J. E. Bogomil:
Deset vprašanj
4. Kaj najrajši jeste in pijete?
Vduhu vas kar slišim, kako naštevate raznovrstne jedi: dobre, boljše in še najboljše. In prav tako raznovrstne pijače. Vse »Angelčkove« predale bi lahko napolnili z vašimi naštevanji. Vam bi pa usta kar sama lezla narazen, in v očeh bi se vam bliskalo od samega hrepenenja po bogato obloženih mizah.
Kaj torej najrajši jeste?
Okus je različen. Kar ima Peter rad, za to Janezek ne mara. In Minka hvali to, kar graja Ivanka. Mnogim so všeč le sladka jedila, pa sanjajo o piškotih, o tortah, poticah in kakor je še takih dobrot. Poznamo pa spet take, ki jim sladka jedila niso nič po godu. In spet poznamo take, ki jim je meso nad vse ljuba jed. Pa bodo prišli spet drugi in rekli: »Kaj tol Močnate jedi so nekaj vredne. Štruklji in cmoki, žganci in kaša:  to odtehta vse druge jedi.«
S sadjem pa menda niste nikjer skregani? Pa vendar ima vsak sadež svoj čas. Kako mikaTne so v zgodnji spomladi češnje in jagode! V poletju pa zgodnje hruške in češplje in slive! Pozimi imajo pa glavno besedo jabolka in pozne hruške.
Kruh ima svojo veljavo skozi leto in dan. Kako pridno ga meljete! In kako poželjivo gleda vaše oko,
53
če vam doma pravijb: »Kruhek spi.« Glejte pa, da ga boste tudi čedno jedli! Ne da bi drobtine ležale okrog in okrog vas.
Spet druga jedila so taka, da jih. imamo radi le ob gotovein času. Hladna jedila so prinierna v poletni vročini, pozimi bi nas pa že naprej stresal mraz, če bi nam prinesli na mizo vso premrlo salato. Klobase so veselje zimskili dni, zlasti krvave in jetrne: v poletju bi se pa prehitro pokvarile — zato niso dobre.
Ob večjih praznikih. pa radi vidimo, da pridejo na mizo najbolj izbrana jedila. Prav! Naj se tudi pri žlici pozna, da so prazniki nekaj imenitnega. In bel kruh ob prazniklb., medtem ko natepamo med letoin črnega: tudi to po svoje povzdiguje praznike. Krofi za pustni večer in flancati na semanji dan in kolač o veliki noči kakor tudi pleče: vse to inora biti, in če bi tega ne bilo. kako bi se, vi na same svete praznike grdo držali!
Oli jej\ Mislimo, da smo se že nekaterim zamerili! Prosimo odpušcanja. Kdaj bo prišel na vrsto ta pre-ljubi kofetek? Saj vemo, da vas več kot polovica ne more živeti brez njega. Kofetek, pa malo (precej?) cukerčka, pa še malo smetanice povrhu in kos belega. krulia zraven:  oh, če rii to pol življenja?
Kofetek je pa že tudi malo pijača. So pa še dtuge pijače.
. Z vodo bi začeli, pa ne vemo, če i>o vsem prar? Toda kar zadovoljni bodimo, da jo imamo! Kozare9 hladne studenčuice je kakor blagoslov božji za žejno grlo. O, pa vam privoščimo tudi skodelicp sladkega mleka, če vam je bolj všeč: tudi kislega vain Bos blagoslovi, če ga hočete podrobiti. Pokalica, malinovec in razni sadni sokovi vam tudi ugajajo? Prav! Nič nimaino zoper to.
Kaj pa opojne pijače? Žganje, vino, pivo in druge take brozge? Morebiti že tudi koga izmed vas begajo? Kdo ve, če nima že kdo izmed vas v dnu srca skritega hrepenenja po tem, da bi bil vsaj enkrat ..pijan? O, to bi bilo grdo! Bog vas obvari! Najbolj bo prav, če ste  z   opojmini   pijačami   za   vse   življenje   skrega,ni.
Tudi, če vam jib. ponujajo ali vas celo silijo z njimi, jih odklonite vljudno: »To ni zame!« Videli boste> kako bo velike sram, da ste vi bolj painetni kot onu
Želimo vain, dabi dolgo časa zdravi jedli vse tiste jedi, ki so vam najbolj všeč, in da bi zdravi pih saino zdrave pijače. Zato vam pa na vso inoč pripo-ročamo ljubo zniernost v jedi in pijači. Ne preveo jesti in ne preveč piti! Tudi ne naprej in naprej samo za eno in isto jed prositi! Jedila naj se primerno vrste, pa bo najbolj prav. In pa vsako jed dobro prežvečite! Ne radi dobrote kar v kosih požirati! Naj pride tudi želodec do svo.jih pravic, da bo lahko prebavljal.
\sem milim naročnikom in naročnicam in prijate-ljicam in prijateljem. Angelčkovim; »Dober tek!«