,„k d., ra*ea »obot, ae4«lj 1 in pr»»ikof. , 4aily eictpt Saturdajs, Sundi/< »od Holidaj*. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urvdnliki in upravniikl prostori) H«57 S. Lawndal« Av«. Offtea of Public« t ion: 2667 South UwndaU Av«. Tolephon«, Rockw«U 41)04 i fffffffffffffff rrrrff ffffffr«»»|t, imi. Subicriolion fcl.OO Yearty. $TK V.--N l!M IIK R 52 AccapUnc« for mailing tt special r»tc of po»Uge providod for ia section 1103, Act of Oct. 8, 1»17, authoriisd on Juna 14. lWt. ienat se ogreva za direktno, denarno podpiranje revežev Nasprotniki Rooaeveltovega načrta relifnega dela argumentirajo, da bo z denarno podporo manj izdatkov kakor a financiranjem javnih projektov. Pravijo, da bo vlada na ta način prihranila tri milijarde dolarjev. Opozicija opozarja, da »e iz programa javnih del prav lahko izleže "narodni škandal" Wa*hin?ton, D. €., 18- marca. Z dovoljenjem senatorja Lon-se je včeraj v višji kongresni aruici obnovila debata o Roo-Lfltovem relifnem načrtu. V fku to debate so se slišali ar-Lmenti, da bo vlada prihranila h milijarde dolarjev, če bo di-Iktno podpirala brezposelne de-Eveže, namesto da jih uposli pri Lvnih delih, kakor določa Roo-kdtov načrt. Senator Long je pričel z ob-Irukcijo, ko se je otvorila deba-potem pa, ko je uvidel, da ne i pod v zeta nobeika akcija v zve-z McCarranovim amendmen->m o "običajnih mezdah", je inohal. Senatorja Copeland in ^dinRs sta vodila skupino, ki navdušuje za direktnq vlad-podpiranje brezposelnih. O-jzicijo so tvorili senatorji iz lipadnih držav, ki hočejo dobiti ^iike vsote iz vladne blagajne gradnjo projektov v svojih tiavah. AMERIŠKO USTAVO JE TREBA AMENDIRATI Wa«hington, D. C. — "Vedno bolj je očividno, da je treba a-mendirati federalno ustavo, če hoče vlada uspešno kontrolirati industrije v področju meddržavne trgovine in imeti mir pred federalnimi sodišči", je rekel v torek senator Allen W. Barkley, demokrat iz Kentuckyja. Barkley je to rekel pred finančnim odselkom senata med razpravo o reformiranju NRA. Razprava je prinesla na dan nešteto ovir, s katerimi ae mora boriti Rooseveltova administracija, ki skuša kontrolirati privatna podjetja. Proti vladi je naperjenih cela vrsta sodnijskih odlokov, ki ji vežejo roke; vsi ti odloki se opirajo na federalno ustavo, Ikatara na temelju vine. tolmačenja federalnega vrhovne-Tydings je argumentiral, da'** sodišča ne dopušča, da bi rumne apropriacije za javna1 kongres izvajal kakšno kontro-a, katera določa Rooseveltov 11° nad industrijami, ki posluje-rt, lahko povzroče "narodni J? v območju meddržavne trgo-andal" in zato noče imeti on benega opravka s to stvarjo, nator Copeland pa je pobijal ičrt iz razloga, da ne bi redu-ral armade brezposelnih , v ew Yorku in drugih velikih a-eriških mestih, v katerih je o-omno število ljudi odvisnih vladne jnjdpore. Copelandovo ali-sče je podprl tudi senator inderln-rg iz Michigana. IOCE.IO POTLAČITI PREISKAVO UPRAVE HOLC VVashington. I). ('. — Izgledi kongresno preiskavo uprave orne Ouners' Loan Corp., ki bila obdolžena korupcije, niso Ntbno dobri. ' Kongresnik Martin L. Svvee- >'. ki je predložil zadevno redčijo, je izjavil, da bo poslov-nižje zbornice potlačil hteve za preiskavo, ker so v l'r" zapleteni visoki uradniki *Mne korjioracije. s«- nekaj takega priprav-ra/r 'Wa J. H. Fayja, natika korporacije, v kateri je jal p,, konferenci s člani od- ' ^riili v ma-' oinukih bo u-1,1 -«dij in nad ' z 'amenom, »racij« "•nt r,» »vi n»»rji Vozniki tovornih avtov zapretili s stavko Boston, Mass.—Organizirani vozniki tovornih avtov so zagrozili s stavko, če ne bodo delodajalci pristali na zvišanje mezde za deset odstotkov in dvateden-ske počitnice v letu s plačo. G v 1 • v • rs ki režim zadušil revolto Venizeloa pobegnil na italijanski otok Solun, Grčija, 13. marca. — Grška revolta, ki je trajala 12 dni, je bila včeraj zatrta, ko je Eleutherios Venizelos, bivši premier in vodja rebelev, pobegnil s Krete na italijanski otok Cas-sos in so se vse bojne ladje, ki so jih zasegli rebeli, podale vladi. Venizelos je pred odhodom podal izjavo, da se bo umaknil iz političnega življenja in da se ne bo nikdar vrnil v domovino. Venizelos je odrinil s Krete na bojni ladji Averoff v spremstvu svoje žene, bivšega finančnega ministra Gco. Marina in Katečakisa. bivšega vojnega ministra. Vladno vojaštvo je prevzelo kontrolo nad otoki v Kgejskem morju, ki so jih okupirali vstaši v prvih dneh revolte. General Kondylis, poveljnik grške armade, je |K>slal več vojaških oddelkov v Macedonijo in Tracijo, da zatro rebele v izoliranih krajih. - Atenska vlada je včeraj aretirala generala Papoulasa in več sto drugih oseb, ki so osumljene,-da simpatizirajo z rebeli. Tri tisoč vstaAev, ki ao bili ujeti, ko ao lojalne čete zasedle ma-redonska mesta, se tudi nahaja v zaporih. da Amerika pokaže svojo oboroženo silo Japonski. Mbby je tudi pokazal na propagando v Hearstovem časopisju, ki hujska na vojno z Japonsko na sličen način kakor je I. 1&9K provociral vojno s Španijo zaradi Kube. Libbv napoveduje, da bo vojna z Japonrfko utrdila komunizem v Aziji, Amerika bo pa dobila fašizem. Domače vesti Pupin umrl 'New York. — Dr. Mihael I. Pupin, znani fizik in profesor na univerzi Kolumbiji, je umrl 12. marca za srčno hibo. Star je bil 76 let in rojen je bil v Idvorju v Banatu iz srbskih staršev. Se mlad je prišel v Ameriko, kjer se je šolal in kasneje zaslovel s svojimi iznajdbami v elektrotehniki. Žena mu je umrla pred več leti. iPupin je imel velike u-spehe v svoji znanosti, toda drugače je bil zelo konaerviativen. Nov grob na zapadu Oregon City, Ore. —Tu je podlegel operaciji na želodcu Frank Setina, samec, star 52 let in doma iz Kranja na Gorenjskem. V Ameriki je bil 28 let in svoječasno je bival v Chicagu. Tu zapušča brata in sestro, drugo sestro pa v starem kraju. Bil je član društva 46 SNfPJ, društva SSPZ in samostojnega društva Danice v Chicagu. Imel je civilni pogreb. Še en grob na zapadu Kemmerer, Wyo. — Dne 10. marca je bil tu pokopan rojak K. Levar iz Murrayja, Utah, Doma je bil iz Smartna v Zadrešiki dolini na spodnjem Štajerskem. Pogreb je vodil jako lepo John Stamfel, pogrebnik iz Bingha>-ma, Utah in član SNIPJL Pionir umrl v New Yorku New York. — V bolnišnici je zadnje dni umrl Frank G. Tas-soUi, starosta slovenske nasel-bift v New Yorku. Star je bil t>r$z nu&tega 80 Jet in v Ameriki je živel čez 40 let. Tu zapušča dva sinova in hčer. Kdo je ta Samec? Pred nekaj dnevi je umrl v Mirfatipolisu, Minn., Albert J. Samolltikc so •bili za to, da ne sme imeti noben član kolektivnih kmetij več kakor eno deaetinko hektarja umije, na kateri bi prideloval stvari za svoje lastne potrebe. To določa tudi nova ustava ia kolektivne kmetije, ki je bila sprejeta na kmetskem kongresu v Moskvi. Stalinovo izjavo, v kateri J« npglanil novo politiko ta kolektivne kmetije, je prečital Jakob Jakovlev, upravitelj agrarne sekcije v centralnem komiteju komunistične stranke, na ae-stanku moskovskih In leningrad-sklh članov komunistične stranke. CHATTANOOCA JE ZA JAVNO ELEKTRARNO rhatlanooga, Tenn. — Volilci tega mesta so zadnji torrtk od glasova)! j večino dveh proti »»-nemu, da se mesto zadolži za o-sem milijonov dolarjev in pre-kupi privatni sistem razpečevanja elektrike, s katero ga bo za lagala kor|>oracljs TVA. Privatna družba, ki je vodila silovito kampanjo proti temu pr«dlogu, Je bila poražena. Družba zdaj grozi, da pojde |»r«d sodišče In ovrže nklep volllrev. t Konnr«*nik smeii atorije o "rdeči nevarnosti" Wa*hington, l>. C. — Armad ni častniki, ki pritiskajo na kongres in zahtevajo uveljavljen je zakonov proti širjenju komuni* stične propagande v armadi, Rit dobiji krepko zaušnico. Kon-grenruk Maory Maverlrlč Jim je pov» dal, da «o Mami krivi, če m« je mh» |K»javila nelojalnost med vojaštvom. Ako bi bili generali in ind^ovniki hrabri, lojalni, previdni lit pametni, M uživali /jiupaiiie i »m vojakih in se Jim bi bilo treba i»ati, da ae jim laaio izneverili. Mavarick Je de-jal, da je zakonodaja proti ko* munistorn v tej deželi nepotrab* na. ker ne bi donegla ničesar drug« k* kakor naradiia iz k<»-munist«»\ žrtve nesmiselne per* srkuciJe, PROSVETA THE ENIJG HTEN M ENT GLASILO IN LASTNINA BLOVINflU HASODNI iBDNOTt Or>M W Mi kr (W SW»«M N*ttMMl BMrfa IMM N»rv/mt>» ca LdruU'-« drU»* (!»»•» CklcMT*) I« Kmmmiu MM m NN »H^. M «•»« IMI m CMra«° ta Ck.ru 17.M itol^Mt. HlliiHItUiii n ■■—»!»» H.N SuUcrkpUon raUa: fur Um U*IU4 >UUi <«a«rpt O. trapu t a»4 Ca a «4« |4M |«W, Cb )ca«o a(U CiMTv fT.M |*» X*«' (•Ml« imuirM l»M K »«•» ftr- ««laao* pa iftnr« K«ii«pW Mptaao i* »irilult illik« aa •• KotuplU liUraraa mMm <»mri>li af mumI- (MMi and trttriaa «rUI M U raUiraM Otfcar ■UMififU, aa aU/rlM. pfera. |wm. «•».. wfU U «kuT»«4 la W»l» wWn uaonpanM bf mil i«wn< a»4 iU»H< Nulm u 'm. kar ima atlfc • HMmi t 1'KOKVETA ' HIT4I Ba U«*M( A »a. Cllim M CM M t K Of THE ff.OKSATBD PUM "Pink »lip" Hearstova "lakota" v Rusiji llearat, lastnik najbolj blufarakega tiska na tej »trani Atlantika, objavlja te več tednov članke in slike, k katerimi "dokazuje", da Je bila lani In Je še leto* "velika lakota" v sovjetski republiki * l'krajini. To je preračunana propaganda, katere namen Je, pokazati, kaj čaka Amrrtko, te — 12 let, ko je v Itusiji div. jala velika lakota po atrašni suši |rta 192*2 lako m* fabricirajo dokazi za današnjo lakoto v Uuaijl' Ukote no bik v Huaiji ta čaae carjev; la-kote ao v drugih deMah. kjer ne vladajo bolj. (tfeij* v ladnu kolom i Glasovi Zanimive beležka iz raznih krajev Burbonska kampanja proti "pink slipu" — objavljanju imena, vaote doliodkov in vsote dohod ni nukega davka — je doaegla vitek naj-griega MufTtt, kar mno jih opazili zadnje čaae. V«; kaže, da bo kongro« klonil prod valom 11 kampanje in "pink »lip" preklical, in če to Htori, bo it tem dokazal, da nima hrbtenice in ne enoatavno ravna po vetru. Glavni ugovor proti "pink aiipu" ali j>uhJi-citeti imen davkoplačevalcev in vaot plačanih davkov je — da bodo davkoplačevalci potem izpostavljeni raketirjem, roparjem in ugrabiteljem. Bunk! Raketirjem, roparjem in drugim zločincem ni treba iukati bogatinov v čaaopi-•ih in davčnih »eznamih. Poznajo jih dobro brez tega! V Maka razkoAna rezidenca in vaak lukauzen avto izdaja Ujgatina. Ce ne bogatini tako boje roparjev in "kidnaparjev", zakaj ne atanujejo v "alumih" in ae ne oblačijo v cape? Ceaar ae bogatini v remiici boje, je tole: "pink »lip" jih razgali, da niiMi taki reveti, ka-krAne ae delajo! Prišli «mo v dobo, ko »e bogatini »ramtjjejo »vojega bogaatva! Vea — to je prišlo. Nič več ae ne behajo z u»pehi avoje "privatne inl-ciative" in avojega "krepkega individualizma". V dobi, ko Je 20 milijonov "svobodnih" Američanov na relifu, na javni podpori, je zelo neprijetno, če bogatin prijavi federalnemu davčnemu uradu de»et ti»oč, petdeaet tiaoč, ato ti-aoč ali pol milijona dolarjev letnih dohodkov. Zakaj je neprijetno? Zato, ker »e bogatini, iaatniki tega ali onega podjetja, latejo »vojim delavcem, da »o "bankrot" in delajo izgubo", kadar delavci zahtevajo kaj mezdnega pribolj-ika! Val ae izgovarjajo na krizo in javkajo, da jim nič ne oatane; v»i naatopajo kot veliki "reveii". In če zdaj federalni davčni urad objavi v»o-te njihovih dohodkov v prejšnjem letu, ali če ta urad odpre davčne knjige v»akemu v pogled — bodo o«ieparjeni delavci lahko videli, kako §o jih goapodje bogatini nalagali! Tega »e boje, ne pa kakih roparjev. M*d onimi, ki zahtevajo odpravo publicltete davčnih vplačil, je tudi mnogo pri»taiiev "ncw deala", čeprav je "nevvdealaki" (zadnji) kon-grea aprejel "pink allp". Ali Jih je aram, ker Je bil "new deal" — dobra pobuda za privatne dotiičkarje, dočlm ni materialno nič pomagal mezdnim delavcem in farmarjem? &e o konvenciji brezpoeeteih ( hieago. — lyed League of Florida in People's Unemployed i^ague of Maryland. Iz nekaterih drugih dcbro zastopanih držav »o delegatje ztt-a topni i več akupin. Država Ohio, na primer, je imela pet skupin, država New Jer»ey Štiri, New York štiri. Penn«ylvanija tri, In-diana dve itd. Konvencija kot taka je torej zastopala brezposelne širom dežele. Dasiravno ao se |>ojavila razna »utrniičenja, kako in kdo «ao stvar vodi, je v»eeno med delegati vladalo dobro razpoloženje. 0 pomenu konvencije in njenih rezultatih bi »e dalo pisati na doJgo. Tukaj pa naj zado»tu-je, če »e omeni le par pomembnih sklepov in dogodkov. 1. Konvencija je ustanovil«! narodno (splošno) organizacijo brezposelnih. Ime te organizacije je The VVorkers' Alliance of America s sedežem v Milvvau-keeju, Wia. 2. Konvencija je aprejela resolucijo, ki določa, da glavni odbor orgunizacije temeljito prouči vprašanje enotne fronte; če pronajde, da »o pogoji zadovolji- doAJa ao bila darila dobrodušnih ljudi, ki »o mi jih prinesli na dom. Mr. In mr». Martin ftenica v Chieagu sta gotovo čitala naznanilo C. Nadvesnik v Prosveti o prireditvi in sta mi poslala darilo. Iskrena zahvala! Najtople-je se zahvaljujemo vsem skupaj za udeležitev na prireditvi in za pomoč, ki ste nam jo nudili ter omogočili, da je bila prireditev uspešna. Joaeph Harbič in družina. PROST ETA jj kroviteljstvom tega društva so se prirejale igre In petje, kar je dalo slovenskemu naprednemu življu v naselbini in gkolici obilo užitka in življenja; publika je njihov trud z veseljem sprejela in stvari šla vaelej na roko. Publika je bila deležna poštenega razvedrila, prebitek pa je šel v korist Domu. To je bilo pač hvalevredno delo in vzorna vzajemnost v naselbini La Salle. To društvo je finančno podprlo SND vselej in povsod. Seveda Je bilo tudi pri tem kulturnem delu nekoliko kritike, kakor povsod. Oni, ki ho delali, so delali, ker ao za tako delo imeli veselje in ker so ae zavedali, da je tako delo v korist vsej n&selbi« ni. In kdof ima resen namen do Poročilo in fcahvala skupnega dela, se ne bo oziral Yukon, Pa,—Dne 4. marca je na malenkostne kritike, ampak tukaj umrla Marija Gril. Pokoj- bo šel odločno naprej, ker ve, niča se je rodila 12. maja leta da dela za koristi in napredek 1875 na Štajerskem. V Ameriki i naselbine, je bila 30 let. Tu zapušča žalujo- i ,r ... . . . , Cega soproga Štefana Grila in1 ^ naselbini imamo tudi zelo test odraslih otrok, rojenih Ko- a^,en *<"Podinjaki klub, ki je drln. Odšla je od nas, ker na- ve?no ntt de,lu Ztt SND' Badno tudi mi jt l>nrejtt veRe,|ce in male zabave, četrtek rava tako zahteva; home sledili. Iskrena zahvala vsem skupaj za izkazano naklonjenost v urah žalosti. Nikdar si nisem mislil, da je tu toliko dobrih ljudi, ki so pripravljeni človeku toliko pomagati. Zahvala gre tudi bratom Hrvatom; pokojna je bila članica njihovega druStva. Tu se je izkazalo, da je velike vrednosti, če je človek član kakšnega društva. Tudi slovenska društva so nam pomagala v bridkih u-rah. Dobro bi bilo, če se bi Vsa društva združila, kajti v večini je moč. fttefan Gril. I^anallMke aktivnosti U Salle, III. — Naše lokalne aktivnosti ao se zadnje čase precej poživele, saj pa prihaja med nas pomlad, ki prinaša obilo novega življenja in prebujenja narave. Slovensko pevsko društvo "Soča", ki je bilo pred leti zelo aktivno, je zadnje čase spet oživelo. Oživelo je tako, da ima sedaj že okrog 30 članov. Naša , vse v korist Slovenskemu domu. Toda to še ni vse: ta klub pomaga na prireditvah tudi drugim organizacijam, klubom in društvom. Torej vrAi zelo koristno delo, zakar mu gre vse priznanje. Gospodinjski klub priredi prihodnjo domačo zabavo dne 26. marca. Pričakuje se, da bo dobra udeležba in prireditev u-speSna. Ta klub je veliko pripomogel, da je prošla zabava gospodarskega kluba tako povolj-no uspela. Sedaj smo pa mi na vrsti, da jim pomagamo k uspehu. Bilo je fte par krat poroča no v Prosveti, da bomo tukaj dne —Fedaratad Meturaa. Kanju Kato, voditelj japon-akega delavstva, ki prMe k maki v Ameriko. Iz okotiee Clevelanda Eueltd, O. — Pisati o slabih časih, se ne izplača, ker se menda za stalno med nami. Da je postala mizerija še večja, no nam naprtili *e <č^; pomagajte tej nesrečni dajajo sledeči rojaki: Frank Martinjak. Fred Malgai, Joe nič ne škoduje. Kakor že omenjeno, je pri pevskem zboru precej mladine. Na starše pa se še apelira, da na prvem koncertu. Vaje so vr- Francoski socialisti proj reakciji ■ Avstrijski kancler dr. SchuschniK, u J dnevi obiskal Pari*, kjer je bil dva J\ ^ tem obiskal «e London. Namen nj J^ » tovahja je lov po garancijah za Z? ^ avstrijskega klerikalnega fa»izma j? tudi novi krediti. Dotaknil bo Z ""* šanja restavracije Uabsburžanov Z M jicer ne bo mogoče ubraniti nen.^,^',21 To domnevo potrjuje dejstvo, da ^^ ročila občinam, da izvolijo Otona H T» 11 za častnega občana. Temu obisku je posvetil s. Leon Bl.i . U pulaire" poseben članek, v katiren, V h na ter* .v Avstriji in pozi vije, da S L,n ,mun,8ti primepno ^ Flandin in Laval morata sprejeti ks^ vljudno; to je njiju diplomatska dS *ranco*kj narod pa tega ne more, ker u eler odgovorni voditelj fašističnega \n imm skega tiranstva v Avstriji ter ni simDa, ne demokratom -in ne republikancem. V imenu socialistične stranke je s Pu Faure pozval tudi komuniste, da se pridruži protestu proti Avstriji, zlasti še z ozirom mj letnico, ki je bila dne 12. februarja t i je reakcija zatrla vse pravice, demokracij, vršila orgije terorja. Francoski socialisti dobro vedo, da šefe ječah nedolžni sodrugi, da pripravlja tViK ski fašizem proti 21 šucbindlerjem v«M niški proces, da obtožuje vodstvo-zaupj_ stranke. Grozi jim s smrtjo, dasi »o w ^ za ustavo in veljavne zakone — zaradi veh daje. Starhemberg in hajmver ni obtožen,< si se je boril proti ustavi in zakonom tm dejansko vršil veleizdajstvo. Socialistična internacionala se je trudili, reši življenje sodrugov, apelirala je na čut veške pravičnosti. Vprašujemo pa tudi fi cosko vlado, kar bodo storili tudi angleški drugi pri angleški vladi, če se zaveda v«| odgovornosti. Francija in Anglija jamčit« konversirano avstrijsko posojilo, za nend nost Avstrije. Pravico imata govoriti, bosta molčali? Enako kakor posamezni vek, morajo tudi države imeti čut človeči in pravičnosti. In če obe državi garanti neodvisnost Avstrije, naj ne pozabita, di neodvisnost države ne more ločiti od gkMby. III. —Podpirani se I-»kreno sahvaljujem vsem mojim prijateljem in znancem, ki so na kakršenkoli način pri|>omogli do tako lefiega uspeha na prireditvi 2. m a ir a v Music halli v prid meni in moji drutinl. Sobe so mi n i ralile, k«» sem z\edel, da i-mam tolik o prijateljev In znancev. ki so si veliko prizadeli, da je bila prireditev impeAna. Njihovo delo je zahtevalo veliko t roda Knnčno so kupili prašiča. natvdili klobase in ma«t. nakar »<» vse skupaj prinesli na moj dom. Kako sem lul \ *rado-*čen. ko mi \»e to i*kii|N»i prinesli. Dobro vedo, če»a najlHtlj |M>-trebuje družina, kjer ae onem malih tanafca n» aanluii*k enega. Toda jat «em onemogel že več ko pred tlemi leti. Kil sem v »a-natorfju. ko sem malo okreval. se vrnil na delo v to\amo Kolesen i»n »e me je |M»twivno lotila. tako da *em večji del U*. toAnje »ime pn4»t| v jnmtelji. X«. to si lahko mislite, kako dobr<»- , »,rt!C®i ditev ae v«ši v dvorani tukajA- r»-^tnica! oseuTje upati, da bo šlo njega Slovenskega doma v neto delo naprej; mor« iti! |de!jo 5. maja. Več o tem boga-Pred leti je bilo društvo "So- tem sporedu bo poročenega sle-ča" vodilna moč v našem kul- herni teden tudi politična gonja, ki se ne ifrU niti pred srednješolsko mindino in ustt«ffW pristne junake. Nujno bi bilo potrebno.^ vsaj mladino očuvali vsakovrstnih p™"^ afektov, ker je znano, kako se vsi sf''^1 iejo potem v obolenjih srca. v zvišanj nem pritisku in posredno po tem v 1*»""' gine |>ectoris. ,r»«tii Berlin te boji Moskve Dogovor med Francijo, Italijo in An* * Stoji IhjJj ali manj na stališč« ta. to j<> sporazuma B Rusijo, N« mn klanjajo. Nemci pravijo naronv <1* """Tj Londonu le vedeti m povedati Fr4lv "Ra dogovor evropskih driav mogoč le brc« Jako nelogično je tudi, tla bi si* posebnega pakta z velesilo, ki na tem *r mu nima pravega interesa. Vse kaie, da do sporazuma * N«"*l)i' de, ce ne omahne Anglij«, ki P klonjeim Nemčija prične pog"'Hn'* Anglijo glede zračnih aapado\ < Dalje )* prf k"'"'' «M»viki — ampak,bnl|Aevi*ka Ri strašno Moto-vaako M<>! 7* t«t burlsmska propaganda . miS? 1 ,-ptrTEK, 14. MARCA. Vesti iz Jugoslavije trsta je NOSIL tiso-B take r<*» vo er otoodba Tržačana Jurja Mauri ja Ljubljana, 27. teb. Triačan Mauri Giorgio, ro-19 avgusta 1900, po pokli-trirovski potnik, je stal da-. 'red malim kazenskim šefom. Razpečaval je ponareje-tUoMinarske bankovce, ki 'bili fabricirani v Trstu v o- fcmni množini ter nekateri vti- )tapljeni v našo državo. Znam ^od imenom "Perčevičevi fal-fikati'\ Obtožnica pravi, da je nv Mauri Giorgio oni, ki je noi-i 28. avgusta 1933 izročil rnijržavni tožilec g. Branco Go-je predlagal strogo kazen, udarjajo, da je obtoženec član p dolge verige oseb, ki so se najpodlejšimi sredstvi zaroti-proti Jugoslaviji. Mauri Gior-je bil nato obsojen na 2 in leta robi je ter v denarno ka-11000 Din od nosno 17 dni za-•a. Po kazni se izžene iz naše ave za vedno. Ko mu je g. mar pojasnil vsebino sodbe, bil Mauri močno pretresen kar hI mogel priti do sape. pilftalec v škocijanski dolini Skocijan, 27. feb. Zadnji teden se v škocijanski [»lici vrsti požar za požarom. Kronovem je ogenj uničil tri ««čije, v Ruhtni vasi je pb-kozolca grozil z u niče ri jem >j Vasi. 01>akrat je neposred-pred izbruhom požara neko-t> ljudi videlo bežečega ne-inca jn že je izginila sled za m Ljudje so tem bolj zibega-jim je torek prinesel nov »r. Ogenj je divjal spet v »novem prav ob pogorišču InjeKa požarnega uničevanja. w*la je domačija posestnika rna- k> je stala poleg pogorele udnove domačije. Joreti j,, začelo okrog 6. zju-J v podstrešju stanovanjske krite h slamo. Gospodar in rtina so sedeli pri zajtrku, ko ^•Mo zakričal: "Gori!" Vsi ■e redili iz hiše. ni*«) imeli toliko časa, da iz Krke vode v ška-j. ko so iskre že preskočile na nato na Aupo, nakar je Petelin zagospodaril še na jnsk.h stajah. Vaščani so i-' t"bko časa, da so odne-««JP"trehnejše stvari in iz-/IVm"- Gasilci iz Rek. Cer-M takrat hitro na krateče, vendar fli niči I na strehi; ker pa je kmalu vse utihnilo, je brez skrbi zaspal. Skocijanaka okolica si bo globoko oddahnila, ko bo miml strah pred zločincem ali blaznežem. Tragična smrt dveh zaljubljencev Celje, 26. feb. Davi se je po Žalcu in ostali Savinjski dolini bliskovito raznesla vest, da so našli pri griš-kem mostu ustreljena v sence 201etnega Slavka Pikla, sina hotelirja, posestnika in banovin-akega svetnika g. Franka Pikla iz Žalca, ter 201etno Slavico Ce-puševo iz Laškega, natakarico v gostilni župana g. Lorberja v Žalcu. Oba nesrečneža so našli rudarji, ki so se zgodaj zjutraj vračali z dela v zabukovškem rudniku. Cepuševa, izredno zalo dekle, je bila žeymrtva. Pikla, ki je še kazal znake življenja, so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je že ob 6.45 podlegel poškodbam. Varok obupnega dejanja je nesrečna ljubezen. Slavko Piki in njegova izvo-ljenka eta se v ponedeljek zvečer peljala V Celje. Tu sta najela avtomobil in se peljala proti Št. Petru. Ker Pikla ni bilo domov in je bil prej izjavil, da si bo končal življenje, so ga šli v Celje iskat, a ga niso našli. Tragedija se je odigrala najbrž med 2. in 3. uro zjutraj. Piklovo truplo so včeraj prepeljali iz Celja v Žalec. Pokojni Piki je bil simpatičen mladenič in je bil določen, da bi nekoč prevzel lepo domačijo. Tragična smrt obeh je nega mladeniča pretakal, ni pa našel nobenih liatin, da bi lahko ugotovil, kdo je. Mariborski reševalci so ga prepeljali v bolnišnico. Tu se je mladenič čez pol ure zavedel in povedal, da se piše Josip Jesih, po poklicu slaš čtearski pomočnik, star 23 let in stanujoč v Stolni ulici 4. Kaj ga je gnalo v obup, ni hotel povedati. Uničena domačija < ■ Poljčane, 25. feb. Pri Pliberšku Vinku v Moste-čnem je v četrtek zvečer začelo goreti v drvarnici. Na pomoč so prihiteli takoj tudi sosedje, a ae ni dalo več nič rešiti razen živine. Ogenj je uničil drvarnico, hlev in hišo obenem s pohištvom, obleko, živežem, krmo in vozovi. Vnela se je že tudi drvarnica soseda Jožefa Brglez« in bi mu prav gotovo zgorela tudi hiša, če ne bi v tem času prihiteli na pomoč ptujski gasilci. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. Po 23 letih spregledal Ruski zdravnik vrnil slepcu vid s presaditvijo roženiee Ruski časniki poročajo o zanimivih poskusih znanstvenika dr. Baga, ki vrača slepcem vid s prenosom zdrave roienice. Neki Rus, Pakonen se piše, je pred tri in dvajsetimi leti nenadoma oslepel. Takrat mu je bilo šele pet in dvaj*et let. Zdravniki so sicer poskušali vse mogoče, da bi siromaka oadravi-li, toda vsa prizadevanja so bila zaman. Pakonen je videl, da mu ni pomoči, in se je h koncu vdal v voljo božjo. Pred dvema mesecema je pa Militaristi paradira-jo pred kongresom Propaganda za milila rizevn obstojala velika «' "genj razširi Y V, hiteli > t pri ognju niso ar o teti. Ker je pihal pn veter, Mggjf poslopje In na vso »nzoriAče nesreče je ' -«'*t gasilnih druš-to preprečila. nedelj«, uničeval po-Je bil Kirn za- 1 malenkostno vsoto, l,r>d krivnostnim po- a je dal pred par »rovati za 10.000 I)in. • *koda nad 50,000 J'" skrivnostni poži-vprašanje je V Kronovškl orožni ki l">izveiid/ejo ,,rM"ieeni. Kazmku-v« selijo. da je Kir mu <-ponoči na-•tr^ho tlečo vžgala 4.>mači-' amreč gospodar "" < ud« n >um in I . zvedel, da se peča lenjingrajski Izzvala med prebivalstvom veli- j travnik dr. Bag, najstarejši ko potrtost in vsi sočustvujejo strokovnjak tamošnjega očesne- s težko prizadetimi svojci. Tragedija «e je odigrala skoro na istem mestu, kjer sta si pred letom dni Sketa in njegova iz-voljenka prostovoljno končala življenje. Nekaj mesecev poprej so našli pri kasaškem mostu mrtvega tudi pekovskega pomočnika Škafarja iz Celja in njegovo ljubico Milko Grilovo iz Žalca. Tragična smrt Slovenke v • Zagrebu Zagreb, 25. feb. — Danes o-poldne se je smrtno ponesrečila nezaposlena služkinja Elizabeta Lešnjak, stara 43 let, ki je po rodu Slovenka in doma iz Račja pri Mari»boru. Kakor običajno, je prišla tudi danes na kosilo k usmiljenim sestram. Kos jedi ji je obtičal v grlu in se je v neka/ trenutkih zadušila. ' ' Skok obupanca v Dravo Maribor, 25. feb. ~ Danes okrog 16.30, ko je bil na državnem mostu promet zelo živahen, se je neznan mladenič, atar 20 do 22 let, sprehajal po mostu ter vzbujal s svojim sumljivim vedenjem splošno pozornost. Nenadno se je sredi mostu zavihtel z drzno kretnjo čez ograjo na strani proti železniškemu mostu in se pognal v Dravo. Mimoidoči so od groze ostrmeli. Neznanec je bil v hipu, ko je treščil 20 m globoko v vodo, pri polni zavesti, kajti takoj je začel plavati proti Bergovi tvor-nici usnja. Ljudje so videli, da dobro plava in da se bo najbrž rešil sam. Res se mu je posrečilo, da je z obupnim naporom priplaval do brega, se izkobacal na suho ter se zgrudil na tla. Ljudje ao pohiteli do Drave, da mu pomagajo. Prišel je tudi stražnik, ki je mokrega, izčrpa- ga zavoda, s transplantacijo (presajanjem) očesne roženice. Bolnik se je napotil v Leningrad, kjer ga je dr. Bag prijazno sprejel in res izvršil nenavadno operacijo. Pakonemu je terezal motno roženico iz oči in mu na njeno mesto "vsadil" zdravo roženico iz živih človeških oči. Po štirih dneh so operirancu sneli obveze z oči. Pakonemu je v prvem hipu silno'zableščalo — nI čudo, saj je celih tri in dvajset let živel v temi. Spregledal je! Ves bled in tresoč se od veselja je vstal in se opotekel k oknu, pogledal skozenj in zavpil: "Doktor, vidim! Vidim ljudi na ulici, vidim hiše, vas vidim, rešitelj moj!" Zdravnik ni bil svojega uspeha nič manj vesel kakor ozdravljeni slepec. Dr. Bag se peča s "presajanjem" že več ko dve leti. Izvršil je doslej deset sličnih operacij, toda devet se mu jih ni posrečilo. Po vsaki operaciji, ki je sicer uspela, je zdrava ro-ženica v bolnikovem očesu postala motna. Zategadelj je pričel "presajati" roženico na nov način, ki ga je pravkar z največjim uspehom prvič preskusil na človeku. Da ne poatane presajena roženica motna, vbrizga bolniku raztopino karotina (vitamin A). Pakonenovo ozdravljenje kaže zdravništvu novo in uspešno pot v »dravljenju slepeev. Sedma zapoved Učitelj: "Kako se glasi sedma božja zapoved?" Učenec: "Ne kradite?" "Zakaj 'Ne kradite' in ne 'Ne kradi'?" "Vas vendar ne morem tikati, gospod učitelj!" Washington. D. C.—(FP) — Kavalerijski častniki, ki jahajo stole, admirali, ki se drže pisalnih miz in ne gredo nikdar na morje, generali in polkovniki, ki imajo pozicije v Industrijah — vsa ta skupina ima danes važno besedo v kapitolu. General Johnson, admiral Peo-ples in general Wood so glavne osebnosti, ki se vrtijo na wa*h-ingtonskem odru in nastopajo pred kongresnimi odseki. Poleg teh je še velika armad« majorjev, polkovnikov in drugih vojaških častnikov, ki igrajo manjše vloge v narodni areni, vsi pa zagovarjajo program velike armade in mornarice, da bo Amerika pripravljena za spopad z zunanjim sovražnikom in da bo imela tudi absolutno kontrolo nad industrijskimi delavci v prihodnji vojni. General Douglas MacArthur, načelnik armadnega štaba, ki se je proslavil, ko je zapodil bonua-no armado iz kapitola pred nekaj leti, se še precej omejuje na vojaške zadeve, dasi se njegove ideje razširjajo tudi na druga polja. On ima celo imeniten načrt za odpravo brezposelnoeti. Na zaslišanju pred senatnim m>i-litarističnim odsekom, kjer je argumentiral v prilog povečanja armade, je dejal, da bo vlada prav lahko rešila problem brezposelnosti, če sprejme njegov načrt. Vse brezposelne naj vtakne v armado in problem bo rešen, "To je najcenejši načrt," je argumentiral general. "Prehrana enega vojaka stane vlado 37 centov na dan in obleka $30 letno. Povprečni letni stroški za e-nega vojaka bi znašali le fttOO, manj ko sedaj vlada izda za o-skrbo brezposelnega delavca." Senator Couzens je označil generalove argumente za največjo absurdnost. Hotel je izvedeti, zakaj MacArthur ne svetuje administraciji, naj začne vojno, v kateri naj bi sovražnik reduciral stroške oskrbe brezposelnih in potolažil njih lačne želodce s svincem. AVTN1 MAGNAT-JE ODKLONILI POGAJANJA Detroit, Mich. — (FP)—Zveza avtnih tovarnarjev je ponovno naznanila, da se ne mara pogajati s reprezentanti unij, ki so včlanjene v Ameriški dela v* ski federaciji. Tovarnarji nastopajo arogantno, ker imajo ta-slombo v vladnem odboru za avt-no industrijo, ki je že večkrat pokazal svojo naklonjenost kom-panijskim unijam. Člani unij sedaj glasujejo oklicu stavke, katero pa bo moral odobriti VVilliam Green, pred sednik Ameriške delavske f«>de-raclje, Čeprav se Članstvo izreče z večino za stavko. Green u-pa, da mu bo glasovanje dalo močno orožje, s katerim bo lahko prisilil tovarnarje na kolektivna pogajanja. Alfred Reeves, podpredsednik Zveze avtnih tovarnarjev, je dejal, da je njegova organizacija popolnoma zadovoljna z dogovorom, ki ga je sklenila s pred« aednikom Rooseveltom In na čigar podlagi funikcionira vladni avtni odbor. V izjavi tudi na-glaša, da so obdolžitve, ki jih je izrekla Ameriška delavska federacija. neutemeljene. Federacija je obdolžila tovarnarje, da zapostavljajo unijske delavce in da imajo popolno kontrolo nad kom* panijskimi unijami, v katere silijo delavce z grožnjami odslo-vitve. Obdolžitve, ki jih je izrekla ADF, je pozneje j>otrdil tudi federalni delavski odbor. Na Reevesovo izjavo je Green odgovoril in v svojem odgovoru tudi poudaril, da stališče, ki ga je zavzela Zveza tovarnarjev, potrjuje dejstvo, da Je vladni avtni odl>or orodje tovarnarjev. I/om t I>rltV1 J* pridlgontl, Vera posebne sorte d,» je Kristusov namestnik, da na Poljskem se mu prikazuje mamica Ko-zlosvttka in mu veleva, kako In kod mora krmariti cerkveno bar-j ko. Nekoč mu je ukazala, naj u-časte vede enakopravnost redovnikov V "Marija vit i", ljudje, ki Mater božjo — Cerkev, ki |e t duhovniki, fcel je še dalje. PROTEST PROTI PRIGANJA-NJI! IN MUfKNJU NA &PAN8KEM • O razmerah v španskih ječah, ki jih je popisalo 564 jetnikov, smo že poročali. V ječah so socialisti, intelektualci, učenjaki, pesniki, pisatelji in advokati. Vsi trpe pod španskim teroriem in potrebujejo pomoči, če Španija nima pravega pravnega in človekoljubnega čuta. Nekaj smrtnih obsodb je bilo že tudi izrečenih. Z ozirom na vse te grozote je dne 18. februarja t. I. bila predložena predsedniku španske vlade I^errouxu spomenica po telegramu, v kateri se predaednika opozarja, da je dne 9. t. m. izjavil mednarodni delegaciji, da ne izvrAi nobenih smrtnih obsodb več. Spomenico so podpisali V. Kasch, V. Auriol in V. Scheve-neis za ligo za človeško pravo, socialistična delavska interna-cionala in internacionaia strokovne delavake zveze. Slika kaže razdejanje v Doalhatu. je |x»wrWII litrnaii. Najprej to sli Slovenci v Afriko Italija je vpoklicala šest letnikov v vojsko, ne le enega, kakor se glase italijanska poročila. V prvih dveh divizijah se nahajajo Slovenci in Hrvati, in sicer v florentinski 70 odstotkov, v meslnski pa okoli 80 odstotkov. Transporti Čet In vojnega muterljala se vršijo z naglico. Angleška vladn je sporočila Abesiniji, da Liga narodov ne bo nudil« pomoči Abesiniji, če Abesinlja ne ustreže zahtevam Italije, ki sedaj več ne zahteva, kakor je zahtevala ob aporu pri Ulaulaju. Italija hoče Imeti tam tržišče In azerrtlje za naseljevanje Italijanov. Abeslnija je pripravljena sprejeti nevtralno cono, toda obenem zahteva jamstvo, da se ne bo invazija ponovila. To jamstvo bi moralo dati Društvo narodov in velesile, ki sedaj ne ščitijo članice Lige narodov. f Angleški zunanji minister Simon je izjavil v spodnji zbornici, da ni med sosedami Abesl-nije (Anglijo, Francijo in Italijo) nikakršnega dogovora, po katerem bi Ačitile meje Abesinl-je, če bi jo ena teh sosed napadla, Mi pa vemo, da so te države sklenile in odobrile rimski pakt ter dale Italiji dovoljenje, kako daleč sme s svojimi zahtevami in da jih mora sama uveljaviti. Z frzirom na t« sktepmjvptivnef ših držav v Ligi narodov je tudi logično, da ne bodo pripustile, da bi se v 1,lgi narodov razpravljalo resno o pomoči Abesiniji. Ne trdimo, da je Abeslnija kulturna in civilizirana država. Zakaj prav v A#>e*inljl Imajo še vedno miženjatvo, in aicer jih I-ma tam kristjanska gospoda o-koli 40,000. Vojaško pa Je Abeslnija moderno opremljena in hribovita dežela, da je vanjo tež-*ko prodirati. - Izid vojne je torej še negotov. NAJ V KC J K IHUBVO NA K V K-Tli HK JK l*OI>KM> Te dni se je podrlo največje drevo na svetu, »ekvoja, ki J<' raala dva nuj nI km daleč od Kan Franclsca, Calff. Drevo Jm zraalo v višino IT.' m In ja merilo v premeru nad koreninami dvanajst in pol m Ljudje »o že dolgo opazovali, kako drevo trohni, a nihče nI pričakoval, da ne bo nekega dne nenadoma zruftilo v temeljih. To ne je zdaj zgodilo, fle pred ne kaj (edni Je pON«*bria komisija ugotovila, da j« deblo nad kore-^ ninami pof»olnome brez aokoV. Američani, ki ari vneti jm svoje |m»«m bn#»ft i. razpra«. Ijajo o, tem. Ae ne bi kazalo debla po«ta-viti v kakšen muzej. Seveda bi I ga morali za ta primer ria/prej J konzervirati. s zmerom držala •« močnimi: najprej a c a r I a t i, potem z Nemci in zdaj a Poljaki Varšava, februarja IBttn — Marijavitska cerkev na Polj-skem se krha. Voditelji vernikov, marijavitov, to je ljudi, ki čaate Mater boljo, se zateka jo v poslednjem času k prav čudnim sredstvom. S sirovo silo hočejo uveljaviti svoje pravice. Došlej je njihova cerkev izrabljala duševno zaostalost in omejenost kmečkega ljudstva In prav temu se ima zahvaliti, da se je njena vera tako razbohotila. V bližini IMoczka je leta 1006 videla neka ženska. Kozlovvska po imenu, prikazni, ter o njih pridigovala lahkovernemu ljud- stvu. Pravila je, da se jI je pri-kazflla Mati božjn in zahtevala M akandal aaradi nuvratnoati zase isto tolčenje, kakor ga katoličani izkazujejo sv. Trojici, Bogu Očetu, Bogu Sinu in Svetemu Duhu. Že iz prejšnjih dob je bilo med Poljaki razširjeno češčenje Matere božje. Najmanj tatko so jo častili kakor kraljico poljske krone. Prikazni Kozlovv-ske so poljsko ljudstvo še bolj podžgale in okrepile v veri do Matere božje. Kozlowska si je poleg tega izbrala za svoja prl-digovanja prav tisto dobo pred vojno, ko se je pričel ugled katoliške duhovščine hudo majati. Neki redovnik je bil namreč takrat iz ljubosumnosti ubil moža svoje priležnlce. Ruska vlada Je seveda z vsemi silami podpirala razvoj marijavitske vere, ker je upala, da bo zaradi nje ikatoliAka cerkev prišla na kant. Katoliška cerkev je bila pa močna zaščit-niča in bodrilka |a>ljske narodne zavesti in to seveda Rusom nI šlo v račun, Končno se Je marijavitska cerkev javno uveljavila in prejemala velike podporo iz bog ve kakšnih virov. Mamica Kozlovvaka se je preselila v Ploczk. Njeni privrženci In ona sama so pa uspeAno širili novo vero v raznih delavskih naseljih okrog Lodsa in v vaseh blizu Visle. Tudi na Ruskem Poljskem si Je pridobila marijavitska vera več stotlsoč pripadnikov. Za poljsko narodno življenje je bila ta nova vera strup In pogin. V času carskega režima je uživala gmotno in moralno podporo ruskih oblasti, ki Jim je seveda Iz hvaležnosti morala vračati ualuge. Med vojno, ko ao Nemci zasedli Ploczk, so bili ma-rl javit I najponlžnejši in najvda-nejši hlapci zmagovalcev. Ravr nali so se po splošnem načelu, da Je treba vlado In oblast spoštovati In se JI pokoriti, Komaj je postala Poljska samostojna, so pa |>o*tali marijaviti največji rodoljubni krlčači. Proslavljali ho zdaj Paderevvakega, zdaj Wl-tosa, h koncu pa Pilsudakega. Na splošno so obračali plašč |h» vetru. Ko je leta 1020 bol j Še vj-ška vojska prodirala na isiljnko ozemlje, so Jo marljavlstl sprejeli z godbami in zastavami in ji ponudili v cerkvenih poslopjih zavetišča. Komaj so s«« pa bolp ševiki morali umakniti (»oljskim legijonarjem, ao bili marliavltl prvi, ki ao preklinjali rusko "*o-drgo". Marljavistična cerkev Je bila torej oblastvom vselej hudo naklonjena. Tako |»oč«tJe cerkvenih gospodarjev Je seveda široke sloje popolmmia demora* liziralo. Nad vse zanimivi no običaji svojih spisih in objavah je pričel priporočati "mistične zakone" redovnikov z redovnicami. Kajti, tako je dejal, ljubezen med rodovnikom in sestro Je posebno mistično vtelešenje in izraz najvišje poduhovljenosti. A-ko bosta imela otroka, bo podu-hovljen In se bo že rodil z božjim blagoslovom. 0*1 tistih dob so se redovniki in sestre ženili na debelo. Ko-\val.sky sam je prednjačil z dobrim zgledom. Poročil se je s sestro Wlligko, in jo posvetil za Akofa. Zanimivo je, da se je Ko-\valskemu, ki ima že več ko Aest k rižev na grbi, rodil pred At i rimi leti sin; ta otrolj je plod "mističnega zakona" s sestro Rožno-Nviczko. Pred več leti se je »godil ve- Kovvalskega v nekem samostanu. Neky vajeti cerkve *V pre|>ove in raa?ene, Notranji boj med marijavitl torej temeljito ogroža obstoj te akoraj .m let stare vera. Vlada se#do*leJ še nI prav odločila, kaj naj stori, (1*o "fttampi", Beograd.) M aktom Gor Iti: MATI •OCIAUIN ROMAN f" V Ujmi v ka je urno otirala aolze s svojih lic. Prestrašila se je. da hoče Maloru* Pavla užaliti; naglo je odprla duri in vstopivii v kuhinjo je drgetajoča po vsem životu, polna itrahu in bridkosti, glasno iz pregovorila: — A . . . kako je hladno! Pa pomlad je . . . Brez potrebe je prekladala v kuhinji posodo i mesu na mesto; da prevpij« zamolkla glasova v izbi, je še glasneje nadaljevala: — Vse se je izpremenilo . . . ljudje so bolj goreči kakor nekdaj, vreme je hladnejše . . . Nekdaj je bilo ob tem času toplo, jasno, soln-čno . . . V izbi je zavladal za nekaj časa molk. Obstala je sredi izbe in čakala. — Ali si slišal? — se je oglasilo tiho vprašanje Malorusa. — To moraš razumeti ... za vraga! Ona je bogatejša od tebe ... ^ — Ali hočete čaja? — je s trepetajočim glasom vprašala mati. In ne da bi čakala odgovora. je vzkliknila: — Kako me mrazi! Pavel je počasi stopil k njej. Izpod čela jo je pogledal in Mke*ari »meh mu je zaigral na —ufrtnih _ , ■.• '■ V'.' — Odpusti mi, mati! — je potihoma dejar —- Mlad sem še . . . bedak . . . — Ne dotikaj se me! — je žalostno vzkliknila in pritisnila njegovo glavo na svoje prsi. — Ne govori . . . Bog s teboj. Tvoje življenje ,.— tvoje delo! Ampak srca se ne dotikaj! Kje je mati brez sočutja? Nemožno je ... za vse mi je žal . . . Ah, vsi ste mi prirasli k srcu .. . Kdo vas obžaluje razen mene? ... Ti greš — za teboj drugi ... vse ho zavrgli in odšli. Paša! V njenem srcu je oživela velika, goreča misel in napolnjevala njeno srce z navdušenim čuvstvom bridke radosti, a mati ni našla besed; v svoji gluhi muki je premikala roko in gledala sinu v lice z očmi, žarečimi od oslre jarke boli . . . — Dobro, mama! Odpusti . . . sedaj uvi-devam! — je tiho zamrmral. Sklonil je glavo, nasmejal se ji in dostavil: - — Tega ne pozabim . , . častns beseda! Potisnila ga je vstran, pogledala v izbo in ljubeznivo prosila Andreja: — Andrjuša! Nikar ne kričite nad njim. . . . .Starejši ste . . . že . . . S hrbtom je bil proti njej obrnjen in čudno, smešno rjovel: — U . . . Pošteno ga zmijem! . . . fte pretepeni ga! Počasi je stopila k njemu in iztegnlvši roko dejala: — Moj ljubi . . . Malorus se je obrnil, sklonil glavo kakor bik in z rokami na hrbtu odšel mimo nje v kuhinjo. Odondot je porogljivo zadonel njegov mrki glas: — Beži, Pavel, da ti ne odtrgam glave! Ne mislite, mamica, da se šalim! Zdaj postavljam samovar. Na! Oglja nimamo ... Da bi vrag ... In potem je obmolknil ... Ko je mati prišla v kuhinjo, je sedel na tleh in pihal v samovar. Ne da bi jo pogledal, je začel znova: — Ne bojte se, ne pritaknem se ga! Dober sem in mehak . . . kakor poparjena repa! In pa . . . hej Junak, ni treba poslušati, — rad ga imam! Ampak njegove nove vestje ne maram." *. . Glejte, novo vestjo je oblekel, ki mu Je od sile všeč; zdaj hodi naokrog z izbočenim trebuhom in se ob vsakega zadeva — a poglejte mojo vestjo! I^epa Je v resnici, ali čemu bi se z njo zadeval ob ljudi? Saj je že brez tega zelo tesno na svetu. Pavel je smeje vprašal: — Ali boš še dolgo renčal? Zadosti si me obdelal, ne? il Malorus je jk> tleh iztegnil noge na obeh straneh samovarja in ga gledal. Mati je stala med durmi in je prijazno in otožno uprla svoj pogled v Andrejev okrogli zatilnik in v njegov dolgi, zakrivljeni vrat. Zleknil je život, naslonil se z rokami na tla in opazujoč mater in sina z zardelimi očmi je polglasno dejal: — Dobra človeka sta . .. zares! Pavel se je sklonil in ga prijel za roko. — Pusti me! — je zamolklo dejal Malorus, — da se ne zvrnem. — Kaj se. sramujeta? — je otožno dejala mati. — Poljubila bi se ... krepko bi se objela, krepko .... — Ali hočeš? — je vprašal Pavel. — Zakaj ne! — je dejal Malorus in se vzravnal. Pav$i je poklenil; krepko sta se objela in za hip utihnila: dve telesi in ena duša, v obeh enako goreča od globokega prijateljskega čuv-stva. Materi so po obrazu tekle rahle solze. Oti-raje jih je zmedeno dejala: — Ženska rada joka ... od bridkosti joka, od radosti — joka! . . . Malorus je narahlo odrinil Pavla in otiraje si oči s prsti je dejal: — Dovolj mi je! Teleta so se naskakala. zdaj je Čas za pečenko . . . Eh, to llodjcvo oglje! Pihal sem, pihal ... in si nasmetil oči. Pavel je sklonil glavo, šel k oknu in tiho dejal: — Takih solza se Človek ne sramuje . . . Mati je stopila k njemu in prisedla. Bodro čuvstvo je toplo in mehko navdalo njeno srce. Težko ji je bilo, ampak prijetno. — Vaeeno je — si je mislila in božala sinu roko. — Drugače ni možno .. . tako mora biti! Se drugih navadnih besed se je domislila, ampak vsega niso obsegale, kar je preživela v teh minutah. — Posodo pospravim sam ... le sedite, mamica! — je dejal Andrej, vstal in odšel v izbo. — Oddehnite se! Zadoati sva zmučila vaše srce . . . In v izbi je zadonel njegov visoki, zveneči — Bahavost ni lepa, ampak krasno življenje smo pravkar čutili v sebi . . . resnično, človeško ljubavno življenje! . . . — Tako je! — je dejal Pavel in se ozrl na mater. — Vse se je prodrugačilo! — je odgovorila ona. — Gorje je vse drugo, radoat je drUga .. . Prav nič ne znam ... in ne razumem, kako živim ... in z besedami ne morem izraziti! — Vse se je predrugačilo ... in tako mora biti! — je dejal Malorus. — Zakaj novo srce raste, mamica; novo srce raste v življenju. Vsa srca so razbita vsled različnosti interesov, vsa so obglodana od slepe pohlepnosti, razje-dena od zavisti, potolčena, ranjena in gnoj se cedi iz njih . . . laž, plahoti ... Vsi ljudje so bolni, življenja se boje in blodijo kakor v megli . . . vsak čuti le svoje bolečine. A zdaj prihaja človek, osvetljuje življenje z ognjem svojega razuma in kliče: Ej, izgubljeni črvi! Cas je spoznanju, da imate vsi en interes, da morate vsi živeti, val rasti! Človek ki kliče, je le sam, zato kliče na ves glas, prijateljev potrebuje, pusto mu je samemu, pusto in hladno! In na njegov klic se skladajo vsa-srca s svojimi zdravimi kosci v ogromno srce, silno, globoko, čutno, kot srebrn zvon . . . kakor ga še niso vlili! In ta zvon oznanja: Ljudje vseh dežel, združite se v eno družino! Ljubezen je mati življenja, ne zloba! . . . Bratje moji, jaz slišim to zvonjenje na zemlji! — Jaz tudi! — je glasno vzkliknil Pavel. Mati je krepko stisnila ustni, da ne bi trepetale, in krepko Je zatisnila oči, da se ne bi solzile. < Dalja prihodnjič.» PROBVETA "Oprostite. Nihče se še ni pritoieval!" "Ta je pa lepa! Gospa Irena mi je zagotavljala, da je v njeni hiši popoln mir, vi bi pa a svojim smrčanjem mrliča zbudili!" "Neizmerno me je sram, gospodična!" "Jaz sem pa obupana!" "Ne zamerite mi!" se je opro-ščal mladi mož. "Prosim . . - Dotlej je govorila Aneta o-stro, zadirčno in gledala hudo kakor rte. T<*la čim dalje je gledala mladeniča v oči, čim dalje je poslušala njegov mehki glas, tem bolj ji je bilo žal, da ga je tako grdo nadrla . . . . , prosim vas, oprostite mi mojo sirovost, toda saj mi ne boste mogli verjeti, kako zelo sem si želela prespati vsaj eno noč v miru in tihoti." Mladenič v zeleni pižami je premeril ljubeznivo in prikupno dekle od glave do nog. Na to je dejal: "Veste kako lahko urediva to stvar? Nikoli ne smrčim, če i-mam druščino, kadar sem sam, pa ne vem kaj počnem." "Zares?" "Prrsežem! Lahko vam dokažem! Poskusiva!"____^ "Hoj!" je vzkliknila nova gospodična. Mladenič v zeleni pižami je razumel ta njen prešerni "hoj!" za pristanek. Brez besede jo je potegnil k sebi v sobo. • Zjutraj se je Aneta prebudi la z nasmeškom na lepih tratili. Jim ji ni, lagal. Vso dolgo , noč, bila je pa menda prav kratka, nI zasmrčal nltf enkrat. Med tem ko se je Jim oblačil, ga je Aneta opazovala in se prijetno leno pretegovala. "Povej mi, Jim, kako to, da vso noč nfoi nič smrčal?" "Saj nikoli ne smrčim!" "Kaj praviš?" "Nikoli, nikoli! Le kadar bi rad spoznal kakčno svojo novo Čedno sosedo, takrat žagam ko za stavo. Vsaka soseda se hu duje, tolče po zidu, h koncu pa pride vendar trkat na vrata .. SMRČEK Novela V zatišju Rožne ulice Je bil skrit majhen a udoben hotel. Tako tiho je bilo v tistem kotu velikega mesta, da je človek kat pozabil, da drve onkraj vrtov e-U*K*ntni avtomobili, da oglušujoče tulijo sirene, da ro|>očejo tramvajski vozovi. I.astnka tistega tihega hotela je dobrodušna okr'»gls tfo*|m Irena. Tisti « ai». ko se začenja ta |Mive*t. je «tal* razkoračena 4>rcd mlsdo, zalo gon|M»dično. "Prav, prav, draga goiipodič-na* Postregla vam ln»m i udobno in prljatno adbico. Tesla, naj veste, mnogo mi je do ugleda in slovena moje hiše MoJe stranke ne morajo \enti neoporečno, mil*1 mora vladati % mojem domu. Ne maram neprilfk in glasnih r«i-1 prt l j!" "fbidite bret ukrbi! Prav mi-' ru «i tudi jaz telim, zato tudi1 iWem novo stanovanje". "Ali opravljate kakšen klic*" "Seveda! V gl blatilja go«pa'" Aneta »e^ )f it> v nap« e j pri pravila na taka vprašanja Ve del« je, da ne bo tunela v pošte |H. I|m u M*m o« nI hiši povedati, da je prav za prav "naga ienska" v nekem va-rieteju. Sije bilo sram svojega poklica, poMeho »i je stalila kruh, vendar ponašala se s svojo goloto ni. Služila si je kruh, kakor si ga »rečnejše služijo,z drugim delom. Neumna sicer ni bila. C asih je že malo ponorela, a le na tihem. Ni »e družila s svojimi stanovskimi tovariši, tudi ue s tistimi. I ki so oprezali nanjo v temnem ' hodniku za odrom ali jo nadle-govali v njeni garderobi. • Odšla je bila iz hotela, kjer stanujejo sami igralci, akrobati (in tonglerji; bila je sita te so-drge do grla. Zaželela si je miru i in udobnosti. Sobica v hotelu go-spe Irene je bila rtnažna, prijazna in zračna. Takoj Jo je vzljubila. Oliesila si je tAileke v omaro, zložila |»eriio iz kovčegov in ni |M'la veselo ko mlada pa<«tlH-ca. Ko je vse to opravila, Je stopita pred zrcalo in »e pričela oblatiti za zvečer Vitka je bila ko lilija, v obraz bolj prikupna ko le|»a, I a se je imela svetle ko lan in mehke ko svila ob osmih Je odAla. kakor sleherni veter, V variete. v Vrnila »e je opoln nerodno ji je bilo. ko m* je tiho kakor mtw ka plastia (to stopni-«ah, kajti v«e j« s|udo. od nikoder ni bilo slišati gla»u. nikjer ni več gorela svetiljka. fte nikoli v življenju se ji ni zdelo nikjer tako tiho in mirno. Legla je v" melrko posteljor pri srcu ji je bilo ugodno in m<'bko. Nenadoma, ko je že na-pol zaspala, je zaslišala čuden šum. kakor bi kdo žagal trdo gabrov i no. Prisluhnila je in spoznala. da nekdo neusmiljeno smrči poleg njene sobe. Zamašila si Je ušesa, potegnila odejo čez glavo, a vse skup ni nič pomagalo. Zdelo se ji je kakor da vleče smrčeča grd oba dreto tik njenih ušes. . Navzlic spoštovanju do častitljive giM|>e Irene, lastnice tihega hotela, ni mogla več izdržati. Smrčanje Je prihahjalo z leve, o tem ni bilo dvoma. Pobrala je svojo co|»ato in udarila po steni. Smrčanje je prenehalo. Toda komaj je trudna Aneta s|iet legla. . je >.agar znova oglasil. wtt Aneta je t«4kla po zidu. toda jsv-1 kan »k Ob 40-letnici Roent-genovih žarkov 40 let je mjnilo te dni, odkar e genij skromnega učenjaka v zvezi z nepreračunljivim slučajem odkril In razjasnil eno največjih naravnih skrivnosti, ki jo danes človeški duh izkorišča kot eno svojih najlepših in najbolj blagoslovljenih pridobitev. Nekega večera pred 40 leti je stal 48-letni * Konrad VVilhelm Rocntgen sredi zmešnjave aparatov in instrumentov v svojem malem, zatemnjenem laboratori-, u na vseučilišču v Wuniburgu. *rkvkar je bil končal svoje eksperimente s katodno cevko, s cevko, v katere brezzračnem prostoru se je električni tok spreminjal v žarke, ki so v notranjosti povzročali zelenkast svit. Baš na tem mestu je bil vdelal v steklo aluminijasto plošlco. skozi katero so žarki ahko stopili na prosto. Cev je spravil v debelo kartona«to škatlo, ki je ne bi mogli prebiti nobeni katodni žarki, Hotel je izključiti tok, ko so mu oči presenečene obstale na papirnem zaslonu |h»1 metra od cevi. Zaslon je btt zivntjo nekih drttgtt* eksperimentov prevlečen s bari-jevim platinocianurjem, zdaj pa se je bil zasvetil, kakor da so ga zadeli skrivnostni, nevidni žarki. Roentgen ni hotel verjeti svojim očem. Izključil je tok, zaslon Je potemnel, vključil je tok. zaslon je zafoaforesciral. Previdno je učenjak postavil svojo roko med zartlan in katodno cev — morda pa se je le zmotil? Njegovo presenečenje se Je tedaj spremenilo v pravo osuph-st: na zaklonu so *e pojavili, kakor po nekem peklamkem čaru, temni obrisi konti njegove roke . . . Takšno je bilo odkritje danes po Roentgenu im<*novinih ne- i vidnih žarkov, ki jih je l* ' menovsl larlu* X. Dane* je zna-j no*t te žarke v bistvu že oro-IUčila in vrti vemo, kakšni veil-| draguljar jih uporablja, da se prepriča o pristnosti ali nepristnosti kakšnega dragulja, u-metnostni zgodovinar se z njimi prepriča, da-li je kakšna slika res dragocena starina ali pa malovreden posnetek, fizik odkriva z njimi gradbo najmanjših delcev snovi, molekularna o-mrežja njenih kristalov, vedno več je področij, v katerih so postali Roentgenovi žarki neobhodno potreben čmitelj za raziskovalca in praktika. Komaj štirideset let je minilo, odkar jih je genij odkril v zvezi s slučajem, a če bi -hipoma pozabili nanje in na njih uporabne načine, bi to pomenilo toliko, kakor če bi nam nenadoma zmanjkala brezžična telegrafija ali kinematografija ali katerakoli druga prevažna pridobitev modernega časa. Človeštvo bi se vrnilo za desetletja nazaj, v njegovem življenju bi nastala vrzel. SCHUSCHNIGG V PARIZU Avstrijski kancler dr. Schu-schnigg in njegov spremljevalec zunanji minister Berger-VValde-negg sta na svojem potovanju v Pariz in London doživela obupno blamažo. —V-Parii ata. prišla na skrivaj, z avtomobilom, namestu z železnico. Kamorkoli sta šla, povsod ju je spremljala policija, ki je bila v strahu za njuno življenje. Niti v cerkev, kamor sta bila namenjena po tolažbo, nista mogla, ker se je policija bala javnih izgredov. Neopaženo, kakor sta prišla, sta iz Pariza tudi odšla v London. ČETRTEK. 14 HUMOR TAJNOST BOLJŠE KAVE AJi pripravljate svojo jed brez soli in popra? Seveda ne. Čemu torej kuhate kavo brez njene najbogatejše in najbolj važne začimbe — cikorije? Oikorija je rastlina. V nji ni kafeina. Cikorijo je odobrila A-merican Medical Association kot dober dodatek h kavi. Slavn zdravniki odobravajo cikorijo kot zdrav dodatek h kavi. "United States and Nationa Dispensatory", ki ga vsi zdrav niki in lekarnarji priznavajo za avtoriteto, ugotavlja, da je "ci-korija zdrav dodatek h kavi ter se sodi, da poveča t^k, pomaga prebavi in pomiri jetra". Poskušajte jo danes. Pomnite, da je Franckova Cikorija poceni, zdrava in izborna. Kar je sol hrani, je Franckova Cikorija kavi. Franckovo Cikorijo prodajajo vsepovsod v zavitkih, palčicah ali tabletnl obliki. Zavojček za deset centov vam da šcat do onnm čas b(tljše kave vnak dan za dobo več kot enega meneča. Ce je ne morete dobiti v svoji bližini, nam pošljite 10 centov v znamkah in mi vam bomo takoj poslali škatljo. HEIN. FRANCK & SONS FLUSHING,. N. Y. I^epa ž lah t a Nevesta: "Na nekaj te moram opozoriti, Nace: moji sorodniki, ki se boš drevi seznanil z njimi na večerji, so sami preprosti mali ljudje. Samo eden od njih je nekaj boljšega, namreč bančni ravnatelj . . ." "Hvala Bogu, se bom vsaj s kom lahko kaj pogovoril!" "A ta ravno zdaj sedi!"' Kothachild in izvodček Pokojni baron Rothschild je dal izvoščku za neko vožnjo 5 frankov, le-ta1 se je pa bridko pritožil, češ da mu njegov sin za tako vožnjo zmerom plača 10 frankov. "Moj sin si takšno radodar-nost lahko privošču", je odgovoril Rothschild. "Zakaj on ima bogatega očeta, jaz pa ne." MA Hck Pojasnilo naročnik Naročnikom, katerih ^ na je plačana na ta prišteti razni ali več ene družine bodi ,*„a * ** deče: MI UPOStH^-števamo posamezn* ,Jj" * eni naročnini v družis^S in SAMO TKIMJ ** PLAČATE SVOJO imial,. Treba je računati, ak mamo opravka s tiaoce imeni in naslovi in je treba b en sistem. Zato želim, da " nikar ne pošiljajo imena iu pravniStvo pripišite te„, tega k moji naročnini. Tolrt storite samo takrat kadar V naročnina poteče in kadar, čate ah ponovite svojo mJ no. Prosim, da se upoštfV| PHILIP GODINa, upriviti Najhitrejša direktna vožnja v JUGOSLAVIJI "" nujmodernejiih parnikih. ki r«J„„ plujrju v »,*., d„r Pluj«jo U New Yorka v Jugoslavijo u- ROMA 21. apr. - SATURNA 17. iMja - CONTE 6RAN0E I jJ l'i«tiuiiu- U- hitre votnj. in u,lobn.»tl trr •konomii«.. d« gr,„i« v.ak« „r*men,»v. vUkov. MILO PODNKUJK SOLNČNK JUŽNK Vožnjv „. udot.no.tih in pri «b.v« modem«- uBodrto«tl. prij.tel»k. i i vrata« kuhinja * " Preko Genove—v 15 urah v Jugoglavijo REX (svetovno najhitrejši parnik) 30. marca, 27. apr., 25 mik CONTE DI SAVOIA 16. marca. 13. apr., 11. maja Oglasite »e pri kateremkoli našem agentu ali nt: 333 N. Michigan Ave., Chicago, l\\. zssim cta/vi KS MOINK« IOWA -«latevainr Oe. Moltin dri tli« .tolarjev Glavni di»-Mlkl na.I (MKMi dolarjev v • ••».nlh dobitkih v gotovini. l*an!tt«iU »rK Hkr leva ne*M. N»br„a loterija. Ndilu. Ure« le alik« m jo kur« larfljii. M«.«ine jik }» .i.d.il.. velik. J •« r M trk Mt| Je IIMo IMI] I «41 1« l« 1 INI . I to «1 Ind Hoaet (H 8 , f r. me/ • I UB M mniraln ni ni^. 11 koncu, ko ni v«*« njen tnid ni^ ial«nrcl, jf» \**tmtn jn »«Wln kar v |»i#4itni na hrtdnik in (Kttrkala n« ao»«dma vrata. "K icr 4u in malo|l* aoln«, in ft# hip nato "amnek" pH vratih. "(m»sjhkI. \aAa iftnUta nk utiran«. Niti oC| ne latiMiiti." e j<* uisliAalc) i 4 o vlogo imajo v miilicin-' akem |Ni»lni^ju, Svetijo sktn«* ^loveAkegu trleaa In num «»dkrivajo njeirovo | skrit«- iMileini in okvare. Sami u finkuiejo tudi adravilno. A t II .TMM |i tet.-Mina . »I n«. Velik« drugi k l« »ata prilika I-..U« Uakka ► IOJ ae »to<«l» »rti dut..uk ^n<«»\ l«va limiMfi na/rla Ve, I.laganje 4>d*ilk»« f det~utiran v »e Savin«« tlankl • |ln Mmnee r*. »tal »IhII 1 » ni i>r*v in« *r« m /arki. tako, rel»it» 1 ost 1 1 Ifriffi T ni vae. kar »morejo ti hnik jih u|K>raN]la prav otlkrlNa nevidne in mo> lunine na|iake v not ran-rojev in materinla; * k«-:r««li vsakmr?«tnp it> ari, * le *na «m N AUUAI k<*.. d.A**a da Mtl Ite^e d>*'ar le. aH (tiuaiiile vkon, »r* ali ptdiia , drutkn ». kr*di ru«W i iaatniki Oni i U •» ■ "a kak Kar 4>-ia 1 O IS MS M ti MM M M |h» la. leat |W I"... 1 h ti fnav Mene v V tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila* *a veselice in ahode, vizitnice. ti knjige, koledarje, letake itd. v alovcnukem. hrvat slovaAkem, ^tikem. nemAkem. angleAkem jeziku in ^ vodstvo tisk akne apelira na flafl s.N.i»J., da tiskovine NAHODA v svoji tiskarni Vaa pojaanila daje vodatvo tiakarn* Cens smerne, amjako dalo prvt vraU PlSite po tnformarij* na «»nslov: ■ S. N. P. J. PRINTERV 2«57-59 SO. LAWNDALB AVEM'1 Telefon Rockwell 4004 CHICAGO, nj. Tasa se do6e aa Ulja tudi vaa asttnto* .