Današnja'it e vllba obsega 12 itranl.
jVovi 6as“
W
imsm
izhaja v^ak petek ob 1J. uri dopoldne. Uredništvo in upravniStvo je ^ gosposki ulici St 6, drugo dvorišče.
Leto III,
Stev. 89.	V	Gorici,	27.	septembra	1912.
List stane
?a selo Ido
*a manj premožne 3 „ v jvfemčijo .... 5 » posamezne Številke 8 9 Oglasi po dogovori .
5000.
>	5000 naročnikov je dosegel »Novi
Cas«. Tega dejstva se moramo spominjati. /-e Pred dvema tednoma bi se ga lahko -jpominjali, ko je prišel v naše upravnico priprost mladenič z dežele in se pripaši! kot naročnik našega lista. Bil je on Dettisoči! Toda oziri do evharističnega kongresa, kateremu je »Novi Čas« že leto 1,1 dan odpiral svoje predale, in čegar pro-s|«vi se je hotel zadnje tedne še posebej Posvetiti, so to zabranili. Danes pa stopajo pred naše katoliško ljudstvo, veselo !*u naznanjajoči: »Novi Čas« je dosegel !'! sedaj že precej spet prekoračil prvo ju-'lejno število 5000 naročnikov! Še '"so tri leta minila, kar je z božičnim pozdravom naš list šel med katoliško ljudstvo, brez drugih namenov kakor delati Za čast Božjo in potom tega dela prispeli k zdravi kulturni povzdigi našega ^roda. Pravo pot je ubral. Bog ga je blagoslovil.
Da. odkrito in brez ovinkov priznavajo. da so nepričakovani uspelii našega li-^ ki jih tekom tako kratke dobe noben s°venski list ne more izkazati, delo in poledica blagoslova Božjega. Bogu t o -*ej, v čegar službi stoji naš list, in presv. I?rcu Jezusovemu, čegar češčenje je med vodstvom po danih razmerah tudi poskusi Širiti, naiprei presrčno zahvalo za blagoslov, ki ga ie naklonil našemu listu.
*
Toda Bog se poslužuje ljudi. In tu se j'l0ramo spominjati vseh neštetih, znanili J1 skritih prijateljev, ki so iz ljubezni do j°bre stvari in ubogajoči opomine papeža 11 škofov, tudi našega prevzvišenega go-j,)0da knezo-nadškofa. naj verniki širijo J Dodpirajo dobro, katoliško časopisje, J^lali in se trudili in se žrtvovali tudi za aš list. Iskrena hvala tudi Vam! Veselite G Vsi, Vaše delo je Bog blagoslovil!
Obenem.pa se moramo zavedati, s pol-|)”1' prepričanjem zavedati, da je bila pot,
•0 kateri je liodil do sedaj »Novi Čas« do-vra in prava: O da, bila je dostikrat trnje-. kameni ta, strma — a sedaj vidimo s 0,nim prepričanjem,, da je bila dobra in
prava! Tudi to moramo sedaj ugotoviti. Poznajo jo vsi. pot »Novega Časa«. Brezobzirno in neustrašeno je nastopal za pravice in koristi sv. katoliške cerkve proti nakanam svobodomiselnega učiteljstva, braneč mladino pred nevero in demorali-zacijo, kamor jo je hotelo in jo še vedno hoče to učiteljstvo zavajati s svojim lastnim slabim zgledom, z brezumnim veseljačenjem pri različnih plesnih prireditvah, z razširjenjem cerkvi in veri sovražnega časopisja.
Brezobzirno je delal proti javnim plešo m. ki so kuga za naše ljudstvo, proti" nenravnim kinematograf-s k i m predstavam, proti nesramnemu počenjanju liberalnih listov, posebno goriške »Soče«, ki je tako bogokletno psovala Kristusa in Marijine družbe!
Marsikomu taktika našega lista ni u-gajala. Toda nepobitno res je, da je bila ta taktika pri danih razmerah najboljša in je še vedno najboljša, posebno če se oziramo na brezmejno nesramnost, s katero se nasprotniki cerkve drznejo nastopati proti najsvetejšim svetinjam katoličanov. Ne, mehkih rokovic ne bomo rabili proti takim nasprotnikom nikdar! Ta taktika je pridobivala nebroj prijateljev »Novemu Času«! Ona je vzbujala samozavest katoliških src: ona je širila navdušenje za boj proti nasprotnikom. Kako se ga je radi tega mladina oklenila. »Novi Čas« je postal nje trlasilo, glasilo »Orlov«, glasilo »Slovenske krščansko socialne zveze«.
Po ti poti hočemo dalje korakati in stati na vseh poljih v službi dela in boja za pravice Božje in koristi katoliške cerkve. Ta nolja, te pravice in koristi tolmačijo pri vsaki priliki sv. Oče v Rimu in škofje. Le oni so tu kompetentni ali odločilni, zato se samo ob sebi razume, da bomo vedno le njim sledili. Naj nihče ne ugovarja, da s tem nismo prosti, kajti naša prostost in neodvisnost obstoji v tem, da delamo v smislu katoliških načel. Katoliško načelo na ie. da smo tudi vedno eni s oapežein in škofi. V tem načelu vidimo mi svoj blagoslov.
Delal je »Novi Čas« vedno za katoliška načela S. L. S. bodisi na gospodarskem, bodisi na izobraževalnem ali kakem drugem polju. In to bode tudi zvesto nadaljeval. Delo za katoliška načela in v njih smislu je najboljše delo za kulturno povz-digo naroda. Tega so se zavedale vse organizacije, izobraževalne, telovadne, gospodarske. delavske i. dr.; ki so se zbirale krog njega. Tega so se zavedali stanovi, čijih koristim je služil, predvsem stan katoliškega učiteljstva, stan delavski, kmetski, obrtniški i. dr. Tega so se zavedali tudi nešteti dopisniki v§eh slojev in vseh krajev, ki so mu z največjim veseljem pošiljali svoja poročila .
Po ti poti naprej! Naprej — mladi smo in mladeniško navdušenje polje po mršili srcih; mladi smo. in dela in boja se nikjer ne bojimo. Mi delamo za čast Božjo, in z nami je Njegov blagoslov: mi delamo za katoliško ljudstvo in ljudstvo se nas oklepa! Veselimo se prvega jubileja in vsklik-nimo takoj ob njem: Naprej na delo do drugega jubileja, do 10.000!
Hrvatje in Slovenci rdruženi.
Poroča drž. poslanec .1. Fon.
Dne 18. in 19. septembra so zborovali v krasni Opatiji zaupniki Stranke P r a v a za vse hrvaške dežele in zaupniki V s e s I v e n s k e Ljudske Stranke.
Navzoči'so bili iz Hrvatske:	reetor
magnaficus zagrebškega vseučilišča dr. P a z m a n. poslanca razpuščenega sabora Cezar A k a č i č in S t j c p a n Žago r a c ter prof. L e g o v i č; iz Kranjske poslanci dr. Šušteršič, P o v š e in Jarc; in Dalmacije poslanca don Prodan in dr. D r i n k o v ič; iz Koroške dr. Brejc; iz Istre poslanca dr. Laginja in prof. Spinčič; iz Štajerske prof. dr. H o h n j e c in poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec; 'iz Goriške poslanec svetnik F o n.
Odposlanci iz Bosne in Hercegovine so bili v zadnjem trenutku zaprečeni vsled obravnav o bosanskih železnicah.
O posvetovanjih se je izdala ta-le objava:
V nedeljo 29. septembra v C£RKN0!
»Pretresovalo se je temeljito ves politični položaj hrvaško-slovenskega naroda in pa iz tega položaja izvirajoče posledice ter se je doseglo v vseh točkah popolno soglasje.
Konstatiralo se je, da stremita obe stranki tako v narodno političnih, kakor v kulturnih ozirih za enakimi cilji v duhu programa Stranke Prava in sklenilo se je soglasno ustvariti skupno organizacijo s tem, da se ustanovi Hrvaško - Slovenski .Zvrševalni Odbor.
Nadalje se je sklenilo, da se skliče na dan 20.oktobra t. 1. v Ljubljano skupščina vseh državnih in deželnih poslancev, ki pripadajo sedaj združenim strankam.
Vršilo se je temeljito posvetovanje o politični taktiki bližnjega časa v raznih javnih zastopih in tudi v tem se je izkazalo popolno soglasje.
Ukrenilo se je vse potrebno, da se stalni Hrvaško-Slovenski Zvrševalni Odbor konštituira v teku prihodnjega tedna in prevzame vodstvo poslov.«
Toliko se je objavilo širši javnosti.
Pred seboj imamo toraj velepomemben dogodek v političnem življenju hrvaškega in slovenskega naroda:	združitev
Hrvatov in Slovencev v eno politično stranko na pravaškem programu in ustanovitev skupne organizacije v Hrvaško -Slovenskem Zvrševalnem Odboru, ki naj vodi našo politiko po enotnih načelih do skupnega cilja.
Bil je res skrajni čas, da smo se združili. Kdor pazno zasleduje, kaj se v Evropi godi v sedanjem času, razvidi lahko, da se pripravljajo premembe dalekosežne važnosti. Velevlasti so se različno združile; avstrijsko-italijansko-nemški trozvezi stoje sovražno nasproti Ruska, Francoska in Angleška. Na Balkanu preže male države samo na trenutek, da si razdele Turčijo in da v svojem smislu prenarede zemljevid na Balkanu. Evropske velevlasti zastopajo tam jako različne interese tako. da mora vneti krvav prepir na Balkanu splošno vojsko v Evropi.
V teh resnih časih za našo državo, ki ie z onim delom svojih dežela že na Balkanu. se je poljubilo mažarskim mogotcem vsiliti hrvaškemu narodu za absolutnega vladarja človeka, ki se mu sme nekaznjeno očitati najgrše lopovščine.
Na neštetih bojiščih so Hrvati prelivali svojo krv za Avstrijo, njihov pogum je svetovno znan, ali še bolj občudovanja vredno je njihovo sedanje vedenje: upreti in maščevati se. je primerno lahko reč pri takem narodu; toda mirno vstrajati in modro prenašati najhujša izzivanja, to zamore samo politično popolnoma zrel narod, ki se zaveda, da je nepremagljiv.
V teh časih, ki utegnejo postati usodc-polni za nadaljni razvoj Jugoslovanov, smo se združili v mejseboino pomoč, pa tudi v skupno delovanje, da nas dogodki ne dobe nepripravljenih.
Naš cili je jasen: združenje Jugoslovanov v državnopravno skupnost v okvirili avstrijske države. Pri našem delovanju nas seveda ne bodo motila podtikanja naših slovenskih nasprotnikov; a da smo pogodili pravo, nam kažejo srditi — nemški obrazi.
Vojna med Italijo in Turčijo.
Vojna med Lahi in Turki traja 1 leto. Danes je preteklo ravno 1 leto, odkar se bijejo Lahi in Turki izprva le za afriške puščave, sedaj pa tudi za otoke v Mali Aziji. V petek 29. septembra 1911 je začela vojna. Takrat smo pisali: »Kako bo vojna končala, kdo to ve? Vsekakor bo šla Lahom trda. Pričakovati je krvavih bojev.« - Vse se je uresničilo. Krvavi boji v Tripo-litaniji se še vedno vrše. Lahi nemorejo zatreti odpora turško arabskih čet. Neve pa se tudi še danes ne, koliko časa bo ta vojna še trajala. Zadnje čase so listi sicer pisali, da se vrše mirovna pogajanja. Sedaj pa zopet poročajo, da je Turčija laške pogoje zavrgla in da nadaljuje vojno. -Morda so jo k temu prisilili Tripolitanci. Enver-bej, vodja tripolitanskih čet, je namreč zagrozil turški vladi, da bo on vodil vojno proti Lahom ne oziraje se na turško vlado, če se sklene mir.
Boji v Tripolitaniji.
Lahi imajo sedaj zasedeno vse obrežje. Sedaj počasi prodirajo v notranjost, vendar se jim Turki krvavo ustavljajo. Tako poroča brzojavka:
General Ragni poroča, da je 21. t. m. po burnem boju zasedel oazo Samsur in griče Sidi Belhaj, ki so od oaze 3900 metrov oddaljeni. Sovražnik je bil prisiljen bežati in so ga Lahi več kilometrov daleč zasledovali. Lahi so izgubili v boju, ki je trajal do 6. ure zvečer, približno 200 mrtvih in ranjencev.
Pa tudi turške čete niso nedelavne. Tako so pred kratkim Turki napadli laške nostojanke pri Derni, kjer se je vnel silno krvav boj. Turki so bili odbiti. Padlo jih je — po turških poročilih nad 1000. O tem pa smo že zadnjič poročali.
Lahi zopet pošiljajo svoje bojne ladije pred turška mesta, da bi Turke prisilili do miru. Tako je pred mesto Smirno priplulo 6 križaric in 9 torpedovk, ki groze, da na mesto streljajo.
Turško poročilo o bojih v Tripolisu 21. t. m. se glasi: Dne 21. t. m. je nanadala laška kolona, ki so jo podpirale laške vojne ladje, grič Sidi Bilal. a Lahi so bili prisiljeni se umakniti in so obdržali le Sidi Bilal. Izgubili so Lahi 600 mrtvih. Druga laška kolona je napadla grič Na-mur, a so jih Arabci in Turki pognali v beg. Laška kolona ie v bitki za Namur izgubila 500 mrtvih. Turki so izgubili v prvi bitki 100 mrtvih in ranjencev, v drugi pa 170 mrtvih in 250 ranjencev.
Po svetu.
Delegacije.
Sedaj zborujejo na Dunaju delegacije, avstrijska in ogrska. Pri otvoritvi ogrske 23. t. m. so ogrski opozicionalci provzro-čili malo škandala. Kakor znano, so iz ogrskega državnega zbora vrgli s pomočjo policije vse vladi nasprotne poslance, ki so kričali. Da se maščujejo so ti ogrski
poslanci prišli motit ogrsko delegacijo, ki sedaj zboruje na Dunaju in v katero oni niso bili izvoljeni. To so večinoma sami grofi in baroni ter kapitalisti, ki delajo šunder na Ogrskem. Vendar jim je na Dunaju socialna demokracija pomagala po-rogoviliti. dokler jih ni na ulici razgnala policija, V zborovalno palačo pa razgrajači sploh smeli niso, razim par, ki so jo pa kmalu odkurili. Važno pa je, kako je cesar otvoril delegacije 24. t. m. Cesar je najprvo povdarjal, da zveza med Italijo, Nemčijo in Avstrijo še obstoji. Nato je povdarjal, kako želi. da sc bi med Lahi in Turki kmalu sklenil mir ter da naj bi na Balkanu vse ostalo mirno. Nato se je delegatom zahvalil za brambni in vojni zakon ter za dovoljen kredit za oboroženjc armade in mornarice, ki ščitita naše gospodarske koristi. Nato je zunanji minister grof Berclitold poročal o zunanjem položaju. Tudi on povdarja, da vojna med Lahi in Turki še ni končana, kar bi bilo želeti, pač pa ie mir na Balkanu v nevarnosti. Naša država si je prizadevala pridobiti vse velesile za to. da se mir na Balkanu nebi rušil; tudi Rusija je obljubila to. Vendar nevarnosti njso odstranjene. V teh nevarnih okoliščinah imamo dobre zaveznike v Nemčiji. Italiji in Rumuniji. Končal pa je z besedami; »Iz poročila lahko raz-vidite. da sedanji položai, dasi delajo vlade velevlasti sporazumno na to. da se vzdrži mir. ni nikakor tak. da bi mogli biti pomirjeni. Trajno bliskanje na Balkanu dokazuje. da je politično ozračje zelo električno napeto in da bliskanje teme nerešenih vprašanj ne more razsvetliti. Diplomacija stoji na straži, da prepreči grozeče spore in da v kali zaduši nevarnosti požara na Balkanu. Po naši zemljepisni legi smo zelo blizu vročih tal in gre za velike koristi naše monarhije. Le če smo na suhem in na morili pripravljeni, moramo mirno gledati v bodočnost.«
Dr. Šušteršič pri cesarju.
Dne 26. t. m. je cesar sprejel v Schon-brunu kranjskega dež. glavarja dr. Š u s-t e r š i č a. Dr. Šušteršič se je cesarju zahvalil za imenovanje za kranjskega dežel, glavarjem. Cesar je bil izredno milosten ter je izjavil, da ga je zelo veselilo, da je mogel imenovati dr. Šušteršiča za kranjskega deželnega glavarja. Prepričan da je, da bo dr. Šušteršič izredno mnogo storil V dobrobit dežele. Ko je dr, Šušteršič omenil neomajno zvestobo dežele Kranjske do cesarske rodbine in še posebej do cesarjeve osebe ter je k temu pristavil, da je dežela Kranjska, dežela zvestobe, prekinil ga je j vladar z besedami: »To je dežela večkrat dokazala in sicer v vseh razmerah.« Cesar se je nato z dr. Šušteršičem razgovar-ial o deželnih zadevah. Nato je cesar prešel na razprave v vojnem odseku avstrijske delegacije, čegar načelnik je dr. Šušteršič ter se je izrazil, da je jako zadovoljen z dosedanjim razvojem razprav. Nato ie cesar dr. Šušteršiča zelo prijazno odslovil. Dr. Šušteršič se je po avdienci izrazil-da se zelo čudi nad izredno fizično in duševno svežostjo cesarjevo, kakor tudi nad tem, kako je cesar natančno orientiran 0 raznih zadevah dežele 'Kranjske, Spornih
cesarjev je naravnost presenetljiv in ga zanj lahko zavida marsikateri mladenič.
Nova ministra. Dne 21. septembra sta bila imenovana dva nova ministra: za trgovinskega dr. Schuster, za poljedelskega Franc Zenker, ki je Ceh. Prvi je bil rojen I- 1855, drugi 1. 1856.
Položaj na Balkanu je tak, da lahko vsak trenutek izbruhne vojna med Bolgari in Turki. V tem slučaju skočijo po koncu tudi Srbi in Črnogorci. Nevarnost je prav velika, ker so tudi Turki za vojno. Nekaj bojev ob bolgarski meji je že bilo. Bolgarija se pripravlja. Tudi Srbija dobiva orožje in Crnagora razdeljuje uniforme. Za
Turke je nevaren upor Albancev, ki skušajo udreti v Skader. Morda si Turki zato žele vojne s krščansko Bolgarijo, da pritegnejo k sebi vstaške. a mohamedanske Albance ter jih tako razdelijo v 2 tabora. Med tem pa se je Turkom primerilo še , nekaj neprijetnega. Na otoku Samos so grški prebivalci, ki težko prenašajo turško vlado. Poročajo, da je s Krete na tihem došlo na Samos 200 Grkov, ki zbirajo o-krog sebe vstaše ter se bijejo s Turki. — Francija je na Samos poslala vojaštvo, ker Turčija nemore napraviti miru. — V osrednji Afriki (državi Kongo, ki je pod belgijsko vlado) so se uprli Zamorci, ki so poklali več Evropejcev in vojaški oddelek.
obstoječ iz Zamorcev. — Perzijo sta si razdelila Anglež in Rus. Po imenu ostane država sama za se, toda v resnici je dobil Rus severni del, Anglež pa južni. — Med Italijo in Avstrijo se je — kakor poročajo — sklenila pogodba, da bosta obe državi pomnožili svoje brodovje tako, da bo. združeno močnejše, ko je francosko. — Bivšega portugalskega kralja Manuela je naš cesar prejel 24. t. m. tako, kakor pravega kralja: z vsemi kraljevskimi častmi. To najbrže, da pokaže, da ne prizna krute republike v Portugalu. — Nemčija je izgubila svojega najboljšega diplomata. Umrl je namreč 721etni poslanik v Londonu Maršal.
tiste k.
junaštvo in zvestoba.
Nemški spisal: JOŽEF SPILLMANN D. J.
(Dalje.)
„Vrli kapucinec se je rešil skoro na čudežen način", je pripovedoval Kajzer. „Ko je odhajal zadnji veliki oddelek na kraljevo povelje iz Tilerij, tolažil je umirajoče v stopniščih. Tedaj so ga vzeli naši vojaki med se ter ga tako skoro šiloma rešili gotove smrti. Ko so jih potem na trgu Ludovika XV. skoro do zadnjega postrelili in posekali, pustili so mu morilci uteči, ker ni nosil uniforme in so ga radi teda imeli za meščana, ki je slučajno zašel med bojujoče. Tako je utekel oče Sekundus čez še ne dovršeni most Ludovika XVI. v predmestje Sen - Žrmč.i. Vem za njegovo stanovanje v ulici Grenčl."
Čudili smo, ko je gospodična Marta prosila za patrov naslov. Nato je šla z velikim sodnikom do stopnic in zdelo se je, da je zunaj govorila nekaj važnega ž njim, ker trajalo je precej časa, da se je vrnila.
Jaz sem takoj sedel in napisal Salisu-Seviskemu pismo, v katerem sem ga nujno prosil, naj nas drugi večer obišče. To pismo je drugo jutro — bilo je 15. avgusta, Vnebovzetje Marije Device — mali Jožek odnesel. Nestrpno sem čakal, da se vrne. Dečka tako dolgo ni bilo nazaj, de sem se bal, da se mu je kaj pripetilo. Slednjič je vendar le prišel in se opravičil s tem, da je moral tudi za gospodično Marto napraviti dolgo pot; gospod, kateremu je nesel moje pismo, pa bo prišel o mraku.
Čez dan sem govoril z Marto nekaj besedi o Izabeli. Rekel sem, da je prvi utis nesreče, ki nas je zadela, že prešel, in prašal sem, ali je njena sestra zdaj poslala mirnejša in ali me bo slednjič morda le ljubila, kljub moji poškodbi, ali pa se mi za vedno odrekla. Ker nikdar mi ne pride na misel, da bi Izabelo silil k zvezi, v kateri bi se ne čutila srečne. „Rad bi ji to povedal sam", sem sklenil, „toda ubogo dekle se me tako boječe izogiblje, da nisem dobil priložnosti za to“.
Maria je skušala z veliko ljubeznijo opravičiti svojo sestro; je pač še otrok in ne more gledati mojega ranjenega obličja. Naj v božjem imenu še malo potrpim. Ko se rane zacelijo in bo košček platna zakrival izgubljeno oko, bo že obvladala svoja čustva in me ljubila kot svojega moža. Seveda je res zelo grdo, da tako malo reč, kakor poškodba zunanje lepote, mogla le za hip omajati „večno ljubezen in zvestobo", o kateri je Izabela vedno sanjarila. Toda ona je bila že kot otrok taka ; naj-nianja pega na obrazu nje punčike je že bila kriva, da je vrgla ljubljeno igračko od sebe.
Prosil sem Marto, naj za Boga ne sili v sestro z očitanji. Ako se mi njeno srce iz lastnega nagiba ne nakloni, je njena roka zame brez pomena. Nato sem odšel v svojo sobo. „To je bilo 1 Marta jo je imenovala po imenu 1" rekel sem ne popolnoma brez trpkosti. „Visoko vzrasli častnik z lepo uniformo, ki naj bi se kmalu izpremenila v še ponosnejšo z zvezdami in odlikami, če bi se njene sanje uresničile, ta je bil njena oboževana igračka, njena puučika I In zdaj je ta lepa punčika do-
bila grdo pego, izgubila eno lepih modrih oči. Seveda ni mogla punčike sedai več gledati in jo je vrgla proč I Kako sem se mogel jeziti nad ubogim otrokom? Neona, punčika je bila vendar kriva 1*
Ko se je zmračilo, prišel je Salis. Pisala sva si sicer zdaj, toda videl ga nisem že čez tri leta. Ni se dosti izpremenil. Ista visoka, vitka postavg, isto fino začrtano, bledo obličje z duhovitimi potezami in otožnimi očmi. Seveda ni nosil uniforme, a njegova meščanska obleka je bila pri vsej priprostosti odlična in je izdajala plemiča. Na prvi pogled je očaral Isabelo, ki je bila s svojo sestro v sobi. Kaj je morda že našla novo punčiko? prašal sem sočutno sartiega’sebe ; kajti Izabela ni nič skrivala občudovanja, ki ji ga je zbujal tujec; zaman ;o je Marta kazala s pogledi.
Salis je seveda najprej poprašal, kako je z Redingom in z mano. Nato je na našo prošnjo pripovedoval, kar je pred kratkim doživel. Govoril je zelo trpko, kako je ravnal z njim njegov višji, in vsaj načina gotovo ni bilo moči odobravati. Njegovi koraki do Dafrfja pa so ostali brez uspeha. Zdaj se bo obrnil do vojnega ministrstva in, če je treba, do legislative, kjer ima dobre prijatelje. Skušal bo na vse kriplje, da dobi polkov-niško mesto v francoski armadi. K prejšnjemu polku pa se ne vrne več, kakor hoče Dafrf.
Pustili smo, da je končal govoriti. Nikdar ga nisem videl takega. Toda baš taki sami na sebi tihi, boječi ljudje, kakor je bil mirni Salis navadno, lahko v razdraženju napravijo take korake, ki bi jih prej gotovo grajali. Ko je dal duška svoji ne-volji, povedal sem mu Kajzerjevo in našo prošnjo. »Priložnost imaš, da nasuješ žarečega oglja na uadporočnikovo glavo s tem, da rešiš njegovemu bratu življenje", rekel sem h koncu. »Obenem si pridobiš srčno hvaležnost nas vseh ; kajti majorja Bah-mana ljubi in spoštuje ves polk kakor očeta".
Salis je ostrmel za hip, nato pa je zmagala njegova plemenitost. „Major Bahman je častitljiv mož", je rekel. „Bog ve, da bi ga rad rešil, ako bi mogel! Toda ne bo mogoče I"
„Puskusi, Gaudenc I" sem prosil. „Ti imaš mnogo uplivnih prijateljev v ministrstvu in med poslanci, kakor si ravnokar povedal. Poskušaj enkrat, kaj zmore njihovo prijateljstvo".
„Da, mnogi so člani »blagotvoriteljne lože", h kateri spadam sam. In mi si drugače vzajemno pomagamo. Toda zdaj vlada neki fanatizem za svobodo med raznimi ložami, da imam malo upanja doseči kaj v stvari, ki mora biti svobodnjaškim gorečnežem neprijetna. Zdaj je vsak sumljiv, ki se poganja za pomiloščenje moža, ki je razkačil divje ljudstvo. Moj stričnik Rudolf je tudi v vojnem jetništvu. Prosil sem zanj Dantona, ki je zdaj postal vojni minister. Samo divje me je pogledal in mi namesto odgovora svetoval, naj kar najhitreje zapustim Pariz, ker bližajo se slabi dnevi za ,aristokrate1. Že bi bil odšel, če bi me ne potreboval moj drugi stričnik Henrik, ki se skriva kakor vidva".
Nato je Salis nekaj časa molčal in žalosten gledal pred se Z izrazom najgloblje žalosti je potem dejal: »Ideali in vzori, za katerimi sem bil šel, so prazne varljivke, kakor se bojim 1 Strašnega dne 10. avgusta, ko so sneli Erlahovo glavo in glave mnogih mojih prijateljev mimo mojega okna, začelo mi je padati z oči, kakor luskine 1 Mislil sem si francosko svobodo tako lepo, tako plemenito I Prinesla naj bi bila sreče in miru. Dozdaj
je prinesla ie kri in gorje in težke suženjske okove ! iNjena čista podoba je strta, umazana od krvi željnih psov, in komaj si upam nadejati se, da se bo dvignila iz blata, v katero so jo vrgli naši svobodnjaki v jakobinskih čepicah. Da, da, vedno bolj žalostna je Francoska!"
Slednjič se je zdramil kakor iz sna in je dejal": Vendar ho-Šem'poskusiti rešiti Bahmana. Zadnjič naj vidim, ali znajo moji »bratje" med svobodnjaki kaj več kakor le razdirati in uničevati".
»Hvala, Gaudencl" sem rekel. .Da si mislil s svobodo pošteno, nisem nikdar dvomil. In tudi tvoja plemenitost se je krasno pokazala. Bog blagoslovi tvoje prizadevanje 1"
* *
Salis se je hotel sedaj posloviti. Toda Reding ga je prosil, naj počaka še malo hipov, ker pričakuje obiska in ga želi imeti za pričo pri važnem opravilu. Mislil sem, da je morda poklical kakega pisarja, da bi napravil svojo oporoko; kajti če-
tudi mu splošno ni šlo slabo, spremljale so ga vedno in vedno njegove mrke slutnje.
Sestri, ki sta v začetku našega pogovora o Bahmanu odšle ven, prišli ste nazaj. Začudil sem se videč, da ste bili odložili žalna oblačila v predsobi ukazali Brunnerju in Jožku pogrniti mizo._ Pecivo, gladko brušene čaše ter steklenice so stale na njej. Čemu to?
Reding je razrešil uganko. Ker je jasno, da bo moral še dolgo ležati v postelji in potrebuje skrbeče roke, rekel je šaleč se napol, zato je sklenil pridobiti si pravico do nje. Z eno besedo — Marta Valdulerska je pripravljena poročiti se ž njim io sicer še to uro, brž ko dojde oče Sekundus. Pač ve, da ni posebno pripraven čas, tako naglo po smrti očeta njegove ljube neveste, toda rajnik je izrecno želel, da bi njegova smrt niti rt en dan ne zakasnila te njune združitve.
(Dalje pride).
Pismo Žefovo z Dunaja.
2. Na Dunaju.
O muj 2ef, zdej pa le ahti se. U tašnemu babilonu pa še nis biu.
Jest se nism vedu kam abrnt. Če sm naprej pogledu, je že prletu autaramabil, od zad jih je šlu pa ceu rogoment. Ja, jest uam rečem, da sm se skori zmešu. Pa še deš je šou. O de b le pad streha pršu. Glih h srejč sm dabiu anga komparna anu sm ga prašu, či je kašn kafegaus.
»Za nosom bejš« je reku, »ga že da-biš.« »Buh ti paloni za tašna fejst navica« sm reku anu sm šeu prou glih zad za nosom. Ad deleč sm že zagledu anga pulcaje, k je kajne jahu. »Holt!« sm zakriču »ger bahman! bogin di rajžn?« Moš je pa le mouču anu pategnu ta bridka sablca uen. O na Duni pa nism pršu umret sem s rnislu anu sm letu kar sm magu. Anu pogledite čudeš! kar sm jesku, sm kar na glih nejdu. Skočm skuz ane tirata anu se znejdem glih na sred ane kafetarije. Sam Buh ga je prilesti tistga pulcaja.
»Buh dej srcjče gaspod kafetir! Jest sm strašajnska lačn. Nej prneseje an lonc kašnga fandača. »Zind zi ajn slobeniš? je reku anu je prnesu an kup samih slabejn-skih cajtng. »Ja gaspud« sm reku, »sej na znam brat; mi pa nej bo, bom paprobu. Ma kafe mi hitra dejte, če ne umrjem. Kafe ger, ajn flošn kafe.« A zdej me je pa za-stopu. Ta spaka tajčarska je gvišna mislu, de nimam soudu anu m je prnesu ana tašna kikrca, de mi še notre u grla ni pršla.
Potle sm pa začeu cajtnge brat anu sm jih glih narobe abrnu. Pa je prišu nazaj tist kafetir anu jih je prou pastavu. »So« je reku. A veste ki sm zakriču? »Tku jih zna usak šletidr brat, ma jest jih znam tud narobe!«
Glih dobra sm sedu, pa že prrajža h mene ana judouska pakueka anu mi začne ane fagure silt. Tašn nus je jemu. ku an fouč. »Niks kaufn« sm mu kar pa nemška pavedu. »od tašnih sorti fojlka nej kupje le kašni Majzelsi. Jajtelesi anu Cibelesi. Bek, cufort bek.«
■ Zdej sm se pa neki prou pametnega zmislu. Zef. sm reku. zdej boda tu na Duni gvašna kašni andrijalisti bombe metal. Je že bujš, če paprašaš. al je belika navar-nast.
Pakličem nazaj kaftirje.
»Ger kaftir,« sm djau, »niks bombm žlajdrn andrialistn?«
»Niks. niks,« je reku.
»Al tud kadr kajzr gerausfurn?«
»Niks, niks.«
»Bejn kafe plačn.«
Taužnt petelinu, al b ga udaru! Tista kikrca m je računu celih trideset helarju. De b reku majnku petnajst soudu, b blu že bujš.
»Ger kaftir« sm reku, »niks več pr Duni kofe zaufn.«
Pa še pasmeju se mi je.
Potle sm šeu na kantrada anu sm anga kojna za rep prjeu, anu sm šeu za njim. »Če bo kojn prou pršu, pridem tud jest, — Anu tku rajžama. Kam pridem, bom že pisu.
Kris Kot!
Prjatu Zef!
iz naše organizacije.
Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze“.
Slavnost v Cerknem. Iz Cerkna; Za slavnost razvitja zastave in žnjo združeno proizvajanje »Jeftejeve prisege« je preskrbljena avtomobilna vožnja med postajo sv. Lucija in Cerknem. Pri sv. Luciji bo čakal avtomobil na vlak, ki prihaja iz Gorice ob 6. uri 59 minut zjutraj in na gorenjski vlak ob 7 uri 30 minut. Vožnja v Cerkno traja eno uro. Zvečer bo zopet peljal avtomobil k sv. Luciji, da pride do zadnjega vlaka na Gorenjsko in do zadnjega v Gorico. V slučaju potrebe bo peljal avtomobil tudi večkrat. Priložnost je torej lepa, pridite!
»Stari in mladi« v Solkanu. — Naše društvo priredi v nedeljo v dvorani g. Ni-branta ob 4V2 popoldne veselico s sledečim vsporedom: 1. J. Aljaž: »Kmečki hiši« — poje mešani zbor. — 2. Govor. — 3. Anton Medved: »Stari in mladi«. — 5. P. H. Sattner: »Nazaj v planinski raj« — poje I mešani zbor. — 6. Srečkanje. — Medvedova igra pred smrtnica je krasno, umetniško delo. Jezik lep, dejanje se razvija z veliko napetostjo. Z neusmiljeno odkritosrčnostjo odkriva Medved tu rane našega ljudstva, a vse oblaži ljubezen pravih, naših I j u d i. tako, da so »Stari in mladi« himna na našo moč, na naše zdravo ljudstvo, ki le tupatam zaide, a je ta pregrešek njegov p o g i n. a tudi — svarilo drugim.
V NEDEiJO V SOLKAN I
Zagrajc. Veselica K. s. i. d. j e lepo uspel® Petje vseh pevskih zborov in tamburanje prav izvrstno ! Ravno tako so lepo uspele igre. Udeležb® je bila sijajna, vkljub proti agitaciji nasprotnikov. Dvorišče je bilo popolnoma natlačeno. Srčna hval® bodo na tem mestu izrečena vsem, ki so pripomogla da je naša veselica tako lepo vspela. Hvala pred vsem bratskim društvom in čč. duhovnikom ter dr*1" gim gostom I
Sorica. »Kat. slov. izob. društvo« v Sorici priredi dne 29. t. m. ob 3. uri popoludne veselico V prostorih g. L. Pintarja s sodelovanjem pevskega zbora in igralcev iz Podbrda. Na sporedu je: PetjCi igra, 2 šaljiva nastopa, srečkanje in prosta zabav®; Vstopnina: Sedež 1 K, stojišče 60 vinarjev. K obil»’ vdeležbi uljudno vabi odbor.
Iz Avč. Odbor tuk. kat. slov. izobr. društva se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so se udeležili r0-manja na Brezje. Prosili smo Marijo, naj nas varuje po poti življenja, da ostanemo trdni v veri, in d® nam da moč, da bomo sovražnike sv. cerkve zrn®' govati, in se enkrat v nebesih veselili.
V Lokovcu bomo praznovali cerkveni shod, na roženvensko nedeljo t. j. 6. oktobra. Popoldne istega dne priredi tukajzne Slov. kat. izobr. društv" veselico na dvorišču g. Ivana Šuligoj. Vspored obsega : dve deklamaciji, igro prepirljiva soseda, petje in šaljivo srečkanje. Vstopnina: stojišča 40 v, ®e' deži 80 v. Udje plačajo polovico. Nadejamo se d® nas obiščejo tudi iz sosednih vasi. Na ta krasni da" k obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Podbrdu. Na veselici kat. slov. izob. društv® v Podbrdu sva se pa res v nedeljo prav dobro zabavala kaj ne? V resnici, tudi meni je dopadlo. Nagovor g. Abram-a je bil lep. Petje izborno. Reči m"" ram da ta mešani zbor z dobrimi glasovi izvaja n®" kaj dobrega za ušesa pod vodstvom g. org. Lapajneta. Igro ,,Ne kliči vraga" tudi prav povoljna k" za tako domačo priprosto burko. „Rekrut Janez', 9 sv. Lucije je bil prav fest fant. Samo škoda da jc moral „UrIaub“ nastopiti kar naglo — brz"' javnom. Udeležba velika. Videl sem dobro zastopan" Podbrčane in razna društva Jz Hudajužne, Koritnic.e’ Grahovo, Podmelc-a, sv. Lucije, Bukovega in bližnje Sorice. Ta vzajemnost društev je mene veselil®' Tako je prav. O priliki enake zabave se gotovo snideva v Podbrdu? Dal — Jaz sem tudi Tvoje!!* mnenja. Slišal sem da je ta vas Podbrdo zadnja "* meji, ki loči Primorsko od Kranjskega, ali d raž!! prijatelj Ti povem na tihem, da se ne bodo dm!!1 jezili : V petju, igranju, društvenem življenju so P* med prvimi.
V Šmartnem pri Kojskem bodo v nedelj0 29. t. m. priredili v ondotnem K. sl. izobr. društv" ob 4h popoldne zanimivo veselico s petjem, tal"" buranjem in deklamacijami. Glavna točka pa je d"' Krekova igra „Tri sestre" v 3 dejanjih. Pridite v®1' ki ljubite pošteno zabavo 1
Dol - Otlica,- V nedeljo smo imeli prvi obČ"j zbor. slov. kat. izobraževalnega društva z jako leplj1 predavanjem: Namen izobraževalnega društva. ČR®** so se pravila in tudi podrobno razjasnila. Vpisalo s je že prvi dan črež 50 članov. Vidi se, da ljudstv" res hoče izobrazbe, da ne bo tako nazaj, kakor tisti liberalci, ki so)se pohujševali ob prelepi igri LurŠk* pastirica. Les se pejt učit! Zdaj se vidi, kjob je napf' dek. Naprednjaki pri nas imajo le to /asluego s sV""
jim napredkom, da ostajajo v razvoju izobrazbe in omike vedno bolj zadaj. Dokaz samo to! - Kje, ljudje božji, so se že kdaj pohujševali.nad predstavami takih iger, kakor je, Lurška pastirica ? Saj še nad drugimi se niso naši liberalci, ki so pregrešne ; poglejte samo po deželi ! Bukve, bukve v roke in učite se potem govorite. Še nekaj, da ne bo nobene krivice Priznajmo zasluge! - Še to zaslugo imajo nasi »naprednjaki >, da vedno netijo sovraštvo med Dolom in Otlico, da delijo vedno občino v dve sovražni vasi. Roko na srce in premislite! - Novo izobraževalno društvo pa hoče ravno to sovraštvo pomiiiti in meja med Dolom in Oti'co mora pasti! - Kdor je zato, naj pomaga!
Ir, Devina. - V nedeljo dne 22 t. m. se je vršil občni zbor S. k. i dr. *Adrija» in podružnice .Slov. Straže* pri katerem so bili enoglasno izvoljeni sledeči : 1'redsednik: gosp. Franc Pecikar gost. - podpredsednik: Novak Ivan postaje vodja - tajnik: Colja Josip org. - blagajnik: Alojz Pahor - knjižničar: Alojz Colja - pregledovalcu računov: Leghisa .labob in Pe, i Anton. - Odbor podražnice pa: Predsednik: Velč. g. Ivan Kos, kaplan - podpredsednik: gosp. Colja Josip, podž. - tajnica: gospodična Marija Kre-belj vrtnarica - blagajnik: gosp. Peric Peter - pregledovalcu računov: gospodični Mervič Terezja in Le-giša Ljudmila. Po dokončanom občnem zboru je bila društvena zabava v gost. gosp. Franca Pecikar, pri kateri je udarjal slavni tamburaški zbor iz Nabrežine. Predno smo se razšli, je prišel liberalni učitelj nas psovat za Smrkavce. Prašali ga nismo ničesar, pa je prišel v našo sobo nas psovat. Tu se vidi, koliko izobrazbe je pri liberalcih. So minuli časi, ko nas so imeli za norca, a zdaj ne več.
Za »Slomškovo Slavnost v Mirnu so darovali: v denarju Dr. A. Brecelj K 10 - I. Kopač K 6 -Dr. 1. Srebernič K 5 - D.' Doktorič K 5 - Dr. F. Pavletič K 5 - I. Fon, poslanec K 5 - D. P'. Š., K 5 -S. Ulčakar K 4 - Alojz Fogar K 3 - N. N. - Poveraj K 1.40 - Fr. Ks. Kremžar K 1 - Oblaschiak K 1 -Godnič, visokošol K 1 -Frančiška Roj K 1 - Skupaj K 55.40. - V blagu raznih predmetov gg. trgovci: Teod. Hribar ~ M. Aru etwald - I. Medved - Hedzet & Koritnik - Pintar & Lenard - Ivančič & Kurinčič. Vsem iskrena hvala !
flaša mladina.
Izjava. Briško okrožje Orlov je v nedeljo 22. sept. imelo svojo sejo na Dobrovem, kjer so bili zastopani odseki iz vseh Brd. Tu so zastopnikisoglasno sklenili izjavo, ki jo podpisano predsedništvo in načelstvo v naslednjem objavlja: Dne 11. avg. se je na Dobrovem vršil lep nastop briških Orlov. Kot govornika sta nastopila Rg. pravnik Godnič in Remec. Medtem ko je g. Remec proslavljal spomin Slomšekov in njegove zlate nauke priporočal mladim in starim, je g. Godnič govoril o nalogah katoliškega mladeniča in katoliške mladeniške organizacije. Med nalogami je naštel tudi tole: »Širite z vsemi silami katoliško časopisje!« Pri tem je seveda omenil tudi »Novi Čas«, ki je glasilo vse naše organizacije. O tem pa je prinesel cenjeni »Prim. List« netočno poročilo iz Medane, češ da je »neki gospodič« (mišljen je g. Godnič) agitiral proti »Prim. Listu« in od ljudi »zahteval«. naj ta list puste. Z ozirom na to izjavljamo, da to poročilo ne odgovarja resnici in zelo obžalujemo, da so radi tega Poročila bili vznevoljeni vsi udeleženci one slavnosti. G. Godnič ni uiti z besedicami agitiral proti »P. L.« Če mu je kdo opomnil, da ima že »Prim. List«, je dejal: »Prav! Le berite ga! Berite pa tudi »Novi Cas«!« To je resnica. Ne zdi se nam umestno objavljati taka poročila tudi radi tega ne, ker neugodno vplivajo na dobro razpoloženje somišljenikov S. L. S. — Torej, z malonkostmi ne razburjati duhov in 'ie delati krivice gospodom, ki imajo ljubezen do mladeniške organizacije, za katero
z vso vnemo delajo. To delo za mladino je važno. Vsak, ki se ž njim trudi, zasluži podpore, ne pa nasprotovanja! Gg. Godniču in Remcu pa: Srčna hvala! — Naznanjamo k sklepu, da je ta »izjava« zakasnela, ker prej nismo mogli imeti seje.
Na Dobrovem. 22. sept. 1912.
Jožef Štekar	Karol	Terčič
velep. v Snežatnem kot načelnik okrožja, kot preds. okrožja.
TELOVADNE ODSEKE ORLA se poziva, da nemudoma odgovore na podzvez-no okrožnico, glede nastopa v Mirnu.
Rllienbers. Smarenjski preč. g. župnik je daroval za našo Marijino družbo 15 K, za kar se ta iskreno zahvaljuje.
Čepovan. Marijina družba bo imela v nedeljo 29. sept. pop. ob 2. uri veselico s različnim sporedom v prostorih g. organista.
Proti pijančevanju.
Alkohol in jetika. Razni so vzroki jetike, toda premnogokrat provzroča jetiko preobilo zavživanje alkohola. Prebavila, možgani, srce. ledice vse to pokvari alkohol. vsled česar človeško truplo nima nikjer nobenih odpornih sredstev proti bakterijam. Številke raznih zavarovalnic za življenje dokazujejo, da alkohol krajša življenje ter da so pivci mnogo bolj dostopni boleznim ko zmerni ljudje. Mnogi zdravniki navajajo alkohol pred vsem kot eden glavnih vzrokov jetike (tuberkuloze). Indijance in Zamorce mori jetika ravno vsled preobilega uživanja šnopsa, ki ga Angleži nalašč razpečavajo med dotičnimi reveži, le. da jih imajo ložje pod komando. Zmerni Japonci in Kitajci pa jetike skoro ne poznajo. Tudi med Slovence naši narodni nasprotniki pošiljajo cele vlake šnopsa. To kugo naši ljudje pijo in plačujejo — sebi v smrt, svojemu sovražniku v dvojni dobiček.
Avstrijski protialkoholni kongres se je od 22. do 24. t. m. vršil v Salcburgu. Slovence sta poleg drugih zastopala dr. Krek in apostol zmernosti na Slovenskem župnik Janez Kalan, ki je na kongresu tudi govoril. Isti gospod sc je na Dunaju poklonil v imenu slovenskih abstinentov kardinalu Mercirju, ki ga je sv. Oče imenoval za pokrovitelja abstinence.
Delavski In socialni vestnik.
Krščansko socialna delavska organizacija gre naprej. Lepo zmago so si pret. mesec izvojevali krščanski delavci v Salc kamergutu. Tam so solinski delavci in rudarji do zadnjega časa bili pod terorizmom rdečih sovražnikov delavstva. Salckamer-gut so smatrali ža najhujšo trdnjavo socializma. Od 19. do 24. avgusta pa so se ondi vršile volitve v rudarske zadruge. Pri teh volitvah pa so čisto nepričakovano zmagali z veliko večino kandidatje katoliškega delavstva. Od 22 zastopnikov jih imajo katoliški delavci 20. Soc. demokraš-ki voditelji so propadli vsi. Tudi drugod propadajo socialisti pri volitvah v rudarske zadruge. Tako so solinski delavci vzgled nam. kaj se pravi vstrajno delo. Tudi tam, kjer se nam socialisti zde nepremagljivi, se da mnogo doseči z vstrajnim de-
6. okfobra v Miren!
lom. Na delo za »Jugoslovansko Strokovno Zvezo«!
Socializem — odpad od Boga! — Znano je, da socialisti nevedneže love na svoje limanice, češ da niso proti veri. Ko so ti ubožci enkrat v njihovih rokah, jih pa obdelujejo in obdelujejo, dokler tak zapeljanec ne zavrže vere svojih očetov. — Kako socialna demokracije deluje za odpad od Boga, nam dokazuje žalosten vzgled, ki ga beremo v glasilu slovenskih socialistov. V Pulju je umrl v ondotni bolnišnici socialist Zlobec, ne da bi se bil spravil z Bogom. Socialistično glasilo piše o tem med drugim:
»Tam v bolnišnici je moral občutiti poleg svojega trpljenja še trpljenje, ki so mu ga povzročile vsak dan nune. ki strežejo bolnikom. Vsiljevale so mu znam e-n j a (križ), ki niso bili simboli njegovega prepričanja in silili so ga, naj se izpove božjemu namestniku, kar je so-drug Zlobec vselej odklanja 1.«
Nato pa slavi v dolgem članku življenje in smrt moža, ki je zavrgel Boga. Junak, kdor se ne da spovedati ob smrtni uri, slava mu, komur katoliški duhovnik ne moli molitev na zadnji poti v večnost! To je socialistična vera! Kdor ima iskrico vesti in vere do Boga, ta bo obrnil hrbet socialističnim brezvercem in bogotajcem!
Socialist mora biti brezverec! Kmalu po predzadnjih volitvah v Belgiji je pisalo vodilno glasilo belgijskih socialistov (Journal de Charleroi z dne 28. maja 1908) tako le: »Noben delavec ne sme več v cerkev! Nobena delavska žena več v spovednico! Nobenih krstov, nobenih cerkvenih porok več! Ne puščajte delavskih otrok v katoliške šole!« In 13. julija je pisal isti list: nobenih krstov v cerkvi, n o-b e n i h p o r o k v cerkvi, no b e n i h cerkven ih pogrebov in nobenih pr-' vih obhajil nočemo več! Delavstvo mora organizirati splošni, stalni in radikalni verski štrajk! Od danes naprej mora v stranki veljati geslo: Noben otrok, nobena žena. noben mož nobenega vinarja več za katoliško cerkev!« -r- Tako si je to glasilo belgijskih rdečkarjev upalo pisati po volitvah. Pred volitvami so pa hodili okrog — kakor to delajo tudi naši — in lovili verne, a nezavedne in nepoučene in lahkoverne delavce in kmete kakor kaline na svoje limanice!
Zadružništvo
Na Livku se nahajajo 4 mlekarne, kar je naš najboljši dohodek: živinoreja in mlekarstvo. Mlekarne jako dobro uspevajo. Izdeluje se okusno čajno maslo, ki slovi po naših mestih. Pripomniti moram, da mlekarna Perati nad Livkom najboljše napreduje. V tej mlekarni gre vse po zadružnih pravilih, redni občni zbori in seje vsaki mesec, vse v korist zadruge. Naj bi bila mlekarna Perati vzor vsim v okolici. Radi tega moramo biti hvaležni bivšemu gosp. predsedniku, ki je povzdignil mlekarno na višek.___________________________ Zadružnik.
Slomškova slavnost v Mirnu dne 6. oktobra obeta biti zelo zanimiva. Orli, ki korakajo v Miren skozi Gorico, se zbero
točno ob 73/4.na dvorišču »Centrala«, odkoder skupno odkorakajo v Miren, kjer bo ob 9 sprejem. K zadnjič objavljenemu v-sporedu dodajemo še, da bo popoldne govoril na shodu g. drž. posl. Jožef Fon. — Na svidenje dne 6. oktobra v Mirnu!
Evharistični kongres.
Govor dr. Šušteršiča na evharističnem kongresu na Dunaju.
V naslednjem priobčujemo izvleček dr. Šustejršičevega govora na prvem slavnostnem zborovanju v Rotundi. Po splošni sodbi je ta govor eden najlepših in najglo-bokejših, kar jih je bilo govorjenih one dni na dunajskem kongresu.
Govornik se spominja Kristusove ded-ščine, naročila, izraženega v besedah: »To storite v moj spomin!«
Dedščina Jezusa Kristusa se širi z neverjetno hitrostjo. Malo časa po odhodu Izveličarjevem je praznoval evharistični Kristus svoj vhod v Rim, v glavno mesto tedanjega sveta. Tisoči in tisoči so hiteli zraven in zahtevali delež njegove dedšči-ne. Stoletje je sledilo stoletju, preganjanje kristjanov se je vrstilo drugo za drugim, stotisoči so padali v boju kot verni branitelji dedščine Jezusa Kristusa! In vendar kakšen čudež! Dedščina se vedno širi hitro kakor ogenj v vse dežele in med vse narode. Čim huje in strašneje je preganjanje divjalo, tem tesneje so se oklepali pre-
Cerkev Sv. Štefana na Dunaju.
ganjanci evharističnega Kristusa in tem odločneje so branili sveto dedščino. In če danes po zemlji ozremo, lahko veselo vzkliknemo: Dedščine Jezusa je postal deležen ves svet! (Veliko odobravanje.)
Kako majhno je bilo število ljudi, ki so prišli v stik ž njim v času, ko je še sam po zemlji hodil. Kako majhno je bilo primeroma število prvih kristjanov, ki so bili stanovitni »v lomljenju kruhov«. In danes? V vseh delih sveta, v vseh deželah, med vsemi narodi žive milijoni in milijoni, ki evharističnega (zveličarja pripoznavajo in ga z vernim srcem prejemajo. Na mestu pa, kjer je nekoč stal Neronov cirkus, v
katerem je na tisoč kristjanov vpričo trinoga najkrutejšo mučeniško smrt našlo, stoji danes veličastna cerkev sv. Petra, največja hiša božja na zemlji z vneboki-pečo kupolo Mihelangelovo, ki se dviga nad grobovi apostolov-prvakov in nad evharističnim oltarjem sv. očeta! (Živahno odobravanje.)
Zgodovina krščanstva je zgodovina Evharistije; ta je namreč središče našega verstva. Evharistija je preiskusni kamen kristijanov od vsega početka. od njene napovedi in postavitve do danes in bo ostala do konca časov. Ze njena napoved v sinagogi v Kafarnavmu. o kateri je njegova eminenca, prevzvišeni gospod kardinal legat tako pretresljivo govoril, je ločila duhove in napravila prepad med zvestobo in j nezvestobo. Sv. evharistija, komaj napovedana, je že postala odločilna preizkušnja vere in to bo tudi vedno ostala. Evharistija je namreč Kristus, je Izveličar, je Bog! (Veliko odobravanje.)
Jezus! Kaj so hoteli tekom časa vse iz njega napraviti! Njegovi judovski sodniki in vrstniki so ga imeli za revolucio-narca, za bogokletneža, v našem času ga imajo za »modreca iz Nazareta, za učenika brez ozira na verstvo, za narodnega voditelja in socialista«. Ja, najnovejši čas pravijo celo. da ni sploh nikdar živel. On pa vedno stoji v sveti resnobi sredi človeštva in nam govori po svoji cerkvi iz Petrovega čolniča o svojem mesu in svoji krvi kot o živi hrani in se obrača kakor nekdaj v Kafarnavmu opazujoč žalostno ločitev, na vse z usodnim vprašanjem: »Ali hočete tudi vi oditi?« Mnogi zapuščajo Njega in Njegovo dedščino in hodijo lačni in žejni svoja pota. Ceta pa, ki se zbira okoli Petra in Rima, govori s Simonom Petrom: »Kam naj gremo. Ti sam imaš besede večnega življenja!« (Burno orobravanje.) Kjer je Peter, tam je Cerkev, kjer je Cerkev, tam je Izveličar.
Nato govornik popisuje, kako človek v pehanju za kruh pozabi le prerad na Boga in kako nujno je potrebno, da tudi lajiki (verniki, ki niso duhovniki) posegajo v boj za tabernakelj. »Boj za kulturo je boj za tabernakelj!« Nato spominja dveh
evangeljskih oseb, Janeza Krstnika in rimskega stotnika, ki sta bila oba lajika, a sta brez strahu pričala resnico.
Ali ni rimski centurio podoba skupnosti domovinske zvestobe do države in do vere v Izveličarja, ki je ukazal, dati cesarju, kar je cesarjevega? Postojmo za trenotek v Avstriji, v katere glavnem mestu danes zborujemo. Pojdimo v duhu k maši v katerokoli cerkev v naši državi. Takoj v začetku tihe molitve, kanona moli duhovnik: »Za našega cesarja Franca Jožefa«. (Naydušeno odobravanje.) In ljudstvo moli z njim vred. V tej danna-dan se ponavljajoči molitvi zajema patriotizem neusahljivo moč! (Veliko odobravanje.) Ljudstvo, ki v globoki pobožnosti pri evharistični daritvi za svojega cesarja moli, ne prelomi nikdar zvestobe. (Demonstrativno odobravanje.) V težkih urah sc je ta zvestoba vedno izkazala za čisto zlato.
»Za našega cesarja Franca Jožefa« za najsvetlejšega protektorja našega kongresa, ki v tesni zvezi z vsemi katoliškimi narodi črpa moč svoje vere iz Evharistije. Največji je on med ljudmi, ki to sijajno slavlje obhajajo je pa danes tudi največji med mogočniki sveta, ker sc na čelu katoliškega sveta poln ponižnosti klanja pred božjim Izveličarjem. (Minute trajajoč vihar odobravanja.)
Hitim h koncu. Za človekom, ki se truden vleže k zadnjemu počitku, pošilja cerkev dva pozdrava: mir in luč. Odrešenje od greha pomeni mir,' zdravje duše pa luč. Mir v srcu, luč v razumu! O-bramba dedščine Jezusove pomeni hrambo miru in luči pred sovražnim bojem in temo laži ter zmpte.
Pred tabernaklom miglja mala lučica — večno luč jo imenuje verno ljudstvo — podoba jagnjeta, ki odjcnilje grehe sveta, podoba ozdravljenja duše. Zunaj sovraštvo in prepir, krivda in greh, bolna srca. bolne duše, tavajoče v temi zmote in laži. Tu znotraj mir in luč ...
Izveličar je zapustil svet, ostala je njegova sveta dedščina.
Kam naj se mi podamo? H Kristusu, k Evharistiji, kajti mi verujemo, da je ev-
Cesar se v dvornem vozu pelje za procesijo.
haristični kruh Kristus, -sin božji. (Veliko odobravanje.)
»O zveličavna hostija, ki kažeš not nam do neba Na zemlji boj vrši se vroč, okrepi nas, daj nam pomoč!«
(Viharno ponavljajoče se odobravanje in ploskanje.)
Obhajila na evharističnem kongresu. Med evharističnim kongresom je na Dunaju prejelo sv. obhajilo nad 300.000 vernikov. V frančiškanski cerkvi, kjer so imeli svoje pobožnosti Slovenci, je v dneh kongresa bilo obhajanih 11.000 oseb. ki so bili seveda skoro sami Slovenci. Kakor je Po številu obhajanih dunajski kongres prvi med dosedanjimi, tako so v tem oziru tudi Slovenci bili prvi med vsemi narodi na kongresu.
Cesarjeve besede pred slovesno procesijo. V jutro 15. t. m., ko se je imela vršiti velikanska evharistična procesija, je vreme slabo kazalo. Cesar je kakor navadno — ostal ob 5h zjutraj. Dal je povelje, naj se procesija vrši tudi v dežju! Izjavil je, da se procesije na vsak način udeleži. Ob 1/o6 pridejo zdravniki in odsvetujejo cesarju, češ da je njegovo zdravje v nevarnosti. Cesar pa je odgovoril: »Na tiso-Čekrat sem hodil na lov v mnogo slabšem vremenu. Zakai ne bi izkazal časti Vsemogočnemu?« Vse je obmolknilo pri teh besedah, ki nam kažejo živo vero našega vladarja. Prekrasen vzgled za vse mlačne kristjane!
Orli na Dunaju. Ko so naši Orli o priliki evharističnega kongresa korakali po Dunaju in so jih Dunajčani in drugi tujci '7- velikim zanimanjem opazovali, sem se spomnil, kako jih doma njihovi lastni bratje črtijo in zasramujejo. Takrat sem zaželel, da bi se orlovska organizacija še bolj utrdila in razširila v čast in ponos slovenske domovine.
Novice.
la, hvala Bogu, do dobra okreval in se pred par dnevi spet povrnil v svoje sicer še malo zimske, a vendar le lepe podbrške gore. Bog ga ohrani še dolgo zdravega in čvrstega!
Mašniška -JOletnica. V nedeljo dne 22. t. m. se je vršila v Prvačini izredna cerkvena slovesnost. Veleč, gospod dr. Hilarij Zor n, c. k. profesor veronauka na realki v Gorici in dež. šolski svet. in prvaški rojak,, je obhajal 40 letnico svojega mašni-štva. Slovesnost ni bila naznanjena, a vendar ob 10. uri, so dobri Prvačkovci napolnili cerkev, kjer je imel slavljenec slovesno sv. mašo. Pri sv. maši so mu stregli domači in batujski g. župnik, njegov rojak, ter preč. g. franč. gvardijan iz Kostanjevice. Peli so prav lepo pevci in pevke kapucinske cerkve v Gorici H. Sattnerjevo »Misa Seraphica«. V prvaški cerkvi se ni slišalo še takega petja. Popoludne so peli domači pevci med drugim tudi slavljenčeve litanije M. B. Pri slovesnostih so bili navzoči tudi g. ravnatelj in 9 profesorjev iz realke, kar priča kako priljubljen je slavljenec med kolegi. Bog daj da bi slavljenec obhajal še zlato sv. mašo v Prvačini !
^ Duhovske vesti. Č. g. Ivan Franke v Štjaku. ki je bil namenjen za kurata v. Nabrežino, ostane na svojem mestu. V Nabrežino pa pride č. g. Jožef V o d o p i v ec, doslej podružnik v Kanalu.
Ponesrečil se je v sredo 25. t. m. č. g. Ivan Košir, kurat v Ročinju, grede s Kam-breškega v Ročinj. Na poti si je namreč v členu tako hudo zvil nogo, da so ga pripeljali v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se boljše počuti.
Evh. shod na Dunaju. Z dežele nam pišejo: Naši vdeleženci evh. shoda so presrečni. Dunajski dnevi jim ostanejo nepozabni. Mnogi povarjajo: »Rajši sem, da sem bil na Dunaju, kakor da bi imel veliko svoto denarja.« Naš Izveličar v presv. Evh. ima veliko privlačno silo.
Naprej! Z današnjim dnem je dosegel »Novi Čas« že častno število 5090. Vsaki dan se oglašajo novi naročniki. Ravno da-Ties smo dobili iz naših hribov razglednico, na kateri je fotografiran čvrst fant. ki drži v roki razgrnjen »Novi Čas«. Na dopisnici ;se naročajo še 3 izvodi »Novega Časa«. Pristavljena pa je opomba: »Po Novem letu list razširimo!« — To je prava beseda! Pripravljati pa se moramo že sedaj, da bomo ob Novem letu dosegli večje u-spehe! Vsak prijatelj je naprošen, da z vse-nii močmi agitira za razširjenje našega STlasila. Od sedaj do konca leta stane list 'e 75 vinarjev. Nabirajte naročnikov že sedaj! Če bodo vsi prijatelji storili svojo dolžnost, kakor so jo doslej, ne bomo čakali 3 'cta, pa bo »Novi Čas« štel 10.000 naročnikov! Z Božjo pomočjo na delo!
V goriškem bogoslovnem semenišču se začne novo šolsko leto dne 2. oktobra s sv. mašo ob 8h zjutraj. Gg. bogoslovci naj se zato izvole predstaviti semeniške-^u vodstvu v torek, dne 1. oktobra.
Monsignor Wolf je po precej nevarni bolezni, ki ga je bila pred mesecem napad-
Evharistična triduevnica v Mirnu. Iz
Mirna. Pret. petek, soboto in nedeljo smo imeli slovesno evharistično tridnevnico v Mirnu in sicer petek in soboto za domačine. soboto pop. in nedeljo pa tudi za zunanje vernike. - Da je evharistična pobožnost vernikom jako ljuba pokazalo se je vže pri začetku četrtek zvečer, ko se je zbralo v župnijski cerkvi veliko vernikov. Domači duhovniki in čč. oo. frančiškani so četrtek spovedovali vse šolske otroke, ki so pristopili petek zjutraj k skupnemu sv. obhajilu — zvečer pa posebno možke, ter moramo domačine posebno pohvaliti, kajti nad 1200 obhajil je bilo petek in soboto. — Petek in soboto zjutraj je bila sv. maša pred Izp. S. R. T. — pop. ob mraku pa blagoslov. — Soboto pop. se je pobožnost prenesla v romarsko cerkev na Grad, l<i je bila zunaj in znotraj krasno okrašena z borovci — napisi — in cvetlicami. Spovednikov je bilo dovolj, med njimi štiri čč. gg. profesorji osrednjega semenišča. Pred blagoslovom je govoril č. g. kaplan D r a š č e k o Najsvetejšem. spovedniki pa so imeli dovolj dela do 8. ure zvečer. — Verniki so spali kaM‘
navadno v cerkvi. Zvečer so naznanjali zvonovi, razsvetljava na Gradu in po Mirnu, topiči in rakete slovesnost, prih. dne.
— Nedeljo ob 5. uri delili so trije duhovniki vernikom sv. obhajilo, ob 0. uri je daroval sv. mašo vlč. g. dr. Pavlica pred Izp. S. R. T., ki je bilo cel dan izpostavljeno vernikom v češčenje. Ob 7 in pol je bilo zopet skupno sv, obhajilo šolskih o-trok, ki so veselo prepevali evharistične pesmi, na kar so dobili malo gorke kave in kruha. — Ob 10. uri je daroval slovesno sv. mašo domači župnik Rojec ob azisten-ci vseh duhovnikov, propovedoval je o Sv. R. T. č. g. frančiškan p. Bernardin. — Predpoldanska slovesnost je končala Ob 11 in pol. — Po sv. maši ie ostalo veliko vernikov v cerkvi, ki so javno častili sv. R. 1 elo. — Ob 3. pop. je bila pri natlačeno polni cerkvi slovesna javna ura češoenja
— na to slovesni govor veleč. g. profesorja dr. Jos. Ličan-a na kar je sledila lepa, slovesna procesija z Najsvetejšim, katero je nosil vlč. g. dr. A. Pavlica. Vsa slovesnost se je končala z zahvalno pesmijo. -Sv. obhajil na Gradu je bilo 1300. — Pop. slovesnosti se je vdeležilo ogromno vernikov iz okolice in Gorice. - Pohvalno moramo omeniti mirenske občinske zastopnike, ključarje posebno pa vse dobre Mirence, ki so vse tri dni poveličevali iz-vanredno slovesnost s svojo navzočnostjo, s prostovoljnimi doneski za razsvetljavo in pogoščenjem otrok. — Opomnimo da je bil v tiedelio cel Miren v zastavah. Naj bi ta slovesnost tudi nekaj pripomogla h češčenju Najsvetejšega v goriški okolici.
Krščanski Rusi proti Sokolom. Te dni je objavil ugledni ruski Slovanom prijazni list »Kijevljanin« članek, ki naiostrejše obsoja sokolska društva, kakoršna so dandanes, in priporoča, naj se tudi na Ruskem prično ustanavljati društva »Orlov«. Sicer so imeli ustanovitelji prvega Sokola najboljše namene, toda sedanji brezverski duh je pod pretvezo »napredka« napisal na svoj program: boj proti veri in cerkvi. — Kako lepo je govoril dr. Rieger povodom blagoslovitve neke sokolske zastave! »Krščanski vitezi«, je dejal, »so smatrali za svojo dolžnost, da so častili Boga ... Naj postanejo Sokoli pravi krščanski vitezi, ki nat branijo resnico in vero!« Žalibog je sedaj ravno narobe in skrajni čas je, piše časopis »Kijevljanin«, da se prične tudi na Ruskem resno ustanavljati »Orel« kot protiutež brezverskemu Sokolu, ki že davno ni več nadstrankarska organizacija, ampak ustroj v službi mednarodnega svobodomiselstva. Podobno je 1. 1911 pisal tudi ruski list »Kolokol«. - Slovenci smo »ffč lahko ponosni, da smo ustanovili prvega »Orla«, ki je zdaj v zgled celo veliki Rusiji! Sokolstvo pa se je ud igralo svobodomiselstvu. zato izgublja *voj ugled!
Javen shod v P«tlgori. - V prostorih g. Štefana Brega*c Pri železniškem mostu v Podgori bo > nedeljo pop. ob 5. uri javen shod. na katerem se bo govorilo o narodnem in šolskem vprašanju, o Slovencih in »Slovanski Straži« v Podgori. Vablieni so v« Slovenci in vse Slovenke iz Podgore.
Matura se je vršila 26. t. m. na c. kr. gimnaziji. Prestala sta izpit 2 kandidata.
Smrt. — Umrl je v Podgori 24. t. m. Andrej K I a v č i e. v starosti 63 let. Pokojnik je 40 let neprestano služil v gradu grofov Attems v Podgori in je bil za to pred par leti odlikovan s častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje. Bil je dobra, blaga duša. odkritega krščanskega prepričanja, v obče od vseh spoštovan. Bil je pred dvema tednoma na evharističnem kongresu na Dunaju, kjer je pa obolel in vse dni evharističnega kongresa ležal. Mož je že prej bolehal na raku na želodcu, in ga je ta bolezen tudi položila v grob. Dobri mož naj počiva v miru.
Na tifusu je nevarno obolela voditeljica rihemberške Marijine kongregacije Kristina Seve r. Nahaja se v goriški bolnišnici. Kongregacijam jo priporočamo v pobožno molitev.
Sodrug Čidin v Nabrežini je bil radi poneverbe delavskega denarja obsojen na 2 meseca ječe.
Sodrug Marizza je bil, kakor nam poročajo iz Nabrežine, aretiran v sredo opoldne, ko je šel z dela. Baje ga dolže. da njegovo poslovanje ni bilo v redu. Kaj je resnice na tem, bo dognala preiskava. Če do-žene preiskava njegovo nedolžnost, bomo o tem lojalno poročali in svoje čitatcljc obvestili. ker nikomur nočemo delati krivice.
Občinske volitve v Gorici — zopet ustavljene! Prihodnji teden bi se imele vršiti vendar že enkrat občinske volitve v Gorici, ki so se navadno vršile spomladi. 2e letos spomladi je vlada ustavila volitve na pritožbo Slovencev, ker so bili volivni imeniki skrajno nemarno in za Slovence škodljivo sestavljeni. Ko so se napake popravile in volivni imeniki zopet razgrnili, so Slovenci vložili še nad 260 reklamacij. Toda goriški magistrat je vse reklamacije odbil, izvzemši 2. O tem smo že poročali. Slovenski volivni odbor, v katerem sede zastopniki vseh strank in ki mu predseduje posl. F o n, se je pritožil na vlado radi zavrnjenih reklamacij. Vlada je uvidela krivico in včeraj ustavila volitv.e, ki se zopet ne bodo vršile. Laška irredentovska klika bi se rada vzdržala in za to nima več druge moči ko nasilstvo. Pa pravica zmaguje!
Letina na Livku. Z Livka: Tu pri nas visoko med Kukom in Matajurjem se le redkokdo zglasi. Zatorej prosim g. urednik za mali prostorček v »N. č.« Seno smo lepo spravili, bilo ga je srednje, otava je bila letos jako lepa, žal da se slabo spravlja radi slabega vremena. Fižol, ki je pri nas eden glavnih pridelkov, slabo zori, enako tudi turšica, ker je 21. t. m. že v tretič nas obiskala slana. Krompir se ne more spravljati domov, ker je vedno premokra zemlja: v zemlji pa gnije. Bog pomagaj!
Pliskovška romarica se je srečno povrnila z Dunaja z vlakom in z vozom s postaje domov, spremljana od g. sprevodnika, ki jo je z vsem priskrbel v samostanu. Tam se ic nabralo za našo staro romarico nad 660 kron, tako da bo revica preskrbljena na stara leta. Dobra, pobožna ženica bo sedaj vsa hvaležna molila za svoje velikodušne dobrotnike!
Hudo ie ponesrečil v kamnolomu pri I Nabrežini delavec Ivan Sulčič iz Sv. Križa.
; Bojimo se. da bo ob desno roko. Ta je letos že druga velika nesreča v istem ka-menolomu.
Zgorel je sinoči na Pokopališki cesti v Gorici hlev, last nekega kmeta. Na lice mesta je došlo vojaštvo ter gasilci iz Gorice in z državne postaje.
Tatvine. V Črničah so zopet tatovi
ukradli nekemu vozniku 1 kvintal sladkorja in drugemu obilo češpelj z voza. Vkljub skrbnemu preiskovanju domačega redarja in orožnikov ni mogoče priti tatovom na sled. Radi tega so silno užaljeni vsi Črnič-kevci in radi bi kaj dali, če bi se mogli zasačiti ti zviti uzmoviči. Zdi se celo, da mora biti to organizirana tatinska družba, ki je izvršila v kratkih letih več tatvin, ne da bi jih mogli zaslediti.
Pasji kontumac. Z Vipavskega nam pišejo: Pasji kontumac traja že predlogo časa. Opozarjamo nato c. kr. okr. glavarstvo.
Vinska kupčija na Vipavskem. Vino so pokupili še pred trgatvijo v Vipavski dolini razni vinski trgovci. Plačujejo mošt, čisto mero. do 38 K za hkt. Trgatev se je že začela, zlasti v gornjih krajih, samo bati se je, da ne bo mrzlo vreme škodilo kakovosti vina.
Vojašnica v Tohninu. V Tolminu so blagoslovili dnč 19. t. m. novo vojašnico. Pravijo pa, da bodo dozidali k dosedanjim nova poslopja, ker se vojaštvo še pomnoži.
Sneg. Iz Baške doline:	Sneg nas je
začel letos zgodaj obiskovati. Dvakrat je zapadel že do Bače nad Podbrdom. Na Poreznu so plazovi odnesli več kop sena.
Našlo se je nekaj denarja med Zagraj-cem in Temnico. Lastnik naj se zglasi v Zagrajen pri predsedniku K. s. izobr. društva.
Izgubila se je v sredo 18. t. m. na potu izpred škofije čez Travnik do Trgovskega doma ženska zapestnica. Pošteni najditelj je lepo prošeno, naj jo izroči policiji ali našemu upravništvu. Dobi lepo nagrado!
Letina v Baški dolini. Ajda kaže slabo. Bog nas vari slane! — Koruza bo tudi težko dozorela po naši dolini, če ne bo kaj gorkejših dni. — Sadja je bilo ponekod v naši dolini precej, posebno v Podmelški fari, kjer se je drevje jabolk in hrušk kar lomilo. Kdor bi jih želel kupiti, naj se požuri.
Nekaj o liberalni maniri. (Zagrajec pri Komnu): Če se je kdaj pokazala liberalna surovost v svoji najlepši luči, se je to zgodilo pač v naši vasi dne 22. sept. t. 1. o priliki veselice našega kat. slov. izobr. društva. Črna zavist liberalnih barab, da je naša veselica sijajno vspela. da se je ljudi iz cele okolice pri nas kar trlo, je javno pokazala, kje je pravi napredek. Med tem ko se je naše občinstvo zabalo in divilo krasnemu programu, ki sc je na odru našega društva izvajal, je sokolska in barabska druhal skušala motiti naše mirne ljudi s tu-lenjem in kričanjem, celo stern da so odhajajoče goste brezuspešno skušali s kamenjem napadati — pač lepa olika! — Po- '
zna se očito, da si je osel, katerega so svoj čas na dražbi kupili, našel poslužne učence. — Sicer kaj je pričakovati od take pijane druhali?! Očitali so n. pr. našim pevkam, da so pele po cesti; ampak kaj porečemo šele o njihovih pevcih in pevkah, ki so se na Proseku dne 8. t. m. pri slavnosti pevskega društva »Hajdrih« tako n e-s m r t n o blamirali, ki so v Svetem tako žalostno vlogo igrali, da je bil celo g. kapelnik .namesto šaloigre s klofuto poplačan? Tu se vidi. kje je napredek, kje je iz-; obrazba; liberalni in sokolski kolovodji, posebno' učitelji, so res lahko ponosni na sadove, ki jih rodi njihova vzgoja. Danes pomeni nekdaj častitljivi klic »Nazdar Sokol« bojni klic organiziranih barab. Naši mladini kličemo pa: Nevstrašeno naprej — ker oslovski glas ne gre v nebesa.
Liberalci žvižgajo na oblasti in postave! Poročajo nam:	V Rihenbergu je bil
zadnjo nedeljo, kvatranco, starodaven cerkven shod združen s semnjem. »Sivi grad« je priredil javen ples, čeravno ga je c. kr. glavarstvo z odlokom prepovedalo. Procesija s sv. R. Telesom je bila zaradi javnega plesa opuščena in sicer na pritisk ljudstva. Pri plesu je bilo mnogo šolskih otrok, kar je bilo tukajšnje šolsko vodstvo strogo prepovedalo. Šolski otroci so gledali svojega učitelja na barjarjih. Delali so glasne opazke, ki niso večale u-čitcljevcga ugleda. »Sivi grad« je imel tudi »cvetlični« dan. Med drugimi je šolska deklica prodajala in vsiljevala s košaro cve-tiic šopke ljudstvu po sejmu za denar v korist družbe Ciril Metodove. - Kaj stori sedaj politična oblast radi plesa in šolska radi vdeležbe učitelja in šolskih otrok, Vam sporočimo. Pripomnimo še, da sc R na plesišču vrtela tudi gospodična učiteljica iz Brji, ki nadomestuje bolnega Možino-
Novice iz Baške doline. Str av sovo hišo v Podbrdu je kupil na dražbi indu-strijec J o c h m a n iz Ajdovščine. Ali bo imel zalogo moke svojega mlina v nji ali kaj? — Pa Hotel »Č r no pr s t« v Hudi-južni, kdo bo kupil? Menda bo tudi ta kmalu na prodaj. Napisi na hotelu so zelo , preširni in vabljivi! Bere se tudi na stranskem poslopju, da je tam mesnica. PraV bi pa storil hotelir, če bi zraven mesnico j zapisal: »je pa Ic v Podbrdu!«
Novi potovalni šoli. Z Livka: Ravna in .levšček so dobili novo potovalno šolo, ker v času snega ni bilo mogoče otrokom v Livek. Podučuje se 3 dni na Ravnih, & dni pa v Jevščeku.
C. kr. pripravljalnica za srednje šolo v Kobaridu ie prenehala z lanskim šolskim letom. Začetkom lanskega leta je bilo vpi' sanih 8 učencev, koncem leta jih je bilo R še 6.
Liberalno načelstvo kmečke posojilni' ce v Šempasu je v seji 27. avgusta 1912-izključilo iz članstva g. Vinko .Leban i" mu naložilo, da jej mora plačati dolg v' dveh mesecih. Radovedni smq, ali bo tud1 »Goriška zveza« izključila iz članstva »Kmečko posojilnico v Šempasu« in iel naložila v dveh mesecih plačati dolg.
Kako liberalci delajo volitve. O tem
Ham poročajo iz Šempasa: Zdaj je nastalo vprašanje. Kdo bo plačal dolg za protipo-stavno agitacijsko vino, spito na dan volitve. Reklo se jc, da pijačo bodo plačali novi liDeralni starešine, Pa vsi niso bili zadovoljni, zato je vrhovni voditelj liberalcev k. nadučitelj fran Križman vprašanje rešil enostavno rekši:	»Nekaj	plača
naša posojilnica, nekaj pa občina — vsaj bomo tako kmali mi gospodarji vsega.« — J o je govoril v pričo načelstva posojilnice. Navzoči so bili sedanji župan Josip tl vala, Josip Komel, Josip Humar, Križman in V. Leban.
Liberalci so sicer po listih pisali, kakor bi bili naši delali z denarjem, oni pa da so bili nedolžni ko novorojeno dete. Sedaj pa je prišla na dan resnica, kako so liberalci popili in podkupovali s pijačo. Liberalci so za pijačo na dan volitve plačali protizakonito v krčmi Jožefa Humar 67 K 32 h. v krčmi franc Živec 74 K 78 h, v krčmi Terezije Pelicon 24 K. v krčmi Andrej Špacapan 8 K 00 h. v krčmi Blaža Špacapan 16 K 30 h. — Taka je »zavednost« pri liberalcih!
Nov armadni zbor bodo baje prihodnjo spomlad ustanovili v Ljubljani. To bo 17. armadni zbor. Kakor znano, je Francija vse svoje brodovje poslala v Sredozemsko morje. Ker utegne to biti naperjeno proti Avstriji, je naša država odgovorila na to s tem, da bo ustanovila v Ljubljani nov armadni zbor in da bo zgradila v Istri nove'trdnjave, kakor je to zahteval že prejšnji načelnik generalnega štaba Conrad.
Nove bojne ladje po 24.UU0 do 26.0U0 ton bomo zopet dobili v Avstriji. Oborožene bodo s topovi po 35 cm. medtem ko imajo sedanje nove bojne ladje le 30 cm. topove.
Ameriški roparji so blizu New Yorka ustavili ekspresni vlak in oropali potnike. Odnesli so 1,200.000 dolarjev. Tiči so bili le 4.
Za 80.000 dolarjev poštnih znamk sta
ukradla na Cetinjah dva Črnogorca, ki sta ušla v Ameriko, kjer so ju prijeli in zaprli.
V štrajk je stopilo o Pensylvaniji v Severni Ameriki 8000 premogarjev. Španski železničarji so tudi sklenili štraj-kati. —
Volkovi so se na Ogrskem vsled slabega vremena priklatili blizu človeških bivališč, kjer so raztrgali že mnogo ovac in enega pastirja.
Na predrzen način je ušel iz ječe neki 19letni Tihaček v Olomucu na Moravskem. Iz neke omare je izmaknil sodnikov talar in baret. Neopažen je smuknil iz ječe ter nato mogočno in počasi kot sodnik korakal po hodnikih mimo straž na prosto, kjer je izginil.
Domovina starih ljudi. Da ima solnčna toplota velik vpliv na dolgost življenja, nam dokazuje največ starih ljudi, med njimi mnogo 160 letnih starčkov. Španska šteje 401 človeka nad 100 let. Srbija celo 575, Francija le 213. Anglija 146, Švedska in Norveška le 10, Belgija 5, Danska 2 in bviea nobenega.
Trst in Istra.
Proslava presv. Evharistije v tržaški okolici. Kar bi nikdo niti od daleč ne pričakoval, smo doživeli okoličanski Slovenci o priliki evharističnega kongresa. Napovedane tridnevnice v čast presv. R. T. so se povsod sijajno obnesle. Cerkve so bile večinoma polne; izredno veliko pa število oseb, ki so prejeli sv. zakramente, l ak naval pri spovednicah smo mogli videti k večeril ob kakem misijonu. Na Opčinah ji n. pr. prejelo sv. zakramente nad 400 oseb. v Sv. Križu nad 250 in tako drugod. Sklepne procesije so se zelo sijajno vršile; v nekaterih krajih celo sijajnejši kakor na praznik presv. R. T. Celo v Mi-ramaru so imeli procesijo s presv. R. T. Ob tolikem verskem naudušenju ni čudo, da so se mnogi naši okoličani zgražali nad zločinskimi poročili »Edinosti« o evharističnem shodu na Dunaju: Slovenci Trsta in okolice so bili zelo častno zastopani na kongresi]; bilo jih je blizu 200. Ti so bili žive priče žive vere in navdušenja, ki je vladalo med udeleženci na Dunaju.« Pobožni poročevalec »Fdinosti«, ki je prišel na Dunaj najbrže s kongresno karto in znakom, pa piše, da procesija je imela bolj posvetni, ko verski značaj!
Udeleženci procesije priznavajo, da pri neprestanem deževanju ni mogla procesija drugače izpasti, kakor je izpadla. Pri 6 ur trajajočem sprevodu in ob dežju niso mogli ljudje ostati zmiraj gologlavi ali klečati v blatu. Ce se kdo ni odkril, ko je šla mimo kočija s presv. R. T. se je to zgodilo ker radi gnječe, daljave in odprtih dežnikov ni mogel ničesar videti.
Naši farizeji so upali, da bo dež preprečil procesijo, ker se ji po navzlic dežju procesija sijajno vršila, jih to peče, zato zabavljajo in iščejo dlake v jajcu. Grdi hinavci! stotisoči udeležencev vas enoglasno obsojajo.
»Edinost« piše, da je bila pri cesarskem sprejemu na dvoru navzoča sama aristokracija, ne pa ljudstvo, »Edinost« naj nam rajše pove, koliko delavcev povabijo na svoje frakarske sestanke visoki tržaški narodnjakarski krogi.
Trgatev v Sv. Križu bode prihodnji teden, (irozdje je dobro dozorelo. Sladkega prosekarja in pa črnega berzamina bo precej. Tukajšnje »Gospodarsko in vinarsko društvo« posreduje pri nakupovanju in prodaji vina. Trgovci naj se obrnejo naravnost na to društvo in bodo kmalu in dobro postreženi.
Št. Peter pri Piranu. V naši okolici se je trgatev že začela. Po vaseh okrog se čuje veselo nabijanje sodov, bednjev in brent. Pred kratkem so poročali časopisi, da bo letos letina grozdja v Istri in tud v našem okraju mnogo boljša kot lani. toda trgatev kaže. da ne bo skoro nič več grozdja kot lansko leto. Cena grozdja je sedaj pri nas 26 28 K kvintal. V naši bližini; v okolici Buj, pa imajo zelo žalostno trgatev. Točo so ponekod imeli trikrat, tako, da zadnjič ni imela več kaj pobiti. Ljudje pri nas vidijo v tem očividno kazen božjo, ker ljudje tam ob nedeljah, mesto da bi šli k sv. maši. pa delajo po vinogradih. Sploh
v bujskem okraju z napredovanjem lahon-stva raste tudi nevera, cerkve so vedno bolj prazne gostilne pa vedno bolj polne.
Upali smo, da dobimo novo slovensko šolo pri nas in v Koštaboni, pa je vse nekam zaspalo; ne vemo, kdo vso stvar zavlačuje! l opot — mislimo niso krivi Italijani gospodje pri okrajnem šolskem svetu v Kopru se premalo brigajo za to stvar. Cela fara Koštabona nima niti ene šole, cela Krkavška fara eno samo slovensko pomožno šolo — to so že turške razmere! Sentpeterčani komaj čakamo, da bi dobili šolo; saj smo vsi glasovali za slovensko, kar kaže, da so pri nas pametni možje doma. Zato bi bilo pač bolje, da bi bili našo šolo stavili na prvo mesto pred Koštabonsko, ko se v Koštaboni pričkajo med seboj in s Pučani, ki hočejo enkrat slovensko, drugič pa laško šolo in zato ne dobe nobene. - Novi Cas prihaja v naše kraje že v precejšnjem številu; upamo pa, da bo dobil polagoma še več naročnikov, če bodo sedanji naročniki bolj agitirali zanj. Kjer so naši ljudje -— tam naj bo tudi Naš Cas! \
iskre.
Svobodomiselna hvaležnost. Neki socialistični poslanec v Belgiji je hudo obolel. Moral je v bolnišnico, ki jo upravljajo katoliške usmiljenke, kjer je bil operiran ii odkoder je po samaritanski postrežbi čez nekaj časa ozdravljen odšel. Komaj pa je ozdravel, je v belgijski zbornici nekega dne grdo zabavljal zoper katoliške redovnice ter jih nazival »črni mrčes«. Po seji pa zunaj na hodniku pristopi k njemu neki katoliški poslanec, ki ga nagovori; »Ali iiočete še enkrat ponoviti vse, kar ste sedaj v zbornici govorih?« Socialist pa je v zadregi nekaj jecljal, češ da ni rekel nič hudega. »Res«, pravi nato katoličan, »preveč strahopetni ste, da bi sedaj psovke ponovili v obraz meni, ker veste, da Vam je stregla v bolnišnici ravno moja hči, ki je katoliška usmiljenka.« — Dogodek je resničen in kaže. kako velika usta imajo svobodomisleci na shodih, a kako majhni so v primeri s požrtvovalnostjo katoliških redovnic.
Kaj je vredna ena duša? Limbrok.
misijonski predstojnik v Novi Gvineji, se je pred kratkim mudil na Dunaju, kjer je povedal naslednjo dogodbo iz časov, ko je bil še misijonar na Kitajskem. Kitajska država je silno razsežna. Ker manjka misijonarjev. imajo posamezni misijonarji velikanske pokrajine v svojem področju. Nekoč je v nekem mestu obolel kristjan, ki je želel spraviti se z Bogom. Poslali so po duhovnika v bližnjo(!) misijonsko postajo. Dobili pa ga niso doma, ker je ravno kot misijonar prepotoval svojo duhovnijo. Sel je zato odšel v sosednjo duhovnijo. Tu pa je bil misijonar tako bolan, da se ni mogel ganiti s postelje. Sel je odšel nato do daljnega naslednjega soseda misijonarja, ki ga je dobil doma. Takoj je bil pripravljen iti k bolniku. Šla sta zdaj peš. zdaj z vozom, zdaj v čolnu, kakor je pot dopuščala — da sta prišla do bolnika. Pot pa ni bila
cioiga nič manj ko iz Gorice v Galicijo. Iz (iorice v Galicijo za eno dušo! In si svo-bodom sleci še drznejo katoliškim duhovnikom. da jim je le za »kšeft«. Res, »kšcit« za duše! Pa za tak kšeft svobodomisleci niso sposobni, ker jim manjka poleg požrtovalnosti ljubezni do Boga in do bližnjega!
Kraški teran.
Tako je naslov knjižici, obsegajoči 30 strani in 5 znanstvenih tabel, ki jo je spisal veščak g. Maks Ripper, nadzornik na c. kr. kmetijsko-kemičnem preskuševali-šču v (iorici. Risana je v nemškem jeziku in g. nadzornik si je stavil nalogo žnjo o-pozoriti širše kroge na izvrstno kraško vino teran.
Teranove lastnosti.
Zelo zanimivo popisuje uvodoma njega lastnosti; posebnost tega vina obstoji v teni, da osebuje neko milo takoimenova-no »mlečno kislino« zeio prijetnega okusa, ki vpliva izvrstno na prebavne organe. Ta kislina se sicer nahaja po nekoliko v vsakem vinu, a v posebno velikih množinah jo vsebuje teran, namreč poprečno po 3'/2 grama v vsakem litru. Ravno vsled tega. pravi pisatelj, je popolnoma opravičeno, če se teran postavi v vrsto zdravilskih vin. (Mlečna kislina se nahaja seveda v mnogo večjih količinah v kislem in pinjenem mleku, v kislem zelju itd.) Druga prednost kraškega terana je ta. da ohrani dober okus vina četudi se zredči z dvakratno, da celo s petkratno množino vode. Tako zredčena pijača hladi, gasi žejo in je ravno za južne vroče kraje velikega pomena in pa za turistiko.
Lastnosti kraške zemlje.
Dalje sc peča g. pisatelj z preiskovanjem zemlje, na kateri raste teranova trta. To je takozvana »rdeča zemlja«, ki je nahajamo največ v kraških kotlinah in ki se pred drugimi odlikuje po veliki množini oksidiranega železa (po domače železne rije). Preiskovali so v goriškem kemičnem preskuševališču zemljo iz 11 vinogradov raztresenih po Krasu; največ kovinskih snovi so našji v Dutovljah, Konmu, Pliskovici in Rojanu. Dognali pa so tudi. da je treba kraške vinograde, če se hoče, da bodo dobro rodili, gnojiti z fosfati in kalijevimi solmi, ker je ravno na teh snoveh pomanjkanje v kraški zemlji. G. pisatelj poroča, da so se nekateri taki gnojilni poskusi izvrstno obnesli.
Teranova trta.
Do zelo zanimivih zaključkov je prišel g. pisatelj pri preiskovanju teranove trte. On pravi, da je ta trta bila popolnoma eno in ista z refoško trto v Furlaniji in v Istri, dočim se je do sedaj večinoma mislilo, da obstoje različne refoškove trte. — Različnost vin izvira po pisateljevem dokazovanju le iz različnega podnebja, različnosti zemlje, na kateri raste trta. in iz različnosti načina, kako se vino pripravlja oziroma kletari. Zelo vpliva kraško podnebje ria refoškovo trto. Je namreč ostrejše kakor podnebje furlansko, istrsko in vi-
pavsko. Zato dozori refošk v slednjih krajih bolj in posledica je, da se odlikuje s sladkostjo. Na Krasu pa vinogradi nimajo iste stopinje toplote, odtod izvira potem tista prijetna kislina v teranu.
Kletarenje.
Da se razlikuje teran od refoška, pa ludi mnogo upliva različno kletarenje kraških vinogradnikov od onega v Furlaniji in v Istri. A tudi na Krasu, pravi pisatelj, je. kletarjenje pri raznih vinogradnikih različno, torej se je težko odločiti, kateri način je najboljši. Zato se je obrnil do onih vinogradnikov, katerih teran je bil v letih 1008 in 1909 pri vinskih poskušnjah obdarjen s 1. ali 2. darilom in je natančno proučil način njih kletarjenja v 30 kleteh. Na podlagi teh skušenj nasvetuje kot pravi način za pridobivanje dobrega terana sledeče postopanje:
Pobrano grozdje se vsuje v bednjc, ki drže 12—-15 hi, ”/3 ali celo :1/4vsega grozdja pa je treba prej obrati, to je jagode ločiti od pecljev, le 'U grozdja pride s peclji vred v beden. Obira se z redkimi žičistimi siti. Bednje se napolni kar največ mogoče, tako da nastane na sredi bednja kup, ki se uviga kakor klobuk nad bednjem. Tako ostane grozdje in obrane jagode 2—8 dni (v večini kleti 7—8 dni) v bednju, dokler se tisti kup popolnoma ne poleže. Vsled teže gorenjih plasti se namreč zrnasti na dnu ležeče grozdje, mošt začne vreti, kar se tudi sliši. Po končanih 7—8 dneh se vse skupaj v bednju zrnasti bodisi z nogami, bodisi z v to namenjenim strojem. Kmalu začne ta mešanica močno vreti (kipeti) in treba jo je zopet pustiti 3 dni v kipenju (pri mrzlem vremenu tudi več, celo do S dni). A bednji sc morajo med tem časom pokriti s pokrovom, ali pa se mora 3krat na dan na vrhu plavajoče drožje z lesnim kolom premešati, tako, da je popolnoma pokrito od tekočine. Po tem končanem kipenju treh ali po potrebi tudi več dni, se vsebina bednja spreša in spravi naravnost v sode, ki pa nesmejo biti žvep-plani, ker naj čaka nedotaknjena pomladi. Koncem marca ali začetkom aprila se začne novo kipenje, ki je včasih zopet zelo silno. Šele po tem kipenju je teran gotov in za prodajo pripraven.
K temu navodilu pristavlja g. pisatelj sledeče besede:
Staro kletarenje — edino pravo.
»Ta način kletarenja s teranom, ki sloni na stoletni skušnji, je dal ponovno veščakom povod za ostro kritiko in za mnoge nasvete, kako to kletarjenje zboljšati. Vendar so se vinogradniki vedno zopet vrnili k staremu načinu kletarjenja, ki so ga podedovali od svojih očetov, ker so le na ta način prikletarili zopet pravi teran. Sledeči kemični poskusi teranovega mošta in vina pa so pripeljali do zaključka. da to staro kletarjenje kraških vinogradnikov ni napačno in nespametno, ampak da je nasprotno edino pravo.«
Lep poklon brihtni kraški glavi od strani veščaka, ki potem tudi svojo trditev dokaže. Kemično je razkrojil poskušnjc terana iz 32 kleti raznih posestnikov vele-
ga Krasa in našel je le v teranu pripravljenem po starem načinu vse one snovi, k' dajejo teranu poseben okus, posebno prijetnost in priljubljenost. Mi teh kemičnih poskusov in njih zaključkov tu ne moremo priobčiti, so preobširni in za neveščaka tudi brez pomena. Omenimo naj le še zanimivost. ki smo jo našli v spisu glede teranovega imena. Med tem ko večinoma mislijo, da je dobil teran ime od latinskega ozir. italijanskega terra = zemlja, češ. da ima kraška zemlja poseben upliv na tera-novo trto. pravi g. pisatelj, da je to tudi lahko slovensko ime »ta rani« to je zgodnji, ker slovi refoškova trta kot zgodnja. In še en nauk naj dodamo iz te knjige namreč, da se v premrzli kleti ne napravi teran. Skrbeti je treba torej, da ni prevelika razlika toplote med kletjo in zunanjim zrakom, zlasti ob pomladanskem kipenju, ki se v premrzli kleti ne more razviti, kar bi zelo škodovalo kakovosti vina.
Upamo, da smo vstrcgli kraškim vinogradnikom s priobčenjem teh vrstic. —* Kraševci, brošura g. nadzornika se bo čitaia marsikje, zlasti, ker je to priobčil že prej v nekem razširjenem strokovnem časopisu. Popraševanje po teranu, ki se gu sedaj pridela na leto okrog 30 tisoč lil večinoma od srednjih in malih posestnikov in ki ga večinoma po sodbi g. pisatelja po-vžijejo Tržačani, sc bo pomnožilo in tudi cena mu bo lahko še poskočila. Mnogo pa je od vas odvisno. Gnoj v vinograde, fosfate in kalijeve soli. ki jih vaši zemlji manjka, pa pri starem kletarjenju ostanite, kakor vam ga priporoča g. veščak v zgoraj omenjenem spisu.
Izjava. Z ozirom na laži, katere širijo neke zlobne osebe glede na napad na naš društveni dom v Mačkoljah od strani liberalnih omikancev; kakor da smo mi prvi začeli metati kamenje na »ljudstvo«, jim povemo, da je to najpodlcjša laž, kar se je more izmisliti en ali več narodno prosvit-■jenih šnopsarjev. Toliko za danes! Ako ne bo teh obrekovanj še konec, bomo kje drugje govorili.
Andrej Šturman, Ivan Križmančič, Anton Tul, 1. r.
Srečke v korist »Slovenski Straži". 4 krone 75 v
znaša mesečni obrok za turško srečko, k* ima šest žrebanj z nastopnimi glavnimi dobitki vsako leto:
400.000 frankov
400.000	„
400.000	„
200.000 „
200.000 „
200.000 „
skupaj . . 1,800.000 frankov Prihodnjo žrebanje dne 1. oktobra t. 1.
Vsak naročnik turške srečke prejme * srečko v podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj.
Pojasnila daje za »Slovensko Stražo" g Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 1^
Vesela novica j* Carigrada se bo oznanila po žrebanju turških srečk dne 1. oktobra t. 1. iotifinemu naročniku, čegar številka bo zadela glavni dobiček. Kdor nima še te izborne srečke, ta naj jo nemudoma naroči, da bo deležen prihodnjega žrebanja. Po posredovanju »Slovenske Straže" zamore turško srečko dobiti vsakdo na mesečne obroke po ^ krone 75 vin. in prejme zraven še eno srečko v Podporo revnih otrok z glavnim dobitkom v vrednosti 5000 kron zastonj. — Pojasnila daje in naročila sprejema za ,.Slovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg 19.
Smešnice.
Advokatov a poJovic a. — Nekdo je naročil advokatu, naj mu izterja neki dolg s pri-Poinnjo, da bo pelovica izterjenega dolga za njegov ‘fud. Čez nekaj časa pride advokat k njemu ter mu naznani, da je svojo polovico ;; velikim trudom iz-erial, — druga pa da je neizogibno izgubljena.
Lovska raca. — Lansko leto smo šli v Jeseni nad divje race. Ena sama je zletela iz ribnika in pet nas je nanjo ustrelilo. Raca pade v vodo in izgine pod vodo. Toliko svinčenih zrno v je dobila, da je vsled teže utonila.
Gost: ,,Tako majhna klobasa za 20 vinarjev, pa še smrdi !“ — Gostilničar: »Ja, če bi bila Vfičja, bi pa še bolj smrdela 1*
K o rp oral: ,,Zakaj ne sme vojak nikdar Slave izgubiti?" — Vojak: ,,Zalo ne, ker bi potlej ne imel kam čake postaviti
Svoji k svojim!
Priporoča se slavnemu občinstvu in čč. gg. duhovščini
Slovenska brivnica
Gosposka ulica nasproti Monta
mn«
1'ostrežba čista ih solidna, dijaki in otroci imajo n>ed tednom, razu n sobote in nedelje, popust. Izdeluje vsa lasničarska dela ter ima v zalogi kite in domačih las po zmerni ceni.
..Trgavsho obrtna zadrugo"
v GORiei,
rogistrovana zadruga z neom. jamstvom
v likvidaciji
Ponuja v nakup te-le svoje nepremičnine :
Enonastropno hišo
y ulici sv. Ivana hšt. 7 v Gorici, ki Je zelo prikladna za mesarsko obrt.
Enonastropno hišo z vrtom
V ulici Capitan Vandola hšt. 6 v Dorici, prikladna kot stanovanje za boljšo družino.
Enonadstropno hišo v Velikem Dolu na Krasu,
ki je prirejena za prodajalno. Ker 11 i v tem kraju prodajalne z jestvinami se priporoča v nakup ta hiša plasti mladim trgovcem, ki se ho-cejo z manjšim kapitalom osamosvojiti.
Ponudbe sprejema likvidacijski °dbor v Trgovskem Domu.
ŠIRITE „N0VI ČAS“!
Svoji k svojim I	Svoji	k	svojim
MIHAELJ TURK
Gorica — na Kornu štev 6 — Gorica
priporoča slavnemu občinstvu svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmerni cenah.
VINO,
motno, zavreto, pokvarjeno se popravi kakor tudi odvzame sc prevelika množina kisline vinskemu mostu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov pove upravništvo .Novega časa*.
Anton SpinSič.
H y g i e n i č n a m 1 e-karna v Gorici Semeniška ulica št. 2 priporoča pristno planinsko (Gorenjsko) polno mleko, kislo mleko, kefir čajno in navadno surovo maslo, sladko in kislo smetano, pristni kraški med in sveža jajca. Mleko razpošilja tudi na dom. — Cene zmerne.
»Slovenska Straža« v Ljubljani
želi imeti v vsaki občini po vsem Slovenskem zanesljivega človeka, ki bi sodeloval pri »Ljudskem zavarovanju«. Zagotovljen ie dober in trajen zaslužek. Ponudbe r-od »Ljudsko zavarovanje« na Slovensko Stražo v Ljubljani.
in zottlDifti atelje
. 1. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.	19
Ordinjra v svojem ateljeju
od 9. ure dop. do 5. ure pop. št. 20
SKB
Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa št. 31.	-^3
Telefon št. 14-02. — Tu se sprejemajo nočna naročila.
Fodjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mi-ivaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čit.to navadno.
V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter izdeluje vence tudi iz svežih cvetlic.
Vsakovrstne krste, kovinaste in lesene, obleke, čevlje in druga potrebščine za mrliče in sprevode, voščene sveče iz lastne tovarne itd. vse po nizkih konkurenčnih cenah.
.NOVO POGREBNO PODJETJE, TEST
(vogal Piazza Goldoni) - C0RS0 47 (vogal Piazza Goldoni)
V podružnicah in zastopih: na Opčinah pri g. Mrzeku — v Nabrežini pri g. Vitezu — pri Orehu (Nogere) pri g. Jamšeku
se dobi vse za pogrebe potrebno blago.
V slučajih potrebe se toplo priporoča udani	H EflIt I K STI0ELJ,
deležnik in upravitelj podjetja.
er
*****
P ...
Goriška zveza
t
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu tntpiUk potrebščin in pri prod® ^ tmefljslili pridelkov. •'v- ^
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE11 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32.
LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V TRSTU,
REGISTROV AN A ZADRU6A Z NEOMEJENO ZAVEZO-
V liistni hiši.	"	Ulica	Torru bianca štev. 21 ob ulici delle Poste.
Za hranjenje najsigurnejši tržaški slovenski denarni zavod, ker j a m č i j o za vi o g e č J a n i z VSEIH s v oj i m p r e mož e n j e m.
Neomejena zaveza.
Uraduje se vsak delavnik :
dopoldne od 9. do 12. ure popoldne
n	n
O.
Sprejema kakoršnekoli hranilne vloge ter jih
obrestuje
i	po 41	0 2	0
čisto — brez odbitka za rentni davek, ki ga plačuje
zadruga sama. ------
Za stalne vloge obresti po dogovoru višje z ozirom na svoto in neodpovedljivost istih.
Vsi, ki ste skrbni možje In očetje 1
Ali hočete vsaj 10 vinarjev na teilen žrtvovati za svojo oziroma za prihodu.jost svojih otrok ? Potem pišite »Slovenski Straži11 v Ljubljani po knjižico gosp. župnika Uaaseja o ljudskem zavarovanju, ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj
MIZARSTVO
odlikovano z električnim mehaničnim obratom
GORICA TRŽAŠKA CESTA št. 18.
Izdeluje: Cerkvene oprave oprave klopi, spovednice, klečalnike. — — — — Stavbena dela okna, vrata, podovi. — Zaloga pohištva omare, mize, postenje, stolice, okvirje, blazine in šuste- — — — — Zaloga: Strugorških in rezbarskih izdelkov. — — —------ —
S^S
ss ss
Odvetnik
dr. Iran Kimam
je otvoril pisarno
Trst, »lisa Gašena 11
Edina zaloga najboljših
sesalk za gnojnice
navadnih in raztezajočih od 3 m do 4.80 m. Cene od 50 do 80 K.
Razpršllnike vsake vrst od 4 do 12 K.
Pinter S Lenaril
v Gorici, Raštelj štev. 7 - 8.
hf)	V
Naš znani fotograf A. JERKIČ, uvedel je v svojem ateljeju
poleg dnevne tudi
električno razsvetljavo
pri koji lehko slika ob vsakem času in vremenu.
;ES3GiE3	gaggres«]	re»cir«es].l
Katoliškega M. družtua 11 Boriti
se je preselila in, se nahaja sedaj .   -
Montova hiša, Gosposka ulica štev. 2.
---------------------Priporoča	se	toplo	za	obilen	obisk.
IS	| G3S1&&S1 ssaiasa	ESOISSa EZelGSa 1	m
Lastnik »Kat. tiskovno društvo- v Gorici. — Tiska .Narodna Tiakarna* v Gorici. — Odgovorni urednik: A. Šinigoj v Gorici.