Zdravnik naj svetuje, ali odgovarja za otrokovo zdravje. Često pride otrok v obrt s težkim delom in se pokaže, da ima srčno napako, tesna prsa, ploske noge in druge pomanjkljivosti. Tudi sicer ni kar na slepo dati otroka v neko obrt ali službo. Treba je dognati, ali ima otrok res veselje in nagnenie za tako in tako delo. Sicer pridejo ljudje v službe, v katerih ne najdejo ne veselja, ne uspeha. Predavatelj je svoja izvajanja podprl statistično in s svojimi skušnjami, ki si jih je pridobil R poslovanjem pri poklicni svetovalnici. Poklicna svetovalnica se nahaja v Ljubljani na polikliniki, sprejema starše ter daje nasvete brezplačno. Sledil je razgovor staršev z učiteljstvom o napredku in vedenju učencev. Starši so izrazili željo, naj bi S? ji"1 Čim večkrat nudila tako lena in koristna prireditev. poročilo o obisku Slomškarjev pri ministru pro-svete g. Kreku Ker je kr. banska uprava dovolila za ta dan vsem učiteljem pouka prost dan, pričakujemo, da se bodo zborovanja udeležili vsi člani. Vabimo pa tudi nove tovariše, da pridejo med Sloinškarje. — V nedeljo dva Putnlkova Izleta, smučarski na Zelenico, pomladanski na KureSček. — Društvo zobozdravnikov za dravsko banovino vabi svoje člane na občni zbor, ki bo v soboto, dne 22. t. m. ob 20 v restavraciji Slamič v Ljubljani. — Podružnica »Slomškove družbe« v Skoiji Loki obvešča svoje člane, da bo njeno redno zborovanje v nedeljo, dne 23. marca t. 1. ob 10 v škofjeloški šoli. Na programu je poleg drugih rednih točk predavanje okrajnega šolskega nadzornika g. Kržišnikn I. o framasonstvu. Med slučajnostmi bo tudi odlikovanje treh podružničnih članov z redom sv. Save. Po zborovanju bo član podružnice šol. upr. g. Martin Žcleznik priredil kratek orgelski koncert v župni cerkvi, na katerega opozarjamo tudi škofjeloške meščane. Na sporedu bo Bach in sicer preludija v C- in H-molu, luga v Cis-molu in fantazija v G-molu. Koncert je brezplačen in bo ob 1 popoldne. Pridite polnoštevilnol Pred zborovanjem ob 9 odborova seja. Odbor. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 19. marca je objavljena »Uredba o spremembah in dopolnitvah S 8. zakona o ustroju socialne in zdravstvene uprave«, dalje »Odločba o prenosu poslov iz pristojnosti odseka za posredovanje dela na osrednjo upravo za posredovanje dela«, »Pravilnik o spremembi pravilnika za izvrševanje uredbe, kako se odmerjata pridobnina in družbeni davek zavezancem, ki poslujejo na območju banovine Hrvatske in na ostalem območju države«, »Pogoji za brezcarinski uvoz gnojilnih snovi«, »Sprememba in dopolnitev člena 27. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih«, »Nove poštne pristojbine« in »Države, okužene z rastlinskimi boleznimi«. — Po novem romunskem dekretu št. 529 od 3. marca 1941 morejo inozemci disponirati s svojo dobrino, pravicami in interesi, ki jih imajo v Romuniji samo s privoljenjem romunskega ministrstva za narodno gospodarstvo. Zaradi tega morajo inozemci, ki ne bivajo v Romuniji v 20 dneh od pravomočnosti tega dekreta prijaviti romunskemu pri6tojnemu poslaništvu vse efekte, delnice in obligacije, ki jih imajo in niso bile efektivno no-minalizirane in kl so bile izdane na romunskem področju. Bančni zavodi, ki hranijo v depoju take efekte, delnice ali obligacije, so tudi obvezni jih prijaviti kot omenjeno. Trbovlje Ob 50. godu g. Jožeta Žmavca Dasiravno vemo, da mu ne bo prav, ker se ga spominjamo kot 50 letnega go-dovnjaka, vendar čutimo dolžnost, da se ga ol> tej priliki spominjamo. Pred 23 leti je prišel ves skromen, kakor je še danes, kot najmlajši kaplan v Trbovlje. Njegova prva pot je bila v takratni majhni »Društveni dom« in s tem do vseh organizacij, ki so takrat obstajale v našem katoliškem domu. Takoj je uvidel potrebo, da so za razmah našega katoliškega gibanja ti prostori premajhni. Začel je takoj misliti na zidavo potrebam odgovarjajočih prostorov, kar se mu je po nekaj letih intenzivnega dela poplonoma posrečilo v ponos naših organizacij in okrus Trbovelj. Vsa letu se je vodilno in visoko aktivne udejstvoval v vseh naših organizacijah: prosvetnih, telovadnih, gosjiodarskili. strokvonih in političnih. Plod njegovega dela je bil in je še danes povsod viden in uspešen, česar ne zanikajo tudi naši nasprotniki. Koliko uspešnih akcij je izvedel v korist posameznikom in splosnosti, pričajo razna javna dela in drugo, kakor n. pr. stanovanjske hišice >Dom in vrt«, razne regulacije itd. Doživel je veliko veselili, a tudi žalostnih časov, ko nam je bivši režim zapečatil prostore in s tem onemogočil vsako delo v pro-sveti. njemu pa za uspešno delovanje v prid noroda, kot državi nevarnemu elementu ustavil honorar in poučjvunja za dobo skoraj treh let. Pa, hvala Bogu, tudi to je prestal kot trden iu kremenit značaj. Prav iskreno želimo našemu jubilantu in godovnjaku še mnogo veselja in u-:peli"v j.ri n:t-f,ovem Jbiu, kar naj mu pln-n z zdravjem ljubi Bog in njegjv zaš?. tuik jo/ei. pjCf dh&avi Ljubljana, 21. marca Gledališče Dramat Petek, 21. marca »Brez tretiega«. Red B. Gostovanje Vike Podgorske in Ilinka Nučiča, članov zagrebškega Nar. gledališča. — Sobota, 22. inarca: »Zaprta vrata«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Nedelja, dne 23. inarca: »šesto nadstropje«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Opera: Petek. 21. marca: Zaprto. (Generalka.) _ Sobota 22. marca: »Faust«. Premiera. Red Premierski. — Nedelja, 23. marca: »Ru-salka«. Izven. Gostovanje tenorista Josipa Go-stiča, člana zagrebške Opere. Znižane cene od 30 din navzdol. Radio Lioblians Petek, 21. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi poročila. — 7.05 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11 šolska ura: V marcu na Jadranu in na otočku Silbi (ga. Mira Kngelman). — 12. Iz domačih gajev (plošče). — 12.30 Poročila, objave. — 13 Napovedi. — 13.02 Spored slovenskih skladateljev (Rad. ork.). — 14 Napovedi. — 14.10 Tujskoprometno poročilo: Smuka v planinah. — 17.30 Narodne pesmi ob spremljevanju klavirja: Sestre Stritarjeve in g prof. M. Lipovšek. — 18.10 Ženska ura: Mati in otroci (gdč. Marija Kovač). — 18.30 Plošče. — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19 Napovedi, poročila, objave. — 19.25 Aktualna ura: Strokovna socialna šola (gosp. Jože Tome). — 19.40 Plošče. — 19.50 Izseljenska poročila. — 20 Koncert Rad. ork. — 21 Sonatnn ura II. za violino in klavir: ga. Lotte Paum-garten (violina), g. prof. M. Lipovšek (klavir). — 22 Napovedi, poročila. * Anglija bo povrnila škodo, ki so jo povzročile angležke bombe na Sušaku. Agencija Avala poroča: Po bombardiranju Sušaka v noči od 21. na 22. decembra preteklega leta so naši strokovnjaki preiskali najdene razstrelke in ugotovili, da so bile vržene bombe angleškega izvora, Na podlagi t® ugotovitve, ki jo je kraljevska vlada sporočila an-angleški vladi, je tudi ta od svoje strani uvedla preiskavo in 13. t. m. obvestila kr. jugoslovansko vlado, da so bile te bombe vržene iz angleških letal, ki so zašla. Obenem je angleška vlada izrazila zaradi tega nenameravanega dogodka svoje globoko obžalovanje in je izjavila, da je pripravljena plačati primerno odškodnino za povzročeno škodo. * Bivši hrvatski' teniški prvak Freuilenreieli umorjen. V nedeljo zjutraj so našli v Zagrebu v njegovem stanovanju mrtvega bivšega dolgoletnega hrvatskega teniškega prvaka Fedorja Freu-denreicha. Policija je ugotovila, da je Freuden-reiclia neznani zločinec, ki je bil v sobolo zvečer na Freudenreichovem stanovanju, umoril z nožem. Morilfcc je zadal Freudenreichu 11 ubodlja-je v z nožem v glavo in vrat ter ledja. Policija jo uvedla strogo preiskavo in se ji je kmalu posrečilo izslediti niorilra v osebi Stjepana Furlija in njegovega pomagača Nikola Benka, ki sta oba priznala svoje strašno dejanje . * Po nedolžnem obdolžcnn tatvine in do smrti mučena. V Dobročah v sarajevski okolici je te dni obiskal neki kmet svojo sosedo Vasfijo Ome-rovič. Našel pa je ženo nezavestno na tleh poleg ognjišča v veliki mlaki krvi. O tem je takoj obvestil orožnike. Vasfijl so takoj nudili zdravniško pomoč in ko se jo zavedla, je pripovedovala,- da ie njen svak prod časom shranil pri niei z zlatniki napolnjeno kaseto, ki jo je skrbno skrila y Drugi program! Petek, 21. marca: Belgrad: 20.25 Simfonični koncert. — Zagreb: 20 Orkestral. koncert. — Praga: 20.10 Puccinijeva opera »La Boheme«. — Sofija: 18.35 Bizetova opera »Carmen«. — Beromilnster: 20 Dvofakove skladbe. — Budimpešta: 19.30 Opera. — Bukarešta: 19.20 Puccinijeva opera »Madame Bulterfly«. — Italijanske postaje: 19.45 Simfonični koncert. — Sollens: 21 Spevoigra. — Švedske postaje: 21 Simfonični koncert. Belgrajska kratkovalov. postaja: YUA, YUB (49.18 m): 19.40 Poročila v slovenščini. — YUF (16.69 nt); 0.30 Poročila v slovenščini za Južno Ameriko. — YUG (19.69 m): Poročila v slovenščini za Severno Ameriko. Lekarne _ Nočno službo imajo lekarne: dr. Piceoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar. Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47. Poizvedovanja Rjavo usnjeno rokavico sem zgubila v ponedeljek od PrelOga do kina Matice. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v trgovini Krojne, Gregoričeva ul. skrinji. Ko je sedaj Fevzija zahteval kaseto nazaj, se je izkazalo, da je bila prazna. Vasfija je bila vsa iz sebe, ker si ni mogla razjasniti, na kakšen način je izginil dragoceni zaklad, ki je bil vreden več tisoč dinarjev. Njen mož Suljo ni svak sta jo takoj obdolžila tatvine, da sta jo z mučenjem holela prisiliti, da bi tatvino priznala. Vasfija je zatrjevala, da je nedolžna. Čimbolj pa je zatrjevala svojo nedolžnost, tembolj sta jo pretepala oba moža. Končno je njen svak zgrabil železni drog in z njim toliko časa tolkel po Vas- fiji, da se je vsa krvava in nezavestna zgrudila na tla. Nato sta suroveža odšla, misleč, da je Vasfija že podlegla hudim poškodbam. Orožniki so aretirali Suljo in Fevzija Omeroviča in uvedli obširno preiskavo, da bi pojasnili, na kakšen način so izginili zlatniki. Preiskava je ugotovila, da se je po vasi klatila ciganska tolpa. Orožniki so aretirali nekaj članov te tolpe, ki so poskušali prodati zlatnike. Medtem pa je Vasfija v bolnišnici podlegla poškodbam. * Ciganski prepir zaradi 250 dinarjev. Iz Siska poročajo: 22-letni cigan Jovo Vasiljkovič je pred šestimi meseci kupil od Stevana Todoroviča njegovo 16-letno hčerko Mileno za 1000 din. 750 dinarjev je Jovo takoj izročil, ostalih 250 din pa kljub opominom hi plačal. Zato je prišlo v zadnjem času vedno bolj pogosto do prepirov med ciganskima rodovoma Todorovič in Vasiljkovič, ki sta se skupaj klatila od kraja do kraja in vedno blizu skupaj taborila. Ciganka Milena se je v začetku prav dobro razumela s svojim možem in mu je izpolnila vsako željo. Zadnji čas pa je postala zadirčna in lena. Njenemu bratu Djuru, ki ja večkrat prišel v Vasiljkovičev šotor, so je posrečilo mlado ženo zaradi neplačanih 250 dinarjev nahujskatl proti njenemu možu. Jovo je bil jezen zaradi nenadno izpremembe ženinega obnašanja napram njemu. Ko Milena ni hotela iti v gozd jk> drva, jo ,je Jovo pretepel. Milena_ je zbežala v šotor k svojim staršem in se pritožila zaradi surovega postopanja njenega moža. Nastal je hud prepir med šotori obeh ciganskih rodov. Jovov oče Marko ,je skušal miriti. Milenin brat Djuro pa je jjograbil sekiro in se približal Marku. Ko je Jovo videl, da je njegov oče v nevarnosti, je šel s kolom v roki nad D,jura. Tn je odvrgel sekiro in tudi pograbil kol ter z njim pobil Jova na tla. V naslednjem hipu je Djuro s kolom uda-rii tudi starega Marka, ki se je ves krvav zgrudil na tla. Nato je Djuro sam peljal z vozom oba ranjenca v bolnišnico, kjer je stari Marko naslednji dan umrl. Djuro je bil aretiran. »Vi mi ponujate 50 din za sliko? Saj (e samo platno več veljalo.« »Gotovo, ampak sedaj platno ni več novo.« | IJUBIJ4N4 CELJE Ali je podražtev mesa zakonita ali ne? Pretekli torek smo objavili v »Slovencur sporočilo mestnega magistrata ljubljanskega, da je kr. banska uprava dovolila povišanje mesu, mesnim izdelkom, slanini in masti. Objavili smo tudi nove cene, ki so znatno višje od dosedanjih. V sredo pa je kr. banska uprava objavila v naših listih, da ona ni dovolila tega zvišanja cen. Pač je dal g. ban svoječasno pooblastilo avtonomnim mestom in okrajnim glavarstvom, da smejo v lastnem delokrogu v izjemnih in upravičenih primerih na novo določiti ceno mesu, slanine in masti z ozirom na tržno ceno živine v njihovem okraju. Pretekli teden pa je minister za prehrano izdal uredbo, ki prepoveduje vsako povišanje cen do meseca avgusta. Ta uredba je izšla v »Službenih novinah< dne 15. marca, torej prej, preden je bilo izdano dovoljenje za povišanje cen mesa, slanine in masti v Ljubljani. Potemtakem je to povišanje cen v navzkrižju z uredbo ministra za prehrano in torej protipostavno. Mesarji seveda šo naprej prodajajo jx> uovih cenah, ljudstvo pa je upravičeno razburjeno nad tem res pretirano visokim skokom cen in se vprašuje, ali je dovoljenje za povišanje cen mesa, slanine in masti v Ljubljani veljavnejše kakor pa uredba ministra za prehrano, ki najstrožje prepoveduje vsako jjovišanje cen do 1. avgusta. Ljudstvo upravičeno pričakuje, da bodo merodajne oblasti nemudoma razčistile to pereče vprašanje. Kino Kodeljevo - Tel. 41-64 Danes in jutri ob 20. uri Errol Flyn v grandioznem filmu Pod zastavo svobode (Virginia Cyti) Pola Negri v filmu o veliki materini ljubezni Materina izpoved 1 Lep pogreb Rafaela Periča. Na praznik j>o-poldne okrog 5. so pospremili na zadnji poti iz mrtvašnice vojaške bolnišnice do kolodvora 23 letnega pilot a-lovca Rafaela Periča. Po vseh ulicah, koder je šel pogreb, je občinstvo pozorno obstalo. Za križem so nosili vojaki petnajst vencev, med njimi tudi venec ljubljanskega Aerokluba. Vojaška godba je zaigrala žalne koračnice, za njo pa je korakala častna četa vojakov. Za duhovščino in krsto so v častnem številu stopali častniki in podčastniki, vsem na čelu brigadni general g. Janež, nakar je sledila dolga vrsta pogrebcev. Ves čas mod pogrebom so krožila nad Ljubljano tri letala. Na postaji so položili krsto v j>oseben vagon in vlak je odpeljal zemske ostanke Rafaela Periča v Belgrad, kjer živi njegova mati. 1 Nad 800 mladih pevk in pevcev ter glasbenikov bo v soboto j>opoldnc ob 15. in v nedeljo uopoldne ob 11. v opernem gledališču sodelovalo pri koncertu ljubljanskih meščanskih in srednjih šol za zimsko j>omoč mestnim revežem ljubljanskim. Nastopilo bo 9 različnih moških, ženskih, mladinskih in mešanih zborov pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev petja. Šentjakobska dekliška meščanska šola in meščanska šola Lichten-thurnovega zavoda sta se združili v močan dekli-kliški zbor pod vodstvom s. Elerino in meščansko-šolskega učitelja Friderika Saršona. Bežigrajska in meščanska šola iz Sp. ŠiSke bosta peli pod vodstvom meščanskošolske učiteljice Marije Lahaj-nar. Krepki mladinski zbor šole v Zg. Šiški bo pel jx>d vodstvom meščanskošolskega učitelja Col-nariča. UrSulinska meščanska .in učiteljska šola ter gimnazija so se združile v krepak ženska zbor pod vodstvom prof. m. Egidije Mencin. Pod vodstvom prof. Marjance Mahkotove bodo pele gojen-ke ženske gimnazije s Poljan, j>od vodstvom Danila Cererja |>a 90 dijakov klasične gimnazije. 111. moško bežigrajsko gimnazijo bo vodil prof. Ivan Voglar, IV. moško bežigrajsko gimnazijo pa prof. Bogumil Krmpotič, vendar pa sta oba zbora mešana. Državno učiteljišče bo nastopilo s sijajno izšolanim mešanim zborom 80 pevk in pevcev pod vodstvom prof. Slavka Mihelčiča. Poleg teh mladih pevk in pevcev se bo pa izkazal ludi orkester, ki združuje orkestra III. drž. gimnazije in drž. učiteljske šole pod vodstvom j)rof. Mihelčiča Slavka prof. Ivana Voglarja in prof. Staniča Franja. Srebrni glasovi 800 svežih mladih grl bodo očarali poslušalce, zato pa opozarjamo, da se že dobe vstopnice za oba koncerta pri operni blagajni, in sicer po 2 do 10 din, za nedeljski dopoldanski koncert pa po 3 do 16 din. Opozarjamo tudi, da je ves čisti dohodek obeh velikih mladinskih koncertov namenjen ljubljanskim mestnim revežem. I Gospa Marica Blinc iz Ljubljane jc darovala mestni občini ljubljanski za osirotele revne otroke namesto venca na grob dne 2. t. m. v Belgradu umrlega kapetana gospoda Radmila Todoroviča. 1 Smuški turni tečaj SPD čez Triglavsko jK>gorje bo od 22. do 29. t. m. Najkasneje do četrtka dne 20. t. m. sprejema prijavo društvena pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, kjer dobite vse podrobnejše inlormacije. I Vezni promet r Selenhurgnve ulice mimo Kazine na severni strani Kongresnega trga do Wolfove ulice bo kakih 14 dni ustuvijen zaradi polaganja nove kanalizacije med podaljšano Šubi-cevo ulico in Wolfovo ulico, pešcev pn dela ne bodo dosti ovirala. 1 Mestni krompir na debelo se z nakaznico iz Mestne hranilnice dobi v skladišču Vidmarjeve hiše v Gradišču samo vsako sredo in soboto ves dan, na drobno ga pa dobite vsako dojjoldne na mestni stojnici na Vodnikovem trgu. Na debelo lahko kupi jiosameznik do 300 kg krompirja ter ga takoj plača v Mestni hranilnici ljubljanski, na drobno pa ga vsaka gospodinja lahko na dan dobi do 10 kilogramov. 1 Podeželani kupujejo moko v Ljubljani. Odkar je nioka_ na karte, prihajajo zlasti ljudje iz okoliških občin v Ljubljano jx> moko s svojimi nakaznicami. Nekateri trgovci so na nakaznice okoliških občin tudi prodajali moko občanom tujih občin. Ljubljanski trgovci smejo prodajati moko le ljubljanskim občanom in zato mestni preskrbovalni urad opozarja, da tistim trgovcem, ki se tega navodila ne bodo držali, ne bo več nakazoval moke. 1 Jermen je odrezal in ukradel neznan tat te dni v strojni delavnici Rojine v Slomškovi ulici. Tam je služil jiogonu nad 30 m dolg in 20 cm širok gumijast jermen s platnenim vložkom. Tat, ki se je vtihotapil v delavnico, jo odrezal od jermena 10 m dolg kos in ga odnesel. Jermen je vreden 10.000 din in je škoda, ki jo j>odjetjo trpi, | neprimerno večja kakor pa korist ki Jo bo imel tat od odrezanega kosa. 1 Pri pripravljanja vrtov naj ljudje posebno letos napravijo dobro premišljene načrte, s čim bo vrt posejan in zasajen. Solate n. pr. v Ljubljani že itak pridelamo preveč in je na domačem vrtu pridelana solata navadno dražja kot na trgu kupljena. Moka in kruh sta pa na karte in zato morajo tudi naši lastniki vrtov misliti na nadomestila za kruh. V naši domovini imamo pa za kruh idealen nadomestek v prvovrstnem domačem krompirju in raznih vrstah domačega fižola. Letos se torej moramo odpovedati predvsem cvetlicam, ki jim dovolimo samo ie robove gredic, vse drugo pa posadimo z najpotrebnejšo zelenjavo, ki jo gospodinja vsak dan potrebuje v kuhinji, večji del vrta pa zasadimo s fižolom in s krompirjem, saj imamo toliko jort dobrega krompirja, da bo z vrtom zadovoljen tudi najbolj izbirčen sladokusec. V mestni občini je dosti zemljišč zelo slabo obdelanih, ker jih ljudje varujejo za stavbi£ča in z njimi špekulirajo. Taka zemljišča letos morajo biti obdelana da zadnjega metra in prav na takih zemljiščih, ki doslej niso bila obdelana, bo najbolje uspeval krompir. Če zorjemo n. pr 600 kv. metrov ledine, bomo lahko pridelali najmanj 500 do 600 kg lepega krompirja, kar pač zadostuje za večjo družino za vse leto. Težava je pa z gnojem, zato naj pa vse leto lastniki vrtov in neobdelanih zemljišč zbirajo raznovrstne odpadke za kompost. Namesto cvetlic in solate moramo torej letos nasaditi več stročnic, saj so stročnice, predvsem pa grah in ližol najkrepkejšn hrana, ker imajo stročnice največ beljakovin. Ko jeseni pospravimo zgodnji krompir, bomo pa grede zasejali z repo, črno red-kvico, zlasti pa tudi z motovilcem in zimsko špinačo. Promet z nepremičninami je majhen Maribor, 20. marca. Odkar živimo v vojnih razmerah, zlasti ob po-četku vojnih dogodkov, je bil, kakor povsod, tudi v Mariboru promet z nepremičninami silno živahen. Kdor je imel kaj denarja, se je podvizal, da je denar varno naložil v nepremičnine. Ljudje so se bali za usodo svojega denarja, pa so ga raje privlekli iz nogavic in dvignili iz denarnih zavodov in nato uprizorili pravcati lov na hiše in jiar-cele. Tako je mogel Maribor zabeležiti veliko število kupčij nepremičnin. Sedaj je živahnost v tej kupčiji popustila. Kar je bilo najirodaj, je že prodano, ostale so neprodane le še manj vredne |>arcele in hiše, ki pa so tako drage, da nikdo ne mara seči po njih. Cene so večje, kakor strah za denar. Tudi prenosne takse so sedaj precej narasle in tudi le vplivajo na višino cen, ki jih kupci ne marajo plačati. V zadnjem času so bili izvršeni naslednji prenosi nepremičnin: žandarmerijski narednik od Sv. Jurija ob južni železnici Ivan Kljun je kupil od Matilde Bauerle in obeh njenih otrok hišo v Frankopanovi ulici 3 za 290.000 din. llišo v Fran-kopanovi ulici 25 je za 420.000 din kupila Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Mariboru od posestnika Franca Kolniana. Posestnica Katarina Verdnik je prodala eno četrtino svoje stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem na Meljski' cesti 56 industrijalcu Francu Škofu za 120.000 din. Progovni mojster drž. žel. v Zagrebu Martin Repič je prodal soprogi banskega tajnika Vilici Milutinovič iz Novega Sada stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v Linhartovi ulici št. 16 za 250.000 din. Zadružne gospodarska banka podružnica v Mariboru je prodala stanovanjsko hišo v Vojašniški ulici 6 mlajšemu Maksimilijanu Koržeju, dijaku v Mariboru, za 210.000 din. Parcela je bila v zadnjem času prodana le ena: Društvo »Železnica Dunav - Sava - Jadransko liiorjer) prej Društvo Južna železnica) s sedežem na Dunaju je prodalo s pristankom Jugoslovanskih državnih železnic za državni zaklad kraljevine Jugoslavije del železniškega zemljišča v izmeri 821 kv. metrov ob Einspielerjevi ulici za 32.840 dinarjev mariborski mestni občini. To zemljišče se je že uporabilo pri gradnji nove carinarnice, deloma pa se bo porabilo za novo podvozno cesto. Zanimivo kupčijo sta sklenila posestnik Jakob Haring in Iledvika Gartner, zasebnica v Mariboru. Haring je od svojih treh četrtin hiše v Židovski ulici 8 prodal eno četrtino Gartnerjevi za 18.000 dinarjev. V Petkova postna pobožnost bo drevi ob pni osmih tretjič v mariborski stolnici. Mariborsko občinstvo vabljeno. m Jožefovanje v Mariboru. Jožefovanje je bilo tudi letos zelo živahno, čeprav so nekateri prerokovali, dn bo Jožefovanje bolj klavrno, ker da za veselo proslavljanje ni denarja. V torek je bilo jx> mariborskih in okoliških gostilnah živahno, na praznik sam pa so po stari navadi zaživeli Studenci, kjer je bilo ljudi, da le kaj. Praznik sv. Jožefa, svojega pnfrona, so lepo proslavili mariborski obrtniki, ki so se s svojimi pomočniki in vajenci udeležili svete maše, ki jo je njihov kurnt Januš Goleč opravil v cerkvici sv. Barbare na Kalvariji. m Pekovski mojster Josip čebokli — 50 letnik. Jutri obhaja 50 letnico svojega življen ja ugledni mariliorski pekovski mojster g. Josip Čebokli. G. Čebokli je rodom iz Stanovišča jiri Kobaridu, kjer se je rodil 22. marca 1891. Po svetovni vojni, v kateri je bil priča strahotnega umika srbske vojske preko albanskih gora, se je naselil v Mariboru, kjer je pred 15 leti začel voditi lastno, dobro znano pekarno na Glavnem trgu. Jubilant je izrazit jezikovni talent, saj obvlada jKileg materinščine še pet drugih jezikov. Zelo jc upoštevan v vrstah mariborskih pekov, v katerih združenju je bil izvoljen za jKxl|)redsednika in odljornika. Udejstvujc se tudi v raznih podpornih in narodnih društvih, znan pa je tudi med mariborskimi reveži, ml katerih še nikdo ni odšel iz rijegove pekarne praznili rok. Svojim uslužbencem je dober predstojnik. svoji družini nad vse dober skrbnik. K jubileju mu iskreno čestita tudi naš list! m Dijaški fantovski odsek Maribor III. sporoča, da zaradi akademije v soboto redna telovadba odpade, pač pa se vrši vaja za vse nastopajoče. Generalna vaja ho v nedeljo ob 9 dojHildne v Narodnem gledališču. m Smrt mariborskega trgovca. Po dolgem bolelianju je umrl mariborski trgovec in hišni posestnik na Koroški cesti 7 g. Ivan Prešeren, ki je učakal "6 let. Naj v miru jjočiva, sorodnikom naše sožalje! m Zdravniški sestanek bo drevi ob 18 na internem oddelku mariborske bolnišnice s sledečim dnevnim redom: dr. Serafin Vakselj: Postoperativno obsevanje raka na dojki z rent-genovimi žarki. Dr. Valentin Kušar: Ali smemo upati z ozirom na sedanje znanje o etiologiji raka na velika odkritja v borbi proti raku. Kazistika. K sestanku vabljeni vsi zdravniki. m Na Ljudski univerzi predava danes zvečer ob 8 bibliotekar dr. J. Rus iz Ljubljane o liku in licu Triglava. Skioptične slike! m Gledališke vesti. Zaradi vj>oklira nekaterih igralcev je dirigiranje operet Habakuk in Caričine amazonke prevzel kapelnik vojaške godbe g. kapetan Jiranek. Potrebne so bile tudi nekatere prezasedbe manjših vlog. — V nedeljo in v ponedeljek gostujeta zopet Vika Podgorska in Niko Nučič. V nedeljo za red B, v ponedeljek za red C. m Smrtna kosa. V Kneza Koclja ulici je umrl škropilni mojster Avgust Sir v starosti 67 let. V Pregljevi ulici pa je umrl 76 letni krojaški pomočnik Rupert Tiefengraber. Naj v miru |>ocivata, sorodnikom naše sožalje! m Dvakrat okraden. Pekovski jjomocnik Marko Krajič iz Studencev je prijavil jjoliciji. da je bil v eni noči kar dvakrat okraden. V nekem lokalu na Grajskem trgu mu je bil ukraden klobuk, par ur prej pa mu jc v neki gostilni v Studencih izginila srebrna doza. Z njim sta popivala dva Hrvata, ki sta izginila, ko je bilo treba plačati račun v lokalu na Grajskem trgu. Z njima je izginil tudi njegov klobuk. Krajič domneva, da sta ga okradla ta dva njegova pivska tovariša. Gledališče Petek, 21. marca. Zaprto. — Sobota, 22. marca, ob 20: »Habakuk«. Znižane cene. — Nedelja, 23. marca, ob 15: »Caričine Amazonkec. Znižane cene. Ob 20: »Brez tretjega«. Gostovanje Podgorske in Nučiča. Itod B. Slovenj Gradec Naš predsednik in minister dr. Franc Kulovec obišče Slovenjgradec in Šoštanj v soboto in nedeljo, dne 22. in 23. t. m. V Slovenjgradec prispe v soboto zvečer z bivšim ministrom g. Fr. Snojem ter bo sprejem okrog pol 7 pred mestno občino oz. pred župniščem. V nedeljo ob 9 dojooldne bo v društveni dvorani Stari trg širša seja odbornikov in zaupnikov JRZ in MJRZ za okraja Slovenjgradec Vojaške .vaje Japonske armade ob vznožju ognjenika Fujijaina. Akademija F0 in DK Kot vsako leto sta FO in DK tudi letos priredila atrudicionalno akademijo nu praznik sv. Jožefa, v kateri hoče naša mladina širši javnosti predstaviti uspehe svojega delu in po-kuzuli smernice iu cilje, po kuterih uravnava svoje življenje po načelu: Bogu in domovini. Občinstvo jc veliko dvorano Ljudske posojilnice nupoluilo do zadnjega kotička. Akademije so sc tudi udeležili številni odličniki: senator Mihelčič, župan dr, Voršič, okrajni načelnik dr. Zobec, poveljnik celjskega voinega okrožja polkovnik Časka in drugi. Sodelovala je vojaška godba, ki jc kot prvo točko sporeda od-lgrula državno himno. Nastopili so mladci z gibalnimi vujunii, gojenke s pestrim rajanjem. Cluni so na konju in pozneje nu brudlji in na drogu pokazali veliko spretnosti in izurjenosti ter so bili vseskozi nagrajeni z burnimi aplavzi. Ljubke so bile proste vaje naraščajnikov, nastop dijakov — janičurjev in ponovno rajanje gojenk. Zelo lepa in prisrčno je bila točka članic: Slovensko dekle govori in poje, prav tako simbolična vaju članov in nustop naših najmlajših: Na Gorenjskem jc fletno. še enkrat so nastopili mladci s točko: No gredi in za zaključek se jc spet pokazul naš mladi naraščaj kot: Vojuki — korenjaki. Sluvnostni govor je imel predsednik FO Tone Vrabl. Govoril je o delu in ciljih slovenske mladine, ki si v naših Prosvetnih domovih uri in vzgaja duha in telo in ji je vsebina njenega življenju le eno: Bog in domovina. Spored akademije je bil zelo pester in vse točke so bile nagrujciie z živahnimi aplavzi. * c + Frančiška Likarjeva. V ccljski porodnišnici jc umrla kot žrtev materinstva ga. Frančiška Likarjeva, žena mlinarja, Žagarja in posestnika v Hrenovi pri Novi cerkvi. Izguba skrbne matere in vzorne žene ni zadela samo Likarjcve družine, ampak razžalostila tudi vse prebivalce novoccrkovškc župnije, kjer so Li-Karjevo muinico povsod spoštovali in ljubili. Posebno hudo so prizadeti ljubljeni otroci — osem po številu — ki jih jc tako lepo vzgajala iu ljubila, ter mož |)okojne, g. Ivan Likar, ki je izgubil svojo verno sodelavko in dobro ženo. Pred dnevi ga je zmlela krivica, ki je močno vjilivala tudi na njegovo ženo. da je bila popolnoma potrta in obii|)una. S kruto prizadeto družino, v katero prihajajo naši časopisi, izrekamo ob bridki izgubi naše na jiskrenejše sožalje! Danes v petek ob 9 dopoldne bomo pokojno mamico položili na župnijskem pokopališču v Novi ccrkvi k večnemu jiočitku. Nuj dobra muti v miru počiva in Večni naj ji poplača vse dobro, kar je dobrega storila ua tem svetu. c Praznik sv. Jožefa v Celju. Celje je tudi letos dostojno proslavilo praznik našega slovenskega zaščitnika — sv. Jožefa. Krasen pomladanski dan je privabil tisoče slovenskega ljudstva k cerkvi sv. Jožefa nad Celjem, ki so prisostvovali cerkveni slovesnosti v tej krasni božjepotni cerkvi. Obrtniki so proslavili praznik svojegu patrona in zaščitnika s slovesnostjo v žil pni cerkvi. Mnogo Celjanov je pohitelo tudi na bližnje griče in hribe in se v božjem i>o-mladunskem soncu nuužilo svežega zraka. c Včeraj so položili na okoliškem pokopališču k počitku 59-letnega Jožefa Oblaka iz Medloga pri Celju. Pokojnega, ki je utonil blizu ievškega mostu, knr smo jx>ročaii že v sredo, je spremilo nn zadnji poti mnogo ljudstva. c »O svetovnem nazorn Slovencev« bo govoril pod okriljem Ljudskega vseučilišča v ponedeljek. 24. marca zvečer dr. Josip Mal, ravnatelj Narodnega muzeja iz Ljubljane. c Za okrajnega podnačelnika v Luškem je imenovan dr. 1'uvel Schwab, sin_ pokojnega celjskega skladatelja dr. Antona Schvvaba. c Materinsko proslavo priredi Katoliško prosvetno društvo v Celju na Marijin praznik, 25. marca, ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice. c Za prvenstvo šaha v Celju. Na Jožefovo je bilo odigrano drugo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Celja. Posamezni rezultati so naslednji: inž. Sajovic : F. Sclineider 1:0, Mir-nik : Rupnr 1:0. Grašer : Csiirgii 1:0, J. Sclineider : Fajs romis, Tuvčer : Lorbek 1:0, Modic : Golja 1:0. Prekinjena partija iz prvega koln Modič : Fraj 1:0. Po drugem kolu vodita Modic in inž. Sajovic z 2 točkama. c Sredpostni sejem — kramnrski in živinski — bo v soboto v Celju. c Opozarjamo na razglas mestne občine o prodaji okroglega smrekovega lesa iz njenih gozdov na Pečovniku. Dob pri Domžalah Pogreb, kakršnega žc dolgo ni bilo v naši fa-ri, sino imeli na Jožefovo dopoldne, ko smo pokopavali umrlega Frarjcita Zanoškarjevega s Količe-vega, ki se je. smrtno ponesrečil z motornim kolesom. Dolga vrsta jx>grebcev, ki 50 spremili blagega upi in Dravograd. Popoldne ob pol 3 na bo širša seja odbornikov in zaupnikov JRZ in MjRZ za šoštanj-ski sodni okraj v Slomškovem domu v Šoštanju. Na obeh sejah bosta fioročala minister dr. Fr. Kulovec in predsednik »Prevoda« g. Fr. SnoL Kratko poročilo o tisku bo imel tudi tajnik JRZ g. Marko Kranjc. Ker je to le širša seja, ne pa javno zborovanje, je dovoljen vstop v dvorano samo članom odbora in zaupnikom, ki se bodo izkazali s pismenim vabilom, katerega morajo pri vhodu (kidati. Brez vabila vstop ne bo dovoljen. Koroška Bela Smuške tekme F. O. na Koroški Beli. V soboto, dne 15. marca je priredil F. O. smuške tekme v »Alpski kombinaciji«; vršile so se na »Glažarie-vem rovtu. Proga je bila v gornjem, gozdnatem delu zelo težka, kar je povzročilo več Hudih padcev. Proga je bila dolga 1500 m z višiifsko razliko 250 metrov. Točno ob 16.30 je spustil starter br. Jože Brtoncelj prvega tekmovalca. Progo so prevozili: 1. Kolman Franc 1.12.6, 2. Žabkar Jože 1.15.1, 3. Markež Ivan. — Nato se je vršil slalom, čigar rezultati so: 1. Zabkar Jože s časom 1.45, 2. Omeiner Ivan 3 časom 2.24.6, 3. Kolman Franc s časom 2.26.1. — V kombinaciji je zmagal Jože Žabkar s 395 točkami in si priboril s tem naslov prvaka FO Koroška Bela, fanta na njegovi zadnji poti, je izpričala, kako je bil rajni povsod priljubljen in kako globoko je pre-sunila vse, ki so ga jKiznali, vest o njegovi žalostni nenadni smrti. Pevci so mu zapeli tri ginljive ža-lostinke, prijatelji pa so mu zasuli krsto s i>omla-danskim cvetjem. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so padale na belo krsto grude zemlje. Z nesrečnimi starši, zlasti z materjo, k' jo jc pokojni tako ljubil, sočustvuje vsa okolica. Naj počiva v miru blagi fant! Starši pokojnega Francita so nas naprosili, da se v njihovem imenu prav iskreno zahvalimo vsem. ki so jim ob hudi nesreči stali ob strani in jim pomagali spremiti pokojnega Francita na zadnji poti ter zasuli njegovo krsto s cvetjem. Posebno se zahvaljujejo g. Jos. Senici, veletrgovcu v Domžalah za njegovo velikodušno jx>moč in pa gg. pevcem, ki so zapeli rajnemu Francitu v slovo. Litija Zdravstveni tečaj ženskega odsekH je bil tudi drugič odlično obiskan in je bila dvorana Ljudskega doma polna. Prcduvateljica je jirav iskreno in toplo govorila o negi in skrbi za dojenčka. Tretji del tečaja bo na sjilošno željo udeleženk že 26 marca ob 8 zvečer in ne šele 20. aprila, kakor jc bilo že javljcno. Pričakujemo. da bo tudi tretjič dvorana Ljudskega doma premajhna. Stara cerkev pri Kočevju Prosvetno društvo v Stari ccrkvi bo priredilo proslavo materinskega dne žo v nedeljo, 2f. marca ob 3 po|ioldne. Spored bo zelo bogat in pester. Nastopil bo pevski zbor. dekleta s simboličnimi vajami in naši najmlajši, ki bodo pokazali s petjem in igrico ljubezen do naših slovenskih mater. KULTURNI OBZORNIK Koncert kvarteta Poltronieri V ponedeljek se nam je predstavil ponovno znani italijanski kvartet, katerega visoko repro-duktivno kvaliteto nam je pokazal že lanski koncert. Zadnji njegov koncert pa je isto še zvišal. Le malokdaj se v zgodovini reproduktivne glasbene stvariteljnosti primeri, da bi se našli ljudje istih umetniških poustvarjalnih intencij in prežeti z nekim skritim ognjem v iskrenosti do danih umetnin, ki jih po svoji profinjeni kultiviranosti in globinski dojemljivosti najskritejših vrednot utelešajo na svojih godalih, kakor je prav ta skupina štirih muzikov ponovno dokazala na zadnjem konrertu. Kajti takemu muzriranju je pač treba pripisati najvišje mesto glasbene kulture, za katero hi predstavnika italijanske komorne reproduktivne glasbe zavidal marsikateri drugi narod. Zvočna uravnovešenost tega kvarteta je tako popolna, da si idcaluejše ne moremo predstavljati. Prav tako je ritmično precizna in intonančno čista, kar ji dajo možnost za dovršeno skladnost v muzi-ciranju. Poleg tega sloni njihova poustvarjalna močno v medsebojnem konsenzu in glasbeni poglobljenosti posameznikov; vendar njihov pristen glasbeni instinkt ne dopušča individualizacije, marveč ostaja vse v mejah dane zakonitosti v sebi estetsko zaključenih del. Zato je njihova igra tako plastična, vseskozi estetsko učinkujoča, čudovito lepa, topla in notranje živo dojemljiva, ki poslušalca dvigne v svet najčistejših in človeško naj-iskrenejših glashenih doživetij Muzika je najne-vidnejša, najnerazuniljivejša, a morda najgloblja hčerka vseh umetnosti, lahko dvigne duha do največjih doživetij take lepote, ki je morda še najbližja religioznemu doživetju; to nam je v polni meri pokazal koncert tega kvarteta. Na svojem Mariborsko gledališče: Gostovanje H.Nučiča in Podgorske Za gostovanjem v Ljubljani sta slovenska Zagrebčana Nučič in Podgorska prišla gostovat tudi v Maribor, kamor iu vežejo lepi spomini. Nastopila sta tudi tu z Begovičevo igro »Brez tretjegat. Njun nastopi je bil velik praznik za naše gledališče. A praznik sta doživela ob svojem nastopu | tudi oba umetnika, sai sta delovala svoj čas na I mariborskem odru in mu stala ob pričelku delovanja ob strani. Prav Nučič je bil tisti, ki je ob prevratu po osvobojenju ustanovil mariborsko gledališče. Zato ie bilo umestno, da se je prav mariborsko gledališče s pclno slovesnostjo spomnilo štiridesetletnega igralskega jubileja svojega ustanovitelja. Upravnik, igralci, režiserji, Umetniški klub in Dramatsko društvo so mu ob premieri. ob prvem gostovanju, dne 15. marca, poklonili mnogo lepih vencev in se ca v pozdravnih govorih spomnili kot umetnika, tovariša in ustanovitelja gledališča. Begovičeva igra je dramatsko spretno pisana, in niti ne da, da bi človek1 takoj dojel njene miselne nedodelanesti in psihološke šibkosti. Oseba, kakor jo Begovič predstavlja v možu, je psihološko gotovo patologični tip, toda ob tem izgublja svojo dramatsko tragičnost. (Nerazumljiva, umetno skonstruirana in nenaravna, če necelo nemogoča je ona sprememba, ki jo povzroči s sedmerimi pečati zapečateno pismo tasta, ki je umrl pred dvema letoma. Kakšne »garancije« more dati o svoji hčeri slar človek, je pač več kot vprašanje.) Tragična je pač oseba žene, kolikor ni ostalo nepojasnjeno njeno osemletno vdovstvo. Pri igranju pa smo doživeli dvoje umetnikov. Nučič je z mladostnim ognjem, morda celo preširoko in preglasno, podal surovega ljubosumnega. Doživeli smo ob n jem polnost umetniškega oblikovalca. Še močnejša je bila Vika Podgorska, močnejša, ker je bila tako preprosto naravna in s tem osvajajoča. Glede prevoda bi pripomnil, da je bilo v njem mnogo tujk. Morda so hotele podajati zagrebško meščansko in izobražensko narečje, toda nič bi ne bilo škode, če bi bile poslovenjene. — Smolej Viktor. Čas št. 3—4 Zadnja dvojna številka *Casa« prinaša na uvodnem mestu spominske besede In memorandum pokojnega dr. Antona Korošca, ki jih je napisal njegov tovariš in sobojevnik dr. .losip Hoh-njec ter ga postavil pred nas kot politika, vrednega posnemanja in zgleda, ■digni ad imitandum«. Prof. dr. Janžeknvič je napisal nov članek k današnji situaciji 7, naslovom Ob odločilni uri, kjer v temperamentnih besedah poudarja |>otrebo tudi oboroženega nastopa kadar je v nevarnosti vera, svoboda in življenje naroda. Danes jc treba premagati slovensko bojazljivost, okrepiti narodno zavest in bili pripravljen na odpor in na vojskovanje, če ho treba 7. geslom: »Roke proč od naše zemlje! Ne damo se! Svoboda nad vse! Rajši smrt kakor sužnostk Toda: Molimo za domovino! Članek je važen za sedanji čas ter pomeni sproščonje v sicer zadržanem molku. — Z bolj filozofskega stališča je vzel problem človeka in vojne filozof dr. A. Trstrnjak ter je v nekaj poglavjih razčlenil to pereče poglavje človeške usode. Vojna ni zanj noh-na vrednota ter je vsak povzročitelj te nesreče zločinec. Toda on prav tako tudi ni absolutni pacifist ali zagovornik miru. Absolutni pari-fizem, ki hoče mir tudi za ceno najvišjih vrednot, je v bistvu že materializem in mu nasprotuje idealizem, ki vidi v vojni sicer tragično zgodovinsko nujnost, ki pa mu postane celo osebna dolžnost, kadar je Ireba braniti višje duhovne vrednote poedinra ali celote. Kakor je ofenzivna vojna zločin, tako je defenzivna dolžnost. Klic po človeku in človečnosti bo rešil človeštvo iz rok vojne, ki vsako pravo srčno kulturo samo po-tvarja in malici. — Dr. Ciril Žebot stavlja v tej številki ob 50 letnici Leonove okrožnice Rerum novarum in ob 10 letnici Pijeve Ouadragesimo anno vprašanje: Ali predstavlja knrporativizem samostojno rešitev družabno-gospodarskega vprašanja — mimo liberalizma in socializma? Razprava, ki jo piše eden naših najboljših mlajših poznavalcev evropskega korporativizma. hoče spričo različnih mnenj o korporativizmu tudi izven marksističnih in liberalnih vrst prinesti novo osvetlitev ter s tem pomagali k raeumevaniu zdrave smeri korporativizma. kakor jo je priporočal tudi pokojni dr. Korošec. Z razpravo pritrdilno odgovarja na v naslovu stavljeno vprašanje. _ Prof. dr. Janžeknvič v posebnem članku Dolžnosti do naroda pojasnjuje nekatere svoje trditve, ki jih ie izrekel v članku Ob odločilni uri. kot n. pr.: Ali ie smrtni greli odpad od naroda? Na podlagi katoliških moralistov in cerkvenih pisateljev ter zdrave pameti prihaia do zaključka, da ie odnad od narrda taka podlost, da je v ie-ziku katoliškega moralista ni mogoče drugače sporedu je imel dola treh skladateljev: Haydna kvartet op 76. 6t. 5, Verdija kvartet v e-molu ter Dvorakov kvartet op. 98. Igra Poltronierijeve skupine poteka v smislu linijskega oblikovanja, v estetsko popolnoma odgovarjajočem dinamičnem niansiranju, z globoko muzikalno pojmovnostjo lepo izpeljane fraze, se mestoma zlijejo v čudovito lepo sozvočje vseh instrumentov. Njihovo niu-ziciranje je vedno gibljivo, gladko in v dani mu-zikalni doslednosti neprestano gradeče. Prav tako negujejo lepolo tona samega. Kakšne barve izvabljajo iz svojih godal. Posebno mehak in nevsiljiv ton prve violine učinkuje toplo, prav tako so bila lepa mesta čela ali žametni zvok viole ter nežna barva druge violine. Vse to znači izredno kvaliteto instrumentov. Najlepše so pač izrazili poleg prvih dveh Dvofakovo delo, ki je bilo na programu tudi najmočnejše po svoji slovanski elementarnosti in gradnji. Izvrstno so izvedli v dodatku tudi De-hussvjev Andantino, Haydnovo Serenado, ftajkov-skega Andante cantabile in Scarlattijev Scherzo. Koncert kvarteta Poltronieri je bil izvanredno doživetje najčistejše glasbene umetnosti in v letošnji sezoni najboljši koncertni večer. Popolnoma pravilno je, da je poslušalstvo opustilo neumestno ploskanje med posameznimi stavki. Sicer pa je bilo zbrano v dvorani naše najelitnejše koncertno občinstvo. Dvorana je bila ze ta večer premajhna. Vendar je za komorno glasbo, najbolj primerna. Za take koncerte, kakršnega nam je dal omenjeni kvartet, ki spada hrezdvomno med prvenstvene svetovne tovrstne korpuse, bo naše prestolnica imela vedno dovolj smisla in iskrenega priznanja. sil. imenovati, kakor smrtni greh. — Univ. prof. dr. L. Ehrlich, ki je že v lanskih številkah napisal nekaj člankov o razvojni teoriji ter predočil njeno sodobno stanje. V sedanji številki se je lotil kritične osvetljave emhriološkcga dokaza ter ga razčlenil v nekaj poglavjih ter prišel do zaključka, da se »einbrionalni razvoj v vsej svoji neizmerljivi pestrosti po razvojni teoriji kot enostavni formuli ne da pojasniti. Oni pojavi embrionalne-ga razvoja, ki so sledovi zgodovinskega razvoja, nakazujejo kvečjemu razvoj v omejenem okviru širše vrste. Biogenetski zakon, ki razlaga einbrionalni razvoj splošno kot obnovitev vrstnega razvoja, je v tej obliki znanstveno neutemeljen.« Bogat je Obzornik, kjer je obdelala M. 1'ivec-Stele novo slovstvo o knjižničarstvu (Badalič, Pir-.jevoc, .loeckel). V. Novak se vprašuje Kaj bo s slovenskim narodopisjem, kjer začenja vprašanje Etnografskega muzeja ter potrebo sodelovanja tega muzeja, seminarja za narodopis in etnografskega društva za razvoj te doslej pri nas tako zanemarjene discipline. Bogat je oddelek ocen, kjer so ocenjene: Ušeničnik Spisi (dr. Trstenjak), Cajnkar Oče naš (.1. K.), Plus-Fajdiga: Izžarevaj-1110 Kristusa (J. F), dr. Dolenc: Gorske bukve (dr. Bezjak), Spominski zbornik Slovenije (B. L.), Levstik: Besede Slovencem (J. G.), Puš: Kmečki stan (J. G.), Koledar družbe sv. Mohorja (L. S.), Verne: Južna zvezda (L. S.), Cajnkar: V planinah (S. L.), Meško: Mladim srcem IV. (S. L.). Jalen: Prividi (V. N.), Žepne zbirke slovenskih pesnikov (L. S.), Kranjec: Povest o dobrih ljudeh (Pregel), Pahor: Matija Gorjan (Pregelj), O. Schneider: V0111 Priestertum der Frau (M. P. S.). — V zapiskih polemizira univ. prof. dr. Gosar s postavljenim vprašanjem pri nas o družinskih mezdah in njihovih utemeljitvah v modernem gospodarstvu. — Prof. .lanžekovič se spominja umrlega francoskega filozofa Bergscna. Za konec pa .1. F. citira nekaj Slomškovih izrekov (iz znane pridige največ) o slovenstvu, ljubezni do domovine ter odpadu od domovine, kar daje člankom prof. Jan-žekoviča že slovensko katoliško zgodovinsko resonanco. — Ta dvojna številka »Časa» je vsekakor zelo bogata. * Cerkveni glasbenik 1941, št. 1—2, je izšel s sledečo vsebino: Poročilo o XXIV. občnem zboru Cecilijanskega društva za ljubljansko škofijo v Ljubljani, dne 5. novembra 1940; Pregled slovenske cerkvene glasbe — Riharjev glasbeni stavek (dr. Anton Dolinar); Na koru — k umevanju cerkvene glasbe (dr. Alojzij 'Merliar); Končne opazke o Petelinih-Gallusih (Jožef Zazula); Misli nestrokovnjaka o cerkvenem petju (Janez Kalan); t Profesor Ivan Mercina (Alojzij Kralj); Kako je z jeklenimi zvonovi (Zvonoljub); »Unikum, tmi-kum« (F K.); Organistovske zadeve; Koncertna poročila (Stanko Premrl); V Oglasniku za cerkveno in svetno glasbo so ocenjene sledeče skladbe: Kraljici miru, oseni Marijinih pesmi, zložil Franc Premrl (M. Tome), »Lesica«, narodna pesem, zložil Josip Kenda (M. Tome), Armonie di Natale, zbirka petih pastoral za orgle, izdalo založništvo Car-rara, Berganto v Italiji; »Pastir.čki na paši«, 11 božičnih ljudskih pesmi, zapisal in uredil France Cigan; Razne vesti; med -To in 0110« je pojasnjen izvor božične pesmi »Glej zvezdice božje« (Stanko Premrl). — V glasbeni prilogi (8 strani) je objavljen Matija Tomčev mešani zbor z orglatni »Pozdrav novim orglam«, Stanka Premrlovo Darovanje za en glas in vmesni mešani zbor ter dr. France Kimovčev moški zbor »Zdrava morska Zvezda«. Posamezni izvodi glasbene priloge se dobe v upravi »Cerkvenega glasbenika«, Semeniška ul. 2 (stolno župnišče, II. nadstropje) po 2 din izvod. List stane celoletno 40 din, za dijake 25 din, za inozemstvo 60 din. Uredništvo se nahaja v Ljubljani. Zarnikova ulica 12. St. Premrl: 10 mladinskih pesmi s klavirjem. Založila .Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 30 din. Lepo tiskana zbirka bo nudila mladinskim zborom novo gradivo za učenje. Otroški, osnovnošolski in srednješolski zbori dobijo svoj delež. Dve pesmi sla enoglasni, zelo lahki. (Št. 10 je celo za prav majhne primerna. Le pri podobnosti med začetkom in koncem bo treba temeljito zabičati, da se 7. mesecem tudi glas »vzdiguje«. Take male spremembe so za raztresene paglavč-ke trd oreh. posebno ker bodo namesto »d silili v -»c«.) Oslale pesmi so dvoglasne. lahke. Nekoliko težja bo št. 5 in 8 (Iriglasna). Toda za uglajene zbore bo hvaležna vaja v postopih in kromatiki. V vseh skladbicah jo g• skladatelj zabrenkal na domačo struno, ki jo ubere, kadar se razneži. Sai se lepa »Rožo za Marijo« več let ponavlja pri mladinskih prireditvah; prav je. da je ponatisnjena. Besedila so res pesniška in zvočna: S. Sardenko, M. Kunčič. M. Simončič. Utva. K. Širok. Smllja-nič). Klavirski del je precej samostojen, lahek in srednje težak. Lepo zbirko mladinskim zborom pa tudi solistom priporočamo. L. M. Oreno »Slovenca« Hrvatske enciklopedije je prinesel v celotnem prevodu hrvatski list -Obzor« v svojem kulturnem oddelku, kjer je poročal o njej dr L Esih. Na nekem kanadskem letališču, kjer se vadijo mladi kanadski piloti, se je zgodila nesreča, da je eno letalo zajezdilo drugo. Mladi pilotski ufe nec, ki se je hotel spustiti na tla, nt opazil, da se je tik pred njim te drug učenec spustil na tla. Kakih 15 m nad zemljo je drugo letalo zakobalilo pno in oba aparata sta sc zarila drug v drugega. Oba stroja sta poškodovana. Vsaka Nemka mora krmiti prešiča Romunska pisateljica Marija Gorgescu, ki se je delj časa mudila na Nemškem, popisuje s\oje bivanje med Nemci ter pripoveduje med drugim tudi tole: Med prvimi vtiski, ki sem jih bila deležna v Nemčiji, je bil ta, da vse Nemke svin je krmijo... Stanovala sem v penziji, kjer sem kmalu po svojem prihodu stopila v kuhinjo po cvetlično vazo, ki so mi jo po mojem prihodu v pen-zijo poslali moji prijatelji. V kuhinji pa sem v svoje veliko začudenje na steni zapazila velik lepak, ki je na njem bil narisan debel pre-šič, pod njim pa je z velikimi rdečimi črkami bilo zapisano: »Rad žrem tole:« Nato je sledila cela vrsta stvari, ki jih imajo svinje rade, od krompirjevih olupkov dalje vse mogoče stvari, ki jih mestna kuhinja sicer vrže med smeti. Pod tem pa je bilo spet deblo natiskano: »Tega pa ne žreiii!« I11 spet je sledila vrsta stvar, ki jih prešie ne mara žreti. Še dobro se spominjam, da so med temi stvarmi, ki jih prešiči ne marajo, bile zapisane tudi jajčje lupine. Vsa presenečena sem nekaj časa gledala ta lepak, nekaj časa pa kuharico, nakar sem se oglasila ter vprašala kuharico: »Ali mar gojite svinje kar na balkonu, da bi nas med vojno mogli preliraniti?« Kuharica pa je začela na vso moč klepetati, kaj, tega nisem niti razumela. Ker sem mislila, da se krega nad menoj, sem tiho odprla vrata in odšla. Ko sem se v penziji že precej privadila, sem nekega dne opoldne pri kosilu to zadevo omenila ter dejala: »Prešička, ki ga kuharica krmi, sem že povsod iskala, pa ga nisem nikjer našla, nikjer ga nisem slišala kruliti, niti zaduhala ga nisem. Kje neki ga ima kuharica skritega?« Vsa miza se je na ves glas zasmejala, nakar so mi sosedje to stvar tako-le razložili: »Vi kajpada ne poznate prešiča z označbo E. H. W.; Ne veste, kaj je naš .Ernahrungs hilfverksclnvein'? (Ernuhrungshilfswerk bi po slovensko imenovali pomoč za prehrano. Pre-šič EHW je torej nrešič, ki ga redi pomoč za prehrano.) Naša dobrodelna organizacija, nacionalno socialistično ljudsko skrbstvo — z nemškimi kraticami N. Š. V. — po svojih pitališčih kupuje mlade prešičke. Te prešiče potem krmijo z odpadki in pomijami mestnih gospodinjstev. Odpadke in pomije spravljajo v posebna vedra, ki jih organizacija gospodinjam pošilja na dom. Vsak dan prihaja v hišo odnaša-leč, ki jih polne odnaša ter v velikem omni-busu odvaža v pitališča, kjer potem krmijo prešiče. Ker pa mestne ženske nič ne vedo, kako in s čim je treba krmiti prešiče, kaj svinjam ugaja in kaj ne. zato jih o tem pouči lepak, ki ga vsaka kuhinja dobi zastonj v hišo, kakor ste videli.« Ko so svinje v pitališčih dovolj rejene, jih prodado Z izkupičkom pa potem vzdržujejo domovi omenjenega nacionalističnega skrbstva, posebno organizacijo »Mati in otrok«, to so kamor za nekaj tednov na leto lahko hodijo mlade matere z otrokom na počitnice. Š E9 O R T Nogomet o prazniku V LJUBLJANI: Ljubljana : Hermes 4 : 1. Ljubljana II. : Hermes II. 3 : 0; igrišče stadiona 2SK Hermesa. sodnik g. Pušenjak. Jadran : Mladika 2 : 1. Svoboda jun. : Mladika jun. 5 : 0. V ZAGREBU: Concordia : Železničar 2 : 1. Gradjanski : Sašk 6 : L V SPLITU: Hajduk : Split 9 : 0. V VARA2DINU: Slavija : Hašk 4 : 2. V OSJEKU: Bačka : Slavija 3 : 2. Ljubljana : Redarstveni SK (Zagreb) Za zaključek prijateljskih tekem bo Ljubljana postregla športnemu občinstvu s klubom, ki ne zveni po svojem imenu. Ker se ji ni posrečilo pridobiti Haška za odškodnino, ki bi jo zmogla plačati, z oziroma na obisk take tekme, ji ni preostalo drugega, kot da sprejme zagrebško moštvo SK Redarstveni. Nedeljski gost nima ligaške legitimacije, toda slovi po borbenosti in solidnem nogometnem znanju. Eno drži — našim fantom bo trd oreh. Že danes lahko povemo, če ne bodo stvari vzeli resno, bodo v nedeljo doživeli grdo razočaranje. Nedeljski nogometni program se bo začel ob 14.30 S predtekmo rezerv Ljubljane in Marsa. Začetek glavne tekme je določen ob 16. Hajduk — prvak Hrvaške lige S svojo zadnjo tekmo, ki mu je prinesla zmago 9 : 0 nad lokalnim nasprotnikom Splitom, je postal proti pričakovanju prvak Hrvatske lige — splitski Hajduk V lanskem letu še ni mnogo kazalo na to, da se bo Hajduk spet potisnil na čelo hrvaških klubov. Letos pa je oživel in kar namah skočil, naprej. Zdi se, da bodo Splitčani še imeli svojo veliko besedo v letošnjem ožjem tekmovanju za državno prvenstvo. Končno stanje na tabeli Hrvaške lige je sledeče: Hajduk Gradjanski Concordia Hašk Split Varaždin Sašk Železničar Slavija (O) Bačka V srbski marca. sodelovali naslednji močni klubi: BSK. Jugoslavija, Jedinstvo, Žak (ali pa Vojvodina, ali pa celo Bata), Gradjanski, Hajduk in Concordia ter naša Ljubljana. Bomo videli, kako se bo naš ligaš letos držal, ko bo prišel med res samo najboljše. Švicarsko prvenstvo 1. Lugano 13 10 i 2 34 12 21 2. Young Boys 12 9 i 2 38 8 19 3. Grenchen 12 5 6 1 23 12 16 4. Lausanne 12 7 1 4 15 9 15 5. Grasshoppers 12 6 3 3 22 16 15 6. Servette 13 6 3 4 25 21 15 7. Nordstern 12 6 1 5 23 25 13 8. YoungFellows 13 4 3 6 17 19 11 9. Biel 13 3 3 7 18 27 9 10. Luzern 11 1 2 8 8 30 4 11. Chaux-de-Fons 9 1 1 7 12 30 3 12. St. Galen 12 1 1 10 13 39 3 Vesti športnih zvez, klubov in društev 18 14 3 1 75:17 31 17 11 6 0 74:16 28 18 13 2 3 62:22 28 18 7 6 5 42:32 20 18 6 4 8 21:50 16 18 6 3 9 31:49 15 18 5 3 10 17:44 13 18 2 6 16 20:43 10 17 3 3 11 23:53 9 18 2 4 12 30:58 8 ligi pa bodo zadnje tekme dne 30. Tabela Srbske lige Do zadnjega kola v Srbski ligi, ki bo zaključila svoje delo šele 30. t. m., ker bo prihodnja nedelja posvečena meddržavnemu boju med tremi postavami Madžarske in Jugoslavije — je stanje na tabeli Srbski lige naslednje: BSK 17 14 2 1 62:17 30 ( 4) Jugoslavija 17 10 4 3 40:21 24 (10) Jedinstvo 17 8 2 7 20:21 18 (16) ŽAK 17 7 4 6 32:39 19 (16) Vojvodina 17 6 5 6 33:28 17 (17) Bata 17 8 1 8 38:32 17 (17) Jugoslavija (J) 17 7 2 8 27:40 16 (18) Gradjanski 17 5 4 8 24:37 14 (20) Slavija 17 2 6 9 34:40 10 (24) BASK 17 1 4 12 21:56 6 (28) V Srbski ligi se je BSK vsidral že pred časom tako trdno na vrh tabele, da ga od tam že dolgo časa ni mogel nihče pregnati. Za njim je Jugoslavija, njegov večni, pa nesrečni in malo uspešni ri-val — kar celih šest točk je letos zadaj. Aprila pa se bo vrtelo kolo ožjega državnega jsrvenstva. v katerem bodo po vsem videzu SK Planina, lahkoatletska sekcija. Vsem tekačem priporočamo udeležbo v teku čez drn in strn, ki ga priredi SK Ilirija v nedeljo, 23. marca, ob 11. dopoldne. Zbirališče eno uro pred pričetkom tekmovanja v garderobah na teniškem igrišču pod Cekinovim gradom. — Danes ob 20. redna odborova seja v Rokodelskem domu. Vsi in točno. ZF0 III. orodno prvenstvo ZFO na Jesenicah Letošnje orodne tekme za prvenstvo Zveze fantovskih odsekov bodo v dneh 29. in 30. marca na Jesenicah Novost v letošnjem tekmovanju je uvedba dveh razredov, s čimer je omogočeno sodelovanje tudi tekmovalcem, ki so na stopnji višjega oddelka. Tekmovanje bo s tem samo pridobilo, saj so vaje višjega oddelka že na tako visoki stopnji, da je veselje gledati tekmovalce, ki jih lepo izvajajo. Poleg tega pa bodo ti tekmovalci izvajali svoje poljubne vaje ki ne zastajajo dosti za onimi iz prvega razreda. Višek letošnjega tekmovanja bodo tvorile seveda vaje prvega razreda, saj so že obvezne vaje na olimpijski višini. Poljubne vaje bodo pa tudi sedaj — kakor vedno — vzbudile največje zanimanje. Podrobneje o teh tekmah in o akademiji, ki bo v nedeljo 30 marca popoldne, bomo še poročali. Zaenkrat opozarjamo vse prijatelje lepe gimnastike in vrhunske orodne telovadbe, da ne zamudijo prilike ogledati si naših najboljših mojstrov. ki bodo zlasti v nedeljo popoldne pokazali svoje sposobnosti v poljubnih vajah. Dvoboj FO Št. Vid : FO Sp. Šiška 6:5 v namiznem tenisu. Na praznik sv. Jožefa se je vršil v šentviški meščanski šoli dvoboj v namiznem tenisu med gornjima nasprotnikoma. Šiško so zastopali Lipar, Sedej in Podbevšek, Št. Vid pa brata Ermana, Trampuš in Hladnik. šiškarji so se izkazali kot enakovreden nasprotnik in so izgubili predvsem zaradi sreče in večje rutine Še.ntvidčanov. Teknia je do konca potekala v pravem prvenstvenem duhu, končno pa so spravili zmago domačini z zelo tesnim rezultatom. Single se je končal z rezultatom 5:4 v korist Št. Vida. double pa neodločeno 1:1. Razveseljivo je dejstvo, da se je v naši mladinski organizaciji začel vedno bolj uveljavljati tudi namizni tenis. Želeti pa bi bito, rla bi se tudi drugi odseki vrgli na to lepo. zanimivo in zabavno športno panogo in prirejali take in podobne tekme. ZDK Telovadni odbor vabi članice - telovadkinje ljubljanskih krožkov, da pridejo v nedeljo, dne 23. marca, ob pol 6. zvečer na Stadion h kratkem razgovoru glede letošnjega nastopa. Ob slabem vremenu sestanek odpade. Zanimiv članek angleškega generala Wavella Kakšen nai bo vodilni general Angleški general sir Arckibald Wavcll, ki poveljuje angleškim četam v Afriki, jc za listu »Times« in »E.\chaiige« napisal vrsto člunkov, ki si iz njih dovoljujemo povzeti nekaj misli iz uvpda: Najbrž bo le malokdo mojih bralcev postal general, marsikdo pa bo morda pod generulom i trpel ali zmagoval. Vsi pa bodo najbrž več ali I manj želeli generale kritizirati. Jaz pa bi rad, do bi ta kritika bila kar moč stvarna. Generalom na splošno, zlasti pa ungleškim, se po svetovni vojni v časopisju ni dobro godilo. Ne maram braniti generalov, rad pa bi povedal nekaj lastnosti, ki jih mora vsak general imeti, ako naj svoj poklic opravlja. Da bi mogel povedati, kakšen naj bi bil višji poveljnik, sem prebiral zgodovino, da bi dognal, kaj so nekdaj zahtevali od generala. Bral sem mnogo vojaških in drugih lastnosti raznih piscev, kateri so jih zahtevali od generalov. Našel sem pa le eno, ki se mi zdi, da je pravo zadela. Sokratu jo pripisujejo: »General mora vedeti, kako bo svojim ljudem pre-skrbel živež in vse tisto, česar v vojni potrebujejo. Imeti mora dovolj domišljije, da izdela vojne načrte, ne da bi pri tem izgubil smisel za praktičnost. Mora pa imeti tudi odločnost, te načrte izvesti. Mora znati dobro opazovati, biti mora neutrudljiv, zvit, prijazen, krut, preprost in navihan. Biti mora ob enem čuvaj in ropar, zapravljivec in skopuh, darežljiv in malenkosten, drzen in previden. Vse te in še mnogo drugih lastnosti mora imeti general po svojih naravnih darovih ali pa si jih mora pridobiti. Kajpada mora razumeti tudi taktiko, zakaj neurejena množica ljudi je prav tako mal še hiša.« e/el •• - .• tako malo že armada, kakor kup kamenja ni Kar mi pri tej definiciji najbolj ugaja, je vrstni red naštetih lastnosti. Začenja z upravnim vprašanjem, ki je po moji sodbi res jedro vprašanja, ki se suče okoli generala. Taktiko — vodstvo vojaških čet v bitki — pa imenuje na zadnjem mestu namesto na prvem, kakor marsikdo dela. Sokratova razlaga daje veliko važnost praktični strani in odločnosti, ki sta dve najvažnejši lastnosti, ki jih mora general imeti, med mnogo drugimi, ki si na videz celo nasprotujejo med seboj. To navidezno nasprotje pa le kaže, kako obširno je polje generalovega delovanja. Toda niti Sokratova definicija ne naglaša 'dovolj tistega, kar se meni zdi glavna generalova lastnost, trdnost namreč, to je lastnost prenašati vse vojne pretrese. Najbrž to v Sokra-tovih časih ni bila še tako važna stvar. Takrat ljudje menda še niso imeli tako »slabih živcev«, kakor se zdaj elegantno izražamo. Morda bom s praktičnim zgledom liajlaglje razložil, kaj si mislim pod besedo trdnost in odpornost. Spominjam se — takrat sem bil šele mlad častnik —, da mi je nekoč gorski topničar pripovedoval: kadar so v starih časih hoteli preizkusiti kak nov model gorskega topa, je model najprej pregledal topničarski odbor. Ta častitljiva druščina je model dala prenesti na kak visok stolp ter ga od ondot vreči na tla. Če je tisti kanon tudi po padcu še streljal, so ga še naprej preskušali. Če pa ni streljal, so ga že" kar zavrnili, češ, da se da lahko pokvariti. Odborniki so namreč sodili, da bi mula, katera bo nosila tisti top, utegnila kdaj z njim vred zgrmeti v kako brezdno, kjer bi se top morda celo kaj pokvaril, če ne bo dovolj trden. Zato tudi puške in avtomatično orožje pred pre-skušnjo zakopljejo v blato, nakar ga šele preskušajo, kako hitro bo streljalo. General v vojni pa ni le 48 ur, marveč včasih cele dneve in tedne v blatu in pesku nezanesljivih poročil in nezanesljivih činilcev. Vsak hip utegne dobiti kak sunek po nenadnem premiku od strani sovražnika, po kakem naključju, ki nanj ni mogel misliti, po slabem vremenu, ki mu prekriža že narejene račune. Generalu se tedaj godi kakor tistemu topu, ki so ga metali s stolpa. Občutljiv mehanizem je v vojni malo prida. To velja tudi za gene-Talov duh in tudi za njegovo telo. Prav to velja za duh armade kakor za njeno orožje, ki ga nosi. Vse vojno orožje in orodje mora biti prav tako kakor general sam dovolj trdno. Večkrat pravijo, da je angleško vojno orožje in orodje brez potrebe preveč solidno. Isto bi lahko dejali tudi o angleških generalih. _ Večkrat so že pretresali vprašanje, ali je vojskovanje umetnost ali znanost. Jaz pa ne poznam panoge znanosti in umetnosti, kjer bi tekmecu bilo dovoljeno umetnika ali znanstvenika obmetavati s kamenjem, mu krasti orodje, njegov material uničevati, medtem ko bi on delal svojo sliko, kip ali pa kake znanstvene poskuse. Koliko velikih umetniških mojstrovin, koliko znanstvenih odkritij bi v takih razme- i rah bilo neki sploh moglo nustuti? ' General ima v svojih rokah življenje svojih ljudi. Zaradi tegu mora duševno biti dovolj trden, da more prenašati breme te odgovornosti. Kako veliko je to breme odgovornosti, dokazuje na^la smrt mnogo poveljnikov v svetovni vojni. Ko se pečamo z zgodovino vojne, ne smemo prezreti tistih napak, ki izvirajo iz pomanjkanja take trdnost. Dodal bi rud še nekatelesnih lastnosti, ki jih mora general imeli: pogum, zdravje in mladost. Osebnost nas le uinlo zanimlje. Lepa postava je lahko sicer koristna, toda dobri generali hodijo po svetu v raznih postavah, kakor se glasi pravilo za dobre dirkalne konje. Osebni pogum dandanes ni več najbolj važen pogoj, če hočeš dobiti visok čin, knkor ji; to bilo v časih, ko se je boj bojeval od blizu. Je pa še dandanes važen, ko je treba presojati ri-ziko, ki naj ga general zagovarja. Nekaj pomena ima osebni pogum tudi zaradi tega še zdaj, ko je vojskovanje mehanizirano, ker zdaj general spet lahko stopi na čelo svojih čet ali pa na letalu sedeč vodi boje. Nato general \Vuvell razlaga zglede iz preteklosti, obravnava s tem v zvezi, koliko stari generali so dobivali bitke in vojne, nakar prehaja na značaj ter pravi, da je prva stvar pri generalu praktičen razum, ki mora imeti smisel za svojo zadevo ter do dobra poznati mehanizem moderne vojne: topografijo, premikanje in preskrbovanje. To je jedro moderne vojaške izobrazbe, nikakor pa ne golu strategija in taktika. Pisec pravi, da žal marsiknku moderna vojaška kujigu strategijo in taktiko postav-Ijata na prvo mesto, pri tem pu po/.ubljatu važnost upravno-tehničnega činilca, v čemer se toliko generalov moti. Moderna vojna tehnika je zapletenu, general mora poznati letalstvo, protiletalsko obrambo, oklepne motorizirane enote in hrambo zoper nje. Mora razumeti napadalni in hrumbni pomen plinov in dima, mora dovolj vedeti o radijski tehniki ter jo porabljati za svoje namene. V bitki mora general pri najmanjši nasprotnikovi napaki poseči vmes ter njegovo napako izrabiti. Toda to je te/ko, ker je ves odvisen od poročil svojih podrejenih, medtem ko se dostikrat dogaja, da niti poveljnik ene same čete ne ve natančno za svoj položaj. Nove sile so začele nastopati v vojni, nekatere so znane še iz svetovne vojne, druge pa še niso preizkušene. Poveljnik mora vse te sile znati rabiti ter izbirati s svojo fantazijo ter genijem. Če bo to storil, utegne kdaj postati »velik poveljnik«. Toda tega naslova nikoli no bo dosegel brez velikega truda. Podlaga zdravega človeškega razuma pri poveljniku pa je ta, da dobro pozna človeka. Ker le na človeku in ne na strojih sc razvija vojna praksa. I o so glavne misli prvega članka, ki pa mu sledita še dvu druga, ue manj zanimiva. f Joško Senica Kamnik Letalski napad na Kamnik. V nedeljo, dne 23. t. m. bo ob 3 popoldne v Kamniku vaja za obrambo proti napadom iz zraka, združena z veliko žup-no gasilsko vajo, katere se udeleži nad tristo gasilcev z 21 motornimi brizgalnami. Ob 3.10 popoln dne bo dala sirena na smodnišnici znak za bombni napad na Kamnik ,ki ga ponovita tovarni Knaflič in Titan. Na ta znak se občinstvo opozarja. Ljudje na trgu naj se takoj umaknejo v hiše ali v najbližje veže. Nihče se ne sme muditi na Glavnem trgu, Grabnu in Šutni. Nemoteno pa občinstvo lahko opazuje vajo na Poljanah, Malem gradu in na sejmišču. Za red v meslu bo skrbela skupina za policijsko službo. Po poplahu se bodo slišale detonacije, kar znači, da so bombniki napadli mesto Kamnik. Takoj nato nastopijo ekipe za ugotavljanje plinov, po 10 minutah bodo dale sirene znak, da je nevarnost minila, nakar občinstvo lahko zapusti veže in zaklonišča, vendar naj pa pazi, da ne bo oviralo gasilskih edinic, ko nastopijo za gašenje požarov. Posebno zanimivo bo pogledati gasilski naraščaj iz Mengša, ki nastopi samostojno na sej- Cerklje na Gorenjskem Gospodinjsko-kuhnrski tečaj, katerega je vodila požrtvovalna gdč. učiteljica Kordjš Til-ka letos že tretje leto, je bil preteklo nedel jo zaključen. Štiri mesece je dvanajst deklet obiskovalo tečaj. V nedeljo so pa na razstavi po- kazale. koliko koristnega jih je gdč. Tilka naučila v tako kratkem času. Na večerjo, s katero je bil tečaj zaključen, so povabile tudi starše in jim pokazale, da kot bodoče kmečke gospodinje tudi ob posebnih prilikah s svojo kuharsko umetnostjo ne bodo v zadregi. Ob tej priliki je bilo izrečenih tudi nekaj misli v priznanje in zalivalo gdč. Tilki, ki se toliko trudi in žrtvuje za naša dekleta, podčrtan pa je bil tudi pomen in potreba takih tečajev, katerih namen ni usposubljati deklet za mestne služkinje, ampak za dobre kmečke gospodinje. Pri tečaju so še sodelovali: g. Cvelbar Jože z verskimi nauki, g. dr. Jože Bohinc z zdravstvenimi predavanji in kmetijski referent g. Wernig s kmetijskimi nasveti. Tudi tem gospodom najlepša hvala. Trbovlje Komarji. Zaradi obilne izgube električnega toka se je odbor Zadružne elektrarne odločil pregledati vso napeljavo po hišah, ker je gotovo, da nekateri elektriko rabijo, a šlevci tega ne izkazujejo. Sklenjeno je tudi, da se za eno lelo odvzame lok tislim posestnikom, pri katerih bi se ugotovile nerodnosti. Tudi je odbor prijavil sodišču nekoga, ki je števce tako »popravljal«, da niso pravilno delovali, oz. manj izkazali, kakor se je elektrike dejansko porabilo. Da se odpravi zguba na električnem toku, se je tudi sklenilo, da kdor ima motor, ne more biti pavšaliran, ampak si mora brezpogojno nabaviti števec. Orjaške bombe nalagajo v nova nem ška letala, ki bodo poletela nad Anglijo. Na dan svojega putrona sv. Jožefa se je na Senovem pri Hajhenhurgu za vedno poslovil od tega sveta g. Joško Senica. Pred 11 leti se jo poročil s svojo blago ženo, sedaj ju je pa ločila smrt. Rajni Pepi je bil vedno na-smejanega obraza, |>oln humorja. Dani"« ga ni več, odšel jo v večnost. Rojen je bil I. 1002. Kmetijsko šolo jc absol-viral mod prejšnjo svetovno vojno. Po smrti svojega očeta je prevzel domače gospodurstvo. Četudi je bil več let boloher, se jc še vedno živo zanimal za svoje gospodarstvo kakor tudi za juvno življenje. V prejšnjih letih je bil delj časa občinski odliornik in član krajevnega šolskega odbora. Ril je soustanovitelj gasilskega društva na Senovem, ki ga je pred nekaj leti zaradi njegovih znslug izvolilo za častnega člana. Bil .je dobričinn, zato so ga vsi spoštovali in cenili. Poko|)ali gu bodo v petek ob 9 dopoldne na župnijskem pokopališču v Rajhen-burgu. Naj itiii sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožaljel Angleška plemkinja zaprta Na povelje angleškega predsednika vlade Churchilla je bila v Londonu prijeta in zaprta la-dy Howard, ugledna članica angleške aristokracije. Ta visoka dama je postala sumljiva, ko se je preveč smukala okoli Rooseveltovega odposlanca Wil!kieja, kateremu je menda skušala dopovedovati za Angleže neugodne stvari. Lady Howard je žena lorda Effingghama ter je v londonskih političnih krogih znana oseba. Je pa rojena Madžarka, ki izhaja iz stare in ugledne madžarske rodovine. Mnogo madžarskih aristokratinj je namreč poročenih na Angleškem z angleškimi lordi. Kot žena visokega angleškega lorda je tudi ta rojena madžarska lady Howard postala kmalu znana z uglednimi angleškimi politiki ter je bila znana prikazen v londonskih političnih salonih. Ko 6e je v Londonu mudil Rooseveltov odposlanec Willkie, je tudi lady Howard bila z njim večkrat skupaj ter se z njim dolgo pogovarjala. Kakor vele, je pri tistih pogovorih skušala naslikati Rooseveltove-mu odposlancu položaj Anglije v črni luči. Njeno pripovedovanje je prišlo tudi angleškim oblastem na uho, nakar se je zoper njo začela preiskava. Lady je bila klicana na policijo, slovečo »Scotland Yard«, kjer se je opravičevala, vendar njena opravičevanja angleške policije niso prepričala Zato 60 jo zaprli. Zdaj so začeli za njo posredovati ugledni in vplivni krogi. Toda sam Churchill je posegel vmes ter s svojo odločnostjo dosegel, da je lady šla v internacijo. Pozorni natakar Iz Prage poročajo tamkajšnji listi, da so go-stilničarska društva izdala knjižico z naslovom »Gost in mi«, kjer inž. Šolar gostilničarjem, natakarjem, vratarjem in drugim svetuje, kako naj pravilno ravnajo 6 svojimi gosti. Za vzr>odbuden zgled navaja tudi tole resnično zgodbico: V vodilnem praškem. hotelu je natakar po slovesnem obodu vsakemu gostu prinesel še skledico vode, kjer naj bi gost opral grozdje, ki so ga imeli šelo prinesti na mizo. Med gosti pa jo bil« tudi dama, ki je mislila, da je tista voda v skodelici zato na mizi, da jo ona spije. In jo je res vso popila. Edini, ki je to stvar zapazil, pa je bil natakar. Mož je naglo mislil in sklenil storiti nekaj, kar bo damo rešilo blamaže, ne da bi to kdo drugih gostov opazil. Brž jc začel z mize jemati skodelice vode ter jih odnašati. Cez dve minuti je prinesel nove. Zdaj pa je tisti dami zadnji prinesel vodo, da je imela čas gledati, kaj bodo drugi storili. Uspeh je bil dosežen: dama je videla, kako drugi pomakajo grozdje v vodo ter jo tako tudi sama storila, ne da bi bila še enkrat popila vodo. Velik vihar v Ameriki Silni vihar, ki je divjal, kakor zdaj poročajo, v začetku tega tedna ne le v severni, marveč tudi v južni Ameriki, je napravil velikansko škodo, V državah Severna Dakota in Minnesota v Združenih državah pogrešajo 100 ljudi. Med drugimi so zelo v skrbeh za usodo 21 ribičev, ki jih je vihar na ledeni plošči odgnal na jezero. Še doslej jih niso našli. V državi Minnesota je zmrznila družina sedmero ljudi. Hoteli so v svojem avtomobilu potovati na bližnjo farmo. Med potjo jih je presenetil snežni vihar in jih tako zametel, da so obtičali ter zmrznili. Do torka so našteli v Združenih državah 59 ljudi, ki jih je mrzli vihar umoril. Sodijo pa, da jih je še več. Skoraj vse je umoril mraz, ki ga je prinesel s seboj ta divji ciklon. , p Jute t Verne: Lov na meteor Toda 19. aprila ju je pomirila drobna vest, Izišla v časopisih. Objavila jo je bostonska zvezdama in se je glasila: »Predvčerajšnjim, v petek, je ob devetih devetnajst minut in devet sekund prešel zapadni del neba meteor nenavadne oblike, ki je drvel z veliko hitrostjo. Čudna pa je okolnost, ki se laska vsem prebivalcem mesta VVestona, da sta ta meteor namreč odkrila istočasno dva odlična westonska meščana. Proti obvestilu pittburške zvezdarne, je bil meteor, ki ga je javil gospod Dean Forsyte, isti, ki ga je istega dne javil cincinnatski zvezdami doktor Sydney Haddleson. Oba gospoda stanujeta v Westonu, kjer sta dobro poznana.« 6. p o g 1 a v j e KI PRINAŠA BOLJ ALI MANJ FANTASTIČNE VESTI O METEORJU NA SPLOŠNO, POSEBNO PA 0 TEM, ZA CIGAR ODKRITJE SE POTEGUJETA NAŠA ZNANCA Ce se more celina ponašati z eno svojih dežela, kot se le ponaša s svojim otrokom, je to gotovo Severna Amerika. Ce se more ena od ena in petdesetih držav, čijih zvezde pokrivajo ogel zastave Združenih držav ponašati z eno izmed njih, je to gotovo Virginija s prestolnico Rich-mondom. In če se more eno izmed mest Virgi-nije ponašati s svojimi sinovi, je to gotovo We-ston, kjer so izvršili važno odkritje, ki bo zavzelo dostojno mesto v zvezdoslovnih arhivih tega veka. Tako so mislili Westonc| brez izjeme. VVestonski časopisi so pisali najbolj navdušene članke 8 gospodih Forsyte in Haddlesonu. Slava teh dveh je prevela vse mesto. Saj je ime mesta VVestona moralo biti vezano na odkritje na veke. Dejstva teh slavospevnih člankov so se hitro opazila med ameriškim prebivalstvom, ki je za take reči lahko dovzetno. Westonci so se v burnih in navdušenih množicah napotili proti hišam v Elizabetini in ulici Morris. Navdušenje naroda se je tokrat brezdvomno zedinilo. Imeni obeh zvezdogledov bosta ostali nerazdružljivi do konca sveta, tako nerazdružljivi, da bo čez daljnih tisoč let kak zgodovinar morda trdil, da ju jo nosil le en sam človek. Zvezdogleda sta morala pustiti svojo teleskope in oditi na teraso, kjer ju je množica navdušeno pozdravljala. Odzdravljala sla jim. Njuno vedenje pa vendar ni izražalo neskaljenega veselja. Senca je šla preko njune slave ko oblak preko sonca. S svojih stolpov sta se mrko gledala, opazovala sla drug drugega pri odzdrav-ljanju množicam in videla, da so množice pozdravljale nasprotnika z večjim navdušenjem. Toda množica med njima ni delala razliko in je oba pozdravljala enako. Medlem pa družini zvezdogledov nista bili veseli te časti, ki so jo izkazovali ljudje. Vedeli sta, da ho to imelo slabe posledice. Zdaj sta nasprotnika javno priznala svoje tekmovanje in obetala, da se bosta borila, če že ne za dobitek, pa vsaj za čast odkritja To bi pa obe družini zavedlo v spor. Lahko si mislimo, s kakšnimi občutki sta Jane in njena mati poslušali to vzkliltanje pred hišo. Nista se hoteli pojaviti na balkonu. To ni moglo prinesti nič doiirega, zakaj če bi se For-syte in Haddleson, prevzeta od neumnih ohčulkov zavisti, jela potegovali za meteor, mar se ne bi takrat svet razdeli v dva tabora? V tem razburjenju bi bil položaj bodočih zakoncev, tega Romea in Julije, zelo neugoden. Ta znanstveni spor hi pretvoril obe družini y Kapulcto in Montege. Mala Lou je bila besna. Hotela je odpreti okno, da bi opsovala množico in je obžalovala, da nima pomij, s katerimi bi jo polila in tako vdušila vzklike v kozarcu vode. Mati in sestra sta jo komaj pomirili. V Elizabetini ulici se je godilo isto. Razjarjeni Francis je hotel poslati množico k vragu. Ni se hotel pojaviti na stolpu, dokler sta se tam ponašala stric in Omikron. Komaj je miril Mico, ki je hotela z metlo na cesto. »No, dečko moj,« je govorila, »mar so ti kri-čači pri zdravi pameti?« »Tudi ja/. bi rekel, da ne,« je odgovoril Francis. »In vse to zaradi kamna, ki se sprehaja po nebu!« »Tako je, Mica.« »Da bi jim le padel na glave in jih pobili E, reci mi, kaj hoče ta kamen?« »Sproti družini.« je odgovoril Francis med odmevanjem navdušenih klicev. Prijatelja bi si bila lahko razdelila meteor, saj nista mogla od njega pričakovati nobene materialne koristi, nikakega denarnega dobitka. Šlo je le za vprašanje čisto platonske časti. Cemu bi pustila nerazdeljeno odkritje, s katerim bi bili njuni imeni itak vezani do konca sveta? Zakaj tako? Samo zalo, ker, ker se je to tikalo njune sebičnosti, A kadar je govor o tem, potem je vsaka beseda zaman. Ali je bilo sploh lako slavno videti meteor? Lahko je bil to zgolj slučaj. Ce bi ne bil meteor lako uslužno prečkal neba ravno v trenutku, ko sta oba zvezdogleda strmela v nebo, bi ga ne bila nikoli videla. Saj preide nebo na stotine in tisoče teh ugaslih zvezd. Niti prešteti jih ni mogoče. Učenjaki trde, da jih šest sto milijonov preleti nebo samo v eni noči, tako jih drvi po prostoru nn milijarde, od katerih pa Je po trditvah Newtona vidnih le do deset milijonov. »Zato,« je pisal Punch, edini list v Wes!onu, ki je vzel vso stvar s šaljive strani, »je lažje najti meteor na nebu, kot pa zrno jišenice na njivi. Oba zvezdogleda si prisvajata vse preveliko važnost zaradi odkritja, pred katerim nimamo vzroka, da bi se odkrili.« Medtem ko je »Punch« porabil to priliko za norčevanje, so ostali westonski listi prinesli nekaj člankov o meteorjih, ki bi lahko nevedneže pretvorili v strokovnjake. »Sprva so mislili,« je razlagal Weston Standard, »da so meteorji izhajali od izparevanj. Verjetnejše pa je, da so ti prirodni pojavi le sero-1 i ti, pri katerih so vedno našli sled izgorevanja. V času Plutarha so jih smatrali za mineralne mase, da njihova sestava ni drugačna od sestav znanih rudnin. V sebi imajo skoraj tretjino prostih teles. Podroben pregled pa le pokaže razliko. Sestavni deli so drobnejši kot opilki in le včasih debelejši od graha. Imajo veliko trdoto in pri prelomu komaj pokažejo sledove kristali-zacije. Mnogo jih je sestavljenih edino iz čistega železa, včasih pomešanega z nikljem, s katerim se spajanje ni niko jiokvarilo.« Istočasno kot Weston Standard je Dily We-ston razlagal svojim čitateljem, kako pažnjo so polagali učenjaki stare in novq dobe na juouče-vanje iz|>odnebnikovl »Diogen iz Apolonije se spominja le enega žarečega kamna, velikega kot mlinski kamen, ki so se ga prestrašili vsi prebivalci Tracije, ko jo padel na zemlji pri Egos Polarnosti. Ce bi tak kamen padel na zvonik cerkve sv. Andreja, bi ga porušil do temeljev. Da navedemo nekaj kamnov, ki so prišli iz globine prostranstva in padli na zemljo še v predkrščanski dobi: gromski kamen, ki so ga v Galiciji oboževali kol znamenje Sibilo in je bil kasneje prenesen v Rim, isto kot kamen, najden v Siriji, kjer so ga častili v Čast soncu; sveti ščit, najden za časa Ntime; Črni kamen, ki ga skrbno čuvajo v Meki in gromovili kamen, is katerega je bil narejen sloviti Antarov meii, mm. SREBRO - PLATINO BRIUPHTE SMRBR6DE SRFIRIE RUIIME »T9RIMIKI NBKlTe rjE« UHI^MIME ipo:MPWS3IH«MnH Prezračevalec rabljen, za prostornino 16 m', kupimo. Ponudbe na Dolničar & Rlchter, Ljubljana. Občina Trbovlje. — St. 1030-41. Trbovlje, dne 16. marca 1941. Razpis Občina Trbovlje, okraj laški, razpisuje na osnovi sklepa 34. seje občinskega odbora z dne 14. marca 1941 pragmatično glavno službeno mesto upravne službe občinskega referenta za vojaške zadeve v položaju uradnika-pripravnika. Šolska izobrazba: Popolna srednja ali njej enaka strokovna šola z zaključnim izpitom. , . Prednost imajo oni prosilci, ki so že bili doslej v občinski službi in v služili pri vojaški oblasti tor opravljali posle v vojaških zadevah. Podrobne informacije daje uprava občine Trbovlje. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine usnju je [Mitegnil neke črte in zdelo se je, da riše ceste in stezice. Ponoči je bil Simone nemiren. Costantino je slišal, da je vstal, šel ven ter se zopet vrnil. Tudi on ni spal, a se ni upal govoriti. Bal se je tovariša, ko ga je videl v tistem stanju; občutil je, da je drugačen kot po navadi, du je, kot obseden od satana, ki deluje v njem. Razumel je, da ga mora jnistiti pri miru, da ga mora prepustiti sebi in svoji bolečini. Bog gn ne Iki zapustil, tako si je mislil. In Costantino je molil, ležeč na svetinjah, ki so ga zbadale kot sjx>koriia srajca. Proti jutru je opazil, da se je tovariš pomiril tei' je zaspal. A zbudil ga je zopet zamolkel in daljni ro[x>t, ki je prihajal vedno bliže in postajal vedno bolj hrumeč. Nevihta, ki je to jutro nenadoma navalila. Ni še deževalo, a skozi odprtino jame se je videlo temnomodro nebo, ki je bilo v soparnovročem ozračju, dišečem po žveplu, kot razkrojeno. Nad zavetiščem je neprestano grmelo, zdelo se je, da orjaki rušijo gore in da valijo skule v dolino. Simone je za hip dvignil in pogledal ven; v njegovih očeh je odsevalo vrcine in skušnjava je delovala v njem kot nevihta v zraku. Sedeč » svojo knjigo ob skrajnem robu jame, je Costantino opuzoval temno nebo in igro vzhodnega vetra, ki je besno tolkel z vrhovi dreves. Od časa do časa je obrnil obraz in opuzoval Simona, ki je čistil svojo puško, si vezal čevlje in iskal nekaj v mali shrambici. Tam je bilo skrivališče municijo. Da jo je dosegel. se je moral zlekniti na tla krit maček. »Simone,« je dejal Costantino in zaprl knjigo, ki mu je ležala na kolenih ter se naslonil nanjo s komolci, »ali greš v takem vremenu z doma?« Simone se je okrenil. ne da bi odmaknil oči od pečine; v njegovem obruzu je bil hudoben izraz; gledal je v daljavo s temnim pogledom in se zaničljivo zasmejal. Zdelo se je, kot da bi hotel kljulx)vati nevihti. Izvlekel jc patronjak in, gledajoč v zrak, si ga je pripasal. Ko ga je močno pritrdil, je z robom usn j a tega jopiča zbrisal z njega prah in zdelo se je, da sc z zadovoljstvom smehlja, ko je opazoval trojno torbo, ki je bila pritaknjena jopiču in na kateri so cvetele male |>oljske cvetke rumene in rdeče, vezene s svilo. Nazadnje si je nataknil puško okrog vratu in jo na rami pravilno uredil. Nato je opazoval nebo in vodo, ki jo jc zgibal veter in se je svetlikala med gozdom in skalami. Sličil je vojščaku. ki se odpravlja tla odhod, Costantino je prebledel. Njegove oči, ne-presla.no zroče v tovariša, so se vžgale, in postale mračne in žalostne. »Kdaj se vrneš?« je tihoma vprašal »Pojdi v pekel! Kdaj se vrneš?« je razdraženo ponovil vprašanje. Mesto, da bi mu Simone odgovoril, mu je dal nekatera navodila kot hlapcu, ki ostane doma, da čuva hišo. Nato je skočil ven. Ko je bil nekoliko oddaljen od jaine. 'se ,|e ustavil. Ze so začele padati z vso močjo debele knjilje, ki so se bleščale kot biseri. Spremljalo jih je strašno bučanje in bobnenje in nad gozdom so švigale strele, kot bi bolele vse zažgati. Po kratkem obotavljanju se je Simone s strašno jezo in l>ojein v srcu stresel, kot da bi ga tresla jeza od nevihte. Motel je premagati vse, hotel prekoračiti zid ječe ki ga je že dolgo tesnil. Zakaj bi ga morale ustaviti (Ive ali tri deževne kapljice in bučanje groma, kot žensko, ki se boji v takem vremenu iti z doma? In z dolgimi koraki je šel na pot. Dež. podoben tenčici, tkani i/ jeklenih niti, je hreščal, se zvijal in besno padal na drevesa in na grmovje, ki se je vilo od bolečine. Stoletni hrasti, zajeti v vodeno mrežo, so se vznemirjali kot velikanski pajki v svojih tkaninah Na nebu so švigale ognjene kače in brzele pošasti, zasledovane od vetra. Zdelo se je, da je dež, ves prestrašen od lastne sile, bežal sem in tja. Vse je bežalo, podrto od grozne moči. Kar se pa ni inoglo ločiti od zemlje: skale v žalostnem lesku, gozdovi in valujoča trava, vse ono, kar se ni moglo udeležiti bega, se je zvijalo v obupnem krču. Vedno bolj je Simone daljšal korak. Ko je dospel do goljave, je začel teči, kot da bi ga silil nagon, naj se združi z elementi. Njegov usnjat jopič in njegova puška sta bleščala v sivini. V kratkem času je čutil, kako mu kapa teži 'glavo in kako se cedi voda od las kot iz trave na travniku, ln vendar je dihal prosteje; bilo mu je, kot da bi bil sproščen tesnobe. Zdelo se mu je. da se koplje pred jamo, kot ono jutro, ko je izgovarjal ime Marianne. Tedaj je tam lepo izviralo iz srca in bobnelo v svet. Uredbe Viktor Čenči? Za vedno nas je zapustila naša ljubljena hčerka, sestra in nečakinja, gospodična Mira Thuma učiteljica Na zadnji poti jo spremimo v soboto, dne 22. marca 1941 ob pol treh popoldne z Žal, kapelice sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. marca 1941. Žalujoči: Katarina, mati; Josip in Maks, brata — in ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarni v LloMjinl: Jože Kramariž izdajatelj: inž. Jože Sodja Carična Vesna »Saj ne jokam več, samo tako hudo mi je. Zdaj boste vi moja druga mamica in me ljubili?« je jecljala Vesna in si brisala solze. Vsemogočni je poklical k Sebi v četrtek zjutraj ob pol 7 našega predobrega soproga, očeta, dedka, brata, strica, tasta, svaka, gospoda Ivana Prešerna trgovca in hišnega posestnika po dolgem bolehanju. K večnemu počitku ga bodo prepeljali po lastni želji v Gradec, v soboto, dne 23. marca 1941, ob treh popoldne. Maribor, Poljčane, Gradec, Bohum, Bucnos Aires, dne 20. marca 1941. Marija, soproga; Ervln in Marta, otroka in ostalo sorodstvo. »Da. tvoja druga mati bom, moja draga Vesna,« je dejala Sletuljka. »Prečitaj še tole pravilo.« je nadaljevala starka in ji izročila pisan list. Umrl je naš nad vse ljubljeni, dragi mož in svak, gospod dr. Branko Ehrlich po težki, dolgi bolezni v 34. letu starosti. Nepozabnega pokojnika bomo pokopali na Miro-goju v petek ob pol 4 popoldne. Zagreb, Ljubljana, 19. marca 1941. Tania Ehrlich roj. Žerjav, žena, Nada in Borut Žerjav, svakinja in svak. 'f Najnovejša poročila Seja jugoslovanske vlade Belgrad, 20. marca. m. Za nocoj ob 9 je bila sklicana seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili vsi člani vlade. Seja se je začela ob 9.15 ter zdaj, ko to poročamo, še traja. Z bojišč Grško poročilo Atene, 20. marca. t. Reuter poroča: Uradno nocojšnje grško poročilo pravi: Italijani so v srednjem delu albanske fronte napravili hud napad, ki pa je ostal brez uspeha. Atenski radio poroča, da je bil ta napad izveden od tankovskili enot. Italijanske sile so se vrgle v boj s silnim zaletom in nič manjšo srditostjo, kakor so bili tudi napadi preteklega tedna. Tanki so očividno nameravali odpreti pot italijanski pehoti ter na tem delu fronte predreti grško fronto. Toda Grki so bili na ta napad pripravl jeni ter so začeli hudo strel jati s protitankovskimi baterijami. Ko so se približali grškim vrstam prvi tanki, je bil takoj .zadet prvi italijanski tank. Granata mu je raztrgala pogonsko verigo, da se je prevrnil. Nekaj sekund kasneje je bil spet naravnost zadet drugi italijanski tank, kmalu nato pa še tretji. Nato so se drugi tanki, ki so še ostali, obrnili in umaknili. Italijanska pehota pa je medtem prišla v križni ogenj grških topov in grških strojnic. Italijanske čete, ki so napredovale v valovih v velikih množinah ter z navdušenjem. so naskočile grške postojanke, toda uspeh pa je bil le ta. da je pol je ostalo pokrito z njihovimi trupli. Sovražnik je tako pretrpel strahotne izgube. Roosevelt bo govoril 23. marca Newyork, 20 marca. t. (Reuter.) Roosevelt bo imel dne 29. marca v Washingtonu govor na naslov demokratske stranke. Govor bodo prenašale vso ameriške radijske oddajne postaje na vseh valovih. Orjaške ameriške bojne ladje Wnshington, 20. marca. t. (Reuter.) Mornariški strokovnjaki so danes v poslanski zbornici izjavili, da bo Amerika začela graditi za obe ameriški brodovji orjaške l>ojne ladje, ki bodo imele po 5S.OOO ton. Ko pa bodo docela oborožene, bodo s topovi in oklepom imele 65.000 ton. Gradba teh orjaških ladij je že v programu za pomorsko oborožitev. Teh ladij bo za zdaj zgrajenih pet. Položaj v francoski Siriji Beyreuth, 20 marca. DNB: Francoski generalni rezident, general Dentz se mudi v Damasku, kjer ima politične razgovoie z raznimi osebnostmi. Čeprav obstoji gotova napetost, je bil položaj v Damasku danes v glavnem miren. Gotove osebe so poskušale povzročiti nemire, policija pa jim je to pravočasno preprečila. (AA.) Vichy, 20. marca. DNB: Kakor izjavljajo na francoskih pristojnih mestih, francoski vrhovni komisar v Siriji general Dentz proučuje z raznimi visokimi sirijskimi osebnostmi vprašanje prilagoditve sirijskega vladnega sistema novemu položaju. (AA.) L J U B L JAN A Ali |e podražitev mesa zakonita ali ne? Pretekli torek smo objavili v »Slovencu« sporočilo mestnega magistrata ljubljanskega, da je kr. banska uprava dovolila povišanje mesu, mesnim izdelkom, slanini in masti. Objavili smo tudi nove cene, ki so znatno višje od dosedanjih. V sredo pa je kr. banska uprava objavil^ v naših listih, da ona ni dovolila tega zvišanja cen. Pač je dal g. ban svoječasno pooblastilo avtonomnim mestom in okrajnim glavarstvom, da smejo v lastnem delokrogu v izjemnih in upravičenih primerih na novo določiti ceno mesu, slanine in masti z ozirom na tržno ceno živino v njiliovem okraju. Pretekli teden pa je minister za prehrano izdal uredbo, ki prepoveduje vsako povišanje cen do meseca avgusta. Ta uredba je izšla v »Službenih novinah« dne 15. marca, torej prej, preden je hilo izdano dovoljenje za |>ovišanje cen mesa, slanine in masti v Ljubljani. Potemtakem je to |jovišanje cen v navzkrižju z uredbo ministra za prehrano in torej proti postavno. Mesarji seveda še naprej prodajajo po novih cenah, ljudstvo pa je upravičeno razburjeno nad tem res pretirano visokim skokom cen in so vprašuje, ali je dovoljenje za povišanje cen mesa, slanine in masti v Ljubljani veljavnejše kakor pa uredba ministra za prehrano, ki najstrožje prejioveduje vsako jK)višanje cen do 1. avgusta. Ljudstvo upravičeno pričakuje, da bodo merodajne oblasti nemudoma razčistile to pereče vprašanje. * I Lep pogreb Rafaela Pcriča. Na praznik popoldne okrog 5. so pospremili na zadnji poti iz ■ mrtvašnice vojaške bolnišnice do kolodvora 23 letnega pilota-lovca Rafaela Periča. Po vseh ulicah, koder je šel pogreb, je občinstvo pozorno obstalo. Za križem so nosili vojaki petnajst vencev, med njimi tudi venec ljubljanskega Aerokluba. Vojaška godba je zaigrala žalne koračnice, za njo pa je korakala častna četa vojakov. Za duhovščino in krsto so v častnem številu stopali častniki in podčastniki, vsem na čelu brigadni general g. Janež, nakar je sledila dolga vrsta pogrebcev. Ves čas med pogrebom so krožila nad Ljubljano tri letala. Na postaji so položili krsto v ]>oseben vagon in vlak jo odpeljal zemske ostanke Rafaela Periča v Belgrad, kjer živi njegova mati. I Nad 800 mladih pevk in pevcev ter glasbenikov bo v soboto popoldne ob 15. in v nedeljo dopoldne ob 11. v opernem gledališču sodelovalo pri koncertu ljubljanskih meščanskih in srednjih šol za zimsko pomoč mestnim revežem ljubljanskim. Nastopilo bo 9 različnih moških, ženskih, mladinskih in mešanih zborov pod vodstvom svojih učiteljev in profesorjev petja. Šentjakobska dekliška meščanska šota in meščanska šola Lichten-thurnovega zavoda sta se združili v močan dekli-kliški zbor pod vodstvom s. Elerine in meščansko-šolskega učitelja Friderika Saršona. Bežigrajska in meščanska šola iz Sp. šiške bosla peli pod vodstvom meščanskošolske učiteljice Marije Laliaj-nar. Krepki mladinski zbor šole v Zg. Šiški bo pel pod vodstvom meščanskošolskega učitelja Col-narica. Uršulinska meščanska in učiteljska šola ter gimnazija so se združile v krepak ženska zbor pod vodstvom prof. m. Egidije Mencin. Pod vodstvom prof. Marjance Mahkotove bodo pele gojenke ženske gimnazije s Poljan, pod vodstvom Danila Cererja pa 90 dijakov kla 'čne gimnazije. 111. moško bežigrajsko gimnazijo bo vodil prof. Ivan Voglar, IV. moško bežigrajsko gimnazijo pa prof. Bogumil Krmpotič, vendar pa sta oba zbora mešana. Državno učiteljišče bo nastopilo s sijajno izšolanim mešanim zborom 80 pevk in pevcev pod vodstvom prof. Slavka Mihclčiča. Poleg teh mladih Promet z nepremičninami le majhen Maribor, 20. marca. Odkar živimo v vojnih razmerah, zlasti ob po-četku vojnih dogodkov, je bit, kakor povsod, tudi v Mariboru promet z nepremičninami silno živahen. Kdor je imel kaj denarja, se je podvizal, da je denar varno naložil v nepremičnine. Ljudje so se bali za usodo svojega denarja, pa so ga raje privlekli iz nogavic in dvignili iz denarnih zavodov in nato uprizorili pravcati lov na hiše in parcele. Tako je mogel Maribor zabeležiti veliko število kupčij nepremičnin. Sedaj je živahnost v tej kupčiji popustila. Kar je bilo naprodaj, je že prodano, ostale so neprodane le še manj vredne parcele in hiše, ki pa so tako drage, da nikdo ne mara seči po njih. Cene so večje, kakor strah za denar. Tudi prenosne takse so sedaj precej narasle in tudi te vplivajo na višino cen, ki jih kupci ne marajo plačati. V zadnjem času so bili izvršeni naslednji prenosi nepremičnin: žandarmerijski narednik od Sv. Jurija ob južni železnici Ivan Kljun Je kupil od Matilde Bauerle in obeh njenih otrok hišo v Frankopanovi ulici 3 za 280.000 din. Hišo v Fran-kopanovi ulici 25 je za 420.(100 din kupila Zadruga državnih uslužbencev za nabavo stanovanj v Mariboru od posestnika Franca Kolmana. Posestnica Katarina Verdnik je prodala eno četrtino svoje stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem na Meljski cesti 50 industrijalcu Francu Škofu za 120.000 din. Progovni mojster drž žel. v Zagrebu Martin Repič je prodal soprogi banskega tajnika Vilici Milutinovič iz Novega Sada stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v Linhartovi ulici št. 16 za 250.000 din. Zadružne gospodarska banka podružnica v Mariboru je prodala stanovanjsko hišo v Vojašniški ulici 6 mlajšemu Maksimilijanu Koržeju, dijaku v Mariboru, za 210.000 din. Parcela je bila v zadnjem času prodana le ena: Društvo »Zeleznira Dunav - Sava - Jadransko morje«) prej Društvo Južna železnica) s sedežem na Dunaju je prodalo s pristankom Jugoslovanskih državnih železnic za državni zaklad kraljevine Jugoslavije del železniškega zemljišča v izmeri 821 kv. metrov ob Einspielerjevi ulici za 32.810 dinarjev mariborski mestni občini. To zemljišče se je že' uporabilo pri gradnji nove carinarnice, deloma pa se bo porabilo za novo podvozno cesto. Zanimivo kupčijo sla sklenila posestnik Jakob Haring in Hedvika Gartner. zasebnica v Mariboru. Haring je od svojih treh četrtin hiše v Židovski ulici 8 prodal eno četrtino Gartnerjcvi za 18.000 dinarjev. » Pefkova postno pobnžnost bo drevi ob pol osmih tretjič v mariborski stolnici. Mariborsko občinstvo vabljeno. m Jožefovanje v Mariboru. Jožefovanje je bilo tudi letos zelo živahno, čeprav so nekateri l pevk in pevcev se bo pa izkazal tudi orkester, ki združuje orkestra 111. drž. gimnazije in drž. učiteljske šole pod vodstvom prol. Mihclčiča Slavka prof. Ivana Voglarja in prof. Staniča Kranja. Srebrni glasovi 800 svežih mladih grl bodo očarali poslušalce, zalo pa opozarjamo, da se žo dobe vstopnice za oba koncerta pri operni blagajni, in sicer po 2 do 10 din, za nedeljski dopoldanski koncert pa po 3 do 16 din: Opozarjamo tudi, da je vos čisli dohodek obeh velikih mladinskih koncertov namenjen ljubljanskim mestnim revežem. 1 Gospa Marica Blinc iz Ljubljane je darovala mestni občini ljubljanski za osirotele revne otroke namesto venca na grob dne 2. t. m. v Belgradu umrlega kapetana gospoda Radmila Todoroviča. I Smuški turni tečaj SPD Čez Triglavsko pogorje bo od 22. do 20. t. m. Najkasneje do četrtka dne 20. t. m. sprejema prijavo društvena pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, kjer dobite vse podrobnejše informacije. I Vezni promet s Šolcnburgovo ulice mimo Kazine na severni strani Kongresnega trga do Wolfove ulice bo kakih 14 dni ustavljen zaradi polaganja nove kanalizacije med j>odaljšano Šubi-čevo ulico in \V'olfovo ulico, pešcev pa dela ne bodo dosti ovirala. 1 Mestni krompir na debelo se z nakaznico iz Mestne hranilnice dobi v skladišču Vidmarjeve hiše v Gradišču samo vsako sredo in sobolo ves dan, na drobno ga pa dobite vsako doj>oldne na meslni stojnici na Vodnikovem trgu. Na debelo lahko kupi posameznik do 300 kg krompirja ter ga takoj plača v Mestni hranilnici ljubljanski, na drobno pa ga vsaka gospodinja lahko na dan dobi do 10 kilogramov. I Podcžclani kupujejo moko t Ljubljani. Odkar je moka na karte, prihajajo zlasti ljudje iz okoliških občin v Ljubljano po moko s svojimi nakaznicami. Nekateri trgovci so na nakaznice okoliških občin tudi prodajali moko občanom tujih občin. Ljubljanski trgovci smejo prodajati moko le ljubljanskim občanom in zato mesini pre-Skrbovalni urad opozarja, da tistim trgovcem, ki se tega navodila ne bodo držali, ne bo več nakazoval moke. ^ Kino Kodcljevo - Tel. 41-64 Danes in jutri ob 20. uri Errol F'yn v grandioznem filmu Pod zastavo svobode (Virginia Cyti) Pola Nogri v filmu o veliki materini ljubezni rerokovali, da bo Jo/efovanje bolj klavrno, er da za veselo proslavljanje ni denarja. V torek je bilo po mariborskih in okoliških gostilnah živahno, na praznik sam pa so po stari navadi zaživeli Studenci, kjer je bilo ljudi, da le kaj. Praznik sv. Jožefa, svojega patrona, so lepo proslavili mariborski obrtniki, ki so se s svojimi pomočniki in vajenci udeležili svete maše, ki jo je njihov kurat Januš Goleč opravil v cerkvici sv. Barbare na Kalvariji. m Pekovski mojster Josip čebokli — 50 letnik. Jutri obhaja 50 letnico svojega življenja ugledni mariborski pekovski mojster g. Josip Čebokli. G. Čebokli je rodom iz Stanovišča pri Kobaridu, kjer se je rodil 22. marca 1891. Po svetovni vojni, v kateri je bil priča strahotnega umika srbske vojske preko albanskih gora, se jc naselil v Mariboru, kjer je pred 15 leti začel voditi lastno, dobro znano pekarno na Glavnem trgu. Jubilant je izrazit jezikovni talent, saj obvlada poleg materinščine še pet drugih jezikov. Zelo je upoštevan v vrstah mariborskih pekov, v katerih združenju je bil izvoljen za jiaclpredsednika in odbornika. Udejstvuje se ludi v raznih podpornih in narodnih društvih, znan pa je tudi med mariborskimi reveži, od katerih šc nikdo ni odšel iz njegove pekarne praznih rok. Svojim uslužbencem je dober predstojnik, svoji družini nad vse dober skrbnik. K jubileju mu iskreno čestita tudi naš list! m Dijaški fantovski odsek Maribor IIL sporoča, da zaradi akademije v soboto redna telovadba odpade, pač pa se vrši vaja za vse nastopajoče. Generalna vaja bo v nedeljo ob 9 dojioldne v Narodnem gledališču. m Smrt mariborskega trgovca. Po dolgem bolehanju je umrl mariborski trgovec in hišni fKisestnik na Koroški cesti 7 g. Ivan Prešeren, ki je učakal "6 let. Naj v miru jjočiva, sorodnikom naše sožalje! m Zdravniški sestanek bo drevi ob 18 na internem oddelku mariborske bolnišnice s sledečim dnevnim redom: dr. Serafin Vakselj: Postoperativno obsevanje raka na dojki z rent-genovimi žsrki. Dr. Valentin Kušar: Ali smemo upati z ozirom na sedanje znanje o etiologiji raka na velika odkritja v borbi proti raku. Kazistika. K sestanku vabljeni vsi zdravniki. m Na Ljudski univerzi predava danes zvečer ob 8 bibliotekar dr. J. Rus iz Ljubljane o liku in licu Triglava. Skioptične slike! m Dvakrat okrnden. Pekovski jiomočnik Marko Krnjič iz Studencev je prijavil policiji, da je bil v eni noči kar dvakrat okraden. V nekem lokalu na Gra jskem trgu mu je bi! ukraden klobuk, par ur prej pa mu je v neki gostilni v Studencih izginila srebrna dozi. Z n j i ni sta popivala dva Hrvata, ki sta izginila, ko je bilo treba plačati račun v lokalu na Grajskem trgu. 7. njima je izginil tudi njegov klobuk. Krajič domneva, da sta ga okradla ta dva njegova pivska tovariša. Materina izpoved Dob pri Domžalah Pogreb, kakršnega že dolgo ni bilo v naši la-ri, sino imeli na Joželovo dojioldne, ko smo pokopavali umrlega Francita Zanoškarjevega s Količe-vega, ki se je smrtno ponesrečil z motornim kolesom. Dolga vrsta pogrebcev, ki so spremili blagega fanta na njegovi zadnj' poti, ie izpričala, kako je bil rajni povsod priljubljen in kako globoko je pre-sunila vse. ki so ga poznali, vest o njegovi žalostni nenadni smrti. Pevci so mu /apeli tri ginljive ža-lostinke, prijatelji pa so mu zasuli krsto s pomladanskim cvetjem. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so padale na belo krsto grude zemlje Z nesrečnimi starši, zlasti z materjo, k' jo je pokojni tako ljubil, sočustvuje vsa okolica. Naj počiva v miru blagi fant! Starši pokojnega Francita so nas naprosili, da se v njihovem imenu prav iskreno zahvalimo vsem. ki so jim ob hudi nesreči stali ob strani in jim pomagali spremiti pokojnega Francita na zadnji poti ter zasuli njegovo krsto s cvetjem. Posebno se zahvaljujejo g. Jos. Senici, velelrgovcti v Domžalah, za njegovo velikodušno pomoč in pa gg. pevcem, ki so zapeli rajnemu Francitu v slovo. Litija Zdravstveni tečaj ženskega odseka je bil tudi drugič odlično obiskan in je bila dvorani Ljudskega doma polna. Predavateljica je pra> iskreno in toplo govorila o negi in skrbi z i dojenčka. Tret ji del teča ja bo na splošno željt udeleženk že 26 marca ob 8 zvečer in ne šelf 20. aprila, kakor je bilo že javlieno. Pričaku. jemo, da bo tudi tretjič dvorana Ljudskega doma premajhna. Stara cerkev pri Kočevju Prosvetno društvo v Stari cerkvi bo priredilo proslavo materinskega dne že v nedeljo. 25. marca ob 5 popoldne. Sjiored bo zelo bogat in pester. Nastopil bo pevski zbor. dekleta s simboličnimi vajami in naši najmlajši, ki bodo pokazali s petjem in igrico ljubezen do naših slovenskih mater. CELJE 1 Jermen je odrezal in ukradel neznan tat te dni v strojni delavnici Rojine v Slomškovi ulici. Tam je služil pogonu nad 30 m dolg in 20 cm širok gumijast jermen s platnenim vložkom. Tat, ki se je vtihotapil v delavnico, je odrezal od jermena 10 m dolg kos in ga odnesel. Jermen je vreden 10.000 din in je škoda, ki jo podjetje trpi, neprimerno večja kakor pa korist ki jo bo imel tat od odrezanega kosa. 1 Pri pripravljanju vrtov naj ljudje posebno letos napravijo dobro premišljene načrte, s čim bo vrt posejan in zasajen. Solate n. pr. v Ljubljani že itak pridelamo preveč in je na domačem vrtu pridelana solata navadno dražja kot na trgu kupljena. Moka in kruh sta pa na karte in zato morajo tudi naši lastniki vrtov misliti na nadomestila za kruh. V naši domovini imamo pa za kruh idealen nadomestek v prvovrstnem domačem krompirju in raznih vrstah domačega fižola. Letos se torej moramo odpovedati predvsem cvetlicam, ki jim dovolimo samo še robove gredic, vse drugo pa posadimo z najpotrebnejšo zelenjavo, ki jo gospodinja vsak dan potrebuje v kuhinji, večji del vrta pa zasadimo s fižolom in s krompirjem, saj imamo toliko sort dobrega krompirja, da bo z vrtom zadovoljen tudi najbolj izbirčen sladokusec. V mestni občini je dosti zemljišč zelo slabo obdelanih, ker jih ljudje varujejo za stavbišča in z njimi špekulirajo. Taka zemljišča letos morajo biti obdelana da zadnjega metra in prav na takih zemljiščih, ki doslej niso bila obdelana, bo najbolje uspeval krompir. Če zorjemo n. pr 600 kv. metrov ledine, bomo lahko pridelali najmanj 500 do 600 kg lepega krompirja, kar pač zadostuje za večjo družino za vse leto. Težava je pa z gnojem, zato naj pa vse leto lastniki vrtov in neobdelanih zemljišč zbirajo raznovrstne odpadke za kompost Namesto cvetlic in solate moramo torej letos nasaditi več stročnic, saj so stročnice, predvsem pa grah in fižol najkrepkejšp hrana, ker imajo stročnice največ beljakovin. Ko jeseni pospravimo zgodnji krompir, bomo pa grede zasejali z repo, črno redkvico, zlasti pa tudi z motovilcem in zimsko špinačo. Slovenj Gradec Naš predsednik in minister dr. Franc Kulovcc obišče Slovenjgradec in Šoštanj v soboto in nedeljo, dne 22. in 23. t. m. V Slovenjgradec prispe v soboto zvečer z bivšim ministrom g. Fr Snojem ter bo sprejem okrog pol 7 pred mestno občino oz. pred župniščem. V nedeljo ob 9 dofioldne bo v društveni dvorani Stari trg širša seja odbornikov in zaupnikov JRZ in MJRZ za okraja Slovenjgradec in Dravograd. Popoldne ob pol 3 pa bo širša seja odbornikev in zaupnikov JRZ in MJRZ za šoštanj- Akademija F0 in DK Kot vsako leto sta FO in DK tudi letos priredila atradicionalno akademijo na praznik sv. Jožefa, v kateri hoče naša mladina širši javnosti predstaviti us|)che svojega dela in |io-kazati smernice in cilje, po katerih uravnava svoje življenje po načelu: Bogu iu domovini. Občinstvo je veliko dvorano Ljudske posojilnice napolnilo do zadnjega kotička. Akademije so se tudi udeležili številni odličniki: senator Mihelčič, župan dr. Voršič, okrajni načelnik dr. Zobec, poveljnik celjskega vojnega okrožja polkovnik Časku in drugi. Sodelovala je vojaška godba, ki je kot prvo točko s|x>reda odigrala državno himno. Nastopili so mladci z gibalnimi vajami, gojenke s pestrim rajanjem. Člani so na konju in jio/.neje na bradlji in na drogu pokazali veliko spretnosti in izurjenosti ter so bili vseskozi nagrajeni z burnimi aplavzi. Ljubke so bile proste vaje naraščajnikov, nastop dijakov — janičarjev in ponovno rajanje gojenk. Zelo le|>a in prisrčna je bila točka članic: Slovensko dekle govori in poje, prav tako simbolična vuja članov in nastop naših naj-mluj.šili: Na (jorenjskem je fletno. Šc enkrat so nastopili mladci s točko: Na gredi in za zaključek se je spet pokazal naš mladi naraščaj kot: Vojaki — korenjaki. Slavnostni govor jc imel predsednik FO Tone Vrabl. Govoril je o delu in ciljih slovenske mladine, ki si v naših Prosvetnih domovih uri in vzgaja duha in telo in ji je vsebina njenega življenja le eno: Bog in domovina. Spored akademije je bil zelo pester in vse točke so bile nagrajene z živahnimi aplavzi. * c -f- Frančiška Likarjeva. V celjski porodnišnici je umrla kot žrtev materinstva ga. Frančiška Likarjeva, žena mlinarja, Žagarja in posestnika v Hrenovi pri Novi cerkvi. Izguba skrbne matere in vzorne žene ni zadela samo Likarjeve družine, ampak razžalostila tudi vse prebivalce novocerkovške župnije, kjer so Li- t ski sodni okraj v Slomškovem domu v Šoštanju. Na obeh sejah bosta poročala minister dr. Fr. Kulovec in predsednik »Prevoda« g. Fr. Snoj. Kratko poročilo o tisku bo imel tudi tajnik JRZ g. Marko Kranjc. Ker je to !e širša seja, ne pa javno zborovanje, je dovoljen vstop v dvorano samo članom odbora in zaupnikom, ki se bodo izkazali s pismenim vabilom, katerega morajo pri vhodu oddati. Brez vabila vstop ne bo dovoljen. Koroška Bela Smuške tekme F. O. na Koroški Beli. V soboto, dne 15. marca je priredil F. O. smuške tekme v »Alpski kombinaciji«; vršile so se na »Olažarie-vem rovtu Proga je bila v gornjem, gozdnatem delu zelo težka, kar je povzročilo več hudih padcev. Proga je bila dolga 1500 m z višinsko razliko 250 metrov. Točno ob 16.30 je spustil starter br. Jože Brtoncelj prvega tekmovalca. Progo so prevozili: 1. Kolman Franc 1.12.6, 2. Žabkar Jože 1.15.1, 3. Markež Ivan. — Nato se je vršil slalom, čigar rezultati so: 1. Žabkar Jože s časom 1.45, 2. Omeiner Ivan s časom 2.24.6, 3. Kolman Franc s časom 2.26.1. — V kombinaciji je zmagal Jože Žabkar s 305 točkami in si priboril s tem naslov prvaka FO Koroška Bela. arjevo mamico povsod spoštovali in ljubili. Posebno hudo so prizadeti ljubljeni otroci — osem po številu — ki jih je tako lepo vzgajal* in ljubila, ter mož pokojne, g. Ivan Likar, ki je izgubil svojo verno sodelavko in dobro ženo. Pred dnevi ga je zadela krivica, ki je močno vplivala tudi na njegovo ženo, da je bila popolnoma potrta in obupana. S kruto prizadeto družino, v katero prihajajo naši časopisi, izrekamo ob bridki izgubi naše na jiskrcne jše sožalje! Danes v petek ob 9 dopoldne bomo pokojno mamico položili na župnijskem pokopališču v Novi cerkvi k večnemu počitku. Naj dobra mati v miru počiva in Večni naj ji poplača vse dobro, kar je dobrega storila na tem svetu. c Praznik sv. Jo/.efa v Celju. Celje je tudi letos dostojno proslavilo praznik našega slovenskega zaščitnika — sv. Jožefa. Krasen pomladanski dan je privabil tisoče slovenskega ljudstva k cerkvi sv. Jožefa nad Celjem, ki so prisostvovali cerkveni slovesnosti v tej krasni božjepotni cerkvi. Obrtniki so proslavili praznik svojega patrona in zaščitnika s slovesnostjo v župni cerkvi. Mnogo Cel janov je pohitelo tudi na bližnje griče in hribe in se v božjem pomladanskem soncu nuitžilo svežega zraka. c Včeraj so položili na okoliškem pokopališču k počitku 59-letnega Jožefa Oblaka iz Medloga pri Celju. Pokojnega, ki je utonil blizu levškega mostu, kar smo poročali že v sredo, je spremilo nh zadnji poti mnogo ljudstva. c »O svetovnem nazoru Slovencev« bo govoril pod okriljem Ljudskega vseučilišča v ponedeljek, 24. marca zvečer dr. Josip Mal, ravnatelj Narodnega muzeja iz Ljubljane. c Zn okrajnega podnačclnika v Laškem je imenovan dr. Pavel Schvvah, sin pokojnega celjskega skladatelja dr. Antona Sclnvaba. e Materinsko proslavo priredi Katoliško prosvetno društvo v Celju na Marijin praznik. 25. marca, ob 4 popoldne v dvorani Ljudske posojilnice. c Za prvenstvo šahn v Celjn. Na Jožefovo ie bilo odigrano drugo kolo šahovskega turnirja za prvenstvo Celja. Posamezni rezultati so naslednji: inž. Sajnvic : F. Schneider t :0, Mirnik : Rupar 1:0, C.rašer : Csorgo 1:0, J. Schneider : Fa js remis. Tnvčer : l.orbek t :0, Modic : Gol ja 1:0. Prekinjena pnrti ja iz prvega kola Modič : F ra j 1:0 Po drugem kolu vodita Modic in inž. Sajovic z 2 točkama. c Sredpostni sejem — krnmarski in živinski — bo v soboto v Celju. c Opozarjamo na razglas mestne občine n prodaji okroglega smrekovega lesa iz njenih gozdov na Pcčovniku. KULTURNI OBZORNIK Koncert kvarteta Poltronieri V ponedeljek se nam je predstavil ponovno i znani italijanski kvartet, katerega visoko repro- j duktivno kvaliteto nam je pokazal ie lanski kon- ! cert. Zadnji njegov koncert pa je isto že zvišal. | Le malokdaj se v zgodovini reproduktivne glas- , bene stvariteljnosti primeri, da bi se našli ljudje istih umetniških poustvarjalnih intencij in prežeti z nekim skritim ognjem v iskrenosti do danih umetnin, ki jih po svoji profinjeni kultiviranosti in globinski dojemljivosti najskritejših vrednot utelešajo na svojih godalih, kakor je prav ta skupina štirih muzikov ponovno dokazala na zadnjem koncertu. Kajti takemu muziiiranju je pač treba pripisali najvišje mesto glasbene kulture, za katero bi predstavnika italijanske komorne reproduktivne glasbe zavidal marsikateri drugi narod. Zvočna uravnovešenost tega kvarteta je tako popolna, da si idealnejšo ne moremo predstavljati. Prav tako je ritmično precizna in intonančno čista, kar ji daje možnost za dovršeno skladnost v niuzi-ciranju. Poleg tega sloni njihova poustvarjalna močno v medsebojnem konsenzu in glasbeni poglobljenosti posameznikov; vendar njihov pristen glasbeni instinkt ne dopušča individualizacije, marveč ostaja vse v mejah dane zakonitosti v sebi estetsko zaključenih del. Zato je njihova igra tako plastična, vseskozi estetsko učinkujoča, čudovito lepa, topla in notranje živo dojemljiva, ki poslušalca dvigne v svet najčistejših in človeško naj-iskrenejših glasbenih doživetij Muzika je najne-vidnejša, najnerazumljivejša, a morda najgloblja hčerka vseh umetnosti, lahko dvigne duha do največjih doživetij take lepote, ki je morda še najbližja religioznemu doživetju; to nam je v polni meri pokazal koncert tega kvarteta. Na svojem Mariborsko gledališče: Gostovanje H. Nučiča in Podgorske Za gostovanjem v Ljubljani sta slovenska Zagrebčana Nučič in Podgorska prišla gostovat tudi v Maribor, kamor ju vežejo lepi spomini. Nastopila sta tudi tu z Begovičevo igro »Brez tretjega«. Njun nastopi je bil velik praznik za naše gledališče. A praznik sta doživela ob svojem nastopu | tudi oba umetnika, saj sta delovala svoj čas na mariborskem odru in mu stala ob pričetku delovanja ob strani. Prav Nučič je bil tisti, ki je ob prevratu po osvobojenju ustanovil mariborsko gledališče. Zato je bilo umestno, da se je prav mariborsko gledališče s polno slovesnostjo spomnilo štiridesetletnega igralskega jubileja svojega ustanovitelja. Upravnik, igralci, režiserji, Umetniški klub in Dramatsko društvo so mu ob premieri. ob prvem gostovanju, dne 15. marca, poklonili mnogo lepih vencev in se ga v pozdravnih govorih spomnili kot umetnika, tovariša in ustanovitelja gledališča. Begovičeva igra je dramatsko spretno pisana, in niti ne da, da bi človek takoj dojel njene miselne nedodelanosti in psihološke šibkosti. Oseba, kakor jo Begovič predstavlja v možu, je psihološko gotovo patologični tip, toda ob tem izgublja svojo dramatsko tragičnost. (Nerazumljiva, umetno skonstruirana in nenaravna, če necelo nemogoča je ona sprememba, ki jo povzroči s sedmerimi pečati zapečateno pismo tasta, ki je umrl pred dvema letoma. Kakšne »garancije« more dati o svoji hčeri star človek, je pač več kot vprašanje.) Tragična je pač oseba žene, kolikor ni ostalo nepojasnjeno njeno osemletno vdovstvo. Pri igranju pa smo doživeli dvoje umetnikov. Nučič je z mladostnim ognjem, morda celo preširoko in preglasno, podal surovega ljubosumne-ža. Doživeli smo ob njem polnost umetniškega oblikovalca. Še močnejša je bila Vika Podgorska, močnejša, ker je bila tako preprosto naravna in s tem osvajajoča. Glede prevoda bi pripomnil, da je bilo v njeni mnogo tujk. Morda so hotele podajati zagrebško meščansko in izobražensko narečje, toda nič bi ne bilo škode, če bi bile poslovenjene. — Smolej Viktor. (as št. 3—4 Zadnja dvojna številka »Časa« prinaša na uvodnem mestu spominske besede In memorandum pokojnega dr. Antona Korošca, ki jih je napisal njegov tovariš in sobojevnik dr. Josip Hoh-njec ter ga postavil pred nas kot politika, vrednega posnemanja in zgleda, »digni ad imitandum«. Prof. dr. Janžekovič je napisal nov članek k današnji situaciji z naslovom Ob odločilni uri. kjer v temperamentnih besedah poudarja potrebo tudi oboroženega nastopa kadar je v nevarnosti vera, svoboda in življenje naroda. Danes je treba premagati slovensko bojazljivost, okrepili narodno zavest in biti pripravljen na odpor in na vojskovanje, če bo treba z geslom: »Roke proč od naše zemlje! Ne damo sel Svoboda nad vse! Rajši smrt kakor suznost!« Toda: Molimo za domovino! Članek je važen za sedanji čas ter pomeni sproščenje v sicer zadržanem molku. — Z bolj filozofskega stališča je vzel problem človeka in vojne filozof dr. A. Trstenjak ter je v nekaj poglavjih razčlenil to pereče poglavje človeške usode. Vojna ni zanj nohtna vrednota ter je vsak povzročitelj te nesreče zločinec. Toda on prav tako tudi ni absolutni pacifist ali zagovornik miru. Absolutni paci-fizem, ki hoče mir tudi za ceno najvišjih vrednot, je v bistvu že materializem in mu nasprotuje idealizem, ki vidi v vojni sirer tragično zgodovinsko nujnost, ki pa mu postane celo osebna dolžnost, kadar je treba braniti višje duhovne vrednote poedinca ali celote. Kakor je ofenzivna vojna zločin, tako je defenzivna dolžnost. Klic po človeku in človečnosti bo rešil človeštvo iz rok vojne, ki vsako pravo srčno kulturo samo po-tvarja in maliči. — Dr. Ciril Žebot slavija v tej številki ob 50 letnici Leonove okrožnice Rerum novarum in ob 10letnici Pijeve Cjuadragesiino anno vprašanje: Ali predstavlja korporativizem samostojno rešitev družabno-Kospodarskena vprašanja — mimo liberalizma in socializma? Razprava, ki jo piše eden naših najboljših mlajših poznavalcev evropskega korporativizma. hoče spričo različnih mnenj o korporativizmu tudi izven marksističnih in liberalnih vrst prinesti novo osvetlitev ter s tem pomagati k raeumevanju zdrave smeri korporativizma. kakor jo je priporočal tudi pokojni dr. Korošec. Z razpravo pritrdilno odgovarja na v naslovu stavljeno vprašanje, prof. dr. Janžekovič v posebnem članku Dolžnosti do naroda pojasnjuje nekatere svoje trditve, ki jih je izrekel v članku Ob odločilni uri. kot ti. pr.: Ali je smrtni greh odpad od naroda? Na podlagi katoliških moralistov in cerkvenih pisateljev ter zdrave pameti prihaja do zaključka, da je odpad od nareda taka podlost, da je v jeziku katoliškega moralista ni mogoče drugače sporedu je imel dela treh skladateljev: Haydna kvartet op. 76. št. 5, Verdija kvartet v e-molu ter Dvorakov kvartet op. 06. Igra Poltronierijeve skupine poteka v smislu linijskega oblikovanja, v estetsko popolnoma odgovarjajočem dinamičnem niansiranju, z globoko muzikalno pojmovnostjo lepo izpeljane fraze, se mestoma zlijejo v čudovito lepo sozvočje vseh instrumentov. Njihovo mu-ziciranje jo vedno gibljivo, gladko in v dani mu-zikalni doslednosti neprestano gradeče. Prav tako negujejo lepoto tona samega. Kakšne barve izvabljajo iz svojih godal. Posebno mehak in nevsiljiv ton prve violine učinkuje toplo, prav tako so bila lepa mesta čela ali žametni zvok viole ter nežna barva druge violine. Vse lo ztiači izredno kvaliteto instrumentov. Najlepše so pač izrazili poleg prvih dveh Dvorakovo delo, ki je bilo na programu tudi najmočnejše po svoji slovanski elementarnosti in gradnji. Izvrstno so izvedli v dodatku tudi De-bussyjev Andantino, liaydnovo Serenado, Čajkov-skega Andante cantabile in Scarlattijev Scherzo. Koncert kvarteta Poltronieri je bil izvanredno doživetje najčistejše glasbene umetnosti in v letošnji sezoni najboljši koncertni večer. Popolnoma pravilno je, da je poslušalstvo opustilo neumestno ploskanje med posameznimi stavki. Sicer pa je bilo zbrano v dvorani naše najelitnejše koncertno občinstvo. Dvorana je bila za ta večer premajhna. Vendar je za komorno glasbo najbolj primerna. Za take koncerte, kakršnega nam je dal omenjeni kvartet, ki spada brezdvomno med prvenstvene svetovne tovrstne korpuse, bo naše prestolnira iinela vedno dovolj smisla in iskrenega priznanja. sil. Na nekem kanadskem letališčn, kjer se vadijo mladi kanadski piloti, se je zgodila nesreča, da je eno letalo zajezdilo drugo. Mladi pilotski uče nec, ki se je hotel spustili na tla, ni opazil, da se je tik pred njim že drug učenec spustil na tla. Kakih 15 m nad zemljo jo drugo letalo zakobalilo prvo in oba aparata sta se zarila drug v drugega. Oba stroja sta poškodovana. Vsaka Nemka mora krmiti imenovati, kakor smrtni greh. — Univ. prof. dr. L. Ehrlirh, ki je že v lanskih številkah napisal nekaj člankov o razvojni teoriji ter predočil njeno sodobno stanje. V sedanji številki se je lotil kritične osvetljave embrinloškega dokaza ter ga razčlenil v nekaj poglavjih ter prišel do zaključka, da se »embrionalni razvoj v vsej svoji neizmerljivi pestrosti po razvojni teoriji kot enostavni formuli ne da jx>jasnili. Oni pojavi embrionalne-ga razvoja, ki so sledovi zgodovinskega razvoja, nakazujejo kvečjemu razvoj v omejenem okviru širše vrste. Biogenetski zakon, ki razlaga embrionalni razvoj splošno kot obnovitev vrstnega razvoja, je v tej obliki znanstveno neutemeljen.« Bogat je Obzornik, kjer je obdelala M. Pivec-Stele novo slovstvo o knjižničarstvu (Badalič, Pir-jevec, Joeckel). V. Novak se vprašuje Kaj bo s slovenskim narodopisjem, kjer začenja vprašanje Etnografskega muzeja ter potrebo sodelovanja tega muzeja, seminarja za narodopis in etnografskega društva za razvoj te doslej pri nas tako zanemarjene discipline. Bogat je oddelek ocen, kjer so ocenjene: Ušeničnik Spisi (dr. Trstenjak), Cajnkar Oče naš (J. K.), Plus-Fajdiga: Izžarevaj-mo Kristusa (J. F), dr. Dolenc: Gorske bukve (dr. Bezjak), Spominski zbornik Slovenije (B. L.). Levstik: Besede Slovencem (J. G.), Puš: Kmečki stan (J. G.), Koledar družbe sv. Mohorja (L. S.), Verne: Južna zvezda (L. S.), Cajnkar: V planinah (S. L.), Meško: Mladim srcem IV. (S. L.), Jalen: Prividi (V. N.), Žepne zbirke slovenskih pesnikov (L. S.), Kranjec: Povest o dobrih ljudeh (Pregel), Pahor: Matija Gorjan (Pregelj), O. Schneider: V om Priestertum der Frau (M. P. S.). — V zapiskih polemizira univ. prof. dr. Gosar s postavljenim vprašanjem pri nas o družinskih mezdah in njihovih utemeljitvah v modernem gospodarstvu. — Prof. Janžekovič se spominja umrlejra francoskega filozofa Bergsona. Za konec pa J. F. citira nekaj Slomškovih izrekov (iz znane pridige g največ) o slovenstvu, ljubezni do domovine ter odpadu od domovine, kar daie člankom prof. Jan-žekoviča že slovensko katoliško zgodovinsko resonanco. — Ta dvojna številka »Casa» je vsekakor zelo bogata. Cerkveni glasbenik 1941, št. 1—2, je izšel s sledečo vsebino: Poročilo o XXIV. občnem zboru Cecilijanskega društva za ljubljansko škofijo v Ljubljani, dne 5. novembra 1940; Pregled slovenske cerkvene glasbe — Riharjev glasbeni stavek (dr. Anton Dolinar); Na koru — k umevanju cerkvene glasbe (dr. Alojzij Merhar); Končne opazke o Petelini h-Gallusih (Jožef Zazula); Misli nestrokovnjaka o cerkvenem petju (Janez Kalan); t Profesor Ivan Mercina (Alojzij Kralj); Kako je z jeklenimi zvonovi (Zvonoljub); »Unikum, imi-kum« (F K.); Organistovske zadeve; Koncertna poročila (Stanko Premrl); V Oglasniku za cerkveno in svetno glasbo so ocenjene sledeče skladbe: Kraljici miru, osem Marijinih pesmi, zložil Franc Premrl (M. Tome), »Lesica«, narodna pesem, zložil Josip Kenda (M. Tome), Armonie di Natale, zbirka petih pastoral za orgle, izdalo založništvo Car-rara, Bergamo v Italiji; »Pastir.čki na paši«, 11 božičnih ljudskih pesmi, zapisal in uredil France Cigan; Razne vesti; med »To in ono« je pojasnjen izvor božične pesmi »Glej zvezdice božje« (Stanko Premrl). — V glasbeni prilogi (8 strani) je objavljen Matija Tomčev mešani zbor z orglami »Pozdrav novim orglaui«, Stanka Premrlovo Darovanje za en glas iti vmesni mešani zbor ter dr. France Kimovčev moški zbor »Zdrava morska Zvezda«. Posamezni izvodi glasbene priloge se dobe v upravi »Cerkvenega glasbenika«, Šemeniška ul. 2 (stolno župnišče, II. nadstropje) po 2 din izvod, l.ist stane celoletno 40 din, za dijake 25 din, za inozemstvo 60 din. Uredništvo se nahaja v Ljubljani, Zarnikova ulica 12. St. Premrl: 10 mladinskih pesmi s klavirjem. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 30 din. Lejx> tiskana zbirka bo nudila mladinskim zborom novo gradivo za učenje. Otroški, osnovnošolski in srednješolski zbori dobijo svoj delež. Dve pesmi sta enoglasni, zelo lahki. (Št. 10 je celo za prav majhne primerna. Le pri podobnosti med začetkom in koncem bo treba temeljito zabičati, da se z mesecem tudi glas »vzdiguje«. Take male spremembe so za raztresene paglavč ke trd oreh, posebno ker bodo namesto »dc silili v »c«.) Ostale pesmi so dvoglasne, lahke. Nekoliko težja bo št. 5 in 8 (triglasna). Toda za uglajene zliore bo hvaležna vaja v poslopih in kromatiki. V vseh skladbicah je g. skladatelj zabrenkal na domačo struno, ki jo ubere, kadar se razneži. Saj se lepa »Rože za Marijo* več, let ponavlja pri mla dinskih prireditvah; prav je, da je ponatisnjena. Besedila so res pesniška in zvočna: S. Sardenko, M. Kunčič, M. Simončič. Utva, K. Širok, Smilja-nič). Klavirski del je precej samostojen, lahek in srednje težak. Lepo zbirko mladinskim zborom pa tudi solistom prijioročamo. L. M Oceno »Slovenca« Hrvatske enciklopedije ie prinesel v celotnem prevodu hrvatski list ^Obzor* v svojem kulturnem oddelku, kjer je jx>ročai njej dr I. Esih. Romunska pisateljica Marija Gorgescu, ki se je delj časa mudila na Nemškem, popisuje svoje bivanje med Nemci ter pripoveduje med drugim tudi tole: Med prvimi vtiski, ki sem jih bila deležna v Nemčiji, jc bil ta, da vse Nemke svinje krmijo... Stanovala sem v penziji, kjer sera kmalu |io svojem prihodu stopila v kuhinjo po cvetlično vazo, ki so mi jo po mojem prihodu v pen-zijo poslali moji prijatelji. V kuhinji pa sem v svoje veliko začudenje na steni zapazila velik lepak, ki je na njcin bil narisan debel pre-šič, pod njim pa je z velikimi rdečimi črkami bilo zapisano: »Rad žrem tole:« Nato je sledila cela vrsta stvari, ki jih imajo svinje rade, od krompirjevih olupkov dalje vse mogoče stvari, ki jih mestna kuhinja sicer vrže med smeti. Pod tem pa je bilo spet deblo natiskano: »Tega pa ne žrem!« In spet je sledila vrsta stvar, ki jih prešič ne mara žreti. Še dobro se spominjam, da so med temi stvarmi, ki jih nrešiči ne marajo, bile zapisane tudi jajčje lupine. Vsa presenečena sem nekaj časa gledala ta lejiak, nekaj časa pa kuharico, nakar sem se oglasila ter vprašala kuharico: »Ali mar gojite svinje kar na balkonu, da bi nas med vojno mogli prehraniti?« Kuharica pa je začela na vso moč klepetati, kaj, tega nisem niti razumela. Ker sem mislila, da se krega nad menoj, sem tiho odprla vrata in odšla. Ko sem se v penziji že precej privadila, sem nekega dne opoldne pri kosilu to zadevo omenila ter dejala: »Prešička, ki ga kuharica krmi, sem že povsod iskala, pa ga nisem nikjer našla, nikjer ga nisem slišala kruliti, niti zaduhala ga nisem. Kje neki ga ima kuharica skritega?« Vsa miza se je na ves glas zasmejala, nakar so mi sosedje to stvar tako-le razložili: »Vi kajpada ne poznate prešiča z označbo E. H. W.; Ne veste, kaj je naš .Ernahrungs hilf\verkschwein'? (Erniihrungshilfswerk bi po slovensko imenovali pomoč za prehrano. Prešič EIIW je torej prešič, ki ga redi pomoč za prehrano.) Naša dobrodelna organizacija, nacionalno socialistično ljudsko skrbstvo — z nemškimi kraticami N. Š. V. — po svojih pitališčih kupuje mlade prešičke. Te prešiče potem krmijo z odpadki in pomijami mestnih gospodinjstev. Odpadke in pomije spravljajo v posebna vedra, ki jih organizacija gospodinjam pošilja na dom. Vsak dan prihaja v hišo odnaša-lec, ki jih polne odnaša ter v velikem ornni-busu odvaža v pitališča, k jer potem -krmijo prešiče. Ker pa mestne ženske nič ne vedo, kako in s čim je treba krmiti prešiče, kaj svinjam ugaja in kaj ne, zato jih o tem pouči lepak, ki ga vsaka kuhinja dobi zastonj v hišo, kakor ste videli.« Ko so svinje v pitališčih dovolj rejene, jih prodado. Z izkupičkom pa potem vzdržujejo domovi omenjenega nacionalističnega skrbstva, posebno organizacijo »Mati in otrok«, to so kamor za nekaj tednov na leto lahko hodijo mlade matere z otrokom na počitnice. ŠPORT Nogomet o prazniku V LJUBLJANI: Ljubljana : Hermes 4 : 1, Ljubljana II. : Hermes II. 3 : 0; igrišče stadiona 2SK Hermesa, sodnik g. Pušenjak. Jadran : Mladika 2 : 1. Svoboda jun. : Mladika jun. 5 : 0. V ZAGREBU: Concordia : Železničar 2 : 1. Gradjanski : Sašk 6 : 1. V SPLITU: Hajduk : Split 9 : 0. V VARA2DINU: Slavija : Hašk 4 : 2. V OSJEKU: Bačka : Slavija 3 : 2. Ljubljana : Redarstveni SK (Zagreb) Za zaključek prijateljskih tekem bo Ljubljana jx>stregla športnemu občinstvu s klubom, ki ne zveni po svojem imenu. Ker se ji ni posrečilo pridobiti Haška za odškodnino, ki bi jo zmogla plačati, z oziroma na obisk take tekme, ji ni preostalo drugega, kot da sprejme zagrebško moštvo SK Redarstveni. Nedeljski gost nima ligaške legitimacije, toda slovi po borbenosti in solidnem nogometnem znanju. Eno drži — našim fantom bo trd oreh. Ze danes lahko povemo, če ne bodo stvari vzeli resno, bodo v nedeljo doživeli grdo razočaranje. Nedeljski nogometni program se bo začel ob 14.30 s predteknio rezerv Ljubljane in Marsa. Začetek glavne tekme je določen ob 16. Hajduk — prvak Hrvaške lige S svojo zadnjo tekmo, ki mu je prinesla zmago 9 : 0 nad lokalnim nasprotnikom Splitom, je [jostal proti pričakovanju prvak Hrvatske lige — splitski Hajduk. V lanskem letu še ni mnogo kazalo na to, da se bo Hajduk spet potisnil na čelo hrvaških klubov. Letos pa je oživel in kar namah skočil, naprej. Zdi se, da bodo Splitčani še imeli svojo veliko besedo v letošnjem ožjem tekmovanju za državno prvenstvo. Končno stanje na tabeli Hrvaške lige je sledeče: Hajduk Gradjanski Concordia Hašk Split Varaždin Sašk Železničar Slavija (O) Bačka V srbski marca. Tabela Srbske lige Do zadnjega kola v Srbski ligi, ki bo zaključila svoje delo šele 30. t. m,, ker bo prihodnja nedelja posvečena meddržavnemu boju med tremi postavami Madžarske in Jugoslavije — je stanje na tabeli Srbski lige naslednje: naslednji močni klubi: BSK, Jugoslavija, Jedinstvo, Žak (ali pa Vojvodina, ali pa celo sodelovali »tja, jvuinonv/) v *" r ' "J -------'--- i Bata), Gradjanski, Hajduk in Concordia ter naša Ljubljana. Bomo videli, kako se bo naš ligaš letos držal, ko bo prišel med res samo najboljše. Švicarsko prvenstvo 1. Lugano 13 10 i 2 34 12 21 2. Young Boys 12 9 i 2 38 8 19 3. Grenchen 12 5 6 1 23 12 16 4. Lausanne 12 7 1 4 15 9 15 5. Grasshoppers 12 6 3 3 22 16 15 6. Servette 13 6 3 4 25 21 15 7. Nordstern 12 6 1 5 23 25 13 8. YoungFellows 13 4 3 6 17 19 11 9. Biel 13 3 3 7 18 27 9 10. Luzern 11 1 2 8 8 30 4 11. Chaux-de-Fons 9 1 1 7 12 30 3 12. St. Galen 12 1 1 10 13 39 3 Vesti športnih zvez, klubov in društev 18 14 3 1 75:17 31 17 11 6 0 74:16 28 18 13 2 3 62:22 28 18 7 6 5 42:32 20 18 6 4 8 21:50 16 18 6 3 9 31:49 15 18 5 3 10 17:44 13 18 2 6 16 20:43 10 17 3 3 11 23:53 9 18 2 4 12 30:58 8 ligi pa bodo zadnje tekme dne 30. BSK Jugoslavija Jedinstvo ŽAK Vojvodina Bata Jugoslavija Gradjanski Slavija (J) B avija ASK 17 14 2 1 62:17 30 17 10 4 3 40:21 24 17 8 2 7 20:21 18 17 7 4 6 32:39 19 17 6 5 6 33:28 17 17 8 1 8 38:32 17 17 7 2 8 27:40 16 17 5 4 8 24:37 14 17 2 6 9 34:40 10 17 1 4 12 21:56 6 ( 4) (10) (16) (16) (IV) (17) (20) (24) (28) V Srbski ligi se je BSK vsidral že pred časom tako trdno na vrh tabele, da ga od tam že dolgo časa ni mogel nihče pregnati. Za njim je Jugoslavija, njegov večni, pa nesrečni in malo uspešni ri-val — kar celih šest točk je letos zadaj. Aprila pa se bo vnelo kolo užjega uižav-• nega prvenstva, v katerem bodo po vsem videzu SK Planina, lahkoatletska sekcija. Vsem tekačem priporočamo udeležbo v teku čez drn in strn, ki ga priredi SK Ilirija v nedeljo, 23. marca, ob 11. dopoldne. Zbirališče eno uro pred pričet-kom tekmovanja v garderobah na teniškem igrišču pod Cekinovim gradom. — Danes ob 20. redna odborova seja v Rokodelskem domu. Vsi in točno. ZFO III. orodno prvenstvo ZFO na Jesenicah Letošnje orodne tekme za prvenstvo Zveze fantovskih odsekov bodo v dneh 29. in 30. marca na Jesenicah Novost v letošnjem tekmovanju je uvedba dveh razredov, s čimer je omogočeno sodelovanje tudi tekmovalcem, ki so na stopnji višjega oddelka. Tekmovanje bo s tem samo pridobilo, saj so vaje višjega oddelka že na tako visoki stopnji, da je veselje gledati tekmovalce, ki jih lepo izvajajo. Poleg tega pa bodo ti tekmovalci izvajali svoje poljubne vaje ki ne zastajajo dosti za onimi iz prvega razreda. Višek letošnjega tekmovanja bodo tvorile seveda vaje prvega razreda, saj so že obvezne vaje na olimpijski višini. Poljubne vaje bodo pa tudi sedaj — kakor vedno — vzbudile največje zanimanje. Podrobneie o teh tekmah in o akademiji, ki bo v nedeljo 30 marca popoldne, bomo ie poročali. Zaenkrat opozarjamo vse prijatelje lepe gimnastike in vrhunske orodne telovadbe, da ne zamudijo prilike ogledati si naših najboljših mojstrov, ki bodo zlasti v nedeljo popoldne pokazali svoje sposobnosti v poljubnih vajah. Dvoboj FO Št. Vid : FO Sp. Šiška 6:5 v namiznem tenisu. Na praznik sv. Jožefa se j eT vršil v šentviški meščanski šoli dvoboj v namiznem tenisu med gornjima nasprotnikoma. Šiško so zastopali Lipar, Sedej in Podbevšek, Št. Vid pa brata Ermana, Trampuš in Hladnik. šiškarji so se izkazali kot enakovreden nasprotnik in so izgubili predvsem zaradi sreče in večje rutine šentvidčanov. Tekma je do konca potekala v pravem prvenstvenem duhu, končno pa so pravili zmago domačini z zelo tesnim rezultatom. Single se je končal z rezultatom 5:4 v korist Št. Vida, double pa neodločeno 1:1. Razveseljivo je dejstvo, da se je v naši mladinski organizaciji začel vedno bolj uveljavljati tudi namizni tenis. Želeti pa bi bilo, da bi se tudi drugi odseki vrgli na to lepo. zanimivo in zabavno športno panogo in prirejali take in podobna tekme. ZDK Telovadni odbor vabi članice - telovadkinje ljubljanskih krožkov, da pridejo v nedeljo, dne 23. marca, ob pol 6. zvečer na Stadion h kratkem razgovoru glede ielošnjega nastopa. Ob siabem vremenu sestanek odpade.