Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 83. Izven Ljubljane 8 vin.
V Ljubljani, v torek, u. aprila 1914.
Leto XL1L
— Velja po poŠti: s
Za celo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V Ljubljani na dom: ta celo leto napra| . . K 24-— ta en meseo „ . . „ 2'—
¥ oprati prejemali mesečno „ 1-70
= Sobotna izdaja: = sa celo leto ...... „ T—
sa Nemčijo oeloletno . „ 9'— » ostalo inosematvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltTrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 18 v za dvakrat .... „ 15 ,, za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popuat.
Mm oznanila, umit. osmrtnice ili:
enostolpna petltTrsta po 23 vin,
Poslano: — enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, iiviemši nedelje in praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Voini red
Kar Uredništvo je y Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma ae ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Dpravnlštvo je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Račun poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-Itero, št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
D9" Današnja številka obsega 6 strani
Hiue modernega demokratičnega sisiema.
Tudi demokratični sistem ima svoje senčne strani. Misel, da je demokracija najpopolnejša oblika vladavine se praktično ni uresničila. Vsaj tako, kakor se je demokracija dejansko v modernih državah to in onstran Oceana razvila, je poleg veliko dobrega rodila tudi dosti zlega. O tem obstoja danes že velika literatura, zlasti pri Francozih, kjer je demokratična vladavina najbolj izpeljana, kjer so se pa tudi njene hibe najizrazitejše pokazale. Slabo plat demokratičnega sistema je zelo jedrnato povzel znani, politik centra Martin Spalin v 1. zvezku letošnjega »Hochlan-da«. Njegova izvajanja poudarjajo bistveno sledeče:
Demokracija je ljudski masi predvsem obetala enake politične pravice. Celota državljanov ima biti imejitelj državne oblasti in vsak državljan drugemu politično enakopraven. Državna oblast se izroča izvoljenemu zastopstvu. To zastopstvo pit v resnici ne zastopa vseh državljanov, temveč le večino, boljše rečeno večino tistih, ki se svoje politične ravnopravnosti poslužujejo. Dostikrat je ta večina dejansko manjšina, ki vse stori, da ostala masa ne pride do besede. Klasičen zgled za to je n. pr. Španska, kjer vladata po slučajnih razmerah izmenjajoči se dve stranki, ki si vsakokrat pridobita volivcev po pritisku ali pa po preračunanih slepivih frazah. Iz najnovejšega časa imamo zgled na Bulgarski, ki je do sedanje večine prišla pravzaprav po ustavolom-stvu. Če se hoče demokracija temu izogniti, mora varovati manjšino pred izkoriščanjem potom nebrojnih temelj-njih ustavnih zakonov, kar pa ima zopet svojo slabo stran: ali se morajo ti ustavni temeljnji Zakoni vslecl izpreminja-jočih se razmer vedno menjavati ali pa zavirajo napredek. Sicer so pa take ustavne garancije nasproti interesom vladajoče stranke več ali manj iluzorič-ne. Tako n. pr. senati. Ako se ti prvi zbornici ne uklonijo, jih odpravijo. Zdaj skušajo uvesti proporc, da pridejo ko-likormogoče vse večje stranke do veljave. Toda ta sistem ima zopet to napako, da se važni zakoni uveljavljajo samo pod velikimi in kvarnimi težkočami. Švica in severnoameriške države si po-
LISTEK.
S. G u s j e v :
KonjsKi lai.
Iz ruščine provel Savo Bakluškin.
Ko jc stopil psalmist Jakob Mihalič tistega jutra iz svoje hiše, hoteč nakrmiti v hlevu svojega konja, mu je zastala od strahu sapa, in vzkliknivši se je vsedel za Hlevska vrata.
»Vsemogočni Bog! Pa menda vendar niso oropali tudi cerkvenega služabnika!«
Ogledavši si vlomljeno ključavnico, je olanil v hlev. Takoj potem se je pokazal zopet in zdivjal kakor nor po cesti. Za prvih trenotkov je hotel zakričati: »Oborožite se, ljudje božji!« Toda izprevidel je, da bi to nič ne pomagalo, in zato je hitel na gosposko. V zmedenosti je pozabil na-tekniti svojo krzneno kučmo in je letel z vihrajočimi lasmi tja po cesti. V temni sobi policijske uprave ni našel nikogar drugega, nego stražečega Vlasa, ki je ležal na klopi in videzno spal. Če bi ga bili natančneje pogledali, pa bi se bilo odkrilo, da je možakar pijan.
»Hm -m!« je zagodrnjal Vlas, ko ga je zbudil na vse pretege trudeči se psalmist, »kdo - o tukaj...«
»Vlas! Vlas!« jc vzkliknil psalmist in potrese! zaspanvta 2u rame-.
magajo s plebisciti, pa tudi to je združeno z velikimi nedostatki.
Poglavitni vzrok tem hibam vidi Spahn v preveliki razliki med izobrazbo posameznih ljudskih plasti in v nasprotju med dejansko socialno neenakostjo mas in teoretično politično enakopravnostjo, vslecl česar kapitalistični krogi tudi v demokraciji svojo gospodarsko premoč lahko izrabljajo. Tega odpraviti, pa demokracija nima sama moč v sebi, radikalnosocialne stranke pa zaidejo v anarhijo.
Kaj pa je s parlamentom? V demokratični vladavini kaže parlament težnjo vso državno oblast v sebi osredotočiti. Tukaj je tipični zgled Francija, za katero prav posebno velja, kar Spahn pod tem zaglavjem graja kot hibe parlamentarne demokracije. On pravi, da parlamentu manjka predvsem pravega čuta odgovornosti za splošni blagor. Moderni parlament šteje splošno preveč glav, manjka mu trdne tradicije pa zadosti izobraženih in vestnih članov. Zato se povsod opaža da parlament kot tak nc pride naprej, če ne prevzema njegovega vodstva kak konvent, frakcija par voditeljev, vsled česar postanejo ostali poslanci le deli nekakega velikega glasovalnega stroja. Glavno zlo za parlament pa jc moderno strankarsko življenje. Vsled tega sc strankarski voditelji ne dajo voditi toliko od visokih politični!) vidikov splošnega državnega blagra kakor od izključnega interesa svoje stranke. To je, kar najbolj ubija čut odgovornosti parlamenta. Tudi najboljši parlamentarci morajo splošni interes podvreči egoističnemu interesu brezpogojne ohranitve lastne stranke. Tako naraščajo takozvani politiki po jioklicu, ki državo izrabljajo za to, da donaša dobiček stranki. To hibo naglasa zlasti sedanji predsednik severoame-riških Združenih držav Woodrow Wilson. Nadaljnje posledice tega sistema so, da se ubija vsak individualizem, da sc opozicija potom drakoničnega poslovnika popolnoma onemogočuje in da se strankarski organizmi izven parlamenta spremene v mašine s strogo disciplino, kjer ima govoriti samo eden ali pa dva. Parlament ni več zastopstvo eplošnosti, ampak orodje par strank in parlamentarna politika postane kupčija, v kateri skuša vsaka stranka, koli-kormogoče več zase iztržiti. Tako je vsa vlada na Francoskem z upravo vred pravzaprav le volilni mehanizem v službi slučajne večine.
V zvezi s tem je razmerje, ki je na-
Vlas ga je pogledal debelo in ga imel — kdo ve, za kaj — za samega hudiča.
»Vsi svetniki .,. Vsi svetniki...« ¡e nergal in se poizkušal prekrižati. »Si zopet tukaj!«
»Zbudi se, ničvrednež!« je javkal psalmist. »Zbudi se, klada! Po vasi se ropa ljudi, in ti ležiš pijan ...«
»Poberi se od mene, hudoba!« jc momljal Vlas v polsnu: »Že zopet siliš vame ... Vsako jutro! ... Sveti... Vsi svetniki...«
Psalmistu so se vsipali od skrbi ponosni kodri na čelo.
Kakor burja je odvihral iz sobe,
Solnce še ni vzšlo, ampak zarja jc žc plamtela v oblakih.
»Iti do župana?« je preudarjal psalmist. »Ne, raje grem k župniku, pa sc posvetujem ž njim.«
Na župnikovem domu so bila okna še zastrta, toda on sam ni spal več. S prostranega dvorišča se je razlegal njegov glas: »Ho - ho - ho, rjaveč. Ho - ho!«
Psalmist jc priletel s tako naglico na dvorišče in je bil tako skuštran v glavo, da se jc vitki, vzneseni rjaveč — dika med župnikovimi konji — splašil. Postavil sc jc na zadnje noge, iztrgal popu (duhovnik ruske cerkve) vojke iz rok, zdivjal proti ozadju dvorišča, preskočil plot pa jo potegnil.
Primi ga! Drži ga!<- jc kričal duhov-
stalo med moderno demokratično politiko in velikim kapitalom. V severnoameriških Združenih državah nakupujejo parlamentarci in politiki po ceni velika posestva in jih potem drago prodajajo državi. Dobiček iz državnih dobav se razdeli med kapitaliste in poslance. Prebitki iz državnih podjetij romajo v žepe posameznikov. Veliki kapital preprečuje uzakonitev zakonov, ki bi mu naložili večja bremena. Dostikrat pa parlament izdaja take postave, da jih veliki kapital prekoračuje iu parlamentarce odškoduje, da ti preprečijo kazen. V Franciji je razmerje med kapitalom in parlamentom posebno komplicirano. (Socialist Delaisi v knjigi: »La démocratie et les financiers«.) Francoski parlament je po besedah omenjenega pisatelja le še španska stena, ki jo je kapitalizem postavil med seboj in ljudstvom, da državo tem lažje izkorišča. Najvplivnejši francoski politiki so navadno pravni zastopniki velikih denarnih podjetji, tako n. pr. tudi Poincaré, sedanji predsednik republike. V tem slučaju uživajo parlamentarci bogate sadove od svojega poklica, ljudstvo pa sc naslaja samo ob videzu svobode in enakosti. Mesto da redi kraljevski dvor pa redi jato najgrših izkoriščevalcev. Kako si kapital, ki ima v rokah parlament, zna udinjati tudi ju-stico, je jasno pokazal slučaj Rochette. Kar .se tiče delavstva, se mu v Franciji, Ameriki in na Laškem godi prav tako slabo kakor v Rusiji, če ne slabše. Nobeden ni delavcev tako kruto preganjal kakor Briand. Demokracija je, če je treba kaj potlačiti, ravnotako kruta, kakor samodržtvo.
Vsaka moderna demokracija se iz-preminja v demagoštvo. Z volilno agitacijo se mase preračunano in grdo slepe, da se tem lažje izkoriščajo. Na Francoskem je to že tako očitno, da noben človek, ki ima zdrave možgane, programom, ki jih radikalni demokrati pred volitvami v novo zbornico postavljajo, ne verjame. Značilno jc tudi, kako ravno v demokratičnih državah strahotno naraščajo izdatki za oboroževanje. Gonilna sila pri tem ni toliko dejanska potreba, kakor to, da morajo parlamentarci pomagati, da rastejo dividende trustov za jeklo. Malo sc menijo demokracije za izvršitev gotovih postav, n. pr. v Ameriki. Značilno je tudi to, da je šolstvo v najbolj demokratičnih državah veliko slabše nego n. pr. v Pru-siji ali pa celo v Rusiji. (Francija, Italija, Španija!) Tudi nivo časopisja prav
nik in hitel za konjem. -Ivan! Pavel! Primita ga! Iztrgal se je!«
»Oče Pankracij! Jaz sem okraden!« je tulil psalmist za duhovnikom.
»Oh, kaj še!« je zavpil ta tekoma in zamahnil z roko. »Konja si mi prestrašil! Da moreš biti taka hudoba! Pomagaj raje loviti!«
Rjaveč se je drevil z vzdignjenim repom preko polja.
Župnikovi delavci so sc zavihteli na druge konje in sc zapodili od dveh strani nad beguna. Dva kmeta sta skočila z voza in poizkušala zapoditi uhajača z mahanjem rok nazaj. Za ubeglim konjem je tekel župnik v svoji sivi suknji, in za njim psalmist z vihrajočimi lasmi.
»Drži ga! Primi ga!« sc jc razlegalo skozi svitajoče sc jutro.
Slednjič se jc obrnil ubežnik proti cesti, zdivjal po tej kakor vihra z napihnjenimi nozdrvmi in zbesnel skozi na ste-žaj odprte duri župniščnega dvorišča.
Poldrugsto srebrnih rubljev inc stane žrebe!« jc dejal sapo loveči duhovnik, vrnivši sc s psalmistom na dvorišče, »in ti si mi ga uplašil. No, pa zini, zakaj si tako odurcl videti? Lase skuštrane, brez čepke, suknja razpeta.<
»Oče Pankracij! Okraden sem! za-tr.rmra žalostno psalmist, po svet prihajam k Vam.«
»Kaj ti jc ukradenega?«. : Moj konj.«
v demokratični dobi vidno propada. Masa že nič več ne misli, ampak slepo ali indiferentno sledi reklom par voditeljev.
To so uvaževunja vredne misli. Vi Avstriji, kjer imamo še monarhovo voljo, močno tradicijo in primeroma dobro, disciplinirano in kolikor toliko še neodvisno upravo, se te hibe še ne pojavljajo v toliki meri, v tem in onem oziru sc pa tudi že kažejo v večji ali manjši meri.
NAŠI VOJAKI V ALBANIJI.
V	Skader se jc pripeljal oddelek 60 mož pcšpolka št. 07, ki mu poveljuje nad-poročnik Martin, Oddelek sc prideli mednarodni obmejni komisiji.
POMLADENJE ČASTNIŠKEGA ZBORA.
»Zeit« poroča, da bo do povišanja meseca tnajnika še 16 generalov vpoko-jenih. Na prestolonaslednikov ukaz sc izvede pomladitev častniškega zbora z vso energijo.
NEMČIJA GRADI RUSKE VOJNE LADJE.
V	Danzigu so izpustili 11. t. m. na morje malo križarico ruske vojne mornarice, ki jo jc zgradila tvrdka Schichau.
V PARIZU NAJETO TURŠKO POSOJILO.
Carigrad. Sultan jc izdal irade, k\ pooblašča Džavid bega, da sme podpisati novo v Parizu sklenjeno turško posojilo 35,200.000 turških funtov. Turčija dobi takoj 22 milijonov funtov, da poplača predujme, ki so sc dovolili med in po vojskah v Tripolisu in na Balkanu. Graditi sc prične takoj francoska želznica Samsun— Siva in pristanišči v Jaffi in Haifi.
NASTOP GENERALNEGA GUBERNA« TORJA ŠILINSKEGA V VARŠAVI.
Varšava, Generalni gubernator Šilin-ski jc v svoji palači 11. t. m. zaslišal zastopnike vojaških in civilnih oblasti. Vojakom je izročil carjev pozdrav. Zastopnikom civilnih oblasti jc izjavil, da so ruski vladarji Poljski izkazovali tisto očetovsko skrb, kakor drugim pokrajinam države. (?) Po volji vladarja se mora ozemlje upravljati dobrohotno, a dovolj trdno, da se po potrebi lahko z vso močjo nastopi za postavo in za dolžnost. Pod žezlom ruskega vladarja je ozemlje procvitalo, industrija je izredno napredovala, blagostanje kmetskega prebivalstva se je dvignilo, odkar se je kmetom nakazala zemlja. Gospodarsko je ozemlje žc z Rusijo zvezano in se mora hoditi naprej po poti, ki vodi vso Rusijo do blagostanja, enotnosti in velikosti.
»Kaj poveš! Tudi cerkvenih služabnikov sc lotevajo! Oh - oh - oh! Pa kako je vendar to mogoče! .., No, pripoveduj mi... Pojdi, greva v izbo. Ivan! Daj rjavcu ovsa. In šarca se mora podkovati. Oh - oh - oh! Tudi cerkvenim služabnikom sc ne prizanaša.«
Stopila sta v izbo.
»Sedi za mizo in pripoveduj mi!« reče duhovnik in pokaže na divan.
Slišoč psalmistovo sporočilo, sc jc zaglobil v misli.
Kaj storiti?; je dejal, hodeč po sobi gorindol, »ljudstvo jc sedaj popolnoma propalo. Sami tatovi... roparji...«
»Svetujte mi, očka, kaj jc storiti?.,, Ili do župana?
Do župana? Hm ... Do župana ... Ah, kaj pa more župan ukreniti? To ni prva tatvina . , , Skoraj vsak dan so ukradeni konji, toda kje jih najti?... Ampak če bi bil ta konj lasi kakega kmeta! Cerkven je! Ne, tu si je Ircba izmislili česa drugega!'
> Peljati se do nadškofa, očka?«
»Kaj pa naj bi nadškof!«
»Kako? Jc li dovoljeno ropati iuut cerkvene služabnike? Naj prekolne vse tatove in roparje ...«
Nc čvekaj neumno! Škof nima tak? pravice.
Duhovnik jc prestopil šc nekoliko* krat, zatopljen v globoko premišljevanje, nn sobi dolpatior. Hipoma pa je stresel
NESREČI OB POLETU PRI ASPERNU.
Dunaj. Ob poletih pri Aspernu se jc pripetila velika nesreča. Ko je baron Pa-squier svoje drzne polete med viharnim ploskanjem dovršil, se je dvignil pilot Le-monier s svojim potnikom Bourhisom kvišku, da poizkusi svoj eksperiment s padamo pripravo. Ko se jc aviatik mirno dvignil -100 metrov visoko, je Bourhis skočil iz aparata. Gledalci so zapazili, da se padalna priprava ni razvila in je zato Bourhis hitreje kakor navadno padal. Tudi Lcmonierjev aparat je izgubil ravnotežje in je padel na tla, a pilot Lemonier je zadnji trenutek skočil iz aparata. Lemonier je nevarno ranjen, aparat se je razbil. Bourhis si je zlomil obe nogi in je zadobil notranje poškodbe. Nadaljnje polete so takoj odpovedali.
PROTIGRŠKI BOJKOT V TURČIJI.
Carigrad, Protigrški bojkot se še vedno nadaljuje, osobito v provincah. Grško poslaništvo se je zato pri Porti pritožilo in je v pritožbi navedlo slučaje, da se turške oblasti udeležujejo bojkota.
AVSTRALCI SE BOJE JAPONCEV.
Melbourne. Avstralski minister za deželno brambo Millen je v nekem govoru izjavil, da se nc strinja s Churchillovimi izvajanji, po katerih se dejansko ne zgradi toliko vojnih ladij, kolikor bi se jih moralo zgraditi po sklepih državne konference 1. 1909. Millen pravi, da vsled japonsko-angleške zveze ne kaže zanemarjati vojne mornarice, ker je zveza le za nekaj let sklenjena. Zahteva, da naj v kratkem zopet državna konferenca zboruje,
Občni zbor c. kr. kranjske kmetijske družbe.
Impozanten je bil danes občni zbor c. kr. kmetijske družbe v dvorani Ljudskega doma v Ljubljani. Prvi občni zbor kot pravo kmetijsko zastopstvo reorganizirane družbe jc pokazal, da se je družba premladila in da ima globoke korenine v vrstah naših kmetovalcev. Od 148 podružnic je zastopalo 150 delegatov 115 podružnic glavne družbe, ki šteje sedaj čez 9000 članov. Obravnave na zboru so pokazale, da se c. kr. kmetijska družba zaveda svoje dolžnosti kot poklicana zastopnica kmetijskega stanu in najvitalnejših interesov naše dežele.
Zborovanje jc otvoril družbini predsednik
kom. svetnik g. Fr. Povše,
ki konstatira, da je zastopanih 115 podružnic in je zborovanje sklepčno, pozdravi navzoče zborovalce, predvsem vladnega zastopnika dvornega svetnika pl. Laschana, kateremu izreka iskreno zahvalo za njegovo naklonjenost napram kmetijski družbi, nadalje zastopnika dež. odbora glavarjevega namestnika monsg. dr. Lampcta.
Predsednik nato očrta v glavnih potezah delo glavnega odbora družbe. Poudarja, da se bliža čas novega sklepanja trgovinskih pogodb. Veleindu-strijei in socialni demokratje se že pripravljajo na boj za carinske pogodbe. Zahtevajo prost uvoz kmetijskih pridelkov. Znano pa jc, da je bil našemu kmetu edini dohodek v hlevu. Poljedelsko minstrstvo se je obrnilo na vse kmetijske družbe z vprašanjem, ali so bile dosedanje carinstvene pogodbe koristne in v koliko so potrebne izpre-membe. Kranjska kmetijska družba jc odgovorila, da so bile dosedanje carin-
svoje sive nasvedrane lase in izjavil: »Imam jo.«
Psalmist je sklenil celo roke kakor k molitvi.
»Vsemogočni Bog! Dal bom prižgati v cerkvi svetemu Nikolaju svetilko za trideset kopejk, po vrhu vsega tega pozlačeno! Pomagajte mi!«
•	Pojdi domov, Jakob Mihalič, in brzdaj sc do kosila. Šc boš imel časa naznaniti zadevo županu. Nekaj sem si izmislil. Morda se posreči! Jaz živim, hvala Bogu, štirideset let v občini in vem nekaj!«
Ostavši sam, jc poklical oče Pankra-cij nekega delavca k sebi: »Ivan!« — je rekel — Stopi do Ignacija Čmokina in sporoči mu, da bi rad govoril z njim o nečem. Pa takoj naj pride.«
•	In če nc pride? On je nedohoden falot...«
»Bo že prišel! ... Če je le doma! No, bomo videli!«
Kmalu potem so zaškripala vrata in čez prag je stopil visokorasel, neroden kmet temnih potez in goste, zmršene brade.
»Poklicati si me dal, očka?«
»Da, da, Čmokin, nekaj ti imam povedati. Čaj za trenotek.«
Oče Pankracij si je nadel temno duhovniško kuto, se pokril s črnim široko-krajnim klobukom, vzel ključ od cerkve, pa rekel: vidiva.«
(Koncc.)
stvene pogodbe edino rešilne za našega kmeta, ki je za'svoje pridelke dobil vsaj tak dohodek, ki mu je omogočal napredek. V vlogi na ministrstvo smo ovrgli trditev industrijalcev in socialnih demokratov, da nima Avstrija za svoje potrebe dovolj lastno živine, s tem, da smo kazali na dejstvo, da izvaža Avstrija preko svoje meje za 50 do »60 milijonov živine. Ako naša domača živinoreja zadošča domačim potrebam, potem je dolžnost, države, da jo ščiti z varstveno carino. Ako bi tuja živina prihajala k nam, bi cena živini vedno bolj padala. To bi bilo danes, ko so se ogromno podražile delavne mezde, usodno za kmeta. Komur je mar, da na slovenski zemlji živi še nadalje sloven. oratar, ne more biti za to, da bi se s tujo živino uničil slovenskemu kmetu edini dohodek iz dobre živinoreje, Menimo, cla pritrjujejo delegati vseh podružnic, ako smo odgovorili ministrstvu, da se ne smejo pod nobenimi pogoji odpreti meje tuji živini. (Odobravanja.) Drugo, kar jemlje zaslužek našemu kmetu, je uvoz tujih mlekarskih izdelkov. Na Dunaju in drugod se prodaja sibirsko in dansko maslo, naše domače pa nima cene, ker se vsled te tuje konkurence ne more izpečati. Zato je potrebna carina tudi na tuje mlekarske izdelke. Nasprotniki kmetskega stanu zahtevajo tudi, naj se zopet dovoli uvoz vina iz Italije. Vsakdo pa ve, koliko krizo je prestajalo naše vinogradništvo v pretekli dobi, ko je uničila trtna uš naše vinograde. Dolgovi v tej dobi so se grozno pomnožili. Ako bi italijansko vino zopet prihajalo k nam tako ceno, kot svoječasno, potem bi obstajala za našo vinogradništvo skrajno slaba perspektiva, saj še dandanes ne morejo vinogradniki prodati svoje, vino, kljub temu, da nima visoke cene. Varovati je treba tudi našo konjerejo. Danes, ko lahko rečemo, da sc je naša živinoreja in prašičereja tako zboljšala, da jo upoštevajo sedaj tucli tujci, jc nujno potreba, da sc jo ščiti in ne uniči s slabo carinsko politiko. Kakor se je izboljšala naša živinoreja, sc je izboljšala tudi naša konjereja. Tudi tej stroki srno posvečali vso pozornost. Z vso vnemo smo se tudi pobrigali za to, cla nam Italija pusti še nadalje carine prost uvoz našega lesu, ki nudi velik dohodek našemu kmetu. Saj ima Italija že veliko od tega, da sme k nam pošiljati brez carine svoje južno sadje.
Mi nismo nasprotniki industrije, ker vemo, cla je dobra industrija najboljši naš odjemalec. Toda, ali je kdo kdaj slišal, da nese kmečko posestvo 10 odstotkov čistega dobička. Dovolj je, ako donaša 2 do 3 odstotke. Industrijska podjetja tožijo, ako izkazujejo samo 6 clo 7 odstotkov dividende. Železna industrija pa izkazuje 30 do 40 odstotkov dobička. Največ strojev in železa rabi kmet. Drugod so kmetijski stroji mnogo cenejši kot v Avstriji, in zato smo zahtevali v spomenici na ministrstvo, naj se olajša uvoz tujih strojev v našo državo.
Ako hočemo, da naš kmetski stan ne bo nazadoval in da ne bo uničen, je nujno treba, da izpolni država to, kar zahtevamo.
O delovanju glavnega odbora v I. 1913.
je poročal družbini ravnatelj, cesarski svetnik g. Gustav Pire. Iz poročila posnemamo:
Zadnji redni občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske se je vršil dne 26. februarja 1912, ki je sklenil med drugim nova družbena pravila in ki jih je c. kr. deželna vlada tudi že potrdila.
Današnji občni zbor je prvi, ki se vrši po predpisih novih pravil in so torej poleg udov glavnega odbora navzoči le zastopniki pravih udov posameznih podružnic.
Leta 1913. je imela družba 9122 udov, a glasom poročila zadnjega občnega zbora 9154 udov in je torej v tem času število za 32 padlo. Pripomniti je pa, da vsako leto redno odpade več sto udov, a na njih mesto jih pride precej več novih. V 1. 1913. je bilo pač neznatno nazadovanje, ki se je pa s pristopom izredno velikega števila udov v tekočem letu že več kakor popravilo. Naročniki na »Kmetovalca« pa redno rasto in to zlasti iz pokrajin izven Kranjskega. Naloga »Kmetovalca« je 10.000. Družbeni udje so razdeljeni v 158 podružnic.
Družbeno delovanje jc bilo urejeno, kakor pravila predpisujejo, na podlagi sklepov odborovih sej, ki so sc redno vršila. Zapisniki so objavljeni v družbenem glasilu Kmetovalcu«.
Vložni zapisnik izkazuje 1. 1913. 2543 strogo uradnih odpisov. Vseh poslovnih števil je pa bilo L 1913. 43.986, torej za 2140 več kakor prejšnje leto.
V družbeni pisarni, ki jo vodi družbeni ravnatelj, sodeluje poleg njega še drugi ravnatelj, živinorejski nadzornik, en tajniški pristav, en pisarničar, en knjigovodja, štirje uradniki, en skladiščni urad-
nik in dva služabnika, ki pomagata tudi v skladišču.
Delovanje podružnic je bilo kakor doslej in je bilo samoobsebi umevno to delovanje pri tistih podružnicah najživahnejše, ki imajo v svojih odborih delavne ude. Nato je tajnik podal poročilo o družbenih zavodih in podjetjih, na kar se še povrnemo.
Iz letnega poročila je posneti vsestransko delovanje glavnega odbora v prid kranjskemu kmetijstvu, in glavni odbor lahko z mirno vestjo trdi, da je vse storil, kar je bilo mogoče v razmerju s pičlimi gmotnimi in fizičnimi silami. V ne posebno povoljnih razmerah naše družbe se mora pridobitev 10.000 udov, rešitev 43.986 poslovnih števil v pisarni, promet blizu 1100 vagonov gospodarskih potrebščin, denarni obrat, ki je leta 1913. prekoračil 11,000.000 K, smatrati za prav veliko delo.
Računski zaključek za leto 1913
izkazuje skupnega prometa 11,152.038 Iv 46 vin. Aktiv je 611.509 K 98 vin., pasiv 124.856 I< 25 vin., čisto premoženje družbe znaša koncem leta 1913 186.652 K 73 vin.
Poročilo sc je soglasno odobrilo.
Proračun ze leto 1915 izkazuje dohodkov 767.200 K, stroškov 766.400 K, prebitka 800 K. — Proračun se je odobril soglasno.
Volitve.
Za II. podpredsednika je predlagal g. Jan prelata Andreja K a 1 a n a, ravnatelja gospodinjske šole, ki je bil soglasno izvoljen z vzklikom.
V odbor so bili izvoljeni pri dopolnilnih volitvah: Mihael Dimnik, posestnik in deželni poslanec v Jaršah; Ivan Hladnik, državni in deželni poslanec v Trebelnem; Josip Kosler, posestnik v Ljubljani; Ivan Piber, župnik in deželni poslanec v Gorjah; Alojzij Mi-helčič, deželni poslanec in župan v Lokvicah.
Za računska preglednika sta bila izvoljena vinarski nadzornik Skalicky in dež. rač. svetnik H. Lindtner.
Za varstveno carino.
Z ozirom na svoja uvodna izvajanja je predlagal predsednik g. Povše sledečo resolucijo:
Na občnem zboru c. kr. kmetijske družbe kranjske zbrani delegati vseh kmetijskih podružnic prosimo c. kr. državno vlado, osobito pa gespoda c. kr. kmetijskega ministra, kot zakonito postavljenega varha kmetijskih interesov in pravic, da pri obnovitvi sedanjih trgovinskih pogodb s tujimi državami varuje našo produkcijo s primerno carinsko tarifno politiko, ker le tako je možno računati na rešitev kmetijskega stanu, osobito pa našega kranjskega, ki ima vsled neizmernega izseljevanja osobito kmetijskega ljudstva že sedaj zelo trpeti na pomanjkanju delavnih moči in katero je vsled desetletja skozi trajajoče krize, in silnih dolgov, ki slone na naših kmetskih posestvih, največje zaščite po primerni varstveni carini prepotrebno. Osobito pa potrebujemo dosedanje varstvene carine za našo živinorejo in naše vinogradništvo, katero še ni prebolelo zlih nasledkov, povzročenih po trt ni uši.
Posebno pa moramo z vso resnostjo zahtevati, da se tuji živini v našo državo pod nikakim pogojem ne pusti vhod, ker tvori živinoreja najglavnejšo našo oporo v trdem boju za naš kmetijski obstanek.
Predsedništvu se naroča, da ta sklep občnega zbora prijavi kmetijskemu ministru in ministrskemu predsedniku.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Proti zahtevam mesarjev.
Deželni odbornik dr. Lampe je izvajal nato:
Na mesarskem shodu dne 8. aprila t. 1. so se storili sklepi, ki se obračajo naravnost proti vitalnim interesom živinorejcev. Zahtevalo sc je od vlade, da naj prepove kmetom celo v sili klati in razprodajah svoje lastne živali. Deželni odbor kranjski kot varih deželnokulturnih interesov našega prebivalstva se je takoj obrnil z dopisom do deželne vlade, v katerem naj-odločnejše protestira proti temu, da bi veljavna zakonita določila, ki dajejo živinorejcem tozadevno popolno prostost, c. kr. okrajna glavarstva le količkaj uporabljala v škodo živinorejcem. Kajti vsakršna tozadevna izprememba bi pomenila za kranjsko živinorejo naravnost nesrečo, posebno ker so se cene živine tekom zadnjega pol leta znižale brez krivde živinorejcev neprimerno občutno, dočim so cene mesa padle le za par vinarjev pri kg.
Tudi c. kr. kmetijska družba kot zakonita varihinja in zastopnica kmetijskih interesov mora povzdigniti v tej zadevi svoj glas in mora najodločneje protestirati proti temu, da bi sc itak težavni položaj poljedelcev še bolj poslabšal s tem, da sc kmetu zabranjuje vnovčevati po potrebah svoj lastni pridelek. Vsak produccnt mora imeti prostost, da svoj priaelek tudi proda
na primeren način. Čc se brani živinorejcu zaklati in v kosih razprodati njegovo lastno žival, se s tem ovira kmet v svojem gospodarstvu na tak način, ki se mora imenovati največja krivica proti kmetu, krivica, ki postane v slučajih sile lahko pogubna za njegov obstoj.
Zlasti moramo protestirati, ker se je na mesarskem shodu cesarskemu patentu z dne 20. decembra 1859 in ministrski na-redbi z dne 21. decembra 1908 podtikala vsebina, ki je naravnost v protislovju z njih pravo vsebino.
Cesarski patent z dne 20. decembra 1859, LXV, kos 227, izrecno pravi v članu V. lit. a, da ne velja za poljedelsko proizvajanje in njegove stranske obrti, v kolikor se ti pečajo v glavnem s predelovanjem lastnih pridelkov. Ta cesarski patent, ki urejuje obrtne razmere, torej v svojem uvodu določno pravi, da ne velja za tiste slučaje, v katerih ga hočejo nasprotniki poljedelcev uporabljati proti kmetom.
Kaj pa je stranska obrt poljedelstva? V tem oziru nas pouči jasno ministrska naredba z dne 21. decembra 1908, na katero se je mesarski shod popolnoma po krivici skliceval. Žc povod, da se je ta naredba izdala, govori dovolj jasno. Izzval jo je protest zastopnikov poljedelstva proti krivični razlagi obrtnega reda v škodo kmetom. Na pritisk mesarjev so okrajni glavarji začeli zabranjevati kmetom klanje lastne živine. Na Češkem je bilo mnogo kmetov kaznovanih, ker so zaklali, raz-sekali in razprodali prešiče, ki so jih sami zredili. Nato je pa trgovinsko ministrstvo izdalo naredbo na c. kr. namestništvo v Pragi, v kateri tako postopanje zabranjuje in ukazuje, da se morajo vse kazni povrniti. Za bodoče pa ukazuje v tej naredbi trgovinsko ministrstvo:
Ako stranke, ki niso po poklicu poljedelci, v svojem gospodarstvu drže domače živali in jih v posameznih slučajih, bodisi v sili, bodisi da bolje uko j ristijo živali, zakoljejo ter jih v celoti ali v razsekanih kosih prodajo, se v teh slučajih že zato ne more govoriti o nedovoljenem izvrševanju obrti, ker se tako klanje vrši le posamezno, ne pa redno in obrtno v smislu člana IV. razgl. pat. k obrtn. r.
Iz istega razloga — torej ker tu nI rednega obratovanja — se v smislu člana IV. razgl. pat. k obrt. r. tu tedaj ne more govoriti o nedovoljenem izvrševanju obrti, ako kak poljedelec le v posameznih slučajih nekatere kose svoje živinoreje i z kateregakoli vzroka zakolje in razsekane razproda.
Potemtakem klanje živine in prodajanje mesa po kmetovalcih ni smatrati za nedovoljeno mesarsko obrt, če in dokler je to delo postranska kmetijska obrt, ki zanjo ne veljajo določila obrtnega reda, dokler se drži v mejah, ki so primerne kmetiji, in dokler se vrši po posestnikih samih, oziroma po njihovih kmetijskih delavcih ali drugih pomožnih osebah, in sicer na pri-prost način, primeren kmetijskim odno-šajem.«
Iz tega besedila se vidi, da ima omenjeni cesarski patent in tista ministerialna naredba popolnoma drugi smisel, nego se jima je podtikal na mesarskem shodu. Kot stranska kmetijska obrt se pa klanje živine mora dopustiti vedno, kadar kmet kolje živino, ki jo je sam vzredil v svojem kmetijskem gospodarstvu. Vsak producent ima pravico svoje lastne pridelke in izdelke tudi sam prodajati. Edino le kmetu naj bi bilo po mnenju nekaterih ljudi za-branjeno, da s trudom svojih rok ne bi smel sam razpolagati, ampak bi moral stati pod jerobstvom drugih stanov. Kmet sme svoje žito sam mleti, sme iz sadja delati konserve ali ga kuhati v žganje, sme iz grozdja pripravljati vino, sme iz mleka delati maslo in sir, sme iz prešičev delati klobase in nihče mu ne sme braniti, da ne bi tudi svojega lastnega vola zaklal in poljubno razprodal.
Zato predlagam sledečo resolucijo:
Visoka c. kr. deželna vlada se naprosi, da izda na vsa c. kr. okrajna glavarstva pouk o izvajanju določb v cesarskem patentu z dne 20. decembra 1859 in v na-redbi trgovinskega ministrstva z dne 21. decembra 1908 v tem smislu, da se kmetom pusti prosto klanje lastne živine in kmetijskim zadrugam klanje zadružne živine kot dovoljena postranska kmetijska obrt.
V debati o resoluciji so se splošno odobravala izvajanja g. deželnega odbornika dr. Lampela in se je resolucija soglasno med splošnim odobravanjem sprejela.
' Za državno podporo vsled pomanjkanja krme.
Deželni poslanec Piber je nato povdarjal potrebo državne podpore vsled pomanjkanja krme na Kranj-skem, ker je v tem oziru zlasti sedaj beda zelo velika.
Predlagal je naslednjo resolucijo:
C. kr. vlada sc naproša, da z ozi-' rom nn nomanjkanje krme radi sušo
zadnjih let ter opustošenja po črvu iz-posluje pri ministrstvu za notranje zadeve izdatno državno podporo za nakup krme, zlasti močnih krmil revnim in malim živinorejcem v prizadetih občinah, da bodo mogli preživeti živino vsaj do poletja. Pri tozadevnih podporah naj sc v prvi vrsti ozira na živinorejske zadruge in kmetijske podružnice. Akcija naj se čimprej izvrši.
Pri tej točki je župnik Škerjanc povdarjal, da zlasti na Notranjskem vlada veliko pomanjkanje krme.
Resolucija je bila soglasno sprejeta.
Predlogi podružnic.
Ravnatelj g. Pire je nato poročal o posameznih predlogih podružnic. Podružnica v Št. Vidu pri Cerknici predlaga, naj se posreduje za odpravo ogledovanja živine, predno se izdajo živinski potni listi. — Novomeška podružnica priporoča spremembe v predpisih o odpisih zemljiških davkov pri škodi v vinogradih vslcd toče, mraza, perono-spore itd. — Novomeška podružnica tudi predlaga, naj se ukrene potrebne korake, da se s sadnim drevjem in vinom pri transportih na železnici previdnejše ravna. Z ozirom na ta predlog je povdarjal predsednik g. Povše, da bo kot član državnega železn. sveta ukrenil zaradi te zadeve vse potrebne korake. — Obravnavali so se tudi predlogi drugih podružnic, ki so se deloma odobrili soglasno.
Predsednik g. Povše je povdarjal pri tej priliki tudi potrebo živinorejskih razstav na Kranjskem.
G. Strel je končno priporočal, naj bi kmetijska družba ukrenila potrebne korake za zatiranje voluharjev in kraguljev.
G. župnik Škrjanc je priporočat, naj bi se na prihodnjih občnih zborih , pri volitvah oziralo bolj na Notranjsko. Priporoča tudi, naj vpelje družba za svoje člane posebno društvene znake, s čemur bi se budila kmečka stanovska zavest.
< Nato je predsednik g. Povše poudarjal pomen preosnove kmetijske družbe v to, kar je danes, ker ima sedaj v njej kmet prvo bescclo. Prosi zastopnika vlade dvornega svetnika pl. Laschana nadaljne naklonjenosti, kakor tudi deželnega odbornika dr. Lam-peta. Izreka med drugim tudi zahvalo družbinemu uradništvu, zlasti ravnatelju g. G. Pircu. Končno sc spominja sivolasega cesarja, kateremu zakličejo zborovalci trikratni živio.
Nato se je občni zbor zaključil.
Dnevne novice.
-p Domovinsko varstvo. Nj. c. in kr.
risokost nadvojvoda - prestolonaslednik Franc Ferdinand je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad »Deželno : centralo za domovinsko varstvo« na Kranjskem.
+ Otvoritev belokranjske železnice se izvrši 16. maja. Kakor sc čuje, so
i udeleži otvoritve skoro gotovo tudi eden nadvojvod. Slavnostni obed bo v Kar-lovcu. — Pripravljalni odbor za svečano otvoritev ima v četrtek, 16. aprila ob 10. uri dopoldne sejo v prostorih »Hranilnice in posojilnice« v Metliki.
+ Pojasnilo glede deželnih doklad. V članku o deželnih dokladah, ki smo ga priobčili v zadnji številki, je nekaj netočnega. Razlika ni med 1. razredom in ostalimi razredi pridobninarjev, temveč med 1. do 3. rezredom na eni in 4. razredom na drugi strani. V 4. razredu so tisti obrtniki, ki plačajo do 60 K letne pridobnine. Oni, ki plačajo čez 60 K, so pa v 3., 2. in 1. razredu. To, kar imenuje člankar 1. razred, so sedaj v resnici prvi trije razredi, in to kar imenuje člankar nižje razrede, to je samo četrti razred (ki plača v Ljubljani okroglo 22.000 K državne pridobnine). Pridobili na javni računodaji podvrženih podjetij so imenuje »posebna pridobnina«, pridobnina posameznikov je pa »splošna, pridobnina«. Samo »splošna pridobnina«, odnosno davkoplačevalci splošno pridobnine se delijo v 4 razrede; od teh plačajo 1., 2. in 3. razred 75%, 4. razred pa samo 55c/c deželno doklad o. Kakor rečeno, v 4. razred spadajo vsi tisti pridobninarji, ki no plačajo več kot 60 kron deželne pridobnine.
+' Otročje grožnje. Kranjska industrijska družba je prišla z grožnjo, da ho opustila tovarne na Jesenicah in Ja-vorniku. S tem hoče prestrašiti deželni zbor, da no bi reagiral na njen sklop, da premesti svoj sedež na Dunaj. Razume se, da se tako otročjih groženj nihče ne boji. Kranjska industrijska družba je dosilimal dokazala, da jo vodijo prav prebrisani ljudje. Da bi ti ljudje opustili naprave, v katere so vtaknili doloma šo prav v zadnjih lotih ogromne vsote in opustili jih samo zato, da si prihranijo deželno doklndo, to je hajka za otroke. Kranjska industrijska družba
je delniška družba in kot taka plačuje pridobnino samo od čistega dobička in sicer znaša državna pridobnina 10%, dež. doklada pa znaša V/sfo čistega dobička. Da bi bil kak moderni industrijalec tako neumen, da bi se odpovedal dobičku zato, ker mora od dobička plačati V/i% deželne doklade, to noben pameten človek no verjame. S temi grožnjami naj izvestni gospodje le druge strašijo, čo hočejo, ne pa kranjske dežele.
-r Pavšlarjev priziv v zadevi dežele Kranjske radi 1 milijon 600.000 K zavrnjen. Kakor znano, jc tožil Tomaž Pav-šlar deželo Kranjsko na plačilo zneska 1 milijon 600.000 lv. Toliko znaša po zatrditvi Pavšlarjcvi kupnina za vodne pravice, katere jo prodal deželi Kranjski. Deželno sodišče v Ljubljani jo Pav-šlarjevo tožbo kot neopravičeno zavrnilo, ter na koncu sodbenih razlogov cclo izreklo, da Pavšlar nikdar prepričan ni mogel biti, da jc sklenil z deželo Kranjsko kako kupno pogodbo gledo svojih vodnih sil. — Proti tej razsodbi se jc Pavšlar pritožil. Nadsodišče v Gradcu kot prizivno sodišče jc Pavšlarjev priziv kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo prvo razsodbo. Razloge prizivne razsodbe bomo priobčili. — Pavšlar jc bil zastopan po dr. Valentschaggu; deželo Kranjsko je zastopal dr. Dcrmastia.
+ »Slovenska Matica«. Dr. Lovro Toman, prvi predsednik in ustanovnik »Matice Slovenske« je po ustanovitvi iste svoj (drugi) oklic tako-le končal: »...Bog pa naj blagoslovi naše početje, da sc širi prava krščanska omika in poviša slava našega naroda!«
-f- Za pravdi gdčne Theimer proti »Slovencu« in »Gorenjcu« je, kakor se nam poroča, vsled odredbe najvišjega sodišča delegirano dunajsko porotno sodišče.
-t- »Proti kranjskim naskokom na Koroško« priredi koroški »Bauern-bund« prihodnjo nedeljo protestno zbo rovanje v Sinčivasi, na katerem bo govorilo več državnih in deželnih poslancev. Nemci strastno agitirajo za shod, na katerem naj se z vso ogorčenostjo zavrne »tuje vsiljivce«, to jo kranjske Slovence, ki hodijo na Koroško kalit narodni mir. Pri tem pade človeku na um basen o volku in ovci.
+ Naj si bode, kar hoče, bojim se Nemcev, četudi darove prinašajo. Pod tem naslovom pišejo »Dolenjske Novi ce«: Že dalje časa opazujemo, kako nemoteno nek prosluli protestantovski agitator in neka zakotno-pisaška izgubljena eksistenca lovita v mreže naše dolenjsko ljudstvo, osobito ob železniški progi. Vrgla sta se predvsem na tiste, kateri so na kakršnikoli način prišli v denarne stiske ter jim ponujata denar bodisi kot posojilo proti vknjižbi bodisi da jim ponujata veliko vsoto za zadolženo posestvo. Najraje se lotita onih, ki so že v eksekuciji in njihovo posestvo že na dražbeni poti. Seveda je te siromake najložje vloviti; od teh si dajo podpisati navadno pooblastilo, plačajo zanje dolg pri zahtevajočem upniku in stopijo na mesto prejšnjega upnika. Seveda so pa s tem marsikomu omotali okoli vratu vrvico, katero lahko v ugodnem trenutku zadrgnejo. Ce namreč količkaj zasledujemo njihovo delovanje, vidimo, da stvar ni samo nrivat-nega značaja, ampak, da zasleduje protestantovski agitator s tem brez dvoma protinarodne in protikatoliške ciljo. Zakaj sc jc vendar do sedaj lotil le najlepših postojank, in sicer po večini v bližini kolodvorov, osobito v Novem mestu in Mirni peči? Človek bi moral biti slep, ako bi ne uvidel njihovega prozornega namena. Povsod so doslej Nemci utrdili nemškutarijo s privan-dranim nemškim ali nemškutarskim uradništvom ravno pri' kolodvorih. Zgledov imate dovolj cclo na Kranjskem, kaj šele v obmejnih krajih! Sedaj bodo tudi brez dvoma po dolenjskih štacijali naselili cclo kopo nemškega, uradništva, kateremu pripravlja agitator že naprej pot. Polastiti se hoče najlepših postojank, tam napraviti stanovanja, vpeljati nemškutarske gostilno, za industrijo primerna zemljišča pa spraviti v roke nemških podjetnikov. Tako bodo počasi nastale nemške proč-odrimovske kolonije. To in edino to je namen te najnovejše protestantovske finte. Pozivamo torej slovensko javnost, da obrača na to gibanje kar največjo pozornost. Ali bi ne bilo naravnost smešno, izgubljati so v lepih frazah za naše obmejne Slovence, med tem nam pa protestantovski agitator doma pred nosom odtujujc naše najlepše postojanke?
-I- Občinski odbor pri sv. Gregorju
jc soglasno izvolil dne 13. aprila namesto umrlega gosp. Antona žužek za župana Jožefa Adamič iz Grabna. Novi župan jo občo spoštovan mož, vzorcu gospodar in oče svoje družine, ključar
župne cerkve in neomajen pristaš naše stranke.
— V Prevaljah na Koroškem sta se
včeraj vršila dva zanimiva shoda. Dopoldne se je vršil ustanovni shod za krajevno skupino Jugoslovanske Strokovno Zveze, ki jc bil dobro obiskan in sc je za Zvezo priglasilo 34 članov. Skupina so zasnuje v najkrajšem času. Popoldne pa jc bil občni zbor »Slovenske Straže«, ki se jo vršil v nabito polni društveni dvorani. Na oboli shodih jc govoril državni poslanec Gostinčar. — Zborovalci so se navdušili za vztrajno delo v korist naroda.
+ Češko-nemški učitelji na Hrvatskem? »Riječke Novine« poročajo, da je v Jarminu, okraj Vinkovci, dobil učiteljsko mesto češki Nemec, ki ne zna nobene besede češkega in šo manj hrvatskega jezika. Pred kratkim sc je od merodajno hrvatske strani najodločneje demontirala vest, da bi se nemški učitelji nastavljali na hrvatskih šolah; kaj bodo »odločujoči faktorji« rekli k temu konkretnemu slučaju?
-j-- Rodoljubni darovi hrvatskega višjega častnika. Generalmajor Marko pl. Czerlien je za Veliko noč daroval družbi sv. Cirila in Metoda za Istro 1000 K, hrvatski »Narodni Straži« pa tudi 1000 K. — In velikonočni darovi »Slovenski Straži«?
+ Agrarno-socialni tečaj v Sarajevu priredita v prihodnjem mesecu sporazumno hrvatska seljaška stranka in stranka prava. Na tečaju bodo predavali Stepan Radič, dr. K r o k in dr. A Radič. Enaki tečaji se potem prirede še v Zagrebu, Ljubljani in Spljitu.
-j- Proti razlastitvi hrvatskega pri-morja. Mestni svet v Ivostajnici jc dne 10. t. m. z 12 proti 11 glasovom sprejel predlog, da se saboru pošlje peticija, naj vso stori, da zakon o razlastitvi morske obali ne dobi vladarjeve sankcije.
+ Velike demonstracije v Selcih. V
Selcih v Hrv. Primorju je bil zabranjen nameravani shod proti ckspropriaciji morsko obali. Ko je pri zabrani sodeloval tudi selški župan Dragotin Lonča-rič, mu je prebivalstvo 10. t. m. zvečer priredilo mačjo godbo, pri čemer je župan streljal na demonstrante iz revolverja. Vsled tega razkačeni Selčani so naslednji večer še huje demonstrirali proti Lončariču, mu razbili vrata in okna in sploh prizadeli mnogo škode. Prišli so orožniki, ki so demonstrante razgnali in jih več aretirali. Selčani so 10. t. m. zvečer izžvižgali tudi skozi potujočega dr. M. Mažuraniča, kateri slednji se je v saboru zavzemal za eks-propriacijski zakon.
+ Imenovanja v sodnijski službi. Višji deželnosodni svetnik graškega nad-sodišča dr, Emanuel Bayer je imenovan za dvornega svetnika. Iz Celja v Celovec je premeščen višji deželnosodni svetnik Gvi-don Visconti, Višji deželnosodni svetniki so postali deželnosodni svetniki dr, Viljem Janežič v Mariboru, dr. Frančišek Glas in dr, Alojzij Steinberger v Gradcu, Viktor Pfeifer v Ljubnu, dr. Jakob Toplak v Ljubljani in dr. Adolf Boschek, ki se iz Ljubljane v Celje premesti. Dr. Franc Hoffer, deželnosodni svetnik v Gradcu, je imenovan za sodnega nadzornika pri justičnem ministrstvu. Naslov in značaj višji deželnosodni svetnik je podeljen deželnosodnemu svetniku Henriku Detitschegu v Mariboru,
—	Ogleduški procesi. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, se bo vršila na Dunaju še cela vrsta obravnav proti ogleduhom, ki so špionirali v korist Rusije. Jako zanimiva bo obravnava proti bivšemu nadporočniku Francu Nawratilu.
—	Grof Kulmer — tajni svetnik. C. in kr. komornik in veleposestnik grof Miroslav Kulmer je imenovan za tajnega svetnika. Grof Kulmer jc tudi poslanec v hrvatskem saboru in pripada-hrvatsko-srbski koaliciji.
—	Požar. Pogorelo je v Spodnjem Zalogu župnije Cerklje na Gorenjskem v noči velikonočne nedelje, 12. aprila, okoli 10. ure posestniku Jožefu Burgar: šupa, hlev, dva poda, sedem goved, devet mladičev s staro svinjo. Mihaelu Krivcu je pa uničil ogenj hišo, pod, hlev in vse, kar jc bilo pod strehami. Goreti je začelo na podu Jožefa Burgar. Brez-dvomno jc zanetila ogenj zlobna roka. Na kraj požara so prihitele požarne hrambe iz Komende, Cerkclj in Zgor. Brnika, ki so storile v polni meri svojo dolžnost in ogenj omejile na gorečo stavbe. Na pogorišču sta komendsko in brnško društvo delovala do približno 1. ure zjutraj. Pogorclca sta bila zavarovana lo za neznatne svotc. Krivcu jc zgorelo skoraj vse, cclo obleka.
—	Žumrovo posestvo, slavnoznani Vintgar v Gorjah, industrielno podjetje, je na javni dražbi kupila hranilnica in posojilnica v Gorjah za vsoto 31.300 K.
—	Iz vojaške službe. Asistentnih zdravnikov namestniki so postali eno-
letni prostovoljci dr. Oton Erpf, peš-polka št. 97 pri garnizijski bolnišnici št. 6, dr. Ernest Schwarz, pešpolka št. 52 pri garnizijski bolnišnici štev. 8 v Ljubljani. — Premeščeni so major Karel Schuszböck dež. brambnega polka št. 27 k dež. branil), polku št. 35 v Zloc-zowu; nadporočnika Adolf Schmal od pešpolka št. 80 k pešpolku št. 17, Jožef Jaklič od pešpolka št. 27 k lovskemu bataljonu št. 24.
—	Romanje na Trsat. Čas za pri« plaševanjc je šo do četrtka po beli ne« delji. — Vodstvo.
—	Medveda ujeli. Iz Ribnice* Posestnik Fircig v Zadolju je ujel lepe-> ga mladiča-medveda v gozdu nad Za« doljom pri Ribnici. Žival je prav dobrö voljo in obeta udomačiti se. Gospa Rui deseheva je obljubila zanj Dolenjeva-škemu lovskemu klubu 100 K. — V naših gozdih se nahaja šo več živali te vrste, ker jih krmijo, sicer pa sploh menda zelo ugajajo medvedom naše šume, tako (Ja našim lovcem ni medved prav nikaka posebnost. — Dolenje-vaški lov bo poleti zopet oddan na dražbi. Dobro bi bilo, da bi so našli prijatelji lova in ga zdražili Slovenci, ker, kakor sc govori, bi lov na vsak način rad dobil Kočevar Loser iz Gotenice, To lovišče je morda eno najbolj zanimivih na Kranjskem — deloma vsled obsežnosti kraja, doloma tudi radi mno« žine divjačine in njenih vrst.
—	»Vinarska zadruga« v Metliki ima se jo dno 16. aprila ob 9. uri dopoldne v dvorani »Hranilnico in poso« jilnice« v Metliki.
—	Narod naš dokaze hrani... Uvažu-joč dejstvo, da Slovenci še nimamo zavoda, ki bi nudil narodu cenih slik, pred-stavljajočih naše zgodovinske spomine ter tako vzbujal oni domovni čut, ki ga še pogrešamo v toliki meri, uvažujoč nadalje, da so se prikupile narodu posebno razglednice, predstavljajoče Vojvodski prestol in posebno še z ozirom na 5001et-nico ustoličenja zadnjega koroškega vojvoda, ki jo letos obhajamo, je društvo »Gorotan« založilo slike Vojvodskega prestola v močno povečani obliki, primerni za stenski okras, in v dobri tehniki. Cena je nastavljena tako, da si jo vzlic izborni tehniki lahko vsak naroči. Komad 50 vin., po pošti pa 60 vin. Naročila sprejema; Pavel Koschier, učitelj v Velikovcu na Koroškem. Da se nam olajša delo, prosimo, da se pošlje denar v naprej, kar je najbolj enostavno, ali da ga sprejmemo po povzetju. — Društvo »Gorotan«.
—	Logar ubijalec. Maja meseca la« ni jo nenadoma brez vsake sledi izginil logar Dragotin Crnobonja iz Ivpševič loga na Hrvatskem. Orožniki v Jasen-ku so stvar neprestano zasledovali in končno dognali, da je Crnobonjo v nekem gozdu ustrelil državni logar Peter Grba, truplo pa tako skril, da ga še doslej ni bilo mogoče najti. Dalje jc oh tej priliki prišlo na dan, da jc logar Grba lani poizkusil umoriti kmeta Marka Renduliča iz Brezna, obč. Drežnica. Stal je zato pred sodiščem, toda prejo je tako vplival na priče, da je bil na glavni razpravi spoznan za nekrivega. Grbo so te dni aretirali in oddali so* dišču v Ogulinu.
—	Upravitelj finančnega ministr« stva v Dalmaciji. Minolo sredo zvečer se je na jahti »Zadar« pripeljal v Za-der upravitelj finančnega ministrstva baron Engel. Naslednji dan si je v spremstvu namestnika grofa Attcmsa oglodal mesto, nato se pa odpeljal v Spljit. Upamo, da se je baron Engel na lastne oči prepričal o neizpolnjenih vladnih dolžnostih v Dalmaciji in bo skušal zamujeno popraviti.
—	Ran škerlec obišče Primorje? Iz Sonja se poroča, da pričakujejo te dni obiska bana Škeiieca, ki se bo mudil ondi pol dne in sprejemal tudi depu-tacije. Iz Scnja se odpelje v Karlobag, kjer bo prenočil, medpotoma bo pa obiskal tudi Sv. Jurij in Jablanac.
—	Zakon o odpravi celibata za uči* teljice na Hrvatskem je dobil te dni vladarjevo sankcijo.
—	Lov na Zgor. Krnici, podobčine Zasip občine Gorje je vzel V najem verski zaklad za 1510 K, zastopanem po g. gozd. svetniku Pirkerju iz Gorice. Pred petimi leti je vsa, najemnina znašala 100 K. Lep nov vir dohodkov pod-občini.
—	Na deželni gospodinjski šoli < Repnjah sc zaključi zimski tečaj dne 25. aprila t. 1. Letni šestmesečni tečaj pa se prične dne 5. maja t. 1. in bo trajal do 25. oktobra 1.1. Sprejemajo sc go-jenke, katere so dovršilo ljudsko šolo in izpolnilo 14 lot. Učenke ostanejo ves čas tečaja v zavodu šolskih sester in plačajo mesečno 30 K za hrano, stanovanje in drugo. Za obrabo pohištva in učil jo plačati za cel tečaj enkrat 15 K. Prošnje za vsprejem je vlagati najkasneje do 20. aprila t. L pri vodstvu šolo v Repnjah, Prošnjam jo pridejati zadnjo šolsko izpričevalo, krstni list in zavezuo izjavo
staršev ali njih namestnikov, da bodo obdržali gojenko skozi celi tečaj v zavodu. Pripomni se, da se uče gojenko teoretično in praktično vsega gospodinjstva kot kuhanja, Šivanja in krojenja, vzgoje otrok, vrtnarstva, živinoreje, dela na polju in računstva pod vodstvom šolskih sester in strokovnih učiteljev deželnega odbora.
Ljubljanske novice.
lj Odhod ostalega vojaštva tukajšnjega e. kr. 27. alpinskega polka bode, kakor čujemo, 21. t. m. Vojaki se bodo peljali do Dovjega z vlakom, potem gredo pa do Kranjske gore peš. Dne 22. gredo iz Kranjske gore čez Trento v Bovec. Dne 23. bode odpočitek, dne 24. pa odkorakajo iz Bovca čez Slatensko grapo v Kobarid, odnosno v Livek. Ena stotnija odkoraka iz Bovca do Žage, čez Stol naravnost v svojo letno dislo-kacijo v Logje.
Ij Za današnjo operetno predstavo j e dobiti še lepe lože in več 1 o ž -n i h sedežev. — Za opero »Bohème« se dobi besedilo. — Začetek danes ob 8. uri zvečer, — jutri pa točno ob pol 8. Prosimo, predstav ne zamujati!
lj Čudne razmere pri sodiščih v Ljubljani. Tržaška »Edinost« piše: Predsednik Elsner je zaukazal, da je notranji službeni jezik pri sodiščih na Kranjskem nemški, torej da imajo sodišča občevati med seboj nemški in ne slovenski. In kaj je storil svetnik Sturm? To občevanje si je tolmačil svetnik Sturm prav po svoje. Sodniki in sploh sodni uradniki ter uslužbenci se morajo celo pozdravljati med seboj nemški, drugače pridejo v disciplinarno preiskavo. Nemško mora biti sploh občevanje, n. pr. sodnik mora nemško ukazati slugi, da naj prižge svečo, ako naj se priča zapriseže itd. To je gotovo krasen nazor o pojmu notranjega uradnega občevanja! Ako bomo še dalje molčali o tem, se svetnik Sturm nekega lepega dne prav lahko spomni, da morajo sodni uradniki tudi izven urada v zasebnem razgovoru občevati med seboj nemški; drugače — disciplinarna preiskava. Tako je n. pr. oštel uradnika, ki je naslovil uradno vlogo na mestni magistrat ljubljanski z »Lai-bac h, Mestni t r g«, češ, da se Mestni trg imenuje nemški »II a up t-p 1 a t, z« ter da mu je za slučaj ponovitve zagrozil z discipliniranjem. Ravno tako se je zgodilo drugemu sodniku, da je na posredovalni urad v Želimljali naslovljeno vlogo moral popraviti, ker so bili gospod svetnik mnenja, da se Želffnlje imenuje nemški »S c h e 1 i m -1 e« in no Želimlje. V tem oziru stoji n. pr. uradni list »Laibacher Zeitung« na popolnoma drugem stališču in uporablja za slovenska imena popolnoma pravilno slovenska imena, ker pač nemških ni. Ako se bo pa uveljavljalo načelo svetnika Sturma, dobi Šiška kmalu uradno nemško ime »Schönau«, Blato—Kotdorf, Golo—Kahldorf, Kašelj— Hustendorf, Kleče—Kuredorf, Kožarje— Ziegendorf, Moste—Brückendorf, Orle— Adlerdorf, Podsmreka — Unterramen-dorf, Škofeljca—Bischofsdorf itd. Po nazoru svetnika Sturma jo torej nemški notranji jezik obenem najpriklad-nejše sredstvo, s katerim naj se zatre slovenski značaj in živelj ljubljanske okolice. Najboljši dokaz, kako daleč se je izpozabil svetnik Sturm, je pa njegov ukaz, da morajo tudi gospodje notarji pri zapuščinskih razpravah predlagati sodišču nemško poročilo in nemški troškovnik, drugače se jim ne le no odmerijo troški, marveč se kaznujejo z globo 20 K.
lj Umrli so v Ljubljani: Silva Bischof, hči slaščičarja, 16 mesccev. — Marija Omerza, delavčeva hči, 35 ur. — Janez Švarc, dninar-hiralec, 68 let. — Anton Bernik, mizarski mojster, 53 let. — Marija Hočevar, bajtarjeva žena, 20 let. — Valentin Golin, hlapec, 27 let. — Ivan Razpot-nik, vpokojeni premogar, 26 let. — Helena Zupančič, šivilja, 56 let,
lj Žrtev poklica. Dne 5. t. m. je Umrl g. I V a n Gantar, c. kr. sodni sluga iz Tržiča v deželni bolnici v Ljubljani. Pokojni je bil na sv. Štefana dan 1. 1. od nekega jetnika v zaporih c. kr. okrajnega sodišča v Tržiču z nožem na prav divjaški način napaden in na tilniku nevarno poškodovan. Vsled tega je vedno bolj in bolj bolehal in 5. t. m. svoje življenje za vedno sklenil. Zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otro-čiče. Bodi mu lahka žemljica!
lj Dva mlada leva kapitana Schnei-derja, ki se je produciral v Ljubljani, sta v Celovcu poginila. Kapitan Schneider ima s tem škode 1000 K. Živali sta se prehladih na vožnji iz Ljubljano v Celovec.
lj Športni klub »Ilirija« zabeležuje pri tekmi v Zagrebu rezultat 1 : 3.
Razne stvori.
Uinrl je v Belgradu veliki srbski rodoljub Ljubomir Krzmanič, ki je daroval ogromne svote v kulturne in narodne svrhe. Pokojnik je bil eden najbogatejših Srbov in Jugoslovanov vobče. Trgovsko šolo je Krzmanič obiskoval v Ljubljani (1. 1873.).
Foresta zadela srčna kap. Po svojih delih o eksplozijskih motorjih znani Fo-rest je v Monte Carlu preizkušal motorni čoln »Gazclle«, ki se je zaletel v obrežni nasip. Forest se je tako razburil, da ga je zadela srčna kap.
Sodna razprava za milijone. V sodni razpravi za dedščino kneza Hatzfeld je bila na Dunaju obsojena grofica Althann, da mora izplačati nad milijon kron prin-cesinji Klari pl. Hatzfeld.
Zadaje vesli.
SHOD S. L. S. V KOBARIDU.
Kobarid. Tu je bil včeraj shod S L. S. Navzočih je bilo 300 oseb. Govorila sta poslanca Fon in Roječ.
SESTANEK V OPATIJI.
Dunaj. V Opatijo sta se odpeljala avstro-ogrski zunanji minister Berch told in laški poslanik na Dunaju Avarna. Danes ob 1. uri popoldne se je pripeljal v Opatijo laški zunanji minister di San Giuliano, ki ostane v Opatiji do sobote. Laškega zunanjega ministra spremljata kabinetni načelnik Garbasso in tajnik Biancheri.
Opatija. Berchtold se je sem pripeljal ob 10. uri dopoldne, nakar je ob 1. uri popoldne na kolodvoru v Matu-ljah sprejel laškega zunanjega ministra. Ministra sta s spremstvom v avtomobilu peljala v Opatiji v »Hotel Ste-fanie«. Občinstvo je med potjo ministra aklamiralo. Opatija je v zastavah.
ISTRSKE DEŽELNOZBORSKE VO-LITVE.
Trst. Za kandidata pete kurije za okraje Volosko, Krk in Cres so zaupniki soglasno proglasili dosedanjega poslanca za te okraje, Vekoslava Špinčiča; za kmečke občine sodnega okraja Volosko dosedanjega tamošnjega zastopnika dr. Ivana Pošciča. Glede sodnega okraja Podgrad pa se je izrazilo mnenje, naj se zaslšijo želje tamošnjih prebivalcev, ki ocl smrti pok. Slavoja Jenkota niso imeli voč zastopnika iz svojih krajev.
AVSTRIJSKI IZSELJENIŠKI ŠKANDALI.
Dunaj. Preiskave proti raznim iz-seljeniškim in potovalnim pisarnam, posebno proti zastopnikom in agentom Canadian Pacific, Austro-Americana in Severo - nemškem Lloydu zaradi pošiljanja vojaški dolžnosti podvrženih oseb v inozemstvo, posebno v Ameriko se bliža koncu. Uvedlo se je kazensko postopanje proti 1050 osebam, in sicer iz Garicije, Bukovine, Trsta in iz Prage. Obtoženci so obtoženi pregreška zoper vojni zakon in prestopka izseljeniškega zakona.
NAŠ PRESTOLONASLEDNIK V MONAKOVEM.
Monakovo. Danes dopoldne se je pripeljal sem nadvojvoda Fran Fercli-nad, da v imenu avstrijskega cesarja vrne dunajski poset kralja in kraljice. Na kolodvoru ga je sprejel kralj z dvorom. Med vožnjo v kraljevi dvorec jo velikanska množica avstrijskega prestolonaslednika burno pozdravljala.
VAŽEN SESTANEK.
Peterburg. Poleg predsednika francoske republike Poincareja se bo po poletnih velikih vojaških vajah mudil v Petrovem dvorcu kot gost tudi angleški kralj.
BOJI V EPIRU.
Drač. Zadnje dni so bili zopet boji med albanskimi orožniki in epirskimi vstaši. Krvava bitka je bila pri Premeti. Vstaši so bili poraženi in imajo velike izgube. Vjetih je mnogo vstašev in grških vojakov. Albansko orožništvo je prodrlo do reke Vojuza. To je najjužnejša točka, katero je doslej zasedlo albansko orožništvo.
GRŠKA PROSI ZA POSREDOVANJE RUSIJO.
Atene. Grška vlada je naprosila Rusijo, naj posreduje v epirski zadevi in da naj kot pravoslavna velevlast varuje pravoslavne interese v Epiru in v celi Albaniji.
GRŠKI SE MUDI.
New York. Splošno pozornost vzbuja poročilo, da je Grčija kupila nekaj križaric, ki se grade tu na račun Kitajske.
NEMŠKI CESAR IN GRČIJA,
Krf. Neški cesar je odlikoval grškega zunanjega ministra z redom rdečega orla I. razreda. Grški ministrski predsednik se pripelje na Krf
kjer bo imel razgovor z nemškim zunanjim ministrom.
ULTIMAT AMERIŠKIH ZDRUŽENIH DRŽAV MEHIKI.
Wascliington. Konflikt med Mehiko in ameriškimi Združenimi državami je poostren. Združene države so poslale Mehiki ultimatum: do danes zvečer morajo mehikanski topovi oddati ameriškemu vojnemu brodovju, ki je zasidrano pred Tanipico, pozdravne strelo, sicer prične ameriški admiral Malo takoj bombardirati mesto Tampico in izkrca čete.
DOGODKI V MEHIKI.
Mehika. Zvezne čete so po hudih bojih zopet zavzele San Pedro.
GROF KAROLYI V RUSIJI.
Peterburg. Grof I\arolyi in tovariši pridejo sem začetkom maja. Slovanofili in nacionalistiške zveze bodo pripravile velik sprejem. V političnih krogih se zatrjuje, da se ob tej priliki trozveza ne bo napadala.
HAAŠKA KONFERENCA IN UREDI-
TEV RAZMER NA BALKANU.
Pariz. Mednarodna mirovna konferenca v Haagu bo v kratkem imela sejo, da reši sporna vprašanja, ki so nastala radi teritorialnih izprememb na Balkanu.
BOJKOT PROTI GRŠKEMU BLAGU NA TURŠKEM.
Carigrad. Bojkot proti grškemu blagu traja posebno v provinci neprestano dalje. Grški poslanik je v tej zadevi turški vladi izročil noto.
ANGLEŠKO BRODOVJE V AVSTRIJ-SKIH LUKAH.
Dunaj. Iz mornariških krogov se čuje, da del angleškega sredozemskega broclovj a obišče sredi tekočega meseca nekaj avstrijskih luk.
VELIKI NEMIRI V BARCELONI.
Pariz. Tukajšnji listi poročajo, da pričakujejo v Barceloni krvavih nemirov. Socialisti so izdali ponovne proteste proti pomnožitvi vojske v Maroku. Napovedani so veliki protestni shodi, ki se bodo skoro gotovo zaključili s krvavimi pocestnimi boji.
ČRNI TELEFONSKI KABINET V PARIZU.
Pariz. Strokovno glasilo poštnih uradnikov objavlja članek, ki izvaja, da obstaja v Parizu v ravnateljski pisarni telefonskega urada v Rue Ber-trand takozvani črni telefonski kabinet, kjer prisluškujejo vsem telefonskim razgovorom politikov, ministrov, parlamentarcev, glavnih urednikov velikih listov itd. Nastavljen je zato poseben uradnik, ki stenografira zanimivejše razgovore.
SMRTNA KOSA.
Olomuc. Tu je umrl češki skladatelj Jožef N e š v e r a, star 73 let.
Praga. Umrl je bivši češki državni poslanec Jožef S u h r a d a.
NAPAD NA PISMONOŠO.
Gorica. Danes ob pol 9. uri zjutraj je maskirani neznanec napadel pismo-nošo Janeza Poljanec iz Otlice. Ko jo Poljanec nesel pošto iz Ajdovščine v Otlico, je maskirani neznanec nanj ustrelil in ga oropal. Oropanih je več tisočakov. Otličani so sedaj večinoma z cloma, pa so denar za Veliko noč poslali domov. To jo napadalec vedel in izvršil napad. Ali je Poljanec težko ranjen ali mrtev, se v tem trenutku še ne ve.
ŠTIRI MILIJONE ZAPUŠČINE ZA SRBSKO VOJSKO.
Belgrad. Milijonar Ljuba Kresma-novič je zapustil za srbsko armado 4 milijone dinarjev.
POLICIJSKI PES ZASLEDIL MORILCA.
Beljak. A" nekem gradu v beljaški okolici so našli umorjeno in oropano 20 let staro deklo Findling. S pomočjo policijskega psa so jo posrečilo zasledili morilca v osebi artilerista Lasiča s Sp. Štajerskega.
SAMOUMOR.
Dunaj. Dolgoletni ravnatelj zavoda za ljudi brez strehe, R i c g e r, se je ustrelil.
NESREČA V TRŽAŠKEM PRISTANIŠČU.
Trst. Včeraj je laški parnik »Derna« iz Benetk v tukajšnjem pristanišču pri pristajanju zadel v Lloydov parnik »Al-bania« in slednjega poškodoval. Škoda znaša okoli 20.000 Iv.
BOGAT KROŠNJAR. Lvov. Tu je hotela neka dama podariti nekemu krošnjarju z vžigalicami 10 vinarjev. Krošnjarja je to tako vje-zilo, da je nad damo kričal, češ, bogatejši sem kakor vi. Veliko ljudi je glodalo prizor. Krošnjarja jo peljal policist k policiji, kjer so mislili, da se je
krošnjarju zmešalo. A krošnjar je potegnil izpod srajce vrečo, v kateri se je nahajalo bankovcev v vrednosti 66.000 kron, kar je vse presenetilo, ker živi krošnjar jako revno.
Primorske vesli.
p Prestolonaslednik pri velikonočni
procesiji v Trstu. Tržaške velikonočne procesije so se vsled lepega vremena tudi letos nadvse lepo izvršile. Vstajenja pri Sv. Justu se je udeležil tudi prestolonaslednik Fran Ferdinand z gospo kneginjo Ho-henberg ter z otroci.
p Načelnik generalnega štaba general pehote baron Conrad pl. Hotzendorf je 10. t. m. prišel v Trst, 11. t. m. dopoldne je pa iz Trsta odpotoval v Portorose.
p Električna sila iz tržiških hidro» električnih central v Trstu in Istri. V tržaški stari Prosti luki že nekaj tednov sveti elektrika iz soških hidroelektričnih central pri Tržiču. Elektrika je potom transformatorjev napeljana preko Nabrežine, Sv. Križa, Proseka, Opčine v Rojan, kjer je transformacijska postaja; napetost znaša 50.000 voltov. V rojanski transformacijski postaji se električna sila zmanjša na 25.000 voltov napetosti. Iz Rojana je elek-trika napeljana v tržaško (staro in novo) Prosto luko, kjer razsvetljuje skladišča, urade, ceste, obrežje, pomole in vrhutega goni žerjave pri nakladanju in razkladanju blaga, elevatorje, ascenzorje in druga brza in udobna transportna sredstva. —r- V Na-brežini je postavljena varnostna postaja proti atmosferičnim vplivom, ki obenem služi kot transformator za del električne sile. ki služi v nabrežinskih kamenolomih in je napeljana tudi v grad Miramar. V bodoče se tržiška električna sila napelje preko Krasa (čez Sežano) v Žavle, odkoder bo dajala luč in energijo severnim istrskim mestom.
p Drzna tatvina v Trstu. 11. t. m, krog dveh popoldne je neznan tat razbil izložbeno okno menjalnice banke »Union« na vogalu Borznega trga v Trstu, zgrabili sveženj bankovcev (100 kosov po 5 dolarjev) in dva 20 kronska zlatnika ter i plenom stekel proti staremu mestu. Ropot ubite šipe je privabil mnogo radovednežev, nekateri so stekli za tatom, drugi so .vpili ter je nastala splošna zmešnjava. To priliko je porabil drug drzen tat, da je okradel cvetličarko na bližnjem trgu N. Tommaseo. Tudi tega tatu so opazili, sa jim je ušel. Vlomilca v izložbeno okno sc ob 5. uri popoldne aretirali v Žavljah v osebi 21 letnega brezposelnega tiskarja Gracijana Stenico iz Redin na Trentin-skem. Dejanje je priznal.
p Laška kultura. V noči od sobote na nedeljo so laški zlikovci v Trstu ukradli dve napisni tabli slovenske knjigarne Go-renjec & Co,
p Umrl je pri Sv. Ivanu pri Trstu go< stilni čar Ivan Suban, Bil je dober narodnjak,
p Acronautik Widmar v Rimu. Tr*
žaški aviatik Žani Widmar, ki je dne 29. marca iz Portorose pri Piranu vzletel proti Rimu, se je moral, kakor je že znano, v Rav eni ustaviti, ker se mu je aparat pokvaril. Med tem časom si je drzni letaleCj aparat zopet popravil in v soboto je na-> daljeva! svojo pol proti Rimu, kamor je ob 5. uri 50 min. popoldne srečno prišel. V Rimu ga je čakalo mnogo radovednega občinstva ter zastopniki rimskega aero-kluba. Tudi ocl Ravene do Rima je moral pretrpeti velike težave. Vsled visokih Apeninov se je moral nad 2000 m visoko vzdigovati.
p Imenovanja, C. kr. avskultantom V Trstu sta bila imenovana sodna prakti-kanta gg. Aloiso Zei in dr. Anton Deiar.
p Chevillardov polet v Gorici. Za nedeljo popoldne jo bil napovedan polet francoskega zrakoplovca Clievillar-da. Toda mecl njim in imprezarijem, ki jo vodil aranžma so nastale diference. Zato je imprezarij v soboto popoldne odpovedal polet. Za odpoved seveda niso vedeli vsi; zato je prišlo v nedeljo popoldne precej tujcev z avtomobili iz Italije in tudi iz Koroškega. Ko so v Gorici izvedeli, da jo polet odpovedan, so se vrnili. Medtem pa se je vkljub temu nabrala velika množica ljudstva na letališču Chevillard je namreč okrog 2. ure popoldne dal razglasiti, da bo letal. Dobiti pa je moral še poprej dovoljenje od glavarstva, ker je bilo prvo dovoljenje z odpovedjo uničeno. To pa je trajalo dolgo. Ljudje so nevoljni čakali, večinoma so že odhajali; kar pride avtomobil s poročilom: Polet je dovoljen. In Chevillard so je spustil v zrak pred občinstvom brez vsake vstopnine. Reči moramo: Nismo pričakovali mnogo. Naši ljudje v Gorici so zrakoplovnih poletov že navajeni. Saj imajo vojaki na Rojah skušnjo dan na dan. Toda, kar je nudil Chevillard, to je presenetilo vse. Komaj se je spustil okrog 20 min. v zrak, že se jo začel premetavati, kakor mladi fantiči na mehki travi prebračajo kozolce. Nato se jo obrnil z glavo navzdol in tako plul daljo časa v višavo. Nato se je za<
Cel valiti po strani. Potem se je obrnil navpično navzgor in se vrtil okrog osi. In vedno višji in višji je plul drzni Francoz, od časa do časa mahajoč z desno roko v pozdrav. Kdo bi mogel popisati vse njegove vratolomne vajo s težkim dvokrovnikom! Najložje si je predstavljati figure, ki jih je delal v zraku, če gledate v najhujšem viharju kos papirja, ki ga pi*ebrača vihar. Tako se je premetaval aeroplan. In pri tem je elegantni Francoz vodil aeroplan večinoma z levo roko, z desno mahal v pozdrav in zraven pušil cigarete. Iz višine okrog 800 m se je nato spustil navzdol tako varno in sigurno, da je mnogo navzočih popustil strah pred zračno vožnjo in bi bil marsikdo upal stopiti v aeroplan. In res je takoj nato vzel Clievillard s seboj nekega ital. aristokrata, s katerim sta plula proti Goroci brez premetavanja. Naposled stopi v aeroplan še neki nadporočnik, s katerim sta tudi preobračala kozolce po zraku. — Polet je trajal od pol 6. do približno Množica je elegantnega in drznega Francoza navdušeno pozdravljala.
p Puljski kandidati za splošno kurijo v istrski deželni zbor so naslednji: Socialni demokratje kandidirajo zopet Ivana Lirussija, ki je imel dosedaj ta mandat; Italijani kandidirajo načelnika »Lege nazionale« učitelja Rudolfa Corenicha (Korehičl), Hrvatje so pa postavili za kandidata odvetniškega kandidata dr. Rudolfa Pederina.
p Proračun tržaške mestne občine za leto 1914. Proračun tržaške mestne občine za leto 1914. izkazuje; Rednih potrebščin 19,509.160 K, Izredne potrebščine 2,715.140 K. Skupno 22,224.300 K. Pokritje: Lastni dohodki 8,709.040 K, davki 10,747.000 K, izredni dohodki 1,246.230 kron. Skupno 20,702.270 K. Primanjkljaj: Redni proračun 53.120 K, Izredni proračun 1,468.910 K. Finančni odsek predlaga mestnemu svetu: Od vlade so zahteva dovoljenje za pobiranje dosedanjih občinskih doklad za dobo 3 let. Za oskrbovanje v mestni bolnišnici sc zviša pristojbina od 3.47 K na 3.65 K. Za pokritje izrednih potrebščin sc najame posojilo v znesku 1 in pol milijona kron. Poleg tega zahteva finančna komisija, da se občini dovoli daljni kredit v skupnem znesku 15,390.000 K.
p Kolavdacija drednovta »Prinz Eugen«. Dne 4. t. m. se je pričela v Trstu kolavdacija 3. drednovta »Prinz Eugena«. Nato bodo poskušne plovbe v Trstu, deloma v Pulju, nakar se tretji velikan naše vojne mornarice uvrsti v eskadro. To se bo najbrže zgodilo junija meseca. »Prinz Eugen« je tretji dred-novt, ki se je zgradil v tržaški ladjedelnici »Stabilimento tecnico triestino«.
p Visoki gostje na Brionih. V soboto sta prispela na parniku »Tatra« bulgar-ska princa Boris in Ciril na otok Brioni. Po ogledu zanimivosti na otoku sta sč carska princa zopet vrnila preko Reke v Opatijo.
p Tatovi v Gorici. V noči od sobote na nedeljo so neznani tatovi obiskali trgovino g. Korena v Gosposki ulici 4. Imeli so zopet smolo. V predalu so našli baje le 3 K. Vdrli so baje tudi v prodajalno g. Draščeka.
Išče se
služkinja
ra na deželo v prijazen kraj na Gorenjskem. Vešča mora biti v kuhi in gospodinjstvu. Pismene ponudbe je pošiljati upravništvu tega lista pod naslovom: »Na Gorenjsko 1207« do dne 24. aprila t. 1. Za odgovor je pridejati znamko.

\ SAWTORIUM - EMONA /J
H ZA-NOTRANJE -IN-KRIJ?GICNE -BOLEZNI.
iNICA.
i'\ LJUBLJANA-KOMENEKEGA-ULICA- 4
I SEF-zawNKirRgWBJ-P^- FR. DERGANC \\
Naročajte „Slovenca"!
XXXXXXXXXXXXXXXX
X
Sestra
X
X X X X X X X X X
ä X X X X X X X X X X X X X X X
v uršulinskem samostanu na Dunaju (VVahring), se iskreno zahvaljuje, ker je bila pri uporabi tinkture za želodec lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, rešena težke želodčne bolezni. Steklenica 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
G. Piccoli, Ljubljana.
X X X X
XXXXXXXXXXXXXXXX
Najcenejši nakup
pri tvrdki J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13-18, Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.	767
Proda se
1203
stara šola
v Adlešičih pri Črnomlju.
Poslopje je v dobrem stanju, prav primerno za kako trgovino ali obrt, ker je poleg ceste in blizo župne cerkve, ima 3 sobe 2 lepi kleti v zemlji, nekaj vrta in vodnjak. Ceni se na 10.000 K. Kupci naj se zglasijo najkasneje do 1. avgusta t. 1. pri županstvu v Adlešičih. — Mirko Crnič, župan.
Vabilo
na
občni zbor
Mit smisli H Ji" i Ljubljani
ki sc vrši
dne 5. maja 1914 ob 4. uri popoldne v dvorani hotela „Union" I. nadstropje.
Dnevni red:
1.	Sprememba pravil.
2.	Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za loto 1913.
3.	Poročilo nadzorovalnega sveta.
4.	Sklepanjo o porabi čistega dobička.
5.	Volitev 5 članov nadzorovalnega sveta.
C. Eventuelni predlogi delničarjev, ki se pa morajo vsaj osem dnij prej naznaniti predsedništvu, du pridejo na dnevni red občnega zbora.
N. B. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo volilno pravico, morajo pet dnij pred občnim zborom položiti delnice v pisarni iiotela ,,Union", Miklošičeva cesta, od 11,—12. ure dopoldne. 1251 v ■ —
Suagar
event. z več sinovi, se sprejme za vodstvo dobre žage na vodno moč Giovanni S. Weiler & Co., Reka.	1258
40 let star, neoženjen, zmožen v trgovini in v gostilniškem obrtu, govori slovensko, nemško, italijansko, nastopi lahko 15. aprila ali l.maja. Naslov pove uprav ništvo „Slovenca" pod št. 1259.


Bašha
(otok Krit, Istra)
morsko kopališče
Velika peščena obal. _ Morsko dno plitvo in čisto. — Čisto morje. - Moderno urejeni
hoteli, sobe v privatnih hišah.
Prospekti zastonj.
Dnevna zveza z Reko.
834 (10)
Uprava kopališča.
*=•■ MM/m * OtKMRR ». t,^,
žalni klobuki Modni salon
Stuchly -jV[aschke
Ljubljana, ¿židovska ulica štev. 3.
Priporoča cenj. damam tu in na dojeli svojo bogato zalogo vseh vrst damskih in otroških klobukov po znano nizkih cenah. Cene brez ■ ■ -—-- konkurence. -—
»_•.».». «i r »	•_•»«»
». • • • -». «.:* • » « ». ♦ . i. • «
• • r.«» • • • «.K.*
• » ♦ • ». ». »t_* ». » »«••*. » t..» «^»t «r
1253
Resnica!
j Iz svetovnih tovareu C. A. Greiner-ja in sinova
| i»«»**
so najboljši in najcenejši. 1000 komadov od 00 vinarjev dalje. Naravnost iz Kremsmiiustra ali po ® t glavnem zastopstvu za vse jugoslovanske deželo	;
: R. Jurič, Ljubljana, Gledališka ulica št. 10.
: Na zasebnike se ne razpošilja.
f ».«.».;».»" »' • • • ».A *
• .««.» .». », •_».». ».*.« « .« », « r • • • :» :»jt m • ».
En poskus — stalen odjemalec« ;
M
• ■wmra-.9 -mm.mra »
• »'» » » • • • * »
Velikanska prodaja.
\ Na novo došli najmodernejši in najfinejši kostimi; iz lislra in svileni letni plašči, 1 [ damski športni sako v poljubnih barvah. —
Ogromna izbira konfekcije za dame, gospode, dečke in deklice. — Berlinski in pariški modeli. — Obleke za gospode, raglani in moderni klobuki, : slamniki panama od kron 6'— naprej. —
Vse po čudovito nizki ceni. — Oglejte si velikanske, krasno vrejenc izložbe. —
Angleško skladišče oblek O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trg 5—6.
........................i.....t.....t..................................................Mitu........................i.....mini,mmi.....i.......imunim.....m..................ml
St. 551/pr.
1211
Sekundarska služba.
V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti več mest sekundarijev. Službena doba sekundarija v deželni bolnici traja dve leti, lahko pa se podaljša za eno ali dve leti, če sekundarij za to prosi.
Adjutum, ki ga dobiva sekundarij, odmerjen je na letnih 2800 K. Poleg adjuta ima sekundarij prosto stanovanje v deželni bolnici.
Sekundarij ne sme biti oženjen in tudi ne sme izvrševati zunanje zdravniške prakse.
Prosilci za razpisane službe predlože naj svoje s krstnim listom, z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
do 8. maja 1914
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani,
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 8. aprila 1914.
r
y
ills
SIKIH
sil:
Spomladne modele
za dame in dele priporoča tvrdha
A. LUKIC
Ljubljana, Pred Škofijo 19.
Za gospode in dečke

največja izbera = •	v «i
najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene.
Solidna postrežba 1 2734 Solidna postrežba!
Bat	ms

IMKIfttltflllll
Sukno, volneno blago, vse vrste pe-rilno blago, šifoni, preproge, odeje, zastori in izvrstno gotovo moško pe-:: rilo se dobi po najnižjih cenah ::
« ¡nardifiRM modni trgovini
Osteite si zalogo, zahtevajte vzorce
"•UutMHtllltMllli
««••••uiiimtininiMiiiiMiiu,n,„,„„„„„„„„
ItlflttllltlltlltllllltllHIIIttltlttlfllHIItttHlltlttttttttllttOttlltiMltlttllltlliilllitlttlliltHIHIH
Stran 6.
Slovenec, dne 14. aprila 19U.
83. štev.
Zunanja naročila 1127	obratno
Y.—**«-T: Tr*.
TT* >SStrT' >5—3. Vgl?-'
-Priporočamo domačo solidno tvrdko

Zalnl klobuki vedno v zalogi
Cene brez konkurence Velika zaloga damskih In otroških slamnikov v najnovejših oblikah vseh vrst ter športnih čepic Popravna se sprejemajo
KLIC
zdravniško priporočeno kritvoreče vino daje moč in zdravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80. Edina zaloga
Br. Novakovič
veletrgovina vina, vermoutha. Maršale, Malage, konjaka, žganja itd.
Ljubljana.
¿631
miiiMimiiiiiiHiiiinmiiiinniiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Prvo čisto slom ltopale na
(lastnik A. Tador)
na otoku Krku (Veglia) v Istri. Izvrstna kuhinja. Nikakc zdraviliške takse. Hotel ima krasno lego, oddaljen je samo 20 korakov od morja nasproti kopališča. Nova, moderna zgradba, preskrbljena z izborno pitno vodo. Pred hotelom krasna terasa. Z Reko vsakodnevna parobrodna zveza.
Vsa pojasnila daje zastonj in brezplačno lastnik hotela.	1105
Klobuki
najmodernejše oblike in barve vsake cene.
Cilindri, čepice kravate
vedno najnovejši vzorci in barve.
Rokavice
iz usnja in sukanca Ia kakovosti.
Srajce 1043
bele in barv. vsake izvršbe.
Palice, dežniki, nogavice, žepni robci naramnice itd.
Modna in športna trgovina
P. Magdič
Ljubljana, Franca Jožefa c. nasproti glavne pošte.
J
Če se mirno preudari, se mora priti do itpoznanja, da so
mešanice kave
===== Karola Planinska =====
po aromi in izdatnosti na/boljše.	Dobivajo se v praiarni,
vogal Dunajska cesta - Sodna ulica in v špecerijski trgovini Dunajska cesta štev. 6.	1129
1100
STRAPAZ-m TKANINE
tovarne B. SPIEGLER in SINOVI Hronov
so izdelane iz najfinejše Amerika-preje ter v lepoti in trpežnosti neprekosljive. Imajo predaost, da ostanejo v perilu snežnobele ter so znatno ceneje kot konkurenčni izdelki. Dobivajo se v poljubni širjavi in debelosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini
J. CIUHA, LJUBLJANA, Pod Trančo.
Zahtevajte vzorce za pralno preiskušnjo.
M A«,
D EP-
M mizarskih pomočnikov In dno učenca
v poduk sprejme mizarski mojster Andrej Kregat v št. Vida n. LJubljano.	1241
Iščeta mesta v trgovini. Naslov se izve v uprav! „Slovenca" pod št. 1222. (Znamka za odgovor.)
Popolnoma nov, Se nerabljen
pletilni stroj
prepustim pošteni osebi, ki bi hotela plesti nogavice in popravljati stare. Dogovorjena plača za delo bi sp jemala na račun za stroj; dela labko tudi še na svoj račun. Kdor ima zanimanje, naj piše na upravn;štvo „Slovenca" pod „Pletilni stroj" brez denarja.	1243
Vesten, zanesljiv in pošten
trgovski poslovodja
(prva moč) sedaj službujoč tudi kot oskrbnik in Prokurist, vešč tudi lesne trgovine in vsakovrstnega knjigovodstva, bi proti primerni plači premeni al službo. — Pismene ponudbe z navedbo plače se prosi pod šifro: »Prva moč 1219« na upravništvo „Slovenca".	1219
Bencin-mofor
za 4 konjske sile, rabljen toda dobro ohranjen, dalje transmisije in jermena se po vgodni ceni proda v Sp. Šiški, Kolodvorska ulica štev. 181 pri Ljubljani.	1094
Proda se v zelo dobrem stanu
pritlična hiša
z tremi velikimi sobami eno kuhinjo, shrambo tel predsobo z dvema drvnrnicama, lopo ter svinjakom, z lepo urejenim vrtom, katerega je 44 velikih gred priprav tudi za kakega vrtnarja. Naslov pod šifro 1000/1246 na upravništvo.	1246
Slovenski zavod.
1124
pošta Gornja Kungota pri Maribora za notranjt
in živčne bolezni. Celo leto odprt. — Zmerne cene. Govori se slovensko. Pojasnila daje dr. Ceh
! Odkar zaltrkniem in luftiam I
slatini čaj
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstva tudi na mleku in sladkorja. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnköczy-jevega sladnega čaja, znamke S L A D IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnköczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 41—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10 — franko. Zavitek >i, kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnköczy, Schönbrunner-strafle 109, Radeckyplatz 4, Josefstädter-straOe 25. V Gradcu: SackstraOe 4. V Trstu, drogerija I. Camauli S. Giov. di Quardietla 703; v Gorici Mazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Häuser, lekarnar; v Mariboru König, lekarnar. 109
(3-
Frlporoča za pomladansko 1b letno sezono doile za damske obleke, bluze. Kostume. v bombazastem. svllnenem In volne-
nemblagu.
Domače podjetje.
Domače podjetje.
v
Janko Cešnik, Ljubljana
Lingarjeva ulica.
Stritarjeva ulica.
Opozarjam na svojo veliko zalogo perllnega blaga v bombažu, kakor v zajamčeno pristnem platnu v vsaki poljubni širjavL
Različne preproge: Jute, Kokos, Linoleum, Tapestri.
-Raznovrstnega-modnega blaga za —» gospode. ""
Vzorci ca ogled na razpolago in polt-
- nine prosti.
Izdaja konzorcij »Slovene««.
Tisk; »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jože! Gosiinčar, državni poslanec.