Sploine vesti. V RAZCIŠČENJE RAZMERJA MED OR= GANIZACIJO IN UČITELJSKO TISKAR^ NO. Tovariš z dežele nam ipiše: Odločen korak poverjeništva, da razči« sti razmerje do Učiteijske tiskarne, smo toplo pozdravili. Imeli srtno vtis, da razmerje ni zdravo in občutek, da se preveč favori* zira 'tiskarsko podjetje, in sicer često na škodo organizacije ter interesov učiteljstva. Imeli smo tudi občutek, da je bilo delo za tiskarsko podjetje vedno le prvo, in kot drugovrstno je šele za tem prišlo v poštev delo za organizacijo in delo za naloge, ki bi se ¦imele izvršiti v dobrobit vsega učitelj* stva. Izgledalo je, kakor bi vse učiteljstvio moralo služiti tej gospodarski ustanovi ter trositi svoje sile le za povzdigo nje in ne, da mora »učiteljsko« tiskarsklo podjetje služiti vsemu učiteljstvu, za realizacijo socialno go-. spodarskih nalog učiteljstva. Pri tem se mi zdi, da smo izgubili kris tični duh in se je učiteljstvo preveč tiralo do tega, da mora hvaliti vse, kar je izhajalo od te institucije. S tem je padal v članstvu smisel za zdravo in dobro kritiko. Pa še na drugem polju so se pokazale zle posledice tega razmerja! Tiskarsko piod= jetje je veljalo napram orgainizaciji kot njen velik dobrotnik. Po vojni so upravniki ka^ zali visoke odpise pri naših orgarrizačnih — tako visoko pasivnih listih. Vse te dobrote pa so bile organizaciji faktično le v škodo. Članstvo je zaradi tega, ker se je zanašalo na te odpise, izgubljalo na svoji moralni sili in na svoji samostojnosti. Nadzorstvo se ni poglabljalo v dovoljni meri v naloge popol^ ne osamosvojitve in samostojnosti organi= zacije. Danes lahlko smelo trdimo, da bi tudi zadnja afera izostala, ako bi ne bilo zaslom* be tega podjetja v ozadju. Šele sedaj dobiva organizacija svojo moralno silo nazaj, ko se je postavila na lastne noge. Zaupanje v članstvu ztopct na= rašča, ker vidi, da organizacija sprdti krije vse svoje obveznosti in so vsi listi aktivni. Tesna vez, posebno pa, ker je imelo po= verjeništvo sv/oj sedež v tiskarmškem pod^ jetju, je med članstvo vzbujalo videz, ka* kor da je to vse eno. Vedno pa je med članstvom obstojal tudi občutek, da velja učiteljstvo in organi* zacija le za priprego podjetju, podjetje pa da služi in je pristopno le izvoljenemu delu učiteljstva. Ko si je novo poverjeništvo nadelo na^ logo, da bo skušalo doseči znižanje zadruž= nih deležev in na to izvesti obvczno člans stvio pri zadrugi ter s tem organizaciji do= biti popolen vpliv na zadrugo, smo računali tudi na ureditev nezdravega razmerja med organizacijo in podjetjem, ter z izboljšanjem razmer. Računali smo, da se s pomočjo vse^ ga učiteljstva izboljšajo tudi gospodarske razmere podjetja, 'katerih posledice je obču= tilo uči'teljstvo pri naročilih. Nismo imeli baš lahkega stališča zbog tega. Učiteljstvo pa je bilo v svoji nadeji va= ra;no! Sedaj šele se je razčistilo, da je bila slutnja učiteljstva upravičena in da tiskar= sko podjetje rri ob sebi umevno dostopno in odprto vsemu učileljstvu. Vsa dobra volja pioverjeništva in vsi njegovi zdravi in lepi načrti so padli v vodo. Razčiščeno je s tem, da hoče odločati in 'ima podjetje služiti le ožjemu krogu poedincev in ne celokupnemu učiteljskemu stanu. Opnoščeni smo spon in dvotnov, v katerih smo živeli dolgo vrsto let. Poverjenis štvu, ki nas je teh oprostilo, smo hvaležni. Odločne korake pozdraviljamo, ker vemo, da so potrebni in v korist moralni sili orga^ nizacije. Naše zaupanje do organizacije s tem le narašča, ker vidimo, da sc je posta^ vila v nesebičmo službo za dobrobit vsega učiteljstva ter ne pusti prezirati nikogar. Moralne sile stanu so ji več od materijalnih. To kaže zdravo jedro organizacije za bodočs noslt! Pri nas si je s tem pridobila lorganiza« cija simpatije in zaupanje, ki bode močnejše in trajnejše, kakor vse materijalne koristi, ki bi jih imela od tujega podjetja, čeprav nosi učiteljsko ime. Vesel sem, da se je razčistilo tudi to vprašanje 'in da smo preliomili tudi v tem oziru z vsem nezdravim iz prelteklosti ter odslej ne bomo tehtali samo materijalnih koristi, ampak tudi moralno stran pri svojih korakih in svtojem delu. — SEJA ŠIRJEGA SOSVETA UJU — POVERJENIŠTVO LJUBLJANA 27. XI. 1927. Dne 27. novembra 1927 se vrši seja širjega sosveta UJU — poven jeništv® Ljubljana v deški osnovni šoli v Celju ob 10. uri po že objavljenem dnevnem redu. Ker so sporočili nekateri predsedniki, da se vrše ta dan občinske volitve po njih okrajih, bomo razprav; Ijali najprej manj važne zadeve, po dohodu vlaka ob 11. uri pa ostale. Zaradi važnega dnevnega reda pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Iz Ljubljane se odpeljemo ob 7'43. — U J U — pover« j e ni štv o Ljubljana. — Učiteljska zborovanja. Prosvetno mi« nistrstvo je izdalo sledeči odlok: Z ozirom na interes šole in pa, da se spremeni odlok ministrstva prsvete O. N. br. 30.780 z dne 2. junija 1925, na podlagi katerega so opro* ščend pouka učitelji, ki se udeležijo zboro* va.nj okrajnih učiteljskih društev ter na pod* lagi čl. 110. uradniškega zakona, je odločil g. minister prosvete z odlokom pod O. N. br. 41.563 z dne 19. oktobra 1927, da se omenjeni odlok prosvetnega ministrstva spre« meni in se sedaj glasi: Učiteljskim društvom in Udruženjen), ki so oblastno priznana, se dovoljuje, da smejo vsaka dva meseca porabiti po en šolski dan lza svoja zborovanja, ako se na teh vrši predavanje v svrho spo* polnjevanja učiteljske izobrazbe. Udeleženci zborovanj so za ta dan oproščeni pouka. Za zborovanja pa naj se uporabljajo v prvi vrsti nedelje in prazniki. Ravno tako so na ta dan pouka prosti vsi oni učitelji, ki na tem zborovanju predavajo, čeravno niso člani dotičnega društva. — Glavmi funkci* jonarji pdkrajinskih sekcij učiteljskih Udrus ženj so poleg tega oproščeni pouka vsako šolsko leto tri dni v organizacijske svrhe. Šolski upravitelji morajo pravočasno obve* stiti šolskega nadzornika o udeležencih zbo= rovanj in o dopustu omenjenih funkcijonar« jev, ki morajo prinesti šolskemu upravitelju potrdilo, da so bild v resnici na zborovanju ali konferenci. — Vsaka zloraba te olajšave se kaznuje po disciplins^kih predpisih. — Mi* nister prosvete: Dr. Kosta K.umanudi 1. r. — Ali smo naprednjaki ali ostanemo še nadalje nazadnjaki? Tovariš z dežele piše: V zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« ste nam pisali od srca. Ali naj se res samo učiteljski stan deli tudi pri stanovskem delu po političnem prepričanju? Skrajni čas je že bil, da smo enkrat jenjali z nesrečno gonjo Slomškarjev in ne*Slomškarjev. Od vsega tega boja so imeli le drugi profite. Hvala Bogu, da so se našli enkrat neustra« šeni tovariši, ki so pričeli podirati te poli* tično strankarske zidove med ¦učiteljstvom. Kaj smo imeli od tega boja? Ali je s tem napredoval naš stan? Ali je napredovala šola? Kakor sem rekel: Hvala Bogu da so se našH na obeh straneh pametni ljudje. ki so v korist nas vseh zedinili oba nasprotujoča si tabora. Ali je oni, ki fooče še nadalje deliti učiteljski stan po strankarstvu — pravi na^ prednjak? Ali ni to v današnji dobi, kp bi vse učiteljstvo moralo skupno delati za po* vzdigo stanu in šole — največji nazadnjak? Ali ti ljudje ne vidijo, da delujejo vsi drugi stanovi pri stanovskem in strokovnem delu skupno, brez ozira na politično prepričanje. AH so slepi? Če so pošteni tovariši, če so dobri tovariši, če so zavedni tovariši, če so delovni tovariši — to je prvo vprašanje pri presojanju sotovarišev; ne pa, če so Slom= škarji ali »naprednjaki«? Če so sposobni in če bodo upoštevall želje, ki jih poda učitelj^ stvo potom organizacije — to je kriterij za presojo imenovanj; ne pa, če je Slomškar ali ni? Kdor deli še danes učiteljstvo po strankarstvu, je največji reakcionarec, na? zadnjak. Le krepko naprej v boju za pamet in svobodo našega stanu! — LIKVIDACIJA TVORNICE UČIL IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN V LJUBLJANl. Opozarjamo na VII. redni občni zbor Tvornice učil in šolskih pot trebščin, ki bo v soboto, dne 26. t. m. ob 16. uri v načelstveni sobi Učiteljske tu skavne. Z ozirom na 4. točka dnevnega reda — razdružitev z ad r u ge — prosimo, da se tega občnega zbora za* nesljivo udeležijo vsi zadružniki. — U p r av ni sv et. — »Razdiralci — vstran!« Pod tem na= slovom zavrača »Naš Glas« v 32. številki v uvodniku insinuacije »Edinstva« proti Zvezi državnih nameščencev. Članek konča slede* če: »Po zapadnoevropejskem mišljenju do« volj kara'kterizira to dejanje »Edinstvto« in družbo okoli njega in tudi oprošča »Naš Glas«, glasilo preko 9000 organiziranih dr» žaVnih nameščencev, vsake nadaljnje pole« mike ž njim.« — Uredbo o šolskih odborih dovršuje prosvetni svet. V njej so tudi odredbe po specialnem 'zakonu glede drv in stanovanja za učiteljstvo v vsej državi. — Opozarjamo tovariše(ice) <na inserat lekarne BAHOVEC, ki jo toplo priporoča= mo. ¦— Enako naj se tovariSice in tovariši ozirajo pri nakupu in naročilih na tvrdke, ki inserirajo v »Učiteljskem Tovarišu«. — Učiteljišča. V Beogradu je bil dne 15. t. m. v Učiteljskem diomu sestaoek Iz^ vršnega odbora UJU in odbora poverjeni^ štva Beograd s profe&Oirji učiteljišč, oblast* nim šolskim nadzornikom dr. Milademovičem in inspektorjem dr. Krstičem. Na tem sestanku so se pretresala neka načelna vpra= šanja v projektu za učiteljišča. Projekt za= kona za učiteljišča izdeluje sedaj posebna komisija. Druga komisija izdeluje prosvettni pnogram za našo državo. — Zakon o narodnih šolah bo v krat» kem predložen Narodni skupščini v spre= jetje. Prej pride še pred ministrskd svet. Načrt je oni, ki ga je predložil bivši minigter prosvete Trifunovič zadnji Narodni skupščini. — Izid volitev v oblastno disciplinsko sodišče v mariborski oblasti. Izvoljeni so bili: Hren Anton, Rode Silvester, Skala An* ton, Cibic Karel, Grčar Viktor, Ipavec Vo= jeslav, Jordan Ivan, Malenšek Josip, Lovše Ivan, Karrvičnik Hinko, Majcen Mirko, Ko* žuh Mirko, Klemenčič Josip, Alt Aleksan* der, Kutin Josip, Cvetko Fran, Loparnik Peter, Petrič Ludovik, Bratoš Fran, Lukman Ivan, Arko Lavoslav in Vranc Ernest. — Iz tega je razvidno, da se je volilo zelo disci« pldnirano in so bili kandidati postavljeni od poverjeništva UJLJ izvoljeni s kompaktno večino. Povprečno je pri vsakem srezu raz= cepljenih priblično 5—8 glasov in priliono toliko glasovnic je bilo praznih. — Pač pa se ni držalo navodil poverjeništva UJU šo= štanjsko in slovenjgraško učiteljsko društvo ter je volilo kandidata drugega sreza, češ, da ona dva bolj poznata in bosta lažje za.stopala njihove člane, ker poznata razmere. Kakor da bi bild sreski kandidati tudi s r •: zk i zastopniki v disciplinskem sodišču. Zastopmki se vendar pri vsakem slučaju i v: i r e b a j o. Vsled samovoljnega postopanja teh dveh društev je tudi izVoljenih samo 22 mesto 24 zastopnikov. — Mariborska prosvetna uprava je iz= vedla statistiko osnovnošolskih učencev. Pregled sicer še ni izdelan končno, vendar se kaže, da ima kakih 20 razredov premalo število učenccv, približno toliko pa prcveč (celo nad 70 nekateri razredi!). Zato se na* merava še med letom to nepravilno razmer= je izravnati. — Premestitev Marije Rantove iz Škofje Loke v Št. Vid. Učiteljska lorganizacija si je nadela nalogo braniti in ščititi pravice vsega učiteljstva, ne oziraje se na njcgovo organizačno ali politično pripadnost. Dasi nam je znano, da tov. M. Rantova ni čla* •nica naše organizacije, smo napravili tudi zanjo, kakor za vse prizadete, na pristojnih mestih potrebne kora'ke. Ddbili smo sledeče pojasnilo in utemeljitev njene prestave: Učiteljica M. Rantova, ki ima 17 službenih let, je bila nameščena na deško osnovno šolo v Škofjo Loko po razpisu. Ko je nastopil službo na deški osnovni šoli v Škofji Loki učitelj G. J., je bila postavljena v zmislu odloka ministrstva prosvete O. N. br. 38.489 točka V. učiteljica Rantova kot nadštevilna na razpoloženje, ker je bil prosvetni odde* lek v Ljubljani mnenja, da nft more staviti moške učne osebe na deški osnovni šoli v Skofji Laki na razpoloženje ker je število učiteljic na tej šoli preveliko. Ženske učne <osebe na tej šoli so še: A. P., ki ima 19 služ= benih let, je službovala na težkih službenih mestih in ob prevratu 3 leta na Koroškem. A. M. je na tej šoli najstarejša. V. H.=B. ima 11 službenih let, je pa poročena z R. H , učiteljem na isti šoli in jo iz rodbinskih ozi* rov nd bilo mogoče staviti na razpoloženje in predlagati za premestitev. T. J. ima 22 službenih let. E. W. kot spec. učiteljica za srbahrvaščino ne pride v poštev. Iz predlo> ženih podatkov je razviden položaj in go= tovo je, da bi se bila vsaka učna oseba, ki bi bila prestavljena, pritožila. Gospod pro* svetni inspektor je dalje pojasnil, da se je Marija Rantova izjavila, potem ko je bila stavljena na razpoloženje da bi bila z na= mestitvijo na osnovni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano popolnoma zadovoljna. Po izvr* šenem imenovanju bi se 'bila dovolila na prošnjo tudi zamenjava, da bi bi!a šla v Št. Vdd neka druga učiteljica iz Škofje Loke, ki je to želela. Zakaj ni bila zadevna prošnja predložena, ni pojasnjeno. To so dejstva, ki so nam bila predočena pri jntervenciji v pri= log tovarišice Rantove. Ako bi ne bili izzva* ni bi tega ne bili niti iznesli. Pri tej priliki pa moramo ponovno povdariti, da bi se bilo ukinjenje razredov in razvrstitev priza* detih učiteljev in učiteljic vse boljše izvedl'0, če bi bil rok za izvršitev gori omenjenega ministrskega ukaza podaljšan po našem na* svetu, kd smo ga iznesli v »Učit. Tovarišu«, vsaj do konca 'oktobra. Ker so bili na mnogih šolah zopet vzpostavljeni že ukinjeni raz« redi, bi bilo ostalo lahko več učiteljev na svojih prvotnih službenih mestih ne bilo bi nepotrebnega razburjenja med učitelji in še 'bolj nepotrebnega preseljevanja. — Deputacija šolskih upraviteljev pri prosvetnem šefu g. dr. K. Capudru. Na zbo« rovanju šolskdh upraviteljev izvoljeni odbor je imel dne 5. novembra t. 1. prvo sejo, na kateri se je konstituiral. Predsednikom je bil izvoljen tov. I. Štrukelj, tajnikom pa tov. Iv. Štupica. Na prvi seji se je pričelo delo na uredbi o krajevirih šolskih odborih, ki naj se vsled inedostatkov poprav.i in spremeni. Zelo temeljito se je razpravljalo o členu 7., točki f in s. Ker je eden članov iznesel, da so bili v kamniškem okraju v nekaterih proračunih krajevndh šolskih odborov postavke za na= grado šolskim upraviteljem črtane, je blla sklenjena deputacija k prosvetnemu šefu. V deputaciji izvoljeni člani: Štrukelj, Stupica, Polak, Grad, Arigler in p.overjenik Skulj so se oglasili dne 9. t. m. pri prosvetnem šefu ter ob tej priliki ugotovili, da zadevne infor« macije niso bile točne. Te postavke, ako so bile vnešene v proračun, niso bile črtane ,in tudd ne bodo. Predsednik Štrukelj je izročil gospodu šefu vseh 16 predlogov, sprejetih na anketi pov. UJU šolskih upraviteljev in se je o vsakem predlogu razpravljalo. Iz :od« govorov gospoda šefa je vsak deputant uvi= del njegovo naklonjenost do uciteljstva v mejah zakonitih možnosti. Po dveurnih raz* pravah so deputanti zadovoljni odšli in še isti dan imeli zopet sejo ter nadaljevali za= početo delo, ki se bode nadaljevalo odslej vsako soboto popoldne ob 3. uri, dokler ne bode vsa uredba temeljito predelana. Po« zneje bo odsek reševal in izdeloval predloge šolsko upravnega značaja za pov. UJU, ki jih bodo predlagala društva in posamezniki poverjeništvu, oziroma ho imel v evidenci aktualna vprašanja pravnega značaja ter bo pripravljal za poverjoništvo predloge in nasvete za ukrepe v tem oziru. — Uredba o spremembah uradniškega zakona. Projekt te uredbe, kakor jo je spo= polnila in spremenila komisija v prosvetnem ministrstvu, je oddalo1 parosvetno ministr* stvo brez vsakih sprememb ministrstva pravde v nadaljno postopanje. — Draganov aparat za geomehaniko je bil v izložbenem oknu Jugoslovanske knjis garne v Ljubljani cel pretekli teden razstav* ljen. Ta aparat je lastna konstrukcija in lastnoročno delo tovariša Antona Dragana, strokovnega učitelja na I. državni deški me= ščanski šoli v Ljubljani. Aparat vsebuje: 1. padalni stroj po Ativoodu s sekundnim nihalom, električnim zvoncem in samodelnim prožilom, 2. peresni silomer, rabljiv tudi kot peresna tehtnica, 3. aparat za sestavljanje sil — aparat sam pokaže rezultanto, 4. vzvod — ročice komponent je mogoče direktno od^ meriti in izvajati oziroma dokazati stavek o vrtilnih momentih, 5. strmina in 6. trodelno matematiško nihalo. Vsi ti aparati se, ko se rabijo, pritrjajo na leseno trinožno stojalo v obiiki okvirja ki je iz prekuhane bukve, 120 cm visok in 50 cm iširok. Stojalo stoji na treh vijakih, s katerimi se regulira vertikab nost okvirja. Dosedanji aparati: Pichlerjevi, Kosmosovi i. dr. so povečini leseni in niso tako precizno izdelani kot Draganovi. Zato se razume, da taki aparati ne morejo delo« vati s ta'ko točnostjo kot ti. — Draganovi aparati so kovinasti in sicer iz medi, alumi= nija in jekla; zelo fino dn skrbno ter le z Draganu prirojeno natančnostjo izdelani ta^ ko, da je vse trenje spravljeno na minimum. Pri skrbno pripravljenih poizkusih se trenja skoro niti ne pozna zato so računi do stotine grama natančni; a aparati sami pa obenem kontroliraj'O te račune. Vsi poizkusi so lahki in vedno točni. Ker je aparat zelo priročen in stoji na mdzi ali pa kar na odru, zato lah= ko izvajajo po.izkuse tudi učenci sami po principu samodelavnosti. — Iz Pariza se je oglasil tov. Riko Kos renc, Ki je dobil ustanovo za študij v ino= ztmstvu. Dosedaj je študiral tov. Korenc na Višji pedagoški šoli v Zagrebu. Njegov na= slov je: Paris. Ecole Normale Superieure Saint^Cloud. — Sodelovanje učiteljstva pri Slovenski Matici. Slovenska Matica objavlja: Dosedaj so se ustanovila poverjeništva v naslednjih okrajih (krajih) in so prevzeli poverjendštva gospodje: 1. Ljubljana: Anton Lovše, gimn. prof.; Anton Špende, društveni adm. tajnik; 2. Maribor: Ivan Favai, gimn. pmf.; 3. Bled: Josip Žirovnik, nadučitelj v pok. in posest^ nik; 4. Gerknica: Toussaint Oljšak, vtodja zemlj. knj. za ves okraj; 5. Gornji grad: Franc Kocbek, nadučitelj v pok.; 6. Kamnik: Ciril Vremšak, uradnik Mestne hranilndce (za ves okraj, izvzemši Dbmžale s Jarše); 7. DomžalesJarše (in okolico): Ivan Stenos vec, učitelj; 8. Kozje: Fran Humar, šol. upr. v Bučah (za ves okraj); 9. Kranj: dr. Simon Dolar, gimn. prof.; 10. Litija: Josip Zupan= čič, učitelj (za ves okraj, izvzemši Zagorje z okolico); 11. Logatec: Franjo Malner, pregl. fin. kontr.; 12. Novo mesto: Josip Kovač, gimn. prof.; 13. Radeče: Rotoert Lindtner, viš. davčn. uprav. v pok. dn posestnik (za ves okraj); 14. Rimske Toplice: Bogomir Milost, postajenačelnik; 15. Trbovlje: Ru> dolf Pleskovič učitelj; 16. Tržič: Rudolf Peč« jak, strok. učitelj mešč. šole; 17. VičsGlince: Josip Mesec, izvrš. uradnik; 18. Št. Vid nad Ljubljano: Ivan Šmajdek, šolski upravitelj (tudi Ta Medvode in vso okolico). 19. Za« gorje ob Savi: Ivan Levstik, šolski uprav. (tudi za vso okolico); 20. Zagreb: Fran Bre= celnik, višjd žel. uradn. pri žel. direkciji. V ¦nekaterih drugih okrajih je ustanovitev po= ve;jcništev že v teku, v ostalih se ustanovijo ¦' najkrajšem času. — Kako se rešuje prii nas šolsko vpras šanje. Koncem lanskega šolskega leta se je trdilo, da so vsa učiteljska mesta že zases dena in nastala bojazen, da novinci sploh ne dobijo mest. Na drugi strani je bila na vidiku redukcija razredov v ljubljanski oblasti, ki je povzročila mnogo nepotr&bnega pisarenja in razburjanja. Da ne bi bilo pre* več učiteljev na razpoloženju, se je razširilo v mariborski oblasti celo vrsto šol, mnogo potrebnih, mnogo pa tuai nepotrebnih. Raz= širilo se je toliko šol, da so dobili mesta vsi nadštevilčnd, vsi novinci in še je nekaj mest ostalo nezasedenih. Vidi se, da oblasti niso imele <nobenega točnega pregleda o reduci^ rariih mest niti o novincih, ker drugače si ne moremo misliti sedaj teh zmešnjav. Je pa še drugo, česar ne smemo zamolčati, ker je s tem prizadeto predvsem prekmursko šolstvo. Med potrebnimi razširitvami so bile gotovo prekmurske šole, saj so bili razredi, ki so imeli po sto deset otrok. Da so bile tukaj razširitve umestne ni dvoma. Na nova mesta so prišle predvsem reduoirane učite* ljice, po večini mlajše moči, z 1—2 službe^ nima letoma. Pa glej ga, ena zboli po parih dneh, druga po parih tednih, tretja odide po štirinajstih dneh zopet nazaj na prejšnje službeno mesto, četrta po dveh mesecih, peta že ve, da dobi v kratkem dekret za no^ vo mesto v bližini Ljubljane itd. (vrsta je še dolga). Tako jih je odšlo nad 50% zopet nazaj, drugih učnih moči ni in tako morajo imeti drugi po dva razreda, po 42 in še več uir tedensko in po sto in še več otrok. To so škandalozne razmere, kakor niso bile niti prva leta po zasedbi. Zahtevamo od oblasti, da zasede vsa mesta čim prej in da med le^ tom ne premešča uenih oseb. — Razstava Jugoslovenske glasbene lites rature, skomponirane na čast učiteljstva in šole, bo prirejena v Supetru na otoku Braču v začetku leta 1928. ob dvajsetleitnici tam* kajšnjega učiteljskega društva. Naprošeni smo po prirediteiju te razstave za prispevke, zato se obračamo na tovariše, ki imajo kake kompozicije posvečene učiteljstvu, šoli, uči= teljSkim abiturijentom, učiteljski organiza^ ciji in slične, naj jih upošljejo oia poverje= ništvio UjlJ Ljubljana, ali pa direktno na prireditelja razstave Duro Nazor, učitelj Bobovišče, na otoku Braču, Dalmacija. — f Gregor Polanec. Dne 14. novembra t. 1. smo na pokopališču v Pobrežju pri Ma= riboru položili k večnemu počitku vzornega šolnika, neustrašenega narodnega buditelja in zvestega tovariša Gregorja Polanca. Bla= gopokojni je bil rojen leta 1848. pri Sv. Ur= banu niže Ptuja. Študiral je v Mariboru in leta 1867. napravil izpit za učitelja. Nato je nastopil svoje prvo mesto v Št. Lovrencu na Pohorju, kjer je ostal do lcta 1891., ko je bil zaradi svojega dela na narodnem polju pre* meščen v Vuzenico. Leta 1894. je prišel za šolskega voditelja na Črešnjevec pri Sloven; ski Bistrici. Tu je deloval do leta 1911. in po 44=letnem službovanju stopil v pokoj ter se preselil v Maribor. Razširitev šole na Čreš= njevcu iz trirazrednice v šestrazrednico je stvaren spomenik za marljivega moža. S svojim vestnim in razumnim šolskim delovanjem pa si ni pridobil samo ugleda pri starših svojih učencev, marveč tudi njegovi stanovski tovariši so ga visoko cenili ter ga večkrat izvolili svojlm zastopnikom v okrajj nem šolskem svetu in za predsednika uči= teljskega društva. Svojim tovarišem je osial zvest do groba; navzlic skrom.nim gmotnim razmeram, v katerih jc kot kronski upokojenec živel, je zapustil Učiteljskema domu in Društvu upokojencev po 100 Din. Naj* bolj se je udejstvoval kot buditelj naroda. kar je v predvojnih časih ibilo jako potrebno, toda skrajno nehvalezno in za uradnika zelo nevarno opravilo. Da njegovi napori in nje^ gove žrtve niso bile zaman, dokazuje najbolj dejstvo, da so ga leta 1890. pri Sv. Lovrencu na Pohorju njegovi narodni nasprotniki de= nuncirali za panslavista in veleizdajalca, ker jim je bil preveč na poti in so se ga hoteli iznebiti. Tedaj je moral v preiskovalni z>u por in bil nato premeščen. Premestitev ,ga je v gmotnem oziru sicer hudo zadela, kcr je imel v Št. Lovrencu hišo in posestvo, a njegove trdne volje ni mogla zlomiti 111 z nezmanjšanim pogumom je nadaljcval pre= bujanje ljudstva, živečega v suženjskem mišljenju. Dalje je kot dober glasbenik in pevec poučeval mladino in odrastle v godbi in petju, vodil pevske in godbene zbore ter bil ves čas svojega službovanja organist. Dobra volja ga ni zapustila niti v njegovi dolgotrajni bolezni — pred 10. leti mu je kap ohromela desno stran života. Ob odprtem grobu je tovariš Š. Vodenik orisal njegovo življenje in delovanje ter se v imenu žalo« valcev od njega poskral z besedami: »Slava Tvojemu spominu! Na svidenje nad zve* zdami!« — t Ivan Kramar. Zopet je posegla ne= izprosna smrt v družino učiteljsko vranske^ ga okraja ter nam 'ugrabila milega >in delav^ nega stanovskega tovariša=veterana Ivana Kramarja na Vranskem, ki je bil znan preko vse Slovenije. Dovršil je učiteljišče v Mari* boru leta 1885. in napravil zrelostni izpit. Prvič je bil nameščen na Rečici ob Savinji, od 'koder je često zahajal v Mozirje, kjer se je navduševal za narodno petje. Potem je prišel v svoj rojstni kraj Šoštanj, kjer je takoj ustanovil slovensko pevsko društvo. Zaradi tega in zaradi svojega odločnega slo^ venskega mišljenja je moral tu preživeti marsikatero grenko uro, kajti Šoštanj je imel takrat skoraj popolnoma nemško lice. Sele ugledni notar Kačič in nepozabni pokojj nik sta začela nekako ledino wati in krepiti neznatno slovensko manjšino. To so mu pa Nemci hudo zamerili ter ga pri odločilnih faktorjih tako očrnili, da je bil kazensko premeščen v Loko pri Zidanem mostu. Pa tudi tukaj ni miroval. Osnoval je zopet slo« vensko pevsko društvo s sodelovanjem de= lavcevsželezničarjev, kar zopet ni brlo po volji takratnim merodajnim činiteljem. Od tu se je preselil na Zidan most, kjer pa je le kratek čas poučeval. Poročil se je s hčer* ko ugledne narodne rodbine Šentakove na Vranskcm. Zaradi tega si je želel priti v ta naroden trg, kar se mu je tudi posrečilo leta 1897. Tu je služboval čez 25 let deloma kot učitelj, deloma kot nadučitelj. Povzdig* nil je narodno umetnost z 'ustanovitvijo pev* skega društva »Vranska Vila«, s čimer si je postavil najlepši spomenik. Izvežbal je svoje pevke in pevce tako izborno, da je ž njimi prjrejal na Vranskem krasne pevske prdre« ditve. Popeljal pa je iste tudi v sosedne kra= je, n. pr. v Kamnik, Žalec, Mozdrje itd. ter povsod žel obilno priznanje. Vodil je tudi obrtno šolo na Vranskem mnogo let. Ves čas je bil zvest član savinjskega učiteljskega društva, kjer se je vrk> zavzemal za odgojo naše mladine v narodnem duhu. V petek 21. oktobra se je vršil njegov pogreb na vranskem grobišču, kjer počivajo tudi nje= govd tovariši Vrabl, Jakše in Meglič, ob zelo obilni udeležbi. Istemu so prisostvovali g. sreski šolski nadzornik R. Pestevšek, števils no zastopano učiteljstvo bližnjih in daljnjifr šol, vse uradništvo, vsi tržani in mnogobroj« ni pokojnikovi prijatelji dn znanci od blizu in daleč. Njegovo rakev so krasifi številni venci. Nosila pa je vence tudi šolska mladina pod vodstvom domačega učiteljstva. »Vran= ska Vila« mu je zapela kot zadnji pozdrav »Vigred se povrne« in »Blagor mu«. Naduči= telj v pok. Ivan Zotter mu je ob odprti go= mili govoril slovo. Prdznati pa mu mora vsakdo, da je 'bil požrtvoivalen nacionalist, ki je za svoje slovensko in slovansko prepri* čanje trpel mnogo preganjanja, zapostavlja^ nja in drugega gorja. — K usposobljenostnim izpitom, ki so se vršili v času od 4.—12. novembra .na mo= škem uoiteljišču v Ljubljani pod predsed« stvom ravnatelja A. Doklerja, se je prijavilo 27 kandidatov in 44 kandidatinj. Usposob= ljeni so bili: I. a) za laščino Milica Zore, b) za francoščino: Marija Čelik, c) za srbohrs vaščino na meščanskih šolah: s. Metodija Zupančič; č) za srbohrvaščino na osnovnih šolah: Elvira Dolinar in Franja Kovšek. — II. Za osnovne šole: Feliks Gostinčar, AU fred Janko, Josip Jankovrič, Franc Jarnovič, Franc Jerala, Adolf Klavora, Blaž Lah, Mir= ko Gubič, Fra.nc Ostanek, Srečko Pečar, Silvo Perhavc, Josip Pirc, Josip Prusnik, Alojzij Puppis, Ladislav Razinger, Ivan Resman, Vinko Rupnik (z odliko), Franc Rus, Slavko Schott, Janko Sicherl, Andrej Stele, Ivan Štefe, Maks. Twrdy, Leopold Zlatič in Franc Zomer. — Maksa Chrobath, Marija Čekada, Marija Čibej (z odliko), Ana Dolenc, iAna Drobnič, .Marija Drovenik, Marija Eržen, Ana Gabrdjel, Ana Gabršek, Rozaldja Iglič, Marija Janko, Marija Kalan, Jagoda KokaljsBačid, s. Valerija Kraker, Amalija Labič, Jana Levstik, Bcrta Lovšin, Pavla Penko, s. Gera Pernat, Melita Petelin, Jakobina Podboj, Meta Rainer, Danica Ro= jina, Marija Sevndk, Dora Slapšak, Olga Spazier, Emilija Svetec, Angela Svetic, Bo= gomila Skulj, Julijana Turk, Danica Urbans čič, Ana Vardjan, Josipina Veršec, Nada Vozel, Julija Wostner dn Marija Zupančič. — Dva kandidata in tri kandidatinje so bili reprobirani. —oio Pedagoška centrala v Mariboru. Ponovno pozivamo okrajna učiteljska dru» štva v Mariborslki dblasti, da pristopijo korporativno kot člani k Pedagoški c&ntrali v Mariboru. Za malenkostno članarino mesečno 1 Din je vsakemu članu brezplačno na razpolago Centralna (knjižhica. S tem pn» spevkom pa obenem zelo pospešuje delova^ nje Centrale; razširjala si bo dalje svojo knjižnico, prirejala strokovne tečaje in Sd stanke, zalagala strokovna glasila z dopisi. Obseg njenega delovanja je seveda popol^ noma odvisen od gmotne podlage. Želimo tudd čim najobširnejšega aktivnega sodelo* vanja tovarišev. Začetkom prihodnjega leta bo ofečni zbor; udeležite se ga in tam izra= zite svoje želje in nasvete. Pripomba: Se< zname naših knjig, ki smo jih najavdli v  prejšnji številki »Učit. Tovariša«, smo od= poslali v sobotO', 5. t. m. upraviteljem šol, ki so na sedežu dnuštva, s prošnjo, da jih razdele na prdhodnjem zborovanju. Vsaka šola dobi po 1 izvod. — Odbor. — OPOZARJAMO NA IZRED> NO UGODNO PRILIKO NAKUPA KNJIG, ki je razviden iz dana&njega oglasa »Književna priloga«. Tovariši naj opozore na to druge interesente fer jim dajo na razpolago to stran današ' njega lista.