številka 15 / letnik 61 / Ljubljana, 18. april 2002 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov tl Slovenije Pogajanja o socialnem sporazumu se nadaljujejo Pogajanja to sredo so se začela z obrav-navo odgovora ministrstva z zdravje o poledicah, ki jih bo imel sporazum med vlado *n Fidesom na vsebino socialnega spora-Zurr>a. Ker informacija udeležencev ni zado-v°yila, bo po besedah Dušana Semoliča mo-ral minister Keber o tem poročati še ekonom-sko-socialnemu svetu. Podatek, da bo nov naein plačevanja nadur zdravstveno blagaj-"o obremenil za dodatno milijardo tolarjev, Pa pomeni, da bo sporazum s Fidesom vplival na plačno in davčno politiko in tudi obseg Pntvic iz obveznega zdravstvenega zavaro-Vanja. Minister Dimovski je udeležence pogajanj °ovesti 1, daje vlada že sprejela nov amand-1113 o obračunavanju sindikalne članarine in ?a Poslala v državnozborsko obravnavo. Ker UT|a vladajoča koalicija v državnem zboru ve-Cln<\ bo njen amandma verjetno sprejet. Če ne bo, se bodo morali partnerji znova dogovoriti o možnih rešitvah. O predlogu predsedstva ZSSS za sklenitev posebne kolektivne pogodbe o članarini, če tega ne bo uredil zakon, so mnenja, tudi med sindikati, nekoliko različna. GZS meni, daje za to še čas, saj splošna kolektivna pogodba še velja, in torej ni pravne praznine. Pogajanja o vsebini socialnega sporazuma so se začela in končala pri prvi točki, za koliko časa naj bi veljal. Sindikati so enotno menili, da le dve leti, vlada pa je zagovarjala tri ali celo štiri leta. Semolič meni, da bi bila pogajanja o sporazumu za tako dolgo obdobje izguba časa, saj tudi za letošnje leto niso znani vsi makroekonomski parametri. Še bolj negotova pa so naslednja leta, saj se bo zaradi pogajanj z EU o monetarni in fiskalni politiki v naši politiki marsikaj spremenilo. Pogajanja se bodo nadaljevala 18. aprila. Delavci A-Grada ne na nebu ne na zemlji To sredo se je 65 delavk in dedcev podjetja A-Grad inženiring ' °- o. zbralo v Delavskem do-v Trbovljah na povabilo Ljuba ,Vara, sekretarja območne orga-J|lzacije ZSSS. Ze drugi mesec so rex dela in tudi upanja za plače '• Njihov direktorje že pred me-vece«i dni vložil predlog za ste-CaJ> vendar sodišče o njem še ni klepalo. Edino upanje delavcev je, da bo . e^aj čim hitreje uveden. Poleg Sa lahko računajo, da bodo za ! Ul/Plačane pjačtTfefeifinekaj de-^arja tudi m.Jamstveofcm skla- ^enoo^vjS. Obso-1 so odgovorheTTi nimajo ra-plcvanja za tegobe delavcev. ^ 'adsednik StupisaTone Roz-d;iu' |i,nje ob koncu sestanka raz-Jt1 P« 10.000 tolarjev sindikalne ‘Varnostne pomoči. /YYV SVO&ODUI UUOIKAT VPISU0VIH ČIAH0V Menda bodo kolektivne pogodbe veljale le za člane sindikatov Podpora Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je generalnim sekretarjem italijanskih sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL, ki so ta torek organizirali v Italiji splošno stavko, poslal pismo. V njem je izrazil solidarnostno podporo stavkovnim zahtevam in vsem sodelujočim v stavki. V pismu je poudaril, daje boj za ohranitev delavskih pravic v Italiji pomemben tudi za boj, ki ga bije Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, saj se tudi v Sloveniji pojavljajo pritiski za liberalizacijo tržišča dela in zmanjševanje pravic delavcev. “Ti pritiski se ne pojavljajo le v članicah Evropske unije, ampak tudi v vseh državah kandidatkah. Njihove vlade poslušno sledijo duhu razprav voditeljev petnajsterice na nedavnem vrhunskem zasedanju v Barceloni o nujnosti še večje gibljivosti evropskega trga dela in nadaljnje liberalizacije delovnopravne zakonodaje. Vlade s tem očitno želijo tik pred vstopom postati všečne vladam držav članic EU— Zato je vaša stavka pomembna za vse evropske delavce, njen uspeh pa bo vplival na to, ali se bo Evropska unija lahko še naprej ponašala s svojim socialnim modelom,” je v pismu zapisal predsednik ZSSS in izrazil upanje, da bo italijanska vlada po stavki sedla za mizo s sindikati in ugodila njihovim stavkovnim zahtevam. Pavle Vrhovec, izvršni sekretar Zakon o Predsedstvo ZSSS je na 23. seji 9. in 10. aprila sprejelo amandmaje k zakonu o kolektivnih pogodbah in predlog kolektivne pogodbe o obračunavanju sindikalne članarine. Oboje objavljamo na straneh 7, 8, 9 in 10. elavska enotnos št. 15 / 18. april 2002 SEDEM DNI V SINDIKATIH Tiskovna konferenca Stupisa Odgovornim je za tekstilce malo mar Tone Rozman Po besedah Toneta Rozmana in Branke Novak, predsednika in sekretarke Stupisa, je ta sindikat pred časom na 25 naslovov poslal vprašalnik o izvajanju državnih ukrepov v tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji. Prejel je le devet odgovorov, ki niso nič kaj spodbudni. Sindikat opozarja tudi na letošnji nov val stečajev in prisilnih poravnav, v katerem je delo izgubilo že 800 zaposlenih. Branka Novak Ukrepi, ki jih sprejemajo državni organi, ne dajejo pričakovanih sadov. Zato se je sindikat pisno obrnil na najbolj odgovorne in jih povprašal, zakaj je tako. Prejel je le malo odgovorov in tudi dobljeni ne dajejo nič novega. Na prvo vprašanje, ali so za neizvajanje ukrepov vlade predvidene kakšne kazni, je najzanimivejši odgovor, da bi moral kdo odstopiti ali bi ga moral kdo drug suspendirati. V drugem odgovoru je pisalo, da bi bilo treba za izvajanje sprejetih ukrepov sprejeti še socialni sporazum, ki bi določil tudi odgovornost partnerjev. Funkcija države naj bi bila skrb za dostojanstvo vsakega državljana, tudi tekstilnih delavk in delavcev. Odgovori kažejo, da so v ministrstvih predaleč od resničnega življenja, pravita Rozman in Novakova. Odgovori na vprašanje o zaposlovanju visoko izobraženih kadrov v tekstilni industriji napeljujejo na ustvarjanje konkurenčnih možnosti gospodarjenja, kar je sprejemljivo. Zanimiv je tudi odgovor, da bi morali delavci sami poskrbeti za svoje prekvalifikacije. Rozman se sprašuje, kako naj delavka pri štiridesetih letih, po stečaju in z minimalnim nadomestilom plače poskrbi za svoj nov poklic, saj ne ve niti tega, je bi sploh lahko dobila delo. Četrto vprašanje seje nanašalo na dokumente Gospodarske zbornice Slovenije, ki se kljub podpori sindikata tudi ne uresničujejo. V enem od odgovorov je pisalo, da je vlada na njihovi podlagi pripravila svoj program in strategijo. Dingi anketiranec je povedal, da dokument GZS ni v nasprotju s programom vlade, ki se že izvaja. Na vprašanje, kdaj bo Mura dobila obljubljeno pomoč in kakšna usoda čaka njenih 1500 presežnih delavk, ni bilo nobenega konkretnega odgovora. Rozman pa pravi, da ni prejela še ničesar. Anketa je po Rozmanu in Novakovi pokazala, da se tudi najbolj odgovorni ne čutijo dolžni odgovarjati na vprašanja. Pokazala je tudi, da za neizvajanje sprejetih ukrepov ni nobenih posledic. Neodgovarjanje ni demokracija, sta menila. Rozman je govoril tudi o letos uvedenih prisilnih poravnavah in stečajih. V stečaj so odšla podjetja Zarja Scala iz Petrovč, Rejta Horjul, Bača Podbrdo, Valido in Valido Stil Ptuj, Tekstil Prosenjakovci in Kors; v prisilni poravnavi so Merinka, Induplati Tekstil, TT Prebold. Za podjetja A Grad, E Šport sta stečaja že predlagana, v Inpodu je ogroženih 242 delavk, v Loki-Pro “visi” 150 delavk, Deloza napoveduje 100 presežnih delavcev. Peko pa 250. Težave so še v šte- vilnih drugih podjetjih, naprimer Univerzale, In-dusplati ... Vse to kaže, da gre za hitro umiranje dejavnosti, meni Rozman. Žal ministrica za gospodarstvo vidi in govori drugače. Skupaj naj bi letos že izgubilo delo 800 zaposlenih, ogroženih pa je še kakšnih 5000 od 32.000 delovnih mest v tekstilni in obutveni industriji. In kaj Stupis predlaga in kaj bo ukrenil. Po besedah Novakove je treba dejavnost, ki je obsojena na izginotje, programirano peljati do konca, kar naj bi trajalo še približno deset let. V tem času se bo upokojila večina zaposlenih, saj se bližajo zaključku delovne dobe. Hitro propadanje podjetij bi po njenem mnenju na nekaterih področjih, kjer seje razvila le tekstilna industrija, povzročilo zelo hude socialne posledice. Najhujše bi bilo družinam, kjer so vsi zaposleni v eni tovarni. Sindikat bo zato še naprej zlasti opozarjal na nujnost vodenja drugačne politike do tekstilne in obutvene industrije. Novakova je še povedala, da Stupis vsak mesec izplača ogroženim članom za približno milijon tolarjev solidarnostnih pomoči. Za skromno pomoč pa mora državi odvesti davek. Prejemniki pa morajo prijaviti pomoč tudi pri dohodnini, kar je zanje zelo krivično, je menila Novakova. ^ Pogajanja za spremembo zakona o trgovini gredo h koncu Strokovna komisija, ki ima nalogo pripraviti novo besedilo razveljavljenega 17. člena zakona o trgovini, je imela prejšnji teden dokaj burno sejo. Delodajalci so namreč odločno nasprotovali vsakemu normativnemu urejanju obratovalnega časa prodajaln in se zavzemali za njegovo popolno liberalizacijo. Liberalizacijo obratovalnega časa trgovin je podprla tudi predstavnica potrošniških organizacij. Podprla pa je tudi sindikate, vendar le glede spoštovanja pravic delavcev na delovnem mestu. Predstavniki SDTS smo zahtevali regulacijo obratovalnega časa, dodatna plačila za neugoden obratovalni čas. Še posebej smo se zavzemali za zaposlovalno politiko, ki bo onemogočala kršitve pravic delavcev do dnevnega, tedenskega in letnega počitka. KNSS-Ne-odvisnost je v načeloma podpirala naša stališča. Predstavnica K 90 Tinka Jamnik pa ni podprla sprememb zakona, ki za nedeljsko delo določa 100-odstotni dodatek na osnovno plačo. Menila je, da bi to vprašanje morali urediti s kolektivno pogodbo. Podprla tudi ni predloga, da naj delodajalci, ki podaljšujejo obratovalni čas prodajaln, zaposlijo dodatne delavce. Njeno ravnanje kaže, daje pristala na logiko največjega delodajalca v dejavnosti trgovine Slovenije, kar je tudi razumljivo, saj seje njegovi sindikat povezal v K 90. Predstavniki SDTS smo terjali, naj se v razpravo o spremembi zakona o trgovini vključujejo le interesne skupine, ki bodo pravočasno posredovale pisne predloge in pripombe z utemeljitvami. Komisija se bo ponovno sestala takoj po prvomajskih praznikih. Takrat bomo oblikovali besedilo zakona o trgovini, ki ga bo ministrstvo za gospodarstvo vložilo v koalicijsko in parlamentarno proceduro. Republiški odbor SDTS je na letni seji prejšnji teden soglasno podprl dosedanje usmeritve in delo svojih predstavnikov v tej komisiji. Zato bomo pogajalci še vztrajali pri zahtevi, da se ob nedeljah, praznikih in ponoči prepove prodaja neživil-skih trgovskih artiklov. V SDTS dobivamo številne izraze podpore zaposlenih, uglednih in vodilnih menedžerjev trgovskih podjetij. K regulaciji obratovalnega časa je pozvala tudi komisija Pravičnost in mir pri škofovski konferenci. Sandi Bartol PTO ^ i® l5'la ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS, Dalmatinova H t* I f'J kV IH 11 HUM 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Milan Utroša, tel. 01/43-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela • Naročnina, tel. 01/43-41-283 • Faks 01/23-17-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 280 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTCR d.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Tiskovna konferenca Sindikata KNG Upanje na nadaljevanje pogajanj pogajanja o novi tarifni prilogi za nekovinsko ■ndustrijo so se zalomila šele v trenutku, ko bi korali podpisati dogovorjeno, sta uvodoma Povedala predsednik in podpredsednik Sindikata KNg Janez Justin in Soniboj Knežak. Izrazila sta uPanje, da bosta obe strani kmalu spet sedli za Pogajalsko mizo. V ■ Kot smo objavili že v zadnji številki, se pred-stavniki delodajalcev po končanih pogajanjih 0 aneksu k tarifni prilogi niso strinjali z njeno razlago in je zato niso podpisali. Bistvo razhajanj je v tem. da v sindikatu menijo, da naj bi n°ve korekcijske dodatke k plačam obračuna-vali na minimalne plače, delodajalska stran pa to zavrača, kar pomeni, da novi dodatki sploh ne bi vplivali na višino izplačil. Dodatki pa so rninirnum, na katerega so pogajalci sindikata spJ°h lahko pristali. Razvrščeni v prve tri ta-rdne razrede naj bi prejeli po 4500 tolarjev, v Cetrtega in petega pa po 3000 tolarjev. . V nekovinski industriji je približno 30 pod-Jptij z več kot 5500 zaposlenimi. Od tega je kar z500 razvrščenih v prve tri tarifne skupine. Po esedah Soniboja Knežaka, podpredsednika ^NG, je v Zasavju v petih nekovinskih pod-Jeljih od 900 zaposlenih kar 200 zaslužilo manj ')CJ minimalne plače in zato prejemalo dodatek do 94.000 tolarjev bruto. ^.Sindikat KNG je leta 1996, ko je bila neko-"jska industrija v velikih težavah, pristal na nainižje izhodiščne plače, enake izhodiščem iz sPlošne kolektivne pogodbe. Ker so podjetja se- daj v bistveno boljšem položaju, ni razloga, da bi plače še naprej zaostajale, meni Knežak. Večina podjetij je v zadnjih letih skušala delavce stimulirati tudi s posebnimi dodatnimi izplačili. “Predstavniki sindikata smo pogajanja zapustili, vendar upam, da si s tem nismo zaprli vrata za nadaljevanje. Upam, da si bodo delodajalci premislili in da bomo kmalu spet sedli za pogajalsko mizo,” je še dejal Knežak. “Ta teden imamo seminar in na njem bomo govorili tudi o oblikah našega pritiska. Za začetek bomo zbirali podpise o pripravljenosti zaposlenih na stavko, saj je brez tega ne moremo začeti. Na horuk ne moremo iti,” je dodal Janez Justin, predsednik KNG. Na pogajanjih bodo skušali doseči tudi enak znesek dodatka za vse, ki delajo v nočni izmeni. Sedaj prejmejo delavci v proizvodnji le 300 do 400 tolarjev dodatka, izmenovodja pa nekaj krat več. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi Dušan Semolič, ki je med drugim povedal, daje Združenje delodajalcev preveč odvisno od GZS, ki onemogoča njegovo osamosvajanje. Združenje delodajalcev žal tudi še ni organizirano tako, da bi lahko opravljalo vse funkcije, kijih sedaj drži v rokah GZS s svojimi združenji. F. K. SKei Četrti kongres bo 16. junija v Ljubljani ,e»-f Vodovnik SKEIje ta teden organiziral okroglo mizo o svojem statutu in sejo republiškega txlbora. Kaj so govorili in sklenili, smo vprašali predsednika Alberta Vodovnika. Povedal je: “Za okroglo mizo smo se odločili, ker želimo statut sindikata prilagoditi novim izzivom. Gre zlasti za to, da bo naš sindikat čim r J učinkovito ščitil pravice članov. Ker se mo-Sr) 0 '''ogniti temu, da bi se takrat, ko se bomo lem " ^ za Kakšno pravico, spet po nepotreb-?1 uKvarjali sami s seboj, smo se pogovarjali Spre 1 0 naši teritorialni mreži in logistiki. Nekaj in ?7einbje pripravila tudi statutarna komisija fjg..,e ! smo o njih organizirati širšo razpravo. Uteii ;,Vlli srno> da je večina predlogov za spre-"U' ki so prišli iz temeljnih sredin, sprejem- ljiva. Govorili smo tudi o profesionalnih kadrih, ki naj bi skrbeli, da bodo sklepi in druge odločitev najvišjih organov SKEI uresničeni in pri tem bili v večjo pomoč predsednikom sindikalnih podružnic. Namesto sedaj različnih organizacijskih oblik bomo predlagali ustanovitev regijskih organizacij SKEI. Kjer je naše članstvo številno, bomo oblikovali samostojne regijske organizacije, drugje pa se bomo povezali z drugimi sindikati v ZSSS. Čeprav bodo regijske organizacije ostale pravne osebe, bodo funkcionaiji sklepali pogodbe o zaposlitvi z republiškim vodstvom. Ker bomo imeli enotno strokovno službo, se ne bo moglo več zgoditi, da bi neka regijska organizacija imenovala sekretarja brez soglasja vodstva SKEI. Veliko smo govorili tudi o tem, da moramo blokirati poskuse političnih strank, da se vpletajo v naš sindikat. Enotni smo si v tem, da je vsakdo lahko v kateri koli stranki. Vendar ne zaradi tega, da nam bo vsiljeval njeno politiko, ampak stranko angažiral za pomoč našim akcijam. Razpravljali smo tudi o finančnih vprašanjih SKEI in ZSSS. Veliko pozornosti smo namenili povezovanju sindikatov na podlagi sklepov konference industrijskih sindikatov septembra lani v Celju. V prihodnje bomo dali poudarek zbliže- vanju industrijskih sindikatov v ZSSS. To moramo narediti zlasti zaradi nujnosti uveljavitve nove plačne politike. Moramo se dogovoriti o skupnih temeljih tega, kar bomo skušali zapisati v nove kolektivne pogodbe dejavnosti. Republiški odbor pa je obravnaval finančno poročilo za lansko leto in letošnji finančni načrt in obe listini potrdil. Nekaj predlogov razpravljavcev o izobraževanju, obračunavanju potnih stroškov in nabavi nove opreme bodo upoštevali. Nove investicije pa so povezane z delitvijo premoženja in zato z njimi ne hitimo. Republiški odbor je sklenil, da bo 4. kongres 16. junija letos v Ljubljani, v dvorani Smelta. Govorili smo tudi o kadrovskih pripravah in ugotovili, da v nekaterih sredinah z njimi zamujajo. Dogovorili smo se, da naj zamujeno nadoknadijo. Če v kakšni sredini svojih nalog ne bodo opravili, pa bomo o tem obvestili članstvo. Republiški odbor je določil delovne skupine, ki bodo pripravile predloge kongresnih listin. Računam, da bodo poročilo, program, statut in kandidatne liste pripravljeni najkasneje v začetku maja. Poslali jih bomo delegatom in objavili tudi v Novi Delavski enotnosti.” Franček Kavčič Konferenca SDE Uspešnen boj proti posledicam sprememb v energetiki Konferenca Sindikata delavcev energetike Slovenije (SDE) je prejšnji teden sprejela poročilo o delu tega sindikata v minulem letu in program dela za letošnje leto. Podelili so tudi odličja SDE za leto 2001 - plaketo Ivanu Krpanu iz lendavske Nafte, pisna priznanja pa Iztoku Jaksetiču iz Savskih elektrarn, Edvardu Konciliji iz Termoelektrarne Šoštanj, Branku Valiču iz Termoelektrarne Šoštanj in Marjanu Srpaku iz Nafte Lendava. Konferenco je začel predsednik SDE Slovenije Franc Dolar, ki je najprej pozdravil goste, med katerimi sta bila tudi predsednik zveze energetikov Češke Jiri Kubiček in predsednik sindikata Slovaških energetikov Vladimir Mojš. Dolarje uvodoma opozoril, daje konferenca za člane SDE zelo pomembna, saj je pred njimi kongresno leto. »Potruditi se moramo, da bomo pripravili kongres tako, kakor to v našem sindikatu znamo,« je dejal Dolar. Valter Vodopivec je podal poročilo o delu SDE med 6. in 7. konferenco. Opozoril je, da je sindikat energetikov v tem času izpeljal kar precej odmevnih aktivnosti. »Rezultati dela v preteklem obdobju nas morajo vzpodbuditi k še podjetnejšemu delu v prihodnje, saj je aktivna sindikalna politika največje jamstvo za ohranjanje socialne varnosti naših članov,« je dejal. Po Vodopivčevih besedah je predsedstvo SDE takoj po podpisu akta o ustanovitvi ekonom-sko-socialnega odbora energetikov (ESOE) v Novi Gorici, začelo intenzivno delati na dodatnem pokojninskem zavarovanju delavcev. Večina članov SDE je tako že novembra lani sklenila ugodno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jim ga sofinancirajo delodajalci. Predsedstvo je večkrat obravnavalo tudi aktivnosti elektrogospodarstva v zvezi s pripravami na liberalizacijo energetskega trga. Pri tem je sije prizadevalo zlasti za zagotovitev ustreznega ekonomskega položaja delavcev po spremembah. Predsedstvo SDE je aktivno sodelovalo tudi v procesu povezovanja družb v Holding slovenskih elektrarn. Ker bi vpletanje politike in raznih lobijev lahko resno ogrozilo socialno varnost zaposlenih v teh družbah, je predsedstvo dvakrat odločno poseglo v dogajanja in tako pripomoglo k umiritvi razmer. V drugi polovici lanskega leta pa se je predsedstvo soočilo z novim izzivom -privatizacijo družb za distribucijo električne energije. Predsedstva SDE je tekoče spremljalo tudi razmere v Nafti Lendava. Na pobudo sindikata v tej družbi je večkrat posredovalo pri pristojnem ministru in vladi. Na sestankih s predstavniki uprave družbe pa je jasno postavilo zahtevo po pripravi dodatnih razvojnih programov. Vodstvo SDE je spremljalo tudi aktivnosti v zvezi z rudniki v zapiranju in dogajanja v RTH, ki so posledica zakona o postopnem zapiranju tega rudnika. Skupaj s predstavniki konference premogovništva so se člani predsedstva SDE večkrat sestali s predstavniki ministrstva za okolje in prostor ter jim predstavili sindikalne predloge in pobude. V zadnjem času so veliko pozornosti posvetili tudi razmeram v Rudniku urana Žirovski vrh in velikim težavam v družbi RDG, ki so posledica razmer v gradbeništvu ter po vsej verjetnosti tudi slabega vodenja družbe. Odpravljanje posledic privatizacije elektrarn Ustanovitev holdinga slovenskih elektrarn je SDE podprla že na konferenci v Novi Gorici. V minulem letuje tako konferenca elektrogospodarstva največ pozornosti namenila odpravljanju težav pri ustanavljanju holdinga ter oblikovanju sistema sodelovanja sindikatov v holdingu. V zadnjem času se je odprlo še vprašanje razvoja in usode družb, ki niso povezane v holding. Sicer pa se je konferenca elektrogospodarstva v drugi polovici lanskega leta srečala z začetkom procesa privatizacije elektrogospodarstva. Konferenca je že predstavila ključne sindikalne zahteve v tem procesu. Da bi lažje branili interese zapos- lenih, je SDE imenoval posebno skupino za pripravo študije o socialnih vidikih predvidene privatizacije, v vladini komisiji pa se bodo predstavniki SDE odločno zavzemali za ohranitev socialne varnosti zaposlenih. V sestavi konference premogovništva v minulem letu ni prišlo do sprememb, saj na tem področju ni bila ustanovljena nobena nova družba, prav tako pa ni bila nobena ukinjena. Partnerji za socialni dialog s sindikatom so različni, saj družbe spadajo pod okrilje dveh ministrstev - za okolje in prostor in za gospodarstvo. Za to konferenco je značilno, da imajo skoraj vse družbe svoj zakon o zapiranju. Konferenca je največ pozornosti namenila sodelovanju pri oblikovanju kadrovsko-socialnih programov in reševanju problemov trajno presežnih delavcev. V rudnikih v zapiranju so v tem času z različnimi aktivnimi in pasivnimi ukrepi zmanjšali število zaposlenih s 172 na 126 delavcev. Tudi v družbi RTH Trbovlje se število zaposlenih zmanjšuje, v minulem letu so re- Delovno predsedstvo šili status okoli je vodil Valter Vodo-150 delavcev. pivec. V rudniku Žirovski vrh so prav tako sprejeli program reševanja problemov trajno presežnih delavcev. Veliko težav imajo zaradi izgube dela, nespoštovanja kolektivnih pogodb in notranjih konfliktov tudi v družbi RGD Trbovlje. Najtežje je v Nafti Lendava Konferenca drugih dejavnosti v SDE je posvetila največ pozornosti zagotavljanju soci' alne varnosti zaposlenih v vseh družbah. V Naftj Lendava zaposlenim že več let nenehno grozi izguba delovnih mest. V rafineriji, kije bila naj' močnejši člen v verigi proizvodnih enot družbe, že poldrugo leto ne teče proizvodnja, zat° je okoli 30 delavcev nenehno doma na čakanju. Sindikat seje z vodstvom podjetja uspel dogovoriti, daje število čakajočih minimalno in da se izvaja s presledki. SDE je od lastnikov na več razgovorih zahteval čimprejšnjo sanacijo družbe. Na začetku letošnjega leta je predsednik vlade ob svojem obisku obljubil sanacijo Nafte, vendar se zaenkrat ni še nič zgodilo. Zaradi slabega finančnega položaja je uprava Nafte odklonila dogovor o dodatnem jtokojninj skem zavarovanju za vse zaposlene. Člani SDE v Nafti imajo vložene tudi tožbe zaradi nespoštovanja izplačila plač po kolektivni pogodbi v letu 2000. SDE je za sodno takso založil 3,“ milijona tolarjev. V Plinarni Maribor je sindikalno delo kljub Člani konference so zasedali v Aparthotelu na Pohorju. Iztok Cilenšek: Sindikat je uspešno ščitil pravice delavcev v rudnikih. Dolar: Kongres ~PE moramo pripravi-V tako, kakor to v na-Sem sindikatu znamo. spremembam lastniške strukture teklo mirno. *-e pred kratkim je prišlo do alarma zaradi mo-rebitnega zmanjšanja števila delovnih mest v Primeru izgube koncesije za oskrbo maribor-skega območja z zemeljskim plinom. Ker Je SDE pravočasno posredovala, do tega Problema sploh ni prišlo. V Interini v Ljubljani so sklenili ugod-'l0 dodatno pokojninsko zavarovanje za de-avce. Predstavniki SDE pa so z vodstvom Podjetja opravili tudi nekaj pogovorov o ‘Potovanju kolektivne pogodbe in o zago-tavljanju pogojev za delo sindikata v družbi. Konferenca drugih dejavnosti ni uspela členiti panožne kolektivne pogodbe za natt-no plinsko gospodarstvo, saj se delodajal-^a stran pogajanj ni udeležila. Zato si bo onferenca prizadevala to nalogo uresniči-1 v naslednjem obdobju. SC)E je član dveh mednarodnih konfede-rac'j sindikatov: EMCF (sindikat kemije, energetike, rudarstva) in PSI (sindikat jav-'la služb in energetike). Je tudi član njunih eVropskih združenj EMCF in EPSU. V vseh °lr|enjenih združenjih sodeluje SDE kol enako-Praven član, v nekaterih pa ima celo povezovalno logo, predvsem na področju držav bivše Jugo-avije in v državah višegrajske skupine. Leto 2001 je bilo za energetike na medna-rodnem področju zelo razgibano. Predstavni-1 SDE so se udeležili mnogih manifestacij v LPni in sodelovali na konferencah v Bruslju, 4encvi, Luksemburgu, Dunaju, Atenah, Beog-jadu, Bratislavi, Budimpešti, Pragi in Rimu. UE je sam gostil mednarodno konferenco v , adencih in v Ljubljani. Pridobitve, ki sijih J MJE zagotovil s takšnim povezovanjem, so Vodopivčevih besedah neprecenljive za ures-"a-evanje programskih ciljev. V tninulem letuje uspešno delovala tudi kopija za žensko politiko pri SDE, ki se je po- fzala z odborom za ženska vprašanja pri sin-°!katu KNG Slovenije. Sodelovala je tudi s Sin-oHK 0m zc*ravstva in socialnega skrbstva. Oba • °vra sta skupno pripravila srečanje sindikalist ržav na območju nekdanje Jugoslavije. Prijavila je tudi vprašalnik za ženske, ki delajo k jler8®riki. Analiza odgovorov bo pokazala, aksen je položaj žensk v tej panogi. Solidarnostni sklad uspešno lluJe že četrto leto oročilo o delu solidarnostnega sklada je (lstavil Predsednik sklada Jurij Zvan. Sklad deluje že četrto leto, lani pa je na njegov naslov prispelo 25 vlog za dodelitev solidarnostne pomoči. Ob upoštevanju kriterijev je sklad pozitivno rešil 18 vlog in razdelil za 2.350.156 tolarjev socialnih pomoči. Šestim članom je dodelil solidarnostno pomoč zaradi težkega socialnega položaja, enemu zaradi zdravstvene ogroženosti in enemu zaradi elementarne nesreče. Zaradi smrti je sklad s solidarnostnimi sredstvi pomagal desetim družinam. Poročilo nadzornega odbora je predstavil Aleksander Marič. Dejal je, daje bilo finančno-materialno poslovanje SDE skrbno in v skladu s predpisi in sklepi organov. Predlagal je, naj se ostanek pri- ^ J Alojz Istinič se je zavzel za boljše informiranje članov preko spletne strani na internetu. Janez Artač: Sindikati so bili v razpravah o novem zakonu o delovnih razmerjih preveč popustljivi. fl. Boris Jesenšek: Pravilnike SDE v družbah bo treba uskladiti z dopolnjenim statutom. Jurij Žvan: SDE je lani iz solidarnostnega sklada namenil za socialne pomoči preko 2.350.000 tolarjev. hodkov iz leta 2001 razporedi med nerazporejena sredstva za leto 2002. Hkrati je predlagal, naj SDE del sredstev stavkovnega sklada dolgoročno veže pri več bankah. Koliko sredstev se je že zbralo v stavkovnem skladu, pa ni povedal, saj gre za sindikalno skrivnost, za katero delodajalska stran ne sme izvedeti. Za spoštovanje kolektivnih pogodb je dopuščena uporaba vseh sredstev Ko je predsednik SDE Franc Dolar govoril o programu dela v letošnjem letu, je na prvo mesto postavil zavzemanje za spoštovanje kolektivnih pogodb. Za spoštovanje podpisanih kolektivnih pogodb je sindikat pripravljen uporabiti vsa legitimna sredstva. SDE se bo na naprej boril tudi za zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih in za zaposlitvene perspektive delavcev v energetiki. Veliko pozornosti bo sindikat posvetil tudi lastninskemu preoblikovanju podjetij. Med prednostne naloge je Dolar uvrstil tudi mednarodno sodelovanje SDE in razvijanje sindikalne organizacije ter zavzemanje za njeno čim večjo učinkovitost. Dolarje opozoril tudi na povsem konkretne naloge SDE v letošnjem letu. Omenil je vzpostavitev medsebojnih odnosov z vodstvom holdinga Slovenske elektrarne, izvajanje tripartitnega sistema dogovarjanja v okviru ekonom- sko-socialnega odbora, aktivnosti ob odpiranju in liberalizaciji notranjega energetskega trga, aktivnosti v zvezi s privatizacijo energetskih podjetij, aktivnosti za socialno varnost zaposlenih, spremljanje izvajanja zakona o zapiranju rudnikov, izobraževanje, sodelovanje delavcev pri upravljanju, notranjo gradnjo in krepitev SDE, aktivnosti komisije za žensko politiko in druge naloge. Usoda Nafte je še vedno negotova Aleksander Marič iz Nafte je v razpravi dejal, da se razmere v tem podjetju spreminjajo iz ure v uro. »Ko gremo delavci Nafte zjutraj na delo, ne vemo, kaj nas čaka v službi. Pred tremi meseci sta bila v Nafti Drnovšek in Petrinova, ki sta obljubila sanacijo Nafte, vendar se do danes ni še nič premaknilo. Ob tem pa se Nafta čedalje bolj potaplja«v svojih problemih. Delavci zato ne verjamejo nikomur več, saj imajo slabe izkušnje z obema lastnikoma: Petrolom in državo. »Če se v desetih dneh ne bo nič spremenilo, bomo delavci z avtobusi odšli protestirat v Ljubljano pred vladno palačo,« je dejal Marič. Iztok Cilenšek je dejal, da se delavci v premogovništvu zavedajo, kakšna usoda jih čaka, saj se rudniki zapirajo. Zato se še toliko bolj odločno borijo za svoj ekonomski položaj. V minulem letu po Cilenškovih navedbah nihče bil noben socialno ogrožen ali poslan na zavod za zaposlovanje. Cilenšek je menil, da nekatere regije same ne morejo poskrbeti za prezposlitev rudarjev, saj za to nimajo več dovolj možnosti. Po njegovem mnenju bi morala delavcem, ki bodo v rudnikih zgubili zaposlitev, z različnimi zakoni bolj pomagati država. Čilenšek seje v imenu delavcev rudnika Trbovlje Hrastnik zahvalil za sindikalno solidarnostno pomoč, ki sojo prejele družine lani ponesrečenih rudarjev. Posebej dragoceno je bilo, daje sindikalna pomoč prišla hitro. Ob tem se je Cilenšek zahvalil tudi sindikatom družb in družbam, ki so prispevali sredstva v sklad za pomoč otrokom ponesrečenih (Termoelektrarna Trbovlje, Toplarna Ljubljana, Eles, Ži-rovski vrh in Rudnik Zagorje). Alojz Istinič iz Soških elektrarn je opozo- Nadaljevanje na naslednji strani ■ 'Ir 1m H , -i ,■ ril, da bi se moral SDE še bolj posvetiti problematiki zaposlovanja v Holdingu slovenske elektrarne, kamor zdaj odhajajo najboljši kadri, hčerinske družbe pa zaradi tega v kadrovskem smislu stagnirajo. Zavzel se je tudi za bolje informiranje članov SDE preko spletne strani na internetu. Janez Artač iz Toplarne Ljubljana pa je vprašal, kaj bo delavcem prinesel novi zakon o delovnih razmerjih. Izrazil je bojazen, da so sindikati na pogajanjih o novem zakonu preveč popustili, zato se bo morali na uresničevanje novega zakona dobro pripraviti, sicer se lahko pravice delavcev zmanjšajo. O problemih v Nafti Lendava sta govorila tudi Jože Kopinja in Ivan Krpan. Oba sta opozorila, daje takojšnja sanacija podjetja nujna. Boris Jesenšek, predsednik statutarne komisije, je opozoril, da je SDE lani temeljito spremenil svoj statut. Zato bo potrebno prenoviti ali na novo izdelati tudi druge splošne akte na vseh ravneh - tudi v sindikatih družb. Aleksander Marič: Če se sanacija Nafte ne bo začela v naslednjih desetih dneh, bomo delavci z avtobusi odšli v Ljubljano. Sklepi, stališča in jasne zahteve Po razpravi so člani konference sprejeli predložena poročila o delu, program dela in posebna stališča, ki jih je pripravila komisija v sestavi Iztok Cilenšek, Aleksander Marič in Jurij Zvan. Vanje so zapisali, da konferenca SDE zahteva od vlade, da takoj obravnava in sprejme program finančne sanacije Nafte Lendava. Program sanacije Nafte naj bo takšen, da bo zagotovil ohranitev maksimalnega števila delovnih mest. Morebitnim trajno presežnim delavcem pa bi morali zagotoviti ustrezne odpravnine, starejšim delavcem pa socialno varnost s predčasnimi upokojitvami. »SDE podpira vse aktivnosti sindikata Nafte in mu bo nudil celovito podporo pri izvedbi aktivnosti za zaščito interesov delavcev,« so sklenili člani konference. Člani konference so se posebej zavzeli tudi za dosledno izvajanje vseh zakonov, ki urejajo zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih v premogovništvu. Konferenca zahteva od lastnikov in vodstev premogovniških družb temeljito Jože Kopinja: Sanaci- anal'zo kad rov-je Nafte ni več mogo- sko-socialni h če odlagati. programov in Dobitniki odličij v družbi funkcionarjev SDEfod leve): Iztok Jaksetič, Edvard Koncilija, Ervin Vidmarfpredsednik komisije za odličja), Ivan Krpan, Franc Dolar, Marjan Sr-pak in Branko Valič. sprejem aktivnosti, ki bodo zagotovile reševanje problemov trajno presežnih delavcev. »Zahtevamo, da se pri odpiranju novih delovnih mest maksimalno angažirajo regije, kjer so premogovniki, saj imajo za to podlago in sredstva v sprejetih zakonih. Člani konference so menili, da ZSSS ne nastopa dovolj energično ob aktivnostih za sprejem novega zakona o delovnih. »Zavedamo se sprememb v družbi, vendar ocenjujemo, da je potrebno za zaščito temeljnih pravic uporabiti vsa sredstva in to od krovne organizacije ZSSS tudi zahtevamo. Program dela bodo podrobneje razčlenili na konferencah dejavnosti Konferenca SDE je predlagala takojšen sklic sindikalnih konferenc posameznih dejavnosti energetike. Na njih bodo sprejeli podrobne programe dela. Razmere in probleme na področju energetike v svojih državah sta predstavila tudi predsednika sindikatov energetike Češke in Slovaške Jiri Kubiček in Vladimir Mojš. Izkušnje čeških in sloveških sindikalistov bodo članom in funkcionarjem SDE v pomoč pri privatizaciji in liberalizaciji trga na področju energetike pri nas. Po konferenci je bila še okrogla miza o energetski politiki, na kateri so sodelovali tudi državni sekretar za energetiko dr. Robert Golob, član uprave holdinga Slovenske elektrarne Ladislav Tomšič, direktor Dravskih elektrarn Ivan Kralj in njegov sodelavec Viljem Pozeb. O njej bomo poročali v naslednji številki Nove Delavske enotnosti. Tomaž Kšela m Kdaj bo Drnovšek izpolnil svojo obljubo? prihodu zbrati pred upravno zgradbo, da bi jim pojasnil politiko vlade do Nafte. Prosil sem ga, naj mi pove, kaj naj sporočim delavcem. Drnovšek mi je zagotovil, da bo Nafta v kratkem dolgoročno sanirana in me prosil, naj to prenesem tudi delavcem. Sedaj mineva že tretji mesec od Drnovškovega obiska, vendar se s sanacijo Nafte ni zgodilo še nič konkretnega. Če do dolgoročne sanacije ne bo prišlo, si bo sindikat družbe v sodelovanju z drugimi sindikati začel prizadevati, da bi v Pomurju, kije razvojno zapostavljeno, organizirali vsesplo-mestnih programov, vendar sta doslej storila šen protest,” je na konferenci SDE pove-bore malo. Predsedniku Drnovšku sem po- dal Ivan Krpan. vedal, da so se delavci želeli ob njegovem T. K. “Ko je konec januarja Nafto obiskal predsednik vlade Janez Drnovšek, sem ga opozoril, da je vprašanje razvoja Nafte nerešeno že osem let. Delavci zaradi tega živimo v negotovosti, saj ne vemo, kako bo z našimi delovnimi mesti in socialno varnostjo. Podjetje še vedno pestijo stari dolgovi za neizgrajeno rafinerijo in postavitev Metanola ter tedanjega jugoslovanskega naftovoda. Zato ima Nafta težave z likvidnostjo, vse težave podjetja pa na svoji koži najbolj občutimo delavci. Oba lastnika - Petrol in vlada, sta večkrat obljubila sanacijo in uvajanje nado- :k ^ v, v. > i * m ISfill k Predsednik sindikata lendavske Nafte Ivan Krpan je v tem podjetju zaposlen že več kot 30 let. 23. SEJA PREDSFP.STVA ZSSS št. 15 / 18. april 2002 II delavska enotnosi Predlog za sklenitev kolektivne pogodbe o obračunavanju in nakazovanju sindikalne članarine Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Je na svoji 23. seji 9. in 10. aprila obravnavalo informacijo o poteku sprejemanja pred-loga zakona o delovnih razmerjih in informacijo o poteku pogajanj za sklenitev soci-alnega sporazuma. Predsedstvo ZSSS je zelo kritično oceni-0 ravnanje državnega zbora, ki je zavrnil amandmaja Vlade RS za novi 203. a člen pri drugi obravnavi predloga zakona o delovnih razmerjih, in matičnega delovnega telesa državnega zbora, kije zavrnilo amandma vlade Za uovi 210. a člen v tretji obravnavi pred-loga zakona o delovnih razmerjih. Predlog zavrnjenega amandmaja naj bi na trajnejših osnovah uredil obračunavanje in plačevanje smdikalne članarine. Predlog zavrnjenega amandmaja je sestavni del dogovora o uskla-mtvi vseh odprtih vprašanj v predlogu zagona o delovnih razmerjih in je bil med so- cialnimi partnerji in Vlado Republike Slovenije usklajen. Ker zavrnitev predlaganega amandmaja pomeni kršitev dogovora socialnih partnerjev in vlade, predsedstvo ZSSS predlaga sklenitev kolektivne pogodbe o obračunavanju in nakazovanju sindikalne članarine. Predlog kolektivne pogodbe pošilja ZSSS vsem subjektom, ki so podpisali izjavo o usklajenosti predloga zakona o delovnih razmerjih. Predsedstvo ZSSS predlaga vsem podpisnikom predlagane kolektivne pogodbe, da do začetka pogajanj za sklenitev socialnega sporazuma sporočijo svojo odločitev o tem, ali bodo sklenili predlagano kolektivno pogodbo. Predsedstvo ZSSS utemeljeno pričakuje pozitivno odločitev vseh bodočih podpisnikov predlagane kolektivne pogodbe. Pozitivna odločitev vseh bodočih podpisnikov predlagane kolektivne pogodbe o ob- računavanju in odvajanju sindikalne članarine je po sklepu Predsedstva ZSSS pogoj, da ZSSS sodeluje v nadaljevanju pogajanj za sklenitev socialnega sporazuma in pogoj za sklenitev socialnega sporazuma. Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Poslano: Združenju delodajalcev Slovenije Združenju delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije Gospodarski zbornici Slovenije Obrtni zbornici Slovenije Vladi Republike Slovenije Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergani Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije Neodvisnosti-Konfederaciji novih sindikatov Slovenije Slovenski zvezi sindikatov Alternativa skladu s 112. in 114. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 14/90, 5/91 'a 71/93) sklepata pogodbeni stranki: Predstavniki delodajalcev: ^druženje delodajalcev Slovenije, ^druženje delodajalcev obrtnih dejavnos-d Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, ' lada Republike Slovenije 'n predstavniki sindikatov: ^veza svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergani, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, Vttdvisnost-Konfederacija novih sindikatov Slovenije, Slovenska zveza sindikatov Alternativa Kolektivno pogodbo o obračunavanju in nakazovanju sindikalne članarine 1. člen S to kolektivno pogodbo pogodbene stran-jc urejajo obračunavanje in nakazovanje sindikalne članarine za člane sindikatov, ki ima-.lo sedež na območju Republike Slovenije 111 ki so zaposleni pri delodajalcih, ki imajo sedež oziroma podružnice na območju Republike Slovenije ali trajneje opravljajo de-Juvnost na območju Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije sklepa to kolektivno pogodbo kot delodajalec za zaposlene v javnem sektorju, pri katerih ima neposredno ali posredno funkcijo delodajalca. 2. člen Delodajalci v skladu z akti sindikatov, ki jih zastopajo podpisniki te pogodbe, zagotavljajo tehnično izvedbo obračuna in nakazovanja sindikalne članarine za pri njih zaposlene delavce in vajence, ki so člani sindikatov. 3. člen Ta kolektivna pogodba velja tudi za obračunavanje in nakazovanje sindikalne članarine za člane sindikatov, ki so začasno brezposelni, ki so začasno odsotni zaradi bolezni in jim nadomestilo plače izplačuje Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in ki so na porodniškem oziroma starševskem dopustu. 4. člen K tej kolektivni pogodbi lahko naknadno pristopijo druge delodajalske organizacije, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in katerih člani so delodajalci, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in sindikati oziroma njihove zveze in konfederacije, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, in v katere so včlanjeni delavci, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije. 5. člen Ta kolektivna pogodba lahko preneha le s soglasjem podpisnikov predstavnikov delodajalcev in podpisnikov predstavnikov sindikatov, ki so sklenili to kolektivno pogodbo. Ta kolektivna pogodba lahko preneha le ob koncu koledarskega leta. Odločitev o prenehanju kolektivne pogodbe mora biti objavljena najmanj šest mesecev pred njenim prenehanjem, in sicer na enak način kot ta kolektivna pogodba. 6. člen Podpisniki te kolektivne pogodbe so soglasni, da se za pravice in obveznosti strank kolektivne pogodbe ter način reševanja sporov uporabljajo določbe o pravicah in obveznostih strank ter načinu reševanja sporov Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, ki so veljale na dan sklenitve te kolektivne pogodbe. 7. člen Ta pogodba je sklenjena, ko jo podpišejo predstavniki delodajalskih organizacij, v katere so včlanjeni delodajalci, pri katerih je zaposlena večina delavcev, sindikati, v katere je včlanjena večina članov sindikatov, in Vlada Republike Slovenije. 8. člen Ta kolektivna pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v glasilih podpisnikov te kolektivne pogodbe. 9. člen Ta kolektivna pogodba začne veljati s 1. januarjem 2003. Podpisniki: Delodajalske organizacije, Vlada Republike Slovenije, Sindikati elavska enotnos Amandmaji in stališča predsedstva ZSSS k predlogu zakona o kolektivnih pogodbah (za drugo obravnavo) 1. V celotnem besedilu zakona naj se beseda delojemalec nadomesti z besedo delavec. Obrazložitev: V predlogu zakona o delovnih razmerjih se enotno uporablja pojem delavec za zaposleno osebo. V slovenski zakonodaji ni nobene potrebe po uveljavitvi pojma delojemalec, ki je uveljavljen edino v nemški in avstrijski zakonodaji zaradi Bismarckove delitve na delavce in uslužbence. 2. Predlog zakona že upošteva določbe Konvencije MOD št. 154 o pospeševanju kolektivnih pogajanj. Hkrati s predlogom zakona o kolektivnih pogodbah naj se ta konvencija ratificira skupaj s priporočilom k njej. 3. Zakon mora določiti, da posegi države v sklenjene kolektivne pogodbe v skladu z načeli civilnega prava niso dovoljeni, razen če bi izvajanje sklenjenih kolektivnih pogodb rušilo gospodarsko in socialno-ekonomsko ureditev ter pravice in položaj delodajalcev in delavcev. Stranka, ki kot delodajalec sklene kolektivno pogodbo, ne more brez soglasja druge strani - sindikatov, predlagati ukrepov, s katerimi se omejuje izvajanje sklenjenih kolektivnih pogodb. 4. Zakona naj se imenuje: Zakon o kolektivnih pogodbah in reprezentativnosti sindikatov in delodajalcev. Obrazložitev: Predlog zakona že ureja reprezentativnost delodajalcev, ki do sedaj še ni bila urejena, na novo pa je treba urediti reprezentativnost sindikatov, ker je zakon o reprezentativnosti neustrezen in omogoča, da reprezentativnost pridobi skoraj vsak sindikat oziroma združenje sindikatov. 3 3. člen V tretjem členu naj se doda nov 2. odstavek: Kolektivne pogodbe iz prejšnjega odstavka (za zaposlene v državnih organih in v javnih službah) lahko kot stranka na strani delavcev sklepajo posamezni sindikati in njihova združenja, v katere so včlanjeni delavci v teh or- ganih, skupnostih oziroma javnih službah. 4. člen Drugi odstavek tega člena naj se spremeni in naj se glasi: Kolektivna pogodba v normativnem delu vsebuje določbe, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo ter drugi osebni prejemki in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu, zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu ter druge pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerij med delodajalci in delavci. Obrazložitev: Predlagano spremenjeno besedilo 2. odstavka je bolj skladno z izrazoslovjem novega zakona o delovnih razmerjih kot dosedanje predlagano besedilo. 6. člen Za 3. odstavkom naj se doda nov 4. odstavek, ki naj se glasi: Stranke kolektivnih pogodb, sklenjenih na nižjih ravneh, so dolžne po sklenitvi kolektivne pogodbe na višji ravni sprožiti postopek ugotovitve skladnosti sklenjene kolektivne pogodbe na nižji ravni s sklenjeno kolektivno pogodbo višje ravni in začeti postopek njenega usklajevanja, če kolektivni pogodbi nista skladni med seboj. Obrazložitev: Ena največjih pomanjkljivosti predloga zakona je, da ne ureja razmerja med kolektivnimi pogodbami višje in nižje ravni. Tako ni rešeno temeljno vprašanje poseganja kolektivnih pogodb višje ravni v kolektivne pogodbe nižje ravni, kadar gre za novo oziroma drugačno določanje pravic ali njihovo zmanjševanje. 12. člen Za 2. naj se doda nov 3. odstavek, ki naj se glasi: Kolektivna pogodba obvezuje podpisnike, pravne in fizične osebe ter združenja iz prvega in drugega odstavka tega člena tudi v prime- ru, ko podpisnik izstopi iz združenja, vendar najdalj eno leto. Obrazložitev: Določba, daje treba v kolektivni pogodbi, kadar je podpisnik združenje delodajalcev, določiti, za katere člane združenja velja, ni ustrezna. Pojem združenje delodajalcev ni pojmovno enak združenju sindikatov. Zato je mogoče to določbo razumeti tako, da velja sklenjena kolektivna pogodba le za tiste delodajalce, ki združenje delodajalcev pooblastijo za sklenitev pogodbe. Taka ureditev bi bila v nasprotju s temeljnim načelom, da kolektivna pogodba velja za člane združenja delodajalcev. Novi 3. odstavek določa rok, v katerem kolektivna pogodba še obvezuje podpisnike in tiste, ki jih podpisniki zastopajo, tudi če izstopijo iz združenja. 13. člen Črta naj se 2. odstavek (Delodajalec, ki ga obvezuje kolektivna pogodba, mora zagotoviti zaposlenim, ki niso člani sindikatov, podpisnikov kolektivne pogodbe, pravice, ki se nanašajo na vsebino, sklenitev in prenehanje delovnih razmerij, plače in druge osebne prejemke ter varstvo pravic pri delu najmanj v obsegu, kot jih določa kolektivna pogodba). Obrazložitev: Določbe kolektivnih pogodb naj veljajo v celoti samo za člane sindikatov, ki sojih sklenili. 14. člen V prvem odstavku naj se predvidi, da kolektivne pogodbe ne veljajo le za področja po standardni klasifikaciji dejavnosti, ampak tudi za podpodročja dejavnosti. Veljale naj bi, če jih podpišejo delodajalci, pri katerih je zaposlena četrtina (in ne polovica, kot piše v predlogu zakona) zaposlenih v področju dejavnosti, in reprezentativni sindikati, v katerih je organizirana četrtina (ne polovica) zaposlenih. Obrazložitev: Zakon mora določiti, katere kolektivne pogodbe lahko postanejo splošno veljavne za vse delodajalce in za vse zaposlene. To so lahko le kolektivne pogodbe, sklenjene za eno ali več področij oziroma pod-področij standardne klasifikacije dejavnosti. Predlagani kriteriji za raztegnitev veljavnosti so zelo visoki, zato j ih je treba omiliti. Poleglega pa ni utemeljenih razlogov, da je kriterij za sindikate drugačen kot za delodajalska združenja. Zakon mora določiti, kdo je lahko predlagatelj splošne veljavnosti kolektivne pogodbe, in v skladu z načelom avtonomije pogodbenih strank so to lahko le stranke kolektivne pogodbe. 17. člen Za 1. odstavkom naj se dodata nova 2. in 3. odstavek, ki naj se glasita: (2) Če kolektivna pogodba ne vsebuje odpovednega roka, se lahko odpove z odpovednim rokom 3 mesece. (3) Kolektivne pogodbe, sklenjene za določen čas, ni mogoče odpovedati. Obrazložitev: Dopolnitev je potrebna za primere, če stranki kolektivne pogodbe ne določita odpovednega roka. Novi 3. odstavek pa določa, da kolektivne pogodbe, ki je sklenjena za določen čas, ni mogoče odpovedati pred potekom roka njene veljavnosti. 18. člen Besedilo tega člena naj se spremeni in dopolni tako, da se bo glasilo: Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje 1 leto, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, plačilo za delo ter druge osebne prejemke in povračila v zvezi z delom, varnost in zdravje pri delu ter zagotavljanje pogojev za delovanje sindikata pri delodajalcu. Obrazložitev: Določbe tega člena je treba uskladiti s predla- n 11 gano spremembo 2. odstavka 4- člena tega zakona. 19. člen V 4. odstavku, ki govori o tem, kako ravnati, če se stranki ne strinjata z reševanjem spora s posredovanjem, se doda besedilo: V takem primeru stranki določita posamezna sporna vprašanja in se pogovorita, da bo glede njih ve-Uala odločitev arbitraže. Odločitev arbitraže je za stranki obvez-na- Arbitražna odločba se obja-Vl skupaj s kolektivno pogodbo. Obrazložitev: Sporno je, in tu-p' glede na avtonomijo pogod-ei'ih strank je nesprejemljivo, a hi odločitev arbitraže nado-'pestila sklenitev kolektivne pogodbe. Posredovanje in arbitri-rapje je možno samo o posamez-spornih vprašanjih, ki jih stranki pri sklepanju, dOpolnje-Vanju ali spreminjanju kolektivne Pogodbe skupaj opredelita in se . kupaj dogovorita, da bo velja-la odločitev arbitraže. 32. člen Pa člen naj se spremeni in do-P°lni in naj se v celoti glasi: v. U) Delodajalec mora omogo-11 delavcem, de se seznanijo z ^Semi kolektivnimi pogodbami, ^ ga obvezujejo. V ta namen mo-J0 biti kolektivne pogodbe ved-na razpolago na dostopnem , esfti, na katerem se lahko de-,.SC| brez nadzora in vednosti vo-'tnih delavcev seznanijo z nji-hovo vsebino. ttjeni p) Kolektivno pogodbo, skle-0 za posameznega delodajal-’ mora delodajalec v pisni ob- 'Zročiti vsakemu zaposlene- (1 Obrazložitev: Predlog nove-jeu besedila tega člena je uskla-n z zakonom o delovnih raz-erJih, poleg tega pa zagotavlja °goje, da se lahko delavci ne-°teno seznanijo s kolektivnimi j g°dbami, ki zavezujejo delo-lalea. Hkrati pa zavezuje de-I ‘lialca, ki je sam sklenil ko-v bvno pogodbo, da jo izroči erTI zaposlenim. 2 33. člen 33 3 - klenom naj se doda nov t ki naj se glasi: tožb Pektor za del° lahko vloži sor|'pPr* Pristojnem delovnem 01Scu.v naslednjih sporih: godb aVn°St* ko*ekt'vne P°' s> S!^adnosti kolektivne po-° )cjbe z drugo kolektivno pošto , ’ s katero mora biti ' hladna. - o skladnosti kolektivne pogodbe z zakonom in drugimi predpisi, - v kolektivnem delovnem sporu, za katerega je v skladu z zakonom pristojno delovno sodišče. Obrazložitev: Predlagani novi člen omogoča, da inšpekcija za delo v funkciji nadzora nad izvajanjem zakonov in drugih predpisov ter kolektivnih pogodb vlaga tožbe, ki pomenijo povečan nadzor inšpekcije nad izvajanjem kolektivnih pogodb. 34. člen V tem členu je treba namesto Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje napisati naziv institucije, ki bo lahko nadzirala izvajanje kolektivnih pogodb. 36. člen Predlagane kazni v 1. in 2. odstavku (1.000.000 in 100.000 tolarjev) naj se povečajo na 2.000.000 oziroma 200.000 tolarjev. Obrazložitev: Predlagane kazni so prenizke, zato naj se povečajo, da bodo že zagrožene kazni delovale preventivno. 37. člen Predlagane kazni v 1. in 2. odstavku (1.000.000 in 100.000 tolarjev) naj se povečajo na 2.000. 000 oziroma 200.000 tolarjev. Dodata naj se nov 3. in 4. odstavek, ki naj se glasita: (3) Z denarno kaznijo najmanj 5.000. 000 tolarjev se kaznuje za prekršek družba ali druga pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, za katerega velja kolektivna pogodba, če je prekršek iz 1. odstavka storjen zoper več zaposlenih ali če so kršene določbe kolektivnih pogodb o pogojih za delo sindikata. (4) Z denarno kaznijo najmanj 500.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka. Za X. poglavjem naj se dodata novi XI. in XII. poglavje, in sicer: XI. REPREZENTATIVNOST SINDIKATOV in XII. REPREZENTATIVNOST DELODAJALCEV Nova ureditev reprezentativ- Nadaljevanje na naslednji strani Sindikalna lista April 2002 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.252,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.125,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.480,00 2. Kilometrina (od 13. 11. 2001 dalje) 49,83 49,83 (od 11. 12. 2001 dalje) 49,26 49,26 (od 1.1. 2002 dalje) 49,68 49,68 (od 8. 1. 2002 dalje) 50,46 50,46 (od 5. 2. 2002 dalje) 50,97 50,97 (od 19. 2. 2002 dalje) 51,42 51,42 (od 5. 3. 2002 dalje) 51,63 51,63 (od 19. 3. 2002 dalje) 53,76 53,76 (od 3. 4. 2002 dalje) 55,35 55,35 (od 16. 4.2002 dalje) 57,24 57,24 3. Ločeno življenje’ 92.718,00 62.066,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.1. 2002 - po SKPGD (na delovni dan) 665,00 665,00 Drugi del L Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 64.887,00 52.178,00 - za 20 let 97.331,00 78.266.00 - za 30 let 129.774,00 104.355,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 463.592,00 679.191,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči' - po SKPD - ob smrti delavca 139.078,00 104.355,00 - ob smrti v ožji družini 69.539,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 2002) 94.675,00 94.675,00 5. Zajamčena plača (od 1. L 2002) 47.570,00 47.570,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 117.298,00 - ali največ 149.865,00 125.805,00 (70 % povprečne slovenske plače) * I. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Minimalna višina letošnjega regresa za letni dopust še ni določena. Če bo obveljalo, da je dovoljeno izplačati največ 70 % povprečne plače, bi po zadnjih znanih podatkih regres znašal 163.896 tolarjev. Strokovna služba ZSSS nosti sindikatov naj temelji na naslednjih načelih in postopkih: 1. Sindikati so lahko »reprezentativni« in »najbolj reprezentativni«. 2. V načelu je vsak sindikat reprezentativen. Reprezentativnost sindikata se ugotavlja za raven področja, podpodročja in oddelka standardne klasifikacije dejavnosti in za posameznega delodajalca. Poslovni sistem (koncern) ima lahko položaj posameznega delodajalca. 3. Kriteriji za ugotavljanje reprezentativnosti sindikata so: - daje svobodno ustanovljen in se zaposleni vanj svobodno včlanjujejo, - da je demokratično organiziran, organi in funkcionarji pa so voljeni za omejen mandat, - da deluje brez prekinitve najmanj 6 mesecev, - da je neodvisen od državnih organov in delodajalcev, - da se financira pretežno iz članarine in drugih lastnih dejavnosti, ki ne smejo biti namenjene ustvarjanju dobička, - da ima najmanj določeno število članov. 4. Združenje (zveza oziroma konfederacija) sindikatov pridobi status reprezentativnega združenja sindikatov, če so vanj združeni najmanj štirje sindikati, organizirani za različna področja, podpodročja oziroma oddelke standardne klasifikacije dejavnosti in izpolnjuje kriterije iz 2., 3., 4. in 5. alinee točke 3. 5. Postopek za ugotavljanje reprezentativnosti sindikata se lahko začne na zahtevo sindikata ali delodajalca. Reprezentativnost sindikata pri delodajalcu ugotavlja delodajalec, reprezentativnost na drugih ravneh pa ministrstvo, pristojno za delo. Delodajalec oziroma ministrstvo zavrne izdajo odločbe o reprezentativnosti sindikata, če sindikat ne izpolnjuje kriterijev ali če je vanj včlanjenih manj kot 5 odstotkov zaposlenih pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih ravni ugotavljanja reprezentativnosti. 6. Sindikat dejavnosti, kije organiziran za dejavnost področja oziroma podpodročja standardne klasifikacije dejavnosti, lahko pridobi status najbolj reprezentativnega sindikata dejavnosti za območje države, če izpolnjuje poleg kriterijev za določitev reprezentativnosti še naslednje dodatne kriterije: - da deluje brez prekinitve najmanj eno leto, - da deluje na območju celotne države. - daje vanj včlanjenih najmanj 35 odstotkov zaposlenih pri delodajalcih na področju oziroma podpodročju dejavnosti, - da je podpisnik najmanj ene kolektivne pogodbe za področje oziroma podpodročje standardne klasifikacije dejavnosti. 7. Združenje (zveza oziroma konfederacija) sindikatov lahko pridobi status najbolj reprezentativnega združenja sindikatov za območje države, če poleg kriterijev za pridobitev reprezentativnosti izpolnjuje še naslednje kriterije: - da deluje na območju celotne države, - da so vanjo včlanjeni najmanj štirje sindikati dejavnosti iz štirih različnih področij oziroma podpodročij standardne klasifikacije dejavnosti, - da deluje najmanj eno leto, - da je v sindikatih, včlanjenih v združenje sindikatov, včlanjenih najmanj 25 % zaposlenih v dejavnosti, za katero je sindikat organiziran. 8. V postopku ugotavljanja izpolnjevanja kriterijev za pridobitev najbolj reprezentativnega sindikata dejavnosti oziroma najbolj reprezentativnega združenja sindikatov za območje države se ministrstvo, pristojno za delo, posvetuje z ustreznimi najbolj reprezentativnimi združenji delodajalcev in organi oziroma organizacijami, ki opravljajo naloge najbolj reprezentativnih združenj za dejavnost oziroma za več dejavnosti. 9. Sindikati dejavnosti, ki so člani najbolj reprezentativnega združenja sindikatov, pridobijo status najbolj reprezentativnega sindikata dejavnosti, če v celoti izpolnjujejo kriterije iz 1., 3. in 4. alinee točke 7. Sindikat dejavnosti, ki ne izpolnjuje kriterija iz 4. alinee, lahko pridobi status najbolj reprezentativnega sindikata, če se s tem izrecno strinja najbolj reprezentativno združenje delodajalcev ali organ oziroma organizacija, ki opravlja naloge najbolj reprezentativnega združenja delodajalcev za to dejavnost področja oziroma podpodročja iz standardne klasifikacije dejavnosti. 10. Najbolj reprezentativna združenja sindikatov za območje države v skladu s svojimi akti sklepajo socialne sporazume in druge dokumente socialnega dialoga na ravni države ter kolektivne pogodbe, kadar ti akti veljajo za več področij oziroma podpodročij dejavnosti, volijo oziroma imenujejo predstavnike delavcev v najvišje organe socialnih zavarovanj za območje Slovenije, imenujejo člane v eko-nomsko-socialni svet in opravljajo druge naloge v skladu s posebnimi zakoni. 11. Kriteriji za ugotovitev reprezentativnosti in kriteriji za ugotovitev največje reprezentativnosti morajo biti stalno izpolnjeni. Izpolnjevanje pogojev preverja delodajalec oziroma organ, ki ugotavlja reprezentativnost, ali druga organizacija po njegovem pooblastilu. Izpolnjevanje pogojev se preverja na zahtevo drugih (sindikatov oziroma delodajalskih organizacij) ali pa preverjanje opravi delodajalec oziroma organ na lastno iniciativo. 12. S sprejemom zakona o kolektivnih pogodbah ter reprezentativnosti sindikatov in delodajalcev prenehajo veljati določbe zakona o reprezentativnosti sindikatov, določbe I. in III. poglavja zakona o reprezentativnosti sindikatov pa se sprejmejo kot nov zakon o pravni osebnosti sindikatov. Za pridobitev statusa reprezentativnosti in največje reprezentativnosti združenj delodajalcev se uporabijo smiselno enaki kriteriji in smiselno enak postopek, kot je določen za pridobitev statusa reprezentativnosti in naj večje reprezentativnosti sindikatov in združenj sindikatov. 38. člen Ta člen naj se spremeni in naj se glasi: Ne glede na določbe XII. poglavja se do izteka veljavnosti kolektivnih pogodb, ki so v veljavi na dan uveljavitve tega zakona, kot reprezentativna združenja delodajalcev po tem zakonu štejejo tiste organizacije delodajalcev, ki so ob uveljavitvi tega zakona podpisniki veljavnih kolektivnih pogodb, sklenjenih za območje Republike Slovenije- Obrazložitev: Reprezentativnost delodajalskih organizacij je mogoče zagotoviti le postopno. Zato je treba zaradi zagotovitve veljavnosti sklenjenih kolektivnih pogodb v prehodnih določbah zakona določiti, da so reprezentativne delodajalske organizacije vse tiste, ki so na dan uveljavitve zakona podpisniki veljavnih kolektivnih pogodb za območje države. 40. člen Ta člen naj se spremeni in naj se glasi: (1) Določbe kolektivnih pogodb, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, se uporabljajo do sklenitve novih kolektivnih pogodb oziroma najdlje eno leto po preteku roka njihove veljavnosti. (2) Kolektivne pogodbe, ki veljajo na dan uveljavitve tega zakona, so kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo. Obrazložitev: Zakon ne sme poseči v veljavno sklenjene kolektivne pogodbe, ki|ih lahko nadomestijo le nove. Če nova kolektivna pogodba ni sklenjena, je treba določiti še najdaljši rok njene uporabe. Novi odstavek je potreben samo zaradi jasnosti, čeprav imajo vse veljavne kolektivne pogodbe glede osebne veljavnosti določbo, da veljajo za vse zaposlene in za vse delodajalce, če gre za nadpodjetniško raven kolektivnih pogodb. Za 40. členom naj se doda nov 40. a člen, ki naj se glasi: Sindikati in njihova združenja ter združenja delodajalcev so dolžni v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona vložiti zahtevo za pridobitev statusa reprezentativnega oziroma najbolj reprezentativnega sindikata oziroma združenja sindikatov in reprezentativnega oziroma najbolj reprezentativnega združenja delodajalcev v skladu z določbami tega zakona. Do pridobitve statusa po določbi prejšnjega odstavka imajo sindikati status reprezentativnih sindikatov v skladu z odločbami o svoji reprezentativnosti, izdanimi na podlagi zakona o reprezentativnosti sindikatov. Če sindikat v roku iz prvega odstavka tega člena ne zaprosi za pridobitev statusa reprezentativnega oziroma najbolj reprezentativnega sindikata, izgubi status reprezentativnega sindikata. Obrazložitev: Zakon mora določiti ustrezen rok, v katerem sindikati in združenja delodajalcev pridobijo status reprezentativnih oziroma najbolj reprezentativnih sindikatov oziroma združenj delodajalcev ter pravne posledice, če sindikat v tem roku zaprosi oziroma ne zaprosi za ta status. 42. člen 42. člen naj se spremeni in naj se glasi: Ta zakon začne veljati 1. januarja 2003. Obrazložitev: Rok uveljavitve tega zakona je treba uskladiti z rokom uveljavitve zakona o delovnih razmerjih. aenotnosl Dl SKVN SLOVENIJE št. 15 / 18. april 2002 Republiški odbor sindikata zasebnega varovanja Kako usposobiti starejše varnostnike Republiški odbor sindikata zasebnega varovanja, ki deluje v okviru SKVNS, je prejšnji teden obravnaval problematiko poklicnih varnostnikov. Na seji so sodelovali tudi Ingo Paš, sekretar zbornice zasebnega varovanja, Darko Marjanovič z ministrstva za notranje zadeve in Jana Uran, namestnica glavnega inšpektorja za delo. O poklicnih standardih in potrebah po izobraževanju varnostnikov je uvodoma govoril Ingo Paš. Ti standardi omogočajo velik premik k izboljšanju razmer v varnostnih službah, saj temeljijo na izobraževanju z javno priznanimi listinami. Sprejel jih je strokovni svet pri ministrstvu za šolstvo. Pri njihovi pripravi, pri tem je bilo opravljenega veliko dela, je sodeloval tudi SKVNS, so upoštevali tudi prakso v različnih evropskih državah in direktivo EU. Na podlagi poklicnih standardov se bodo varnostniki lahko dodatno izobraževali tudi na visoki šoli. Pripravili bodo tudi programe izobraževanja, v katerih bodo varnostniki pridobivali potrebna znanja že v bližnji prihodnosti. Poklicni standardi delijo varnostnike v tri različne nazive: varnostnika čuvaja, varnostnika in varnostnika nadzornika. Standardi so skladni tudi s katalogom del, ki je priloga kolektivne pogodbe dejavnosti. Razpravljavci so največ besed namenili sedanji kadrovski sestavi varnostnih služb, ki ni najboljša. Varnostne službe imajo tudi zaposlene brez osnovne šole in poklicne izobrazbe, ki jo je zahteval že leta 1994 sprejeti zakon o varnostnih službah. Zanje bo treba zagotoviti certifikatni sistem pridobivanja znanja. Poseben problem so starejši varnostniki, ki se ne bodo mogli došolati ali opraviti vsaj preizkuse znanja in tudi ne bodo mogli opraviti psihofizičnih testov. V podjetjih bodo zanje poskrbeli največkrat tako, da jih bodo postopno upokojili. Varnostnikov brez ustrezne izobrazbe je po ocenah sekretarja zbornice 400 do 500. Kako ohraniti Log Med občinami, nastalimi na območju bivše občine Ravne na Koroškem, že nekaj časa poteka prava mala vojna v zvezi z organizacijo komunalne dejavnosti. Čeprav to že več let uspešno opravlja podjetje Log s Prevalj, želi sedaj vsaka občina ustanoviti svoje podjetje. To vprašanje je prejšnji mesec obravnaval tudi odbor SKVNS za Koroško in sprejel izjavo za javnost. V njej ugotavlja, da drobitev enotnega podjetja ne bo izboljšala razmer, ampak povzročila nazadovanje in nezmožnost razvoja. Polemike med občinami spravljajo v negotovost zaposlene v Logu, ki ne vedo, ali bodo lahko ohranili delo. Zaskrbljeni delavci se zaradi tega obračajo tudi na svoj sindikat in pričakujejo, da bo zanje kaj ukrenil. Območni odbor je župane koroških občin pozval, naj se pri svojem ravnanju zavedajo posledic, kijih bodo utrpeli delavci. Izobraževanje je nujno in obvezno za vse varnostnike, saj opravljajo zelo občutljivo delo. Lahko bi se zgodilo, da bi neupravičeno kršili osebne pravice ljudi. Razmere v varnostnih službah se izboljšujejo, vendar zaradi brezobzirne konkurence še vedno prihaja do tega, da jemljejo v službo ljudi brez potrebne izobrazbe. V nekaterih podjetjih zaposlujejo tudi prek študentskega servisa in tudi na črno. S poklicnimi standardi je povezano tudi vprašanje službenih izkaznic. Po Marjanovi-čevih besedah jih nekatera podjetja izdajajo, ne da bi jih verificirala zbornica. To delajo zaradi tega, ker zaposlujejo ljudi, ki nimajo znanj za opravljanje dela varnostnikov. Primerov, da bi varnostniki bili povsem brez izkaznic pa je malo. Če jih ugotovijo, jih policisti prijavijo sodniku za prekrške. Odbor je obravnaval tudi delo komisije za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti. Taje januarja letos med drugim sprejela mnenje o obračunavanju dodatkov v zvezi z delovno dobo in jubilejnimi nagradami. Po sprejetem mnenju komisija, se morajo dodatki obračunavati v odstotkih po dejansko opravljenem delu in niso sestavni del osnovne plače. V skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu pa se šteje tudi delovna doba pri njegovih pravnih prednikih, če je bila dosežena s pogodbo o prevzemu delavca tudi če je vmes bila prekinjena. Komisija je razpravljala tudi o izvajanju kolektivne pogodbe dejavnosti. Njen predsednik Ingo Paš je med drugim ugotovil, da cene fizičnega varovanja ne omogočajo pokrivanja predpisanih obveznosti. Ker so prenizke, bi bilo zanje treba določiti tarifni sistem, podoben nudenju pravne pomoči. Brezobzirna konkurenca sili varnostne družbe v postopke na robu zakonitosti in tudi nezakonite. To pa je za družbe, ki bi morale preprečevati kriminal, povsem neprimerno. Seminar Plačni sistemi in kolektivne pogodbe za SKVNS la Radovljica in Infrastruktura Bled. Udeleženci so bili s seminarjem zelo zadovoljni, še posebej s prikazi primerov iz prakse. Iz odgovorov na anketne vprašalnike smo razbrali, da bi nekateri udeleženci želeli dodatna znanja o pravnih aktih, ki določajo politiko plač, konkretnih izračunih plač, pogajanjih o kolektivnih pogodbah. Vanda Rešeta Prejšnji ponedeljek smo prvič izvajali seminar z naslovom Plačni sistemi in kolektivne pogodbe. Z vodstvom SKVNS smo se dogovorili, da bodo v njem sodelovali le člani tega sindikata. Izvajalec Brane Mišičje v ospredje postavil plačno politiko kot sestavino poslovanja in makroekonomskega okolja. Predstavil je tudi plačne sisteme doma in v državah EU. Udeleženci so se seznanili z makroekonomsko politiko kot osnovo za kolektivne pogodbe, s kolektivnimi pogodbami s poudarkom na njihovih tarifnih prilogah, pripravami na pogajanja z delodajalci in spremljanjem izvajanja kolektivnih pogodb. Na seminarju je bilo petnajst udeležencev iz JP Toplotna oskrba Maribor, JP Energetika Ljubljana, Varnost Vič, G7 - Družba za varovanje Trzin, JP Komunala Laško, Varnost Kranj, Energetika Celje, Kostak Krško, Snaga Maribor, Komuna- Udeleženci seminarja med predavanjem Braneta Mišiča. Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Do zvišanja prispevne stopnje se bo opredelil ehonomsko-socialni svet Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je ta teden obravnavala poslovno poročilo za leto 2001 in predlog ukrepov za izravnavo odhodkov s prihodki. Rdečih številk seje lani nabralo že za skoraj 12 milijard. Letošnje povišanje delodajalske prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje za 0,2 odstotka ne zadošča in se izguba še naprej povečuje. Minister za zdravje Dušan Keber je na seji sodeloval od začetka do konca in prisotne nagovoril kar štirikrat. Skupščino je skušal prepričati, naj državnemu zboru predlaga povišanje prispevne stopnje za obvezno zdravstveno zavarovanje. Isto sije prizadeval tudi generalni direktor ZZZS Franc Košir. Človek bi dejal, da sta torej zaveznika. V resnici pa si minister želi novega generalnega direktorja, ker meni, da je dosedanji kriv za primanjkljaj v blagajni obveznega zdravstvenega zavarovanja in še bolj za primanjkljaj v zdravstvenih ustanovah in zastarelo opremo v njih. Generalni direktor očitke zavrača in namesto tega ponuja strateški razvojni program obveznega zdravstvenega zavarovanja do leta 2007 pod naslovom »Tradicija solidarnosti in spremembe po meri zavarovancev«. Skupščina ZZZS je na predlog upravnega odbora ZZZS sprejela naslednje ukrepe za izravnavo odhodkov s prihodki ZZZS: 10-odstotno znižanje stroškov v nekaterih zdravstvenih dejavnostih na račun uvajanja dnevne bolnišnice, selektivno zmanjšanje dodatnih zdravstvenih programov, nadzor izvajanja omejitev pri predpisovanju nekaterih zdravil, laični nadzor upravičenosti bolniških odsotnosti z. dela, zmanjšanje odhodkov za delo ZZZS, izboljšanje izterjave prispevkov (morebiti celo vzpostavitev lastne, od DURS-a učinkovitejše službe za izterjavo), predlogi za spremembe nekaterih predpisov, ki obveznemu zavarovanju nalagajo nove obveznosti, izterjava dolgov iz tujine itd. O dodatnem dvigu prispevne stopnje v letu 2003 (za 0,3 odstotka delavcem in za dodatnih 0,1 odstotka delodajalcem) pa bo skupščina ZZZS odločala šele, ko se bo o njej opredelil ekonomsko-socialni svet. Tako direktor kot minister načeloma prisegata na solidarnost v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Minister opozarja na visoke izgube bolnišnic in drugih zdravstvenih ustanov v letu 2001. Direktor pa pravi, da izgube sicer so, a vendarle najnižje v zadnjem desetletju. ZZZS kljub lastni 12-milijardni izgubi zdravstvu še vedno ažurno plačuje račune. Opozarja na slabe menedžerje v nekaterih zdravstvenih ustanovah, ki so v izgubah. Novomeška bolnišnica, na primer, menda z daleč najnižjimi cenami v Sloveniji, nima izgub. Torej res ni vse zgolj v financiranju. Nekaj je tudi v pametni razporeditvi razpoložljivega denarja. Generalni direktor Franc Košir kljub ministrovim pomislekom še ima zaupanje skupščine ZZZS, ki gaje imenovala za naslednje mandatno obdobje. Toda generalni direktor ZZZS po maju 2002 bo le ob soglasju državnega zbora. v katerem pa ima minister gotovo mnogo koalicijskih privržencev. V čem je torej razlika med ministrom in generalnim direktorjem? Osebno mislim, da se oba iskreno trudita za boljše zdravstveno varstvo Slovencev. Toda generalni direktorje pravnik, ekonomist in zavarovalničar in zato rešitev išče v racionalizaciji zdravstva in vsakoletnih pogajanjih z zdravstvom, od katerega ZZZS za nas zavarovance kupuje zdravstvene storitve. Verjame torej, daje tudi v zdravstvu treba uporabiti načela gospodarnosti ter odločanja o najbolj pametni razporeditvi razpoložljivega denarja in jih uveljavljati v vsakoletnem dogovarjanju z izvajalci zdravstvenih storitev. Minister pa je zdravnik, ki se zaveda, kaj vse vpliva na uspešnost dela zdravstvenega osebja, in skuša predvsem ustreči zdravstvu. Verjetno misli, da edino zdravstvo ve, kaj je res potrebno in pomembno za nemoten potek zdravstvene službe. Generalni direktor je povedal doslej najbolj zanimiv argument za dvig prispevnih stopenj, o katerem naj bi razpravljal ekonomsko-socialni svet: od leta 1996 (odkar menda velja prenizka prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jo od bruto plač plačujemo delavci) so se naše plače realno povišale za 27 odstotkov. Prav naj bi bilo, da bi del tega realnega povišanja namenili tudi za obvezno zdravstveno zavarovanje! Če bo ekonomsko-socialni svet soglašal z dvigom prispevne stopnje za delojemalec za 0,3 odstotka od 1. 1.2003 dalje, se bodo neto plače znižale za približno 6(X) tolarjev. Minister opozarja, da v zdravstvu ves čas poteka sanacija in racionalizacija. Danes menda preprosto ni več prostora za dodatne obsežne raci-onalizacijske ukrepe. Medicinska znanost napreduje in vsako leto prihajajo bolj učinkovite in zato tudi dražje metode zdravljenja in tudi Slovenci jih bomo terjali. Zato se moramo sprijazniti s tem, da bo zdravstvo vedno dražje. Dražje pa bo tudi zato, ker je med nami vedno več starejših od 65 let, ki zdravstveno blagajno največ stanejo. Minister je skupščino pozval, naj vsi, ki ne želimo glasovati za višjo prispevno stopnjo, povemo, katere pravice naj se črtajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Katera zdravila naj ljudje odslej plačujejo iz lastnega žepa? Toda generalni direktor ZZZS je odgovoril: prav ničesar ne bomo dosegli, če bomo črtali pravice do nekaterih zdravstvenih storitev, zapisane v zakonu. Stroški ne nastajajo zaradi pravic! Stroški nastajajo zaradi obstoječih zdravstvenih kapacitet (bolnišnic, zdravstvenih domov, zdravstvenih delavcev itd.). Če se črta ena pravica, se bodo zaposleni v zdravstvu preprosto preusmerili v opravljanje drugih pravic - in terjali plačilo za svoje delo. Stroški bodo na koncu popolnoma enaki! Le pravic bo manj! Ladislav Kaluža, predstavnik zavarovancev v skupščini ZZZS, je zatrdil, da bo programe racionalizacije v zdravstvu in za nadomestitev iztrošene opreme moralo po zgledu gospodarskih družb, ki žele pridobiti državne subvencije za sanacijo, pripraviti kar zdravstvo samo. Morda res želi kdo načrtno izzvati zlom dosedanjega sistema zdravstvenega varstva, da bi bile kasneje zdravstvene storitve prepuščene divjemu trgu in da bi na njem nekateri lahko še hitreje bogateli, je menil in mnogi so mu pritrjevali-Državni sekretar Simon Vrhunec je bil nad tezo iskreno presenečen, saj naj nihče ne bi želel zloma sistema zdravstvenega varstva. Na skupščini ZZZS pa se nismo pogovarjali s3' mo o denaiju. Predstavniki zavarovancev smo ter-jali tudi pogovor o kakovosti organizacije delav zdravstvu. Minister, po mojem mnenju, zdravstvenega procesa ne vidi tako kot mi pacienti. Ne vef' jame »anekdotam« (kot jih imenuje sam) ozir0" ma zgodbam o neznosno dolgem čakanju na zdravstvene storitve po specialističnih ambulantah. Ze lani, ko je na ohisku v prostorih ZSSS slišal ph' pombe na obupno organizacijo dela v zdravstvu in na izgubo časa pacientov po čakalnicah, le-teh ni vzel resno. Resno tudi ni vzel opozoril, da jc ljudem potrebno zagotoviti učinkovito in od zdraV' stva neodvisno informacijo o pravicah iz obveZ' nega zdravstvenega zavarovanja (kakšne so ca' kalne dobe, kaj moramo in česa ne doplačati itd-)-Zdravstvo bi lahko svojo organizacijo dela brez posebnih dodatnih stroškov bolj približalo potrU' bam pacientov. Zaenkrat je ta prilagojena pred' vsem potrebam zdravnikov in ne potrebam bol' nikov. Minister ne veijame, daje organizacija del3, zaradi katere skoraj vedno po čakalnicah speci' alistov presedim po pet ur, problematična. Po m11' jem mu nikoli ni bilo treba čakati na zdravstvi' no storitev, saj ga kolegi gotovo vzamejo min10 vrste. Naj se postavi v našo kožo, pa bo videli Minister je tudi rekel, da bi državljani, če hi bilo res, daje organizacija dela v zdravstvu tako slaba, kot se skuša prikazati z »anekdotami^ koliko časa prebijemo po zdravstvenih čakalnicah, stavkali. Stavkali pa so zdravniki. Franc Škul" ca iz vrst delodajalcev mu je povedal, da ljudje že stavkajo tako, da se odločajo za samoplačniške zdravstvene storitve in se tako izognejo predolgemu čakanju. Ne pozabimo: Keber se nam )c lani priljubil, ker seje znal potegniti za pravice nas bolnikov in seje zelo konkretno in pogubno izrekel za odkrito razčiščevanje strokovnih napak zdravstvenega osebja. Minister Keber jc brez dvoma tudi prijatelj nas pacientov! Zadnja seja skupščine ZZZS je zapustilo |llj prijeten vtis. Čas bi bil, da minister in generlL ni direktor spoznata, da si prizadevata za isti c - urejeno zdravstveno varstvo, ki nam zagota^ Ija tako pomemben občutek varnosti. Prav jc-ohranimo tradicijo solidarnosti in spremembe n ^ črtujmo po meri zavarovancev! Skupščina ZZ* bo upoštevala usklajena stališča socialnih nerjev. Bojim se, da soglasja k zvišanju prispe' stopnje ne bo, če ne bo tudi dokazov o spretne bah organizacije dela v zdravstvu. „nlf Lučka B°n Spomin in opomin (VI.) Desetletnica prve splošne stavke v Sloveniji Ob deseti obletnici prve splošne stavke v samostojni Sloveniji -18. marca 1992 sojo organizirali Svobodni sindikati Slovenije - je ZSSS izdala posebno brošuro. V njej avtor Pavle Vrhovec opisuje dogajanja pred desetimi leti. Dogodke ilustrira več kot 30 foto-Srafij in drugih dokumentov o stavki, v kateri je sodelovalo 400.000 članov Svobodnih s>ndikatov Slovenije. V nadaljevanjih objavljamo odlomke iz brošure. Koordinacijski odbor za izvedbo splošne opozorilne stavke se je na dan stavke 18. mar-1 a 1992 sestal ob 6. uri zjutraj in še zadnjič ocenil priprave nanjo. Nato je nepretrgoma SPremija! potek stavke, vse do konca novi-nc,rske konference ob M. uri. Za splošno opozorilno stavko koordinacij-sfl odbor ni določil njenega skupnega začet-a: e os stavke je bil prepuščen odločitvam fovkovnih odborov sindikatov dejavnosti. aksna odločitev je bila nujna zato, ker so nekateri sindikati dejavnosti predvideli za-Pofo cest, sindikat energetike odvzem elek-‘cne energije uporabnikom in podobno. Do-k°vorjeno je bilo le, da bo opozorilna stav-v vseh dejavnostih trajala dve uri. Sindi-ot delavcev energetike Slovenije je stavko SVoji dejavnosti, ki zaradi neizpolnjenih li kovnih zahtev iz stavke februarja 1992 "da več opozorilna, ampak prava, orga-:iral tako, da je bila polovica slovenske-t gospodarstva in gospodinjstev brez elek-'ke od 7. do 9. ure, druga polovica pa od 'do 21.30. ure. Va dan stavke je bilo v časniku Delo navdanih 39 cestnih zapor na najpomemb-cestah, mostovih, križiščih po Sloveniji, p^nici pa jih je bilo vsaj še enkrat toliko. Vene Postavljanju cestnih zapor so sindikati iz- tili bogate izkušnje iz časa osamosvojit-vojne. Tako je na primer en sam tovor- iuk, postavljen na mostu v Vipavi, povzro-l ’ je bil za dve uri popolnoma prekinjen q °rn' in drugi promet med Razdrtim in Novo L °rico. Prekinjen je bil tudi promet na cesti j j^ -ianu-Zagreb. V Mariboru avtobusi Cer-ni 0Ve8a mestnega prometa na vseh progah tJ'°.Vozili od 6. do 9. ure. V tem času je po nborskih ulicah krožila kolona 35 tovor-«°v, vlačilcev in avtobusov, oblepljenih s čin ^ k'so 0l,0zarjali na naraščajočo revš-Se .° delavcev. Pred Namo v Slovenj Gradcu pi-- Sozdarjev iz vseh štirih koroških občin s tovornjaki, naloženimi s hlodi, in Janoma ohromilo promet v mestu. Tovorna ' .'Vo bdi okrašeni z duhovitimi parolami, IjJ, n,ner: »Mi lupimo plohe, država pa nas.« t«vci Avtoprevoza Zasavje Trbovlje in In-kctin' a ^lUn Trbovlje so s svojimi avtobusi in v v. (>!" Uro in pol z zelo počasno vožnjo in bove/t n‘ b(d°ni krožili po glavnih ulicah Tr-ve s/ z oviranjem prometa podprli zahte-neoa^d^d1- V Podravju so delavci gozd-dovia°Sd0darstva s tovornjaki, polnimi hlo-le’ P°časi in v koloni vozili od Podvelke 8° v' Limbuš in ovirali promet. Podob- dikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije, s traktorji in priključki počasi vozilo z enega delovišča na drugo in oviralo promet. V Posavju so delavci, ki so postavljali cestne zapore, povedali tudi tole: »Tovornjake smo pred dobrega pol leta postavljali v barikade za obrambo domovine, sedaj pa jih isti ljudje postavljamo za obrambo svojih delavskih pravic!« V Domžalah so delavci Komunalno-stanovanjskega podjetja s komunalnimi vozili, opremljenimi s parolami, počasi vozili skozi mesto. Zaradi odklopa električne energije niso delovale bencinske črpalke, kar je dodatno prispevalo k ohromitvi prometa. V podporo stavki z Aerodroma Ljubljana na Brniku ob 8. uri zjutraj ni poletelo letalo Adrie Ainva-ysa. Omeniti je treba tudi vzorno sodelovanje policije s stavkajočimi ob cestnih zaporah, ki je poskrbela za preusmerjanje prometa in varnost udeležencev v prometu, ter cestnih delavcev, ki so postavili ustrezno signalizacijo. Ta del splošne opozorilne stavke je v celoti odlično uspel, razen v Ljubljani, kjer je Samostojni sindikat cestnega prometa Slovenije pred stavko potrdil sodelovanje v njej in si pri Sindikatu prometa in zvez Slovenije pri ZSSS »izposloval« blokado Ljubljane, potem pa zaradi starih zamer na dan opozorilne stavke blokade ni izvedel. To je bila za vodstvo Svobodnih sindikatov Slovenije še ena izkušnja več, da je treba v bodoče še bolj graditi na lastnih silah; drugi sindikati se lahko akci- jam priključijo in sodelujejo v njih, ne morejo pa biti njihovi nosilci. V drugih dejavnostih je splošna opozorilna stavka po Sloveniji potekala različno. V večini podjetij so se za stavko odločili v jutranjih urah, med 7. in 9. uro. V trgovinski dejavnosti se je del delavcev odločil za dveur-no zaprtje trgovin, ponekod pa so trgovci vseeno delali in na stavko opozarjali z rdečimi nageljni v gumbnicah. Organizirali so tudi podpisovanje peticij. Podobno so se odločili delavci v gostinstvu; zanimivo pa je, da so se v posameznih mestih za solidarnostno stavko odločili tudi zasebni gostinci. V industrijskih podjetjih kovinske in elektroindustrije, tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije, kemične, gumarske in nekovinske industrije, gradbeništvu, lesarstvu, obrti, kmetijski in živilski industriji so prekinili delo za dve uri in v tem času organizirali sindikalne sestanke in protestne zbore. V teh podjetjih so ponekod stavko organizirali tako, da so eno uro stavkali delavci ene izmene, drugo pa delavci druge izmene. V rudnikih rudarji niso odšli v jame. Učencem osnovnih šol sta odpadli zadnji dve šolski uri, v vrtcih pa so otroci dve uri ostali le pri varstvu. Ponekod komunalni delavci v času stavke niso odvažali smeti. Stavkali so tudi zdravstveni delavci, včlanjeni v Svobodne sindikate Slovenije, in v času stavke opravljali le nujne posege. Tudi kulturni delavci so s kulturnim molkom sodelovali v stavki, v knjižnicah pa so večinoma stavkali tako, da je bila možna le izposoja knjig - brez svetovanja. Stavkali so tudi na gradbiščih, v Ljubljani pa je območni odbor Sindikata delavcev gradbene dejavnosti Ljubljana in okolica organiziral na Mestnem trgu opozorilno stavko v obliki shoda. Gradbinci so nato v koloni odšli po ljubljanskih ulicah do skupščine RS, kjer so prebrali zahteve, nato pa se mirno razšli. Omeniti je treba še eno zanimivost: stavkalo je tudi 350 delavcev gradbene operative Pionir Krško na gradbišču v Rusiji in v celoti podprlo stavkovne zahteve. n«Ža biči Vp^' 8°zdarskidelavci v Slovenski Bis-“osavjuje 30 traktoristov, članov Sin- Pogovor z Jožefom Kočevarjem ZSSS proti novemu valu odpuščanja na Dolenjskem in v Beli krajini Kot nam je povedal Jožef Kočevar, sekretar v območni organizaciji ZSSS za Dolenjsko in Belo krajino, je ta organizacija že pozimi opozarjala na nove pojave ugotavljanja presežnih delavcev. Najbolj znani primeri so bili v Gradbenem podjetju Novo mesto, kije moralo v stečaj, Pionu iz Kanižarice in Labodovem obratu v Trebnjem. V semiški Iskri pa so takrat najavili 300 ali še več presežnih delavcev. Zaradi opozoril območne organizacije so se zganile tudi druge inštitucije na tem območju in prišlo je tudi do obiska predsednika vlade. Mogoče bo od tega obiska tudi kaj dobrega. In kakšne so razmere v Semiču sedaj? Kočevar pravi, da boljše, kot so napovedovali. Dela imajo celo preveč in so morali za določen čas zaposliti tudi deset novih delavcev. Kočevar tx;e-njuje ukrepanje novega nemškega lastnika za povsem običajno. Takoj po prevzemu lastništva je skušal počistiti prav vse, kar je mogel, tudi tisto, kar so prej stepali pod preprogo. Ker so odpisali vse nekurantne zaloge, je bil poslovni rezultat za lansko leto zelo slab, letos pa že poslujejo pozitivno. In kaj lahko pričakujejo režijski delavci, ki naj bi jih bilo veliko preveč? Doživeli bodo to, kar se je že zgodilo v večini drugih podjetij, tudi v Danfossu, bivšem IMV, bivšem Beltu. Iskra Semič tega še ni naredila in je še v marsičem socialistično podjetje. Tujec bo podjetje usposobil za tržno konkurenco in zaposlenim tudi jamčil varnost zaposlitve. Kakšno pa je sodelovanje zaposlenih, sindikata in sveta delavcev z novim lastnikom? Kočevar pravi, da še nihče ni dajal od sebe takšnih podatkov (analize, grafikoni ...) kot nova uprava. Sindikat se z upravo srečuje vsak teden. Ker ima uprava SKEI za verodostojnega partnerja, njegove predloge prouči in jih veliko sprejme. Sedanji šef uprave Andreas Stettin s svojo dobro ekipo je dovzeten za dobre predloge. Koliko režijcev pa bo odpuščenih, še nihče ne ve, pravi Kočevar. Sedaj poteka proces ustvarjanja medsebojnega zaupanja, ki je bilo zelo načeto. Zaupanje se bo povečalo, ko se bo uprava bolj integrirala v okolje in ga bolj spoznala. Prve mesece so se novi šefi vozili v Semič vsak dan z Otočca. Morali bodo razumeti, da je Semič s svojo Iskro posebnost, daje bila tovarna v marsičem več kot bivša krajevna skupnost. Sedaj, ko imajo v Semiču občino, ni veliko drugače. Ljudje pričakujejo, da bo Iskra imela posluh tudi za kulturo, šport in infrastrukturo. Kočevar je o tem že govoril s Stettinom, ki je za šport pokazal interes. V Iskri je zanimivo tudi to, da zaposleni še vedno čutijo, da so lastniki podjetja. Ne zavedajo se, da so se temu odpovedali, saj so delnice prodali. Če jim kdo tega ne bi dovolil, bi bili pripravljeni to doseči tudi na silo. Zato je nerazumljivo, da mislijo, da bo njihov jugo avtomobilček po generalnem popravilu spet kot njihov. In kakšne so v tem podjetju plače? So na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti. Letos so jih popravili tudi za dogovorjenih 3250 tolarjev vsem enako. Tako so ravnali tudi v vseh drugih 22 kovinarskih podjetjih na tem območju. * * * \ SLOVENIJA V EVROPSKI UNIJI Vse kar mora vedeti Slovenec - jutrišnji državljan EU Kaj vse najdemo na podatkovni bazi Celex? sLovenija Odgovor: Podatkovna bazaCelex thttp://europa.eu.int/celex/l je glavni in najpopolnejši vir zakonodaje Evropske unije na internetu. Vsebuje prvo in drugostopenjsko zakonodajo, dokumente na različnih stopnjah zakonodajalnega in proračunskega postopka, parlamentarna vprašanja, pogodbe med državami članicami EU s pripadajočimi protokoli, dodatki in deklaracijami ter sodna mnenja in odločitve. Dostopnih je 240.000 enot dokumentov v 11 evropskih jezikih. Baza Celex je tedensko dopolnjevana in dostopna proti plačilu. Letna naročnina za enega uporabnika stane 960 evrov. Vir: publikacija Informacijskega centra delegacije Evropske komisije v Sloveniji Je tudi v Revozu kaj novega? Novo je zlasti to, da dela popoldanska izmena uro dlje, torej do 23. ure. Te ure bodo deloma plačane kot nadure, deloma pa jih bodo poračunali po kolektivnem dopustu, ko bodo imeli manj dela. Ker imajo dela v Revozu veliko, je enako tudi v z njim povezanem TPV z več kot 200 delavci' So napovedi o presežnih delavcih, ki jih je bilo slišati tudi iz podjetij Beti in Komet, že otipljive? Kočevar pravi, da še ne. Problem je občutljiv zlasti za Metliko, kjer večina zaposlenih dela v tekstilni industriji. Govori se o tenk da bosta obe podjetji nekaj izdelkov začeli delat' na sosednjem Hrvaškem in v Srbiji. Ko bo d° tega prišlo, bodo tudi presežni delavci, vendar letos verjetno še ne. Ljudje pa se zavedajo, da bodo v primeru prenosa proizvodnje v druge države prvi odpuščeni delavci v proizvodnji-Kaj pa je v gradbeništvu po sindikalni problemski konferenci? Kočevar pravi, da tako, kot bi se čas z njo ustavil. Vse je zaspalo in ustvarjena klima ni bila izkoriščena. PRAVNA §VETOVALKA Lučka Bohm, svetovalka predsedstva ZSSS _ Ženske se bod0 leta 2008 upokojevale s 56 leti Vprašanje: Rodila sem se 9. juliJ^ 1954. Imam dva otroka, ki sta oba slove11 ska državljana. Zaposlena sem neprekinJ no od 21. januarja 1971 dalje. Kdaj se b<)|1 lahko starostno upokojila? Odgovor: »Polno« pokojninsko dobo 36 in 6 mesecev boste dopolnili 21. julija 2007. b’1 ‘ takrat boste stari šele 53 let, tega leta pa bo ženske s »polno« pokojninsko dobo veljala sp^L na upokojitvena starost 55 let in 8 mesecev-vsemi olajšavami na potrebno upokojitveno s rost vred se leta 2007 še ne boste mogli upok jiti. Leta 2008 pa bo za ženske že veljala SP na upokojitvena starost 56 let. Tega leta vam bo ^ na račun dveh otrok na to starost priznali že 1 meseca olajšave in na 17,6 meseca zavarova ^ dobe pred dopolnjenim 18. rojstnim dnevom, nadaljnjih 10,3 meseca. Skupno bo torej 0^ šav kar 21,55 meseca. To pomeni, da bo ^ osebno tega leta namesto 56 let veljala najm ^ tožna upokojitvena starost 54 let 2 mesec ^ 14 dni. Toliko pa boste stari 23. septem 1008. Takrat se boste smeli najprej upokoji Razpis seminarja PRIJAVNICA za seminar Naloge sindikata in sveta delavcev pri varnosti in zdravju pri delu Seminar bo v četrtek, 16. maja 2002, v Domu sindikatov, Dalmatinoma 4, Ljubljana, soba 16/1, od 9.00 do 15.15. ure. Seminar priporočamo: predsednikom sindikatov oz. sindikalnim zaupnikom pri delodajalcih, predsednikom in članom svetov delavcev. p°goj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, ki so ^uženi v ZSSS. NALOGE SINDIKATA IN SVETA DELAVCEV PRI VARNOSTI IN ZDRAVJU PRI DELU ki bo 16. maja 2002 v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4, soba 16/1 Ime in priimek:................ Datum rojstva:................. Izobrazba, stopnja izobrazbe: Zaposlitev: naziv in naslov družbe:........ PROGRAM: eyropski pravni red na področju varnosti in zdravja pri delu, obveznosti Slovenije za prevzem evropskega pravnega reda, oirektiva EU o vpeljavi ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu, Potek usklajevanja slovenskih predpisov z evropskim pravnim redom, Podstavitev temeljnih rešitev zakona o varnosti in zdravju pri delu (temeljna oačela zakona, obveznosti delodajalcev, obveznosti delavcev, podzakon-ski akti, organi nadzora in njihove naloge, kazenske določbe), Haloge sveta delavcev oz. delavskega zaupnika za varnost in zdravje pri delu, Pristojnosti sveta delavcev, način organiziranja in delovanja sveta delavcev na področju varnosti in zdravja pri delu, naloge sindikata na področju varnosti in zdravja pri delu (organiziranje sindikatov, naloge sindikatov, naloge sindikata, če pri delodajalcu ni izvoljenega sve-a delavcev oz. delavskega zaupnika). tokovni izvajalec: Gregor Miklič, izvršni sekretar v ZSSS to^ve na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindika-g Slovepjjg, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 9. maja. j-JHinar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Če bo prijav več, bomo preostale pri-Cen6 uvrstili na naslednji seminar. ie \?i?. seminarja znaša 9000 tolarjev za posameznega udeleženca (v ceno baVK|jučeno strokovno gradivo in osvežilni napitki ter DDV). Prijavnici je tre-Prožiti potrdilo o plačilu kotizacije. Ve '^Pcijo nakažite na transakcijski račun Zveze svobodnih sindikatov Slo-s,3e št. 02222-0015182688. Na virmanu pod namen nakazila pripišite »Seminar, 0iC na številko 33.« tel „ ore na vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi Rešeta, ' d1/43 41 238, številka faksa: 01/23 17 298. Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS - delovno mesto:............... Točen naziv in naslov plačnika: Davčna številka plačnika: Naziv sindikata dejavnosti, Član sveta delavcev: DA NE Predsednik sveta delavcev: DA NE Funkcije v sindikatu podjetja oz. zavoda: Predsednik sindikata podjetja: DA NE Sindikalni zaupnik: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Kraj, , datum: Opomba: Prosimo, da podatke izpolnite natančno in čitljivo, ker smo vam po zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. Hvala za razumevanje. Plakete in priznanja SDGD jnu P°dlagi 73. člena statuta SDGD Slovenije Pravilnika o podeljevanju plaket in priznanj SDGD Slovenije izvršni odbor SDGD Slovenije razpisuje podelitev plaket in priznanj SDGD Slovenije za leto 2002 kote 'etU Po SDGD Slovenije podelil tri pla-ke|C 'n Pct priznanj. Predloge za podelitev pla-inl ln Priznanj lahko podajo sindikati podjetij Ori>rU/^’ območni odbori SDGD Slovenije ter SDcn 'n t*e'ovna telesa republiškega odbora 10k ' .Slovenije. Pri posredovanju pisnih pred-9 v ln utemeljitev je treba upoštevati 6. in P|L'n Pravilnika o podeljevanju priznanj, ne n ete 'n priznanja se podeljujejo za poseb- - ai fSe/-ke predvsem na naslednjih področjih: no1Vnosti pri zagotavljanju in izboljšanju eko- - prj skega in socialnega položaja članstva; L,, .azvoju in krepitvi samostojnosti ter učin- - V,t0sti SDGD Slovenije; ^Popularizaciji in razvoju določene dejav-1 v SDGD Slovenije; - pri medsindikalnem sodelovanju v domovini in tujini; - za večletno aktivno delovanje v organih SDGD, pri uresničevanju interesov članov, uveljavljanju in razvoju sindikata; - za pomemben prispevek k zdravemu in humanemu delovnemu okolju; - učinkovito zaščito in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic članov. Predlog za plaketo ali pisno priznanje mora biti podan v pisni obliki in mora vsebovati: ime in priimek posameznika, njegove rojstne podatke in poklic, naslov sindikata podjetja ali družbe, katerega član je, in utemeljitev predloga. Tudi predlogi za podelitev plaket organizacijam morajo biti pisno utemeljeni. Pisne predloge pošljite na naslov: SDGD Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, do 10. maja 2002. Plakete in priznanja bomo podelili ob dnevu gradbincev, ki ga bomo predvidoma praznovali 31. maja in 1. junija v Zrečah. Miodrag Popovič, predsednik SDGD Jernej Jeršan, sekretar SDGD 51. ŠIG 25. maja v Škofji Loki Komisija za šport pri SDGD Slovenije in sindikat SGP Tehnik razpisujeta 51. letne športne igre gradbincev Slovenije, ki bodo 25. maja v dvorani Poden v Škofji Loki. Tekmovanja bodo v šahu (ekipno), namiznem tenisu (moške in ženske ekipe), kegljanju (moške borbene ekipe, ženske 4 x 50 lučajev), streljanju (moške in ženske ekipe), balinanju (moške ekipe), odbojki (moške in ženske ekipe), malem nogometu (moške ekipe), tenisu (moški in ženske posamično, po starostnih kategorijah) in košarki (moške in ženske ekipe). Tekmovanja bodo le za discipline, za katere bodo organizatorji prejeli najmanj štiri prijave. Udeleženci in najboljši bodo prejeli kolajne in pokale. Za stroške organizacije iger bodo udeleženci plačali Startnino. Prijave je treba poslati Sindikatu gradbenih delavcev Slovenije, I juh-Ijana, Dalmatinova 4, najkasneje do 25. aprila. Vodje prijavljenih ekip bodo prejeli podrobnejše informacije o organizaciji iger po pošti. Miodrag Popovič, predsednik SDGD, Jernej Jeršan, sekretar SDGD, Anton Prišel, predsednik komisije za šport 16 Eaenotnos št. 15 / 18. april 2002 NAGRADNA KRIŽANKA GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 15 (IS. 4. 2002): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, '/rc'j(,v in pošljite nalepljene na dopisniei na naslov: Zveza svobodnih sindika Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nag1"® e 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova in da'.1: ^ številke. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeU 29. aprila 2002. Pravilna rešitev gesel iz 13. številke Nove Delavske enotnosti: 1 ■ HERRY. 2. DENZEL WASHINGTON. 3. WILL SMITH, 4. NICOLE K!DMA Nagrado 5(XX) tolarjev prejme Brane Mrak, Titova 47, 4270 Jesenice.