JLisi 7 G.	V petik Rimoi ca	1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold , za polleta 3 gold in '/ ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Z a celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/, gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 eold oolletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.	r	&""*•> ru"cluu
Povabilo na naročim«
Za prihodnje kvatre se zopet k naročbi na Slovenijo povabijo in opomnijo dozdajni g. g. p. n. pri-jemniki, ki so jo le za tekoče kvatre naročili, in drugi častiti rodoljubi, ki k naročbi pristopiti hočejo. Cena ostane navadna.
Narodna jednakopravnost.
(Konec.)
Zastran glavnih šol hi se moralo tako ravnati, da hi se za Slovence v jednakej meri ustanovile v slov. okrajih slovenske glavne šole, kot za druge narode; u ponemčenih, alj od Slovencov obdanih, toraj na slovenskej zemlji ležečih mestih naj se napravijo po vsih klasih slovenski oddelki, v kterih je drugi deželni predmet. Ravno to mora tudi veljati od obertniških ali realnih in latinskih šol. Zastran perjoh, izkazov itd. naj bo vse tako, kakor je dokazano pri nižjih šolah. —
Kar zadene vseučelišče, bomo jugoslav-jani iz serca zadovoljni, ako se zgotovijo misli gosp. ministra grofa Leva Thun-a po več novinah oznanjene. Vseučelišče v Zagrebu, v središču jugoslavjanov, vseučelišče ilirsko je perva stopnja k zjedinjenju, k sreči in slavi vsih jugoslavjanov. •—
Šolske uradije (Schulbehorden) ino nad-zornije (Obcraufsichten) naj izdajajo svoje razglase na vse šole v vsih navadnih jezikih; na posamesne pa v tistim jeziku, v kterim se tam predmeti predavajo.
Slovenske stolice v Sloveniji toraj prestanejo (aufhoren).
Slovenski narod je zavolj slabih okolnost v omiki za drugimi narodi zaostal; vladarstvo je toraj dolžno, vse tiste pripomočke, ja še veče slovenskemu narodu odpreti in po-skerbeti, ki jih drugi narodi imajo; vsi narodi so ja jednakopravni, vsi se morajo udeležiti v jednakej meri deržavlanskih pravic in dobrot. —
Po teh pravilih, ktere smo prijeli za cir-kvo in šolo, naj se vede narodna jednakopravnost tudi v urade.
Mi deržimo za neobhodno potrebno, da se v Slovenii vsakimu javnemu uradniku naložiti ima kot „conditio sine qua non" znanost slovenskega in nemškega, ja v nekib pokrajinah še tudi laškega jezika. Če se bojo šole tako uravnale, kakor jednakopravnost tirja in mi pričakujemo, bi se nikolj dogoditi ne moglo, da bi človek, v Sloveniji rojen in živeč, ne bil zmožen vsih slovenskemu uradniku potrebnih jezikov. Dobro vemo , da nektere gospode , posebno gg. uradnike in učitelje do slovenščine strašno merzi, da se njej na vse moči operajo, pa ne vemo zakaj in kako bi se človek, naj si bo kdor hoče, podstopil jezik zametati in zaverati, katerga je svitli cesar mende tudi za jednakopravna izrekel, in zakaj bi se umen človek branil se učiti in znati tisti jezik, kteri je njemu ravno tako koristen in potreben, kot Slovencu! Marsi-kteri bi že sedaj Boga hvalil, ako bi gladko slovenski znal, in vender smo še le pri začetku , kaj še le bo ; ne motimo se! —
Pri srenjah in županijah (Bezirken) jedne jedine narodnosti morajo biti vsi pogovori, vse posvete (Berathungen) , vse matice, zapiski itd. v narodnim jeziku; v mešanih naj
bo jezik večine uradni jezik, — poslovanje (Verhandlungen) z stranami se pa ravna po njih jeziku.
Od viših uradih ali oblastih velja to, kar je blo rečeno od škofovega svetovavstva. Vse postave, vse naprave, vsi razglasi začelo deželo morajo izhajati v vsih po deželi uradnih jezikih , in vsi imajo izvirno veljavo ; kar pa izide le na pojedine urade, mora se izdati samo v jeziku, ki je pri njemu uradni. Da se morajo tudi napraviti od vlade uradne slovenske novine, to je vsakemu znano; kakor tudi to, da slovenski prestavljavci prestanejo. — V deželi jedne narodnosti je na deželnim zboru poslovni ali uradni jezik ravno te deželni jezik; v mešanih so vsi jednakopravni.— To in še mnogo več drugih naprav bo sledilo, ako se zagotovlena narodna jednakopravnost resnično in dokončno v živlenje upele. Da nismo nič krivičnega ali nevarnega terdili, vsaki umni in pravični lahko vidi in spozna. Mar-sikteremu se bo vse to prenapeto zdelo; pa slednič morajo v novej, na narodnej jednako-pravnosti zidanej Austriji vender enbart vsi narodi jednake pravice neogiblivo zadobiti; vse, kar smo v tim sostavku terdili in tirjali, se naslanja na pravično geslo: „Dajte Slovencem u slovenskih okrajih ravno tisto in v ravno tistej meri, kar Nemci in Lahi v svojih okrajih imajo!" Kaj in koliko od vsega tega bojo Slovenci pa dosegli, bo bližna prihodnost dokazala. Z zadovoljnim sercam se bomo radovali, če vse to dobimo, kar je sedaj nam dati mogoče, in če vidimo, da je visoka vlada odkritoserčno in resnično nastopila tisto pot, ki slednič pelje k popolnej jednakoprav-nosti vsih Austrijanskih narodov. — Celovec U. Septembra 1849.
/	Svečan.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska «lexcla.
* Vožnje na železni cesti iz Ljubljane se že redama gode. Na kolodvoru smo že vožnje cene in v Ljubljanskih nemških novicah vožnji red brali, slovenskiga od te reči še nismo nič zapazali.
Ker je ta cesta deržavna, pričakujemo od vladarstva, de se bo tudi v tem pravica Slovencov čislala. —
Kakor zvemo, misli ministerstvo slovensko stolico kriminalniga in deželniga prava zanaprej pri Graškim vseučilišu ustanoviti. — Novice pišejo: Presvitli Cesar so zagotovili narodnost vsim narodam, in gosp. minister Bach je v slavnim zlatiga denarja vrednim pismu na vse deželne poglavarje razločno rekel, de se imajo deržavni služabniki povsod in v vsim po ustavnih postavah in napravah ravnati. Mi smo gotovo prepričani, de gosp. minister hoče, de njegov ukaz ne ostane mer-tva čerka na popirji, ampak de se v djanji spelje in tako občno blagostanje vterdi.
Ve, slavne komisije! imate zdej imenitno nalogo, nove vradnike visokimu ministerstvu nasvetovati. Be boste brez enostranosti umne, pridne in poštene može nasvetovale, ki so že v cesarski službi bili, ali ki bojo vnovič v te službe stopili, — to smemo od Vaše poštenosti na vsako vižo pričakovati.
Ali dan današnji mora po vstavnih postavah vsaki vradnik na Slovenskim, ki bo imel z ljudstvani opraviti, še eno važno lastnost imeti, brez ktere po postavah ne more vradnik na Slovenskim biti — in ta lastnost je popolnama znanstvo slovenskiga jezika!
Slovensko ljudstvo že ve iz Cesarjevih besed, de se ima njegov jezik tudi v kance-lijo vpeljati, in bo izpolnjenje Cesarjeviga do-gotovila tudi terjalo, kakor mu gre. Nikdar tedej tega pri nasvetovanji novih vradnikov ne pozabite, de ne bote potem izvoljenih v nepotrebne težave pripravili. Terjajte zdej od vsaciga, ki za službo na Slovenskim prosi, de gotovo skaže in spriča, de zna popolnama slovenski jezik, to je, jezik tistiga naroda, s kterim bo imel z besedo in s pisanjem opraviti. Boljši je, de se zamerite zdej kakimu prošniku, kterimu se zamore kakšna druga služba dati, kakor de se pregrešite zoper vstavne pravice, ktere so Cesar ljudstvain dali, in kterih spoštovanje je gosp. minister Bach vsim deržavnim služabnikam tako gorko na serce položil.
Vemo sicer, de je dosihmal, žali Bog le malo uradnikov pri nas, ki gladko po slovensko pisati znajo, in nespametno bi bilo terjati, de bi po tacih žalostnih okoljšinah, ki so dosihmal domorodni jezik zatirale, že zdej vsi vradniki ročno slovensko pisali. Ali slovensko dobro govoriti mora saj vsaki znati, ki bo imel z Ijudstvam opraviti, — zraven tega pa terdno voljo imeti, se berž tudi pisanja navaditi. S pravo, dobro voljo ni nič nemogoče; prava terdna volja pa se bo povsod obudila, če se po volji ministrovi že vikši vradniki vstavnih naprav zvesto derže in ojstro na to gledajo, de se tudi nižji uradniki po ustavnih postavah ravnajo.
Po ti poti se bo vesela zadovoljnost povsod pokazala in zaupanje do vladarstva bo od dne do dne terdpiši postalo. Narodske pravice pa — verjemite nam — niso kakšna kaj bodi reč, in tudi mi Slovenci jih terjamo.
* Pridnost slovenskih rodoljubov je od dne do dne bolj očitna. Za omiko našiga ljudstva skerbni možje pišejo pridno nove bukve, in če bomo v ti meri, kakor smo začeli, vsako leto napredovali, bo število dobrih slovenskih knjig kmalo veliko. Danes z veseljem oznanimo dvoje, ki ste ravno zdej v Ljubljani na svitlo prišle. Oboje ste šolam namenjene, torej jih priporočimo posebno vsim tistim, kterim je po njih stanu dolžnost naložena, za vpeljanje novih dobrih knjig v šole skerbeti. Naj jih prebero — in po tem store, kar je prav in potreba.
Perva knjižica, pri gosp. B lažni k u prav
lično in posebno v podobah krasno natisnjena , se imenuje:
„Naravoslovje ali fizikaktero je po domače zložil in s podobami na 4 fabljah razjasnil dobro znani gosp. K. Robida, učenik naravoslovja v Celovcu. S posebnim vese ljem smo sprejeli to knjigo, kije tegaobsežka perva slovenska, od ktere bomo drugikrat kaj več govorili. Za šole je vsa pripravna
Druga knjižica, pri gospe R. Egerjevi tudi lepo natisnjena , je:
..Mali Blaže v pervi šoli, kako se hitro brati uči.11 Ta knjižica, od ktere je že bilo v „Novicah" govorjenje, je po naročilu visoko častitiga Lavantinskiga knezo-škofa zložil pri dni šolski učenik v Celji, gosp. K rajne. Te bukvice, skozi in skozi za perve male šole po vsim Slovenskim pripravne, naj bi se že prihodnje leto povsod v začetne šole vpeljale.
Šolski vodji in učeniki! oboje bukve ste vam po vrednosti priporočene. (Novice.)
-f Austrii je bilo popred vodilo: „l) i vide, et impera!" zdaj ji je: „Viribus uni-tis!" Vsako po svoje je dobro. Ako bi bila Austrija popred ljudstvo po naravno delila, namreč po narodih, ne pa tako nenaravno, le po zastaranih mejnikih in po predstvu dveh ali treh narodov: pred ko ne bi bila ložji vse vladala. Ako bo pa zdaj vse napak edinila, in zopet ne po naravno: razrušilo se pred ko ne hitreji ali pozneji vse vse bode. Nar bolj prav bo morebiti Austrija storila, ako po naravno oboje vodilo združi: „Divide, et im-pera viribus unitis."
Pravijo: „S1 o venski jezik za šolo in pisarnico še ni zadosti omikan; kje doseže visokost nemškiga?" Mislimo de se je nemški jezik v pisarnicah tudi nekako visoko zaletil, de ga skor nihče ne doseže Deri le kdo lastnoročne dopise svitliga Cesarja, ali tudi predloge njegovih ministrov, in s tem primeri ktero si bodi oznanilo nižjiga urada: in zdaj poglej, ktero bo neučeni člo vek pred razumel. Ali ne bo po tem sam pri sebi sodil: Pisarniški jezik naj se po visokih zgledih nekoliko poniža, in po tem ga bo vsaki narod ložji dosegel?
Pravijo, de na krajnskim je omikanih ljudi materni jezik nemški. Menimo pa mi, de naši omikani ljudje prav za prav nimajo nobeniga materniga jezika. Zakaj materni jezik je (isti, ki ga človek od matere z maternim mlekarn vred dobi; drugač bi se pač popred mogel reči očetovski jezik, gre vonder očetu predstvo po golim rodu. Od kod pa se otroci naših omikanih ljudi večidel govoriti uče, kakor od dojnic in pesternic, kterim jih nenaravne matere puste? Tedaj imajo k večimu dojniški ali pesterniški jezik. In ta je večidel slovenski, kar dojnice in pe-sternice so večidel Slovenke; morebiti če kake besede nemško krožiti znajo.
Iz Istrije perve dni Septembra. Draga Slovenija, ker večkrat žalostne novice, kako se sveta enakopravnost časti, iz mnogih krajev naše ljube domovine donašaš, ki serca pravih rodoljubov z grenko žalostjo napolnu-jejo; povej tudi nekoliko besedic iz eniga kraja, ki morebiti nar bolj novih vravnav potrebuje.
Istrijanski Slovan je bil žalibog! do zdaj od talijanskih sosedov zatiran, in od prejšne nesrečne vlade skor popolnoma zapušen; torej ni čudo, de ni višje stopnje izobraženosti dosegel. On marljivo obdeluje kamnito zemljo, in njegov trud je obilno plačan, ako mu ona toliko rodi, de si z nar potrebnišini presker-beti zamore. Za blagostanje, za šole, za njegovo omiko se nobeden ni zmenil, in sam si v takim stanju pomagati ni mogel. Le redko in sccr le v večih krajih se šole najdejo. Po deželi se tu in tam kak duhoven z šolo peča. Dokončano šolsko leto nam da priložnost nekoliko povedati, kar se je v oziru na slovenšino, v njih zgodilo.
V teržaškim gimnasiu je bil v letu 1848
kakor „Osservatore Triestino" pravi zraven laškiga slovstva laški jezik za materne jezik v vse učilnice vpeljan, učenje slovenšine je pa bilo vsakimu učencu le na voljo dano. De-siravno naš slovenski jezik postavne veljave tu ni imel, vonder moramo opombo ravno ime novaniga časopisa pohvalili: „Che ahneno qual lingua del territorio meri to Taltenzione di chi aspiri a essere un giorno idoneo impiegati iu qucsta patria." Terdno upamo, de bo nova šolska vravnava zraven laškiga tudi slovenskimi! jeziku spodobno spoznanje dala. V mornarski šoli se zraven nemškiga, laškiga in francoskiga čujte, ilirski jezik ni učil!! Čudno se pa zares mora nam zdeti in žalostno je de se v Paznu (Pizino) le ena ura slovenski-mu jeziku ni poklonila, ako ravno so učeniki večidel rojeni Krajnci ali saj Slovani! V ter-žaški školiji so se večidel mladi duhovni, posebno rojeni Krajnci, zares prav verlo obnašali; torej naj prejmejo očitno zahvalo od svoje domovine, ki so se za nje prid in blagor tru dili. Slava vam, verli rojaki! tako tudi za naprej, delajte, učite mladost v milim mater nim jeziku, budite v njej slovenski duh, kimu v teh krajih tolika nevarnost žuga, večna pravica Vam bo plačilo delila. — Osnova šol, vpelanje slovenskiga jezika v šole in urade v prevagljivo slovenskih krajih, uradniki, ki sc ne uklanjajo samo talijanšini; to je na primorskim perva in nar važniši potreba. Med uradniki domoljuba najti, je tukaj težje, kakor zeleno trato v sivih pečinah mertviga Krasa Upamo, de bo nova vravnava v tej zadevi naše želje spolnih.
Ker že ravno od uradnikov govorimo, pristavimo tukaj, kar smo sami culi: Nek urad nik koroško nemškega rodu, ki po lastnim spričevanju besedice slovenskega ne razumi, in je vonder sodnik že skoz več let v slovenskim okrožju, mi je svoje neskončno veselje popisoval, ker je koroška samostojna kronovina postala in je po njegovih mislih tako slovenskiga življa obvarvana, ki bi ji sicer iz krajnskiga protil; on željno hrepeni na koroško v službo priti. Ko mu povem, de je na koroškim čez 100000 slovenskih prebivavcev, de se torej od uradnikov znanost slovenskiga jezika tirjati mora, mi odgovori: „Zavolj enega para starih bab, ki še nemškega ne znate, von der ne boste od mene, sodnika tirjali znanost tegahudičeviga jezika!" Koroškislovenci, varujte se takih domorodcev!
Gotovo bo vas Krajnce veselilo, ako vam povemo, de so prebivavci novogradskiga okrožja, ki so večidel Slovenci, in le v jugozahodu Horvati, koj, ko so odceplenje od Krajn-cev zvedli, občno prošnjo na svitiega cesarja poslali za zjedinenje z Krajnci, ki se opera na zgodovino, narodnost in njih blagostanje
Letna se je letaš zavolj suše zlo slabo obnesla, posebno v spodnji Istriji na morskim bregu, kjer več mescev dežja ni bilo. In tako jo vbogi kmet zraven velikiga truda lakot ter-peti mogel. Z Bogam!	—t—
V Terstu se je kolera vnela, kakor se Lloydu 15. t. m. piše, je zbolelo v Terstu in okolici do zdaj 390 ljudi in vmerlo 153.
(M.) šestnajsti dan Septembra 1849 v Celi. „Omladilo se je dones staro Cele, oniladilo seje biago mesto, z cvetjam noviga veselja se olepšalo. — Kaj je tebi mesto imenitno, de se dones toljko veseliš? •— svojo belo glavo povzdiguješ ino po mladiško se glasiš? — Ali so iz tvojih grobov stari Rimci vstali, ki so nekdaj tvoji gospodarji bili? Rimci, še neverni, že globoko spijo, z njimi njili imcnilnost pokopana spi. Ali so stali tvoji imenitni knezi, ki so tebi dali slavno spet ime? — Tudi knezi spijo ponavadno spanje niinejočiga sveta. Njih razderti grad nam še visoko kaže, kamo vsa mogočnost sveta gre: v prah in pepel."
Slomšek v Mnemosynon str. 141. Teh besed slavniga pisatela se dones tol-ko ložej spomnim, ko se Vsokotajisti ravno
med nami znajdejo , ino se veselja udeležijo našiga. Scer ni popolnama, kakor bi imelo biti. Perčakvali smo svitliga cesarja, — pa žalibog, — niso mogli — kakor znano — priti, de bi želesnico do Ljubljane odperli. Sprejeli smo tedej Njih namestnika, nadvojvoda Albrechta, junaka Novarskiga, kteri seje kmalo ob 12y4 ,m z 200 gospodami mnogiga stanu pripeljal. Grozno „živio" ga je sprejelo, „ži-vio" ga spremilo, ktero je iz 1000 ust zado-nelo. Kolodvor je bil lepo okinčan, slavjanskih bander je med austrijanskimi brez števila veliko nad našim glavami se veselo zibalo, ljudi pa je bilo toljko, de seje vse terlo. Posebno veselje pa je bilo lo vse, za domorodce, Slovence, ker je dones imenitni dan prišel, kateri slovensko Celje z slovensko Ljubljano zveze. Dones Celje za roko Ljubljane prime, ino hoče njo za vselej zvezano biti. O de bi vseh rečeh la zveza velala. Morebiti pride v kratkim srečen čas željene večne zveze. —
V spomin 16. Septembra je nam zvečer gospod c. k. kresijski knjigotiskar Janez K. Jeretin, kteriga neutrudljivost za povzdigo slovenšine je slavna, veliko veliko veselico napravil. „Županovo Micko" so v našim gle-dišu igrali, ino scer gospodi ino gospodične tako dobro, de so 27krat mogli prenehati, ko so gledavci od veselja v roke pokali, ino svojo dopadajenje tako na znanje dali. Glediše je bilo čisto polno, tudi Nemci so šli v taisto, de bi slovensko igro vidili. Kolkoponemčanih Slovencov jc zdaj veselja dobilo zopet do materin-skiga jezika, kteriga so se poprej neumneži sramovali. Zatorej slava ino večna hvala vsim gospodami ino gospodičnami! Večni hvaležni spomin v sercu vsakiga od nas bo njih lepa plača, de je Celje pervokrat kar svet stoji (pero mi je iz roke od strahu padlo, ko sim te 3 besede zapisal) slovensko igro v svojim gledišu vidilo, — skoz njih pripomoč!
Pred začetku igre smo pa godovnico ce-sarjovo zapeli. Vsi pravijo, de nemška Volks-hymne še per nas ni nikolj tak močno in iz serca peta bila, kakor slovenska, ktero tukaj perložimo.
Godovnica Cesarjova.
Blagoslosi Bog! Cesarja In svobodno Austrijo! Ludstvo ino poglavarja Vladaj — z združeno močjo! Omedli na grom viharja Kot nad skalo serd morja; — Bog! očastvo blagoslovi Ino Franca Jožefa!
Naj verige hudobije Moč Cesarjeva zdrobi; la zvestobe sonce sije, Naj lubezni luč gori; Z vencam zmago si ovije Slavno čelo Avstrija! Bog! očastvo blagoslovi Ino Franca J o žefa !
Naj cveti svoboda sveta, Mir zedini vse ljudi! Serce našiga Očeta Za pravico naj gori! Naj nam sreča vence spleta In po rožcah nas pelja! Bog ! očastvo blagoslovi Ino Franca J o ž efa!
Hervaška in slavonska dežela.
Deržavna ustava je bila že veči del v vseh mesti li razglašena.
Opravniški odbor serbske vojvodine je 27. mesca Augusta banu Jelačiču pisal, in mu občno zaupanje Serbov va-nj razodel, zraven pa se jako pritožil čez komisarje, ktere je general Haynau postavil, in ki so večidel ali Madjari ali Madjaroni, in ne porajtajo ne na enakopravnost, ktero je sam cesar zagotovil, ne na posebne ukaze, ktere je opravniški odbor od ministerstva in bana prejel. Prosijo za popravo z to opombo, de bi sicer novi junti vstati zamogli.
V Temisvaru je vmerel od kolere general Rukavina podvojvoda (vice-capitaneus) Her-vaškiga Slav. in Dalmatinskiga kraljestva.
Austrijanska dežela.
17.	t. 111. so se na Dunaju pričele seje pod predsedništvam presvitliga cesarja, kije zopet popolnama zdrav, zastran politiške uravnave Ogerske dežele. Pri lem visokim zboru so zunej ministrov tudi slavni generali: Ha dečki, Jelačič, Hess, Haynau in ces. poob-lastenec bar. Geringer.
Dunajčani so podelili banu Jelačiču in baronu Haynau častno mesčanstvo. —
18.	t. m. ob 6% zajutra je prišel nad vojvoda Albrecbt iz Ljubljane zopet na Dunaj nazaj. •—
Dunajske uradne novine od 16. t. m. pri neso ukaz ministerstva znotrajnih zadev zastran odveze zemljiš in odškodvanja na Štajerskim.
Tiste novine od 18. t. m. podajo od cesarja poterjeni predlog ministra denarstva zastran prostovoljne deržavne posoditve, ki bo znesla eden in sedemdeset miljonov gold. v deržavnih dolžnih 4y2 percentnih zapisih.
Dunajske novine 19. t. m. ponatisnejo predlog ministra pravice zastran provizorniga ukaza, kako de se imajo spiski porotnikov ali prisežnih mož za tiskarske pravde sostavljati.
Za porotnika se pravilama sme vsak mož poklicati, kdor je
a)	saj 30 let star
b)	kdor brati in pisati zna,
c)	kdor je v občini, kjer se znajde, eno leto redoma s stanam
d)	in zraven ali direktnih davkov po 44. deržavne ustave, na deželi in v mestih do 10,000 prebivavcov saj 5 gold. in v ve-čih mestih saj 10 gold. plačuje ali sicer v kaki austrijanski občini aktivno volitno pravico ima.
Duhovni pastirji, ljudski učitelji in vsi pravi deržavni služabniki in vojaki se ne smejo v ta urad poklicati.
Za mesta, ki manj prebivavcov kot 50,000 štejejo, pride na vsakih 100 duš en porotnik.
v	v
Ceska dežela.
Češka žurnalistika se je od Marca kej zlo povzdignila. Kakor nam zadnji zvezik časopisa Muzeum pove, izhajajo 1848in 1849 na Češkim sledeče novine ino časopisi v češkim jeziku :
V Pragi 1. Časopis českeho museum, vrednik J. E. Wocel, od tega izhaja vsaki mesec en zvezik.
2.	Narodni Nowiny, izdatelj grof Alberl Deym , urednik Carl Hawljček; so pričele pervič 5. Aprila 1848 izhajati. Od 18. Majen-ka 1849 jim je tudi večerni list pridjan.
3.	Nowiny lipy slovanske, organ družtva enaciga imena, so izhajale od lanskiga Novembra, kot dnevni list, in so zavoljo nove tiskarne postave konc Aprila 1.1. sopet nehale.
4.	Pražke nowiny, vladni organ pod vred-ništvam Prausekovim, izhajajo zdaj vsaki dan.
5.	Pokrok, urednik Tomek, pervi list tega časopisa je 6. Junija in zadni i 2 ravno taistiga mesca na svitlo prišel.
6.	Praisky večerny list, založnik Me-dau, vrednik (poprej Knedelhans - Liblinskv) zdaj Chocholoušek.
7.	Občanske noviny, pod vredništvam Ar-noldovim , so zavoljo nove tiskarne postave v Aprilu 1849 nehale.
8.	Svatovaclavske poselstvi, vrednik Pichl, je izhajal od 1. Junija do zadniga Decembra 1848.
9.	Vlastenskg dennik, vrednik Kramerius, je pričel lan v Juliju izhajati, in ker ni mogel , kaucije od tiskarne postave tirjane, ob-rajtati, je letaš v Aprilu sopet prenehal.
10.	Obecni list, pod vodništvam Pichlno-vim, je zavoljo pomankanja prijemnikov ponehal.
11.	Sedlske novimj, urednik Kaj. Tyl, so izhajale od i. Aprila 1849 vsaki teden trikrat, konc Junija pa nehale.
12.	Wlastimil. vrednik Javorok, je pričel v letašnjim Marcu izhajati in sicer poprej vsaki dan, zdaj pa le trikrat v teden.
13.	IVesnicke novimj, nedeljni list, na svitlo dan od Šopfa, so tudi v letašnjim Marcu pričele izhajati.
14.	IVlastimil, od vstavniga družtva v Pragi na svitlo dan, pod vredništvam Fišer-jovim; od tega je samo enih 20. številk v lanskimu Juniju in Juliju na svitlo prišlo, po tem je pa zavoljo pomankanja naročnikov nehal
15.	Svornost, je izhajala od začetka v nemškim ino češkim jeziku na enkrat. Berš od začetka leta 1849 je bil pa ta časopis v dva posebna lista ločen; urednik českiga je bil Kopp. 60 in nekej več številk je na svitlo prišlo.
16.	Pozor, vrednik Šwanda, je izhajal od Augusta do Novembra 1848.
17.	Rychlikz Čech je po novim letu 1849 na svitlo prišel, pa kmalo sopet nehal.
18.	Pražsky posel, pred od Kaj. Tyla pozneje pa od Hofa vredvan, je do zadniga časa izhajal.
19.	Kwety, razveselivni list, vredvan oi Storha se je konc Junija lanskiga leta v te-denni list pod naslovam: Kvety a plody tudi pod vredništvam Storhovini premenul. Konc Augusta je ta časopis popolnama nehal, in namesto njega izhaja
20.	Ranni list, vredvan od Girglna in Swoboda. V Decembru je pa zavoljo pomankanja naročnikov sopet nehal.
21.	IVčela, vrednik Hawljček, potlej Sabina, in zadnič Štefan in Knedlhans, je konc leta 1848 nehala.
22.	Poutnik, lepoznanski mesečni list pod vredništvam Malitovim je samo do Junija 1848 izhajal.
23.	Časopis pro katoličke duchovenstvo , vrednik Jirsik, izhaja štirikrat v letu.
24.	Blahoioest, religiozni časopis s politiško doklado: Občan, vrednik Stulc.
25.	Českobratrsky hlasatel, religiozni časopis, na svitlo dan od protestantovskih pa-storov Ružičkata in Košuta izhaja od začetka t. 1.
26.	Časopis k prospechu času primere-nych oprav studii ggmnasialnich, vrednik Jungmann, izhaja vsaki mesec.
27.	Posel z Budce, pedagogični časopis, na svitlo dan od pražkiga učitelskiga družtva, pod vredništvam Franta Šumawskytovim, izhaja vsaki teden enkrat.
28.	Remeslnickc nowiny, na svitlo dane od pražkiga družtva rokododelcev vredvane (poprej od Humhala, pozneje od Koppa) in zdaj od Čemita; so pričele v Aprilu 1848 izhajati./
29.	Ponaučne listy za kmete in rokodelce na Češkim, na svitlo dani od domorod-nega ckonomičkega družtva, so konc lanskiga leta nehali.
30.	Učitelski posel, v nemškim in češkim jeziku, vredvan od Mozika. Od tega so samo 3 štev. na svitlo prišle.
31.	Cecilia, musikalični časopis, vredvan od Krejčita je pričel v Oktobru pretečeniga leta izhajati; je potem za malo časa prenehal, in bo v letašnjim Oktobru sopet na svitlo prišel.
32.	Breyle, humoristični karikaturni list, vredvan od Mozerja, je izhajal od Marca do Aprila 1849.
33.	Šotek, satirična doklada k Narodnim novinam od Havvljčeka je samo od Januarja do Marca 1849 izhajal.
— Na deželi so izhajali in izhajajo sledeči češki časopisi: 1. Konštitučni posel, v Pardubicu, vrednik Pinl, je samo nekej številk na svitlo prišlo.
2.	Polabsky sloivan, izhaja v Kraljevim gradu pod vredništvam Šrutekovim,
3.	Pračliensky tydennik, je pričel v Juniju lanskiga leta v Pizeku izhajati, je pa kmalo po nekih številkah nehal.
1. Zlatoveky katolik česky, vredvan od
Duriaka, je izhajal od Junija v Jungbunclavu.
5.	Posel ode M»e, je pričel izhajati v Pilznu pod vredništvam Stolzovim, potlej Be-zanovim; in zadnič Drakovim.
6.	Ožičena, je izhajala pod vredništvam Šramekovim v Neuhausu, pa kmalo po nekih številkih sopet nehala. — K tem jih še pride do 10 listev na Moravskim ino na Slovaškim.
Ogerska dežela.
Od vseh strani se zbirajo austrij. vojaki, ki imajo še edino vporno terdnjavo Komarn-sko obleči in postavnimi! vladarju podvreči.
Tudi ruske posadke iz severnih slovaških županij so se proti Komarno podale.
Namesti njih čistijo in varvajo Slovaške kraje njih dobrovoljci.
16. t. m. v nedeljo je prišlo na Dunaj k svitlimu cesarju več poslanstev iz raznih slovaških krajev, ktere prosijo, de bi se pri prihodnji uravnavi Ogerske dežele Slovaki kot posebna kronovina neposredno pod Dunajsko k. ministerstvo postavili, in rekli so, de pride še več tacih poslancov z enako prošnjo, ker je zdaj tam madjarska grozovlada nehala in ljudstvo svoje želje izreči sme. Poslanci so večidil priprosti ljudje.
Buski vojaki so že pot proti svoji domovini , Busii nastopili in neprenehama marši-rajo.
Dunajski časopisi so podali pismo Gor-geya na maršala Paskieviča, v kterim ruski-mu velikodušnimu carju sebe in Madjare priporoča; na to je Paskievič pri našimu cesarju za res prošnjo za Madjare vložil; to de pre-svitli cesarje odgovoril, de kakor rad bi se nagnenju svojiga serca vdal, mora vender na dolžnosti do drugih nemadjarskih narodov in do celiga cesarstva pomisliti.
Ptuje dežele.
Gaeta. Sv. Oče papež so se 4. dan t. m.
peljali v stolno cerkev tega mesta, in so tam zbrani množici apostolski blagoslov podelili. Potem so se v družbi Neapolitanskiga kralja in več kardinalov podali v barko, in se peljali skoz kanal Pročido ter per Granateli stopili na suho, in v gradu Neapolitanskiga kralja obstali, kjer je bilo več kardinalov za Njih sprejem perpravljenih. Ko so se Papež od Gaete ločili, so mnoge darila za prebivavce tega mesta v hvalin spomin zapustili.
Nadškof v Parizu so vse škofe svoje nadškofske okrajne v zbor povabili in vse verne svoje škofije v pastirskim listu k molitvi opominjali, de sv. Duh, ki kat. cerkev vseskozi vlada, vse k pravimu pridu vernih oberne.
(Zgod. Dan.) Ruska. Buski car je nasledni razglas oznanil, ki nain jasno dokaže, de so spuntane ogerske trume pred Busi orožje položile, ter se sredništvu cara izročile, de bi pri našem cesarju odpuščenja za-nje prosil.
Mi po božji milosti Nikolaj I., car in samovlad vsih Bosij, itd. damo s tim vsakteremu vediti in znati :
Rosija sveti svoj poklic dopolni. Tako smo rekli svojim ljubljenim in zvestim der-žavljanom oznanivži jim, de smo vojski našej io želji našega zveznika, austrijanskega cesarja, ukazali, ogerski punt ugasiti ter postavno oblast vladarja ponoviti. Z božjo milostjo se je to tudi tako dokončalo. Nista dva mesca pretekla, in naše hrabre trume so presilile s slavnim junaštvom iz Ga-licie v Pešto , iz Pešte v Arad; iz Bukovine in Moldave v Banat, povsoili zmagovaje. Na-josled so sovražne trume, od vsih strani pri-tisnjene, od severa in vzhoda od nas, od juga in zapada od austrijanske armade, pred rusko vojsko orožje položile, in našemu sredništvu ročile, de bi za-nje pri njihovem postavnem gospodarju milostivega odpuščenja spro-siti. Zvesto spolnivši svojo obljubo, smo zdaj našej vojski ukazali, de se domu poverne. Hvale vneti do daritelja vse blagodati kličemo iz najglobočjega serca: Gotovo, z nami je Bog, čujte in vedite narodi zemlje z nami je Bog! Dano v Varšavi itd.	Nikolaj.
I e li o 1 i i i i k i del,
lijubljani.
Kaj ti je, Ljubljana bela! Ker si tako zatemnela? Te je megle mrak prepadil? Te je dim iz maha ukadil ? Mar od para nisi bela? Mar celo si pogorela? Te je zamorila kuga, De te krije taka tuga? „Res de zlo sim zatemnela, „Nisim več Ljubljana bela; „Ni me megle mrak prepadil, „Ni me dim iz maha vkadil, „Ne še od para nisim bela, „Nisim tudi pogorela. „Kar so čez me govorili, „S tem so černo me storili; „Zdaj sim kakor mesto malo, „Ker se vzame vse mi kmalo. „To je zame huda kuga, „To mi je velika tuga," Pusti strah, Ljubljana bela! Nisi tako začernela , Nisi vsiga še zgubila, Vedno, kar popred si bila,
V	duhu si Slovencam sreda, Narod ves še nate gleda; Zguba ni vse to meniti, Kar ti teža je zgubiti.
Manj če vlado imaš mogočno, Tu za srečo opotočno Le protivnikov število Bo hitreji te pustilo. Bolj Ljubljana boš tu bela,. Bolj se boš slovenska štela. Tvoji izmodreni možovi, Kakor tvojih hčer sinovi Bodo svojo čast skazali, Sami vladati se znali, Brez de ptujic bi nemire
V	tebi delal in prepire.
Ce drugej je pravde iskati, Nič zato se ni ti bati; Bolj edino ljudstvo tvoje Zopet stare slave svoje Spomniti se bode znalo Bratovsko bo reč zravnalo Po modrosti nekdaj znani Pred domačimi župani; Vesti vedilo se bode, Kakor gre to za narode, Kteri smejo po vrednosti Zdaj se imenovati prosti. Ptujic tak ne bo razsajal, Ne ko pred naroda grajal. Ako pa sinovi tvoji Tu doma po želji svoji Vse učenosti ne dobijo,
V	tem naj se razveselijo: Ne bo daleč jim hoditi,
K južnim bratam le bo iti. Matere ene, Slave, sini Tak naj bodo bolj edini. Duh Slovencov de ne usahne, Naj se od Ilirov navdahne; Ložej bo mu kviško priti, Vonder pa, Ljubljana bela! Bodi zopet še vesela; Glej iz Caroviga mesta Seže iz šin do tebe cesta; Kmal ko blisk moč čudna para Ti prinese tvoj'ga Cara. Car je mil, in je pravičin, Bo v obljubi ostal resničin, Sam če sliši željo tvojo, Sam če vidi pravdo tvojo: Ti njegovo serce blago Dalo bo, kar ti je drago. Torej, o Ljubljana bela! Bodi zopet še vesela.
Hišnikar.
Nekilajna Gorntanija jc Vila slovenska.
(Dalje.)
L. Predeli (Granzbiiche).
Tudi imamo goro „Predel" ki meji Koroško od Goriškega; in na Goriškej strani dve vesi „Ober- und Unterprett" po slovensko: zverhnji-in spodnji predčl.
M.Lužnice, zibice, mczine (Moosbiiclie).
1.	Laussnitz, ki v Liser „teče", od„luža« VIorEst«
2.	Siblitz, ki pri Lipi v zgornej Dravnej olini v Dravo teče; od zibi pl. der Sumpf.
3.	Masinzerbach od mezine pl. sumpfige JIatze.
N. Cirknice
1.	„Zirknitz", ki se pri „ Molo izlije; „Zirknitz" je enako „Kirchheim", tudi v Kranju je jezera „Zirknitzer-See".
2.	„Kirchbach" v nemškej Žili, ki zraven cerkve teče; vsi drugi potoki v tistej okolici nosijo še slovenske imena; te se je pa že pre-cerstil.
O. Gradnice (Schlossbache).
1.	„Gradnitzbach" ki blizo Dolih (Dollach« Molo (Belo) teče; v Dolih je pa grad
(Schloss, BurgJ.
2.	„Gralenbach" ravno blizo tamej.
3.	„Gratzbach", ktere od slovenskega Gradeča pride, in v dolnim Dravbergu v Dravo pade.	. ^
4.	„ Gradischbach" v zgornej Dravnej
dolini.
K. Reče (Ansiedelungen an Bachen).
1.	„Retschach" v blatogradskej fari.
2.	„Rictschach" v kantonu ,,Greifenburg";
3.	„Retschitz" v kantonu „Gradenegg".
4.	„In den Reggen" blizo Glaneka.
5. Vse Portschach.
že zgoraj omenjene „Poreče"
1.
L. Straže (die Warten). „Strassa" v kantonu „Kraigg"; ste tudi
(Kirchenbache).
..Kirchheim"
Polane (Tlial- oderFeldebenen).
„Polling" blizo št. Andreža v Labud-
skej dolini.	• , ,.
2.	„PolIing" v kantonu „Mannsberg".
3.	„Rollen" pri Trebinji.
4.	,Boland" na Bistrici pri št. Paternijonu
5.	„Polling" v kantonu" Glanegg.
6.	„Pollantmatten", kterih je več.
7.	„Polling" na nemškej Žili.
8.	„WolIanig" na južnej strani Trebinj.
9.	„P611ing" v kantonu „Strassburg".
1.
dve „Straže" na spodnim Štajerskim, obe visoko ležeče.
2.	„Tschutta", visoko ležeč kraj v kantonu ,,Osterwitz"; od čuti „aufhorchen."
3.	„Vogelitzen" v Blatogradskej fari; po slovensko „Budanja" od „bdeli" „beden" wach; neki latinec jc mende to prestavil v latinsko „vigil" wach, in iz tega „vigilica", „Voge-litzen".
M. Roje. (Die Rojaclis).
1.	„Rojacli" v Labudskej dolini.
2.	„Rojah" v kantonu „Štall".
3.	„Rojach" v kantonu „Spital". Morebiti od „roj" Rienenschwarm ali pa
„rog" Horn: v Rogjah, v Rojah.
4.	In der „Rog" neki okraj na nemškim.
N. Modrinje (Rlauendorfe).
1.	„Moderndorf" na Nemškej Žili;
2.	„Moderndorf" pri Tanzenbergu; od staroslavjanske besede: „moder" blau.
In res se tam „moder" kamen najde.
O. Strane (Seitendorfe). Stranacli" v
G. Bre
g i (Ansiedelungen an It leitigen Griinden).
an Ilainen und ab-
od
1.
2.
kantonu „Stall".
„Stranach" v starodvorskim kantonu;
„Gre v breg" ali „po bregu" je po nemško : geberg auf; in „gre dol po klancu" je gethal ab. .—
1.	„llriege" v Lungavi na Solnogradskim.
2.	„Pobersach" v kantonu Greifenburg.
3.	„Pobersach" v kantonu Paternion.
4.	„Punbersach" v gospe -svetskom kan-
tonu ; po slov. se pravi
„v Pobražah, reetius" d
v Pobrežah, od „po brezu" nach dem Rain hin.
Morebiti da sem tudi slišijo:
a.	„Pressen" v storodvorskim kantonu;
b.	„Pressenberg" blizo Zavodenj (Gmiind).
c.	„Pressinggraben" v kantonu Hartneid-stein.
Te imena izvirajo gotovo iz slovenskih: „brezi" plur: die Ufer, Raine; „brezen" der Abgrund, alj pa „breza" die Birke.
H. Holmice (Ansiedelungen an conusartigen kleinen Hiigeln).
„Holm", „ holmic ", „ humic " je klančic mravljinjemu kupecu podoben.
1.	,,Kolmitz" v kantonu „Osterwitz" hitro za gradam.
2.	„Kolnitz" v Labudskej dolini
3.	„Kolbnitz" v Miilskej dolini.
4.	„Humčah" kterih je več.
5.	„Achomitz" pri Bistrici na Žili se pravi po slov. „zahomc", „zahonc".
6.	„IIollenburg" namesto „Holmburg" od holm.
7.	,,Schmalzbergl" pri Celovcu blizo tudi pride od „liolmc" po nemško zavito „Schmalz".
I. Berda (Eggen).
vender
so
staroslavjanska beseda, in staroslavjanskim
„Predel" je pomeni: „meja" Granze: v sv. pismu se večkrat znajde.
1.	„Grosspredl" ali „Pretelerbach" na ko-roško-stajerskej meji.
2.	„Kleinpredl" oder Pretalerbach, tudi blizo tamej.
3.	„Pretitzlluss" na meji proti Lungavi na Solnogradskim.
Veči del „berd" je že ponemčen; na slovenskim še nektere.
1.	„Egg" v slovenskej Žili, mala višava med dvema visokima gorama; po slovensko, „bcrdo" na „berdu".
2.	„Zaberda" na Zrelcam (Ebenlhal)
3. „Stranig" na nemškej Žili; od „strana" „stran" Seite.
P. Ladi ne (Tratten).
1.	„Ladein" v kantonu „Gradenegg";
2.	,,Lading" v Labudskej dolini; od „la-dina" Tratte.
Q. Ščede (ausgerodete Walder).
„Cediti" „ščediti" reinigen, den Wald ausroden.
1.	„Schedem" se imenuje mnogo okrajov.
2.	„Schedem", „ Ursuiaberg u v doljnim Štajerskim.
3.	„Schedendorf" v Starodvorskim kantonu.
4.
5.
6.
7.
8.
„Tschadam" v kantonu »Kraigg"; „Tschadam" v kantonu „Karlsberg"; „Tschedram" v kantonu „Holmburg"; „ Tschednani" na spodnjim Štajerskim. „Zedrass" v kantonu „Kraigg".
Posamesne vesi in okraji.
1.	„Ostrog" v starodvorskim kantonu; staroslavjanska beseda „ostrog" opomene neki dobro vterjen, z ograjami obdan kraj; odtod tudi terdnjava „Osterwitz" „Ostrovica".
2.	„Senilach" v ravno tim kantonu; od „zemlja" Erde, Gleba.
3.	„Tescheldorf" v ravno tim kantonu; od "dežela" Land, Landdorf, perva ves, ktero popotnik pridši iz vozke Kerške doline zagleda.
4.	„Krassnitz" v kantonu „Strassburg"; vesel iu lep kraj proti soncu, od „krasen" ..krasni", sclion, geziert.
5.	„ Tschroschen" v kantonu „Albeck";
od „črešnja" „Kirsche".
od
6.	„Glabitsch" neki verh blizo sv. Heme; „glava", „glavič", Kopf, Kogel.
7.	„Gruschitz" ali od „gruška" Birn ali pa, kar se tudi tomu rodovitnomu kraju pri-
leze , od „kruh" šič" nahrhafter Ort.
Brod, „krušiti" nahren,
kru-
Erde.
8. „01sa" pri Brežah, od „olša" die
,,berdah".
po nemško „Hintereggen".
3.	„Eggen" na Goriškim, v
4.	„V nekomu staromu pismo se spomene svitlo brudo" to je po nemško: ,,Lichtenegg".
5.	„Eggen" v kantonu „Kraigg" na nemškim.
6. Morebiti tudi nijonskim kantonu.
:,Alberden" v št. Pater-
9.	„01schnitz" v kantonu „Strassburg"; od „olša."
10.	„Schmaritzen" v ravno tim kantonu, od „smreka" Fichte, „smrečen" von Fichten.
11.	„Friesach" od „breza" v „brezah" Birkenstadt.
12.	„Sclinessnitz" v kantonu „Strassburg", od „snečnica", „snežnica" Schneefleck.
13.	„Schratzbach" v kantonu „Diirren-stein, od „sraka" Elster, „sračji" von Elstern-Elsterbacli:
14.	„Kreipning" v kantonu Diirrenstein, od „hrib" Anhohe, Leiten; ,,hribnik"; tudi „Krewald" po „herb", Riicken.
slov. „hrebale" od „hreb" ali
(Dalje sledi.)