ra m '"izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob i 3. popoldan. posamezna številka stane 10 vinarjev. ♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Neodvisen delavski list za mesto in okolico. Po pošti stane mesečno 3 vK 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-lica št. 5. Telefon 8] VI. Letnik 1. Maribor; dne 5. decembra 1918. Štev. 11, Jugoslovanski, država pred oborom mirovne konference. Pred kakimi štirinajstimi dnevi so listi pri-1 nesli brzojavko, da je antanta priznala južnoslovansko državo kot politično enotno telo. Ta vest je bila nato preklicana in odtedaj ni prave jasnosti, skoro gotovo je, da* oficijelno antanta ■ še ni,, mogla priznati naše bodoče države. Vprašamo se torej, kako bomo zastopani na mirovni konferenci To je gotovo, da ne bomo nastopali Hrvatje., Slovenci in Srbi vsak po-'f sebej, to že vsled tega ni prav dobro izvedljivo, ker bi Srbi nastopali kot zavezniki /antante, do-čim bi mi, dokler nismo priznani kot nova državna tvorba, morali 'nastopati kot bivši sovražniki antante, ker smo tvorili en- del bivše, sedaj razbite in premagane Avstrije. Torej bi bili celo še nekako v nasprotju s Srbi. Da bi se temu izognili, smo skušali že sedaj ustanoviti enotno reprezentanco našega troimenega naroda. Hr-; vatov, Srbov in Slovencev. In ta reprezentanca je začasno Narodno viječe v Zagrebu, ki je zdaj stopilo v stik s srbsko vlado, da skupno ustvarimo enotno jugoslovanski-državotvorni zbor, t. j konstituanto. Ta konstituanta- bo določila državno obliko, \ Ker pa je enotnost, nedeljivost- jugoslovanskih pokrajin t. j. Srbije, Ercegbosne, Hrvatske in Slovenije prva in najvišja politična zahteva in potreba vseh strank, zato se bo moralo sprejeti, če treba, tudi demokratsko kraljestvo p.od žezlom :.T Karadžordževičev. Rekli smo že večkrat, da je demokratsko kraljestvo mnogokrat ^ lahko • več vredno, kakor slabotna in needina republika. V tem smislu so se n. pr. pri nas v Sloveniji koncem vseh koncev izrekle vse stranke, tudi jugoslovanska socialna demokratska, čepray bi po svojih principih ne mo,gle Pa življenska in narodnopolitična, zlasti narodnogospodarska potreba je dosti) rat močnejša ko vsi principi na papirju. Kompromis je navadno vladar sveta 1 Pa ne glede na našo bodočo državno obliko bomo Jugoslovani na mirovni konferenci St bi _ nam bodo torej morali pomagal i in nam bodo - kazali pot, po kateri pridemo do svoje lepe in velike južnoslovanske domovine. Političen pregled. Proklamacija ujedinjenja s Srbijo. Kakor smo že včeraj kratko poročali, je sprejel v posebni avdijenci regent Aleksander delegacijo Narodnega Viječa SHS. v katere imenu je prebral dr. Pavelič adreso, s katero se definitivno in za vedno proglaša popolno uje.din-jenje s kraljevinama Srbijo in Črnogoro v državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v t din-stveno kraljevino Srbov, Hrvaiov in Slovencev pod dinastijo, Karadžordževičev. Na to adreso je regent Aleksander odgovoril takole: Gospodje odposlanci! Vaš prihod v imenu Narodnega Veča S. H. S., predsiavitelja našega naroda,-in vaše sporočilo o-njegovi zgodovinsko važni odločitvi dne 24. novembra, s katero se proglaša državne ujedinjenje vsega našega naroda m vse naše mučeniške in slavne domovine, me napolnjuje z globoko radostjo. Ko sprejemam to vaše obvestilo, sem uverjen, da izpolnjujem s tem činom ;svojo vladarsko dolžnost, zakaj ž njim samo končno udejstvujem ono. kar so jeli priprav jati najboljši sinovi naše krvi vseh treh Ver in vseh treh imen — na oheh straneh Donave, Save in Drine že v čas^ vladanja bla-gopokojuega mojega deda, kneza Aleksandra 1. in kneza Mihajla, ono. kar odgovarja željam in stremljenjem celokupnega našega naroda. V imenu njegovega Velečanstva »• kralja Petra proglašam torej ujedinjenje kraljevine Srbije z deželami neodvisne države SHS v edinstveno kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. • Ta veliki zgodovinski čin bodi najvišja nagrada iskrenim stremljenjem in naporom vas in vaših častitih. drugov v Narodnem Veču ter drugih sotrudnikov, ki so s smelim prevratom stresli in vrgli raz sebe tuji jarem; ta akt bodi tudi nagrada visoko razviti zavesti in "velikim žrtvam, ki so jih položili.na žrtvenik domovine vsi oni deli našega naroda, ki jih zastopa Narodno Veče. Prav tako bo današnji veliki čin naj-krasnejši venec na grobovih naših častnikov in vojakov, padlih za svobodo in ujedinjenje, bo najdivnejša kita na prsih srečnih onih tovarišev, ki so s pomočjo naših velikih in plemenitili zaveznikov z mano doživeli zmago nad soviažnjkom. . Slavo izvojevanih zmag delijo z. mojimi starimi bojevniki dični boriftlji jugoslovanskih oddelkov v moji armadi; Pohiteli, so k-vam in vi* ste jih sprejeli tako, kakor sprejema samo brat brala Hvala vam za sprejem, hvala vam na navdušenju, s katerim izražate svoje zaupanje mojemu narodu, mojemu očetu njegovemu veličanstvu kralju Petru 1. in meni. Zagotavljam vas in Narodno Veče, čegar pooblaščenci ste, da je ves narod slovenski, hivatski in srbski, katerega voljo iti misel pred-da je Italija tnalo dosegla, a da je strašno Čas je, skrajni čas, da se začnete vi vsi zanimati stavljate, lahko'uverjen, da se bomo jaz in moja požrešna.1, Posebno Wilson ji bo, ako Bog da, v tem, da so poučite v pravem jugoslov. mišljen vl^a, z vsemi onimi, ki predstavljajo Srbijo in ; , * , ; -ji -u m - • • . , . . , , . srbski narod, dali voditi samo po globoki, nese enkrat moral prebrat, določbe o samoodločbi ja m čustvovanju! Mr,me se z nami, delavci, izk.,|jenl 1]u)Ve:ni bratsUega sn/ na*ram. vsem narodov ter ji pokazati, da ni-rabil samih fraz stopite v naše vrste, vrste borilgev za veliko svetinjam, ki-so dr-.ge dušam onih kot katerih radi lepšega. j Srbijo, za veliko, močno in zdravo državo, da | pooblaščenci ste prišli semkaj. Slovenski delavci! (Dopis iz delavskih krogov.) Že od pamtiveka sovražijo ^Nemoi naše brate Srbel Ubijali so jim to sovraštvo v glave njih politični vodje, njih učiteljstvo in uradniki. Slišalo se je .le o srbskih grozodejstvih, o nj h barbarstvu — vse slabo so govorili o njih — le dobrega nič. Pri njih je bilo Srbstvo -največji gnjus. Toliko sovraštva so bili zmožni vsi ti ljudje,-ki so ob izbruhu, svetovne vojne proslavljali Nemštvo-Viljema, ti ljudje, ki so izobešah nemške 'zastave, kadaf je zmagoval krvolok Hindenburg. Prodrlo je njih sovraštvo do Srbov med vse ljudstvo, __žalibog deloma tudi med naše. Obmolknili so sicer začasno, toda sedaj zopet začenjajo na skrivnem in tudi -javno razlivati gnoj sovraštva in obrekovanja po naših bratskih rešiteljih. Niti sam srbski i maš kralj Peter — naš kralj Matjaž. — ni varen pred nemško nesramnostjo! Bratje delavci 1 Ali veste kaj je Srb 1 Ali veste kaj je kratj Peter? Nel Ne vrste tega vi, ki se ga bojite, ki se branite narodnega kralja od Mure do Vardarja — ne poznate našega bratskega kralja, ker je i v Vas obtičalo nekaj hudičevega semena, katerega so zasejali naši najkrutejši, najbolj hinavski sovragi ,— Švabi! jaz sam sem delavec, čevjar — a ljubim kralja v Belgradu! Bil sem že tam, čeprav ne dolgo, a živel sem prostost — svobodo — radosti In to si želim nazaj, tudi v .mojo ožjo domovino —-■na Štajersko! Ne očitajte mi narodne prenapetosti; solznih očij sem stopal na srbska tla, v duhu objemal vso to sveto —; junaško deželo. Ničesar nisem doživel, da bi moral pritrditi nemškim klevetam —> .nasprotno! Šetal sem kot prost delavec me 1 častniki in damami — mimo kralja iu drugih dostojanstvenikov prosto in ponosno. In divil sem se temu ljudstvu, tem izobraženim, svobodnim Srbom. Iu Vi, delavci! Člani vSte internacijonale, vkovati ste se dali v LO najhujšo ponemčevafnico, od antante največ dosegli, ako -bo stala na upali ste na zboljšanje Vaših socijalnih razmer, naši strani kraljevina Srbija, ki nas bo zla ti A kaj ste dosegli? Stojite, v večini pred, narodom ščitila pred imperializmom Italije. Vse simpatije sveta pa so danes na strani junaške Srbijo in njihovega, kralja, medtem ko sicer, vidi antanta. kot nezavedni, zaostali člani velike, osvobojene Srbije! Stojite tukaj in ne razumete tok jrasa, ne razumete riaše politike — našega ujedinjenja! ne bodete popolnoma osamljeni in zapuščeni ostali potem, ko se bomo drugi radovali. Andrej Hamov. Maribor/ dne 5. decembra 1918. Mariborski delavec. Štev. 11. V smislu želj in načrtov, ki ste jih izvolili v Ljubljano neka vdova s petimi majhnimi predložiti in katere jaz in vlada v celem obsegu otroci iz St. Poltna, odkoder so jo N.mci osvojujemo, bo naša vlac^i takoj storila vse po- kratkomalo's silo pognali. Sirota je šla, da bi trebne korake, da se čim najpreje ustvari vse ono,- preživela svoje čfvičke, vprašat za delo, mesto kar ste predlagali, tako glede prehodno dobo, tega je dobila prisilno potno listino, s katero dokler se ne sestane in ne konča svojega dela je morala v domovino. Tako se je zgodilo velika ustavotvorna skupščina, kakor tudi glede, tildili drugimi Slovenci, med katerimi so bili na volitve ih sestavo te korparicije. j tudi goriški begunci. Nabrali so jih skoraj cel Veren zglednim naročilom svojega očeta bom vlaknin pognali nazaj. Ne stanovanja, ne ži-jaz, kralj svobodnih državljanov, svobodne veža, ne dela jim nočejo več dati. Ker ste Ju-države SHS, ostal vsikdar, veren ustavnim, goslovani, hajd domov, tako pravijo oblasti parlamentarnim in širokodemokratskim nače- in domačini. Pričakovati je še več takih slu-lom. temelječim na splošni in enaki volilni čajev, rem ljudem' bo vsekako treba pre-pravici. skrbeti dela, katerega je več ko preveč, in jela. Radi tega bom iskal vaše sodelovanje'pri ■* ^emc' zopet v -voje kraje va- sestavi vlade, ki bo predstavljal,, vso »jedin- b>h f soboto bodo pac vedeli, kaj jim je jeno domov no. Ta vlada bo v stolni zvezi z stonti, saj dela bo v Jugoslaviji dovolj. Vpra- vami in po vas z namdnhti predstavništvom, šanJe AkaJ fPr'n?s z Nem« z njim bo delala, njemu bo odgovorna. V 12 Nemske Avstrije, katerih je po naših krajih - - prav m togo, a se ni mkomur .se skrivil las. divji narod! Nemci so divja'ki, da jim ni para, a Srbi so pokazali, da so olikan in zelo kultiviran narod. y Tako skrbijo za ubogega delavca. Pri zavzetju Radgone so našle naše č6te sledeče zaloge živil: Mestna pbčina je imela sama v zalogi 6500—7000 kg sladkorja, ubogo prebivalstvo pa po 2—3 mesece ni dobilo sladkorja. Občina je imela tudi veliko zalogo ' drugega ži- • Pri zidih Rosenberg-Noumann vse polno veza. zvezi ž nj tn irt s celim narodom b> pripada 'tej vladi prva in glasna naloga, da poskrbi, j da se’ bodo meje naše države krile z etnografskimi granicami našega naroda. . Skupno z vami še smem upravičeno nadejati in se tudi nadejam, da bodo naši veliki prijatelji in zavezniki pravično ocenjevali naše stališče, ker leio odgovarja načelom, ki so jih sami proglasili in za katerih zmago so pfe-lili veliko svoje dragocene krvi. \ Prepričan sem, da se osvoboditev sveta ne bo oskrunila s tem, da bi se izr6čilo pod tujo oblast toliko naših poštenih in prosvetljenih bratov. Prav tako upam, da bo to naše -tališče upoštevala v svojih odločbah tudi sama vlada kraljevine Italije, saj se ima ona za svojo osvoboditev zahvaljevati istim’principom, istim načelom, ki so jih tako sijajno tolmačili • s peresom in delom njeni veliki sipovi preteklega stoletja. Lahko trdim, da bo italijanski narod imei dejansko več koristi in si zagotovil večj > v irnost, ako bo spošioval ta načela in tradicije, in si s ten zasigural prijateljstvo in . dobro naše sosedstvo, kakor pa a!ko uresniči določbe londonsl e pogodbe, ki je bila podpisana brez nas in ki ni bila nikdar priznana od nas, podpisana v razmerah, ko se še ni računalo s propastjo Avstro-Ogrske, da so torej od takrat postali brezpredmetni mnogi nekdanji oziri. Nadejam se, da bo postal naš narod v tem in ostalem delovanju složen in močan do konca, da bo stopal v novo življenje z vedrim in ponosnim čelom, vreden priborjene veličine in sreče, ki ga Čaka. Prosim vas, gospodje poslanci, da sporočite mojo vladarsko besedo in p zdrav mojim milim bratom širom naše svobodne in ujedin-jene Jugoslavije. Živel ves narod srbski, hrvatski in slovenski I Br>di nam vsikdar srečna in slavna kraljevina Slovencev, Hrvatov in Srbov! Prekmurski Slovenci. Zadnji žalostni žita, moke, graha, fižola, kaš.e in ajde (vse rekvirirano blago). On trdi, da je iz Ogrskega. Mož se je pa zagovoril. O tem dobijo naše oblasti natančneje podatke.' Nemci sami nas hvalijo, ko smo blago zaplenili. Na kolodvoru smo zaplenili 2 vagona zaklanih' prašičev., katere so mislili odpeljati v -Deotschosterrcich. Pri nas pa je vsega živeža primanjkovalo. Dalavci vidite, tako so skrbeli ti nemškonacijonalni vojni dobičkaiji za vas. Vi ste stradali, med tem ko Slovenščina uradni jezik na vseli jso imeli oni polne zaloge* živfeža. Irr od talcih uradih Te difl je na sodniji pogorel s tožbo pljudi se še daste sedaj faVbati! nemški odvetnik, ker ni razumel slovenski. , Nič I —------------—:——— —----------------------———i.— Lokal za čevljarsko delavnico išče Franc Golob, Grajska ulica št. 20. Odvetnik Or: Karl Koderman naznanja, da zopet uraduje v svoji pisarni v Mariboru, Tegetthoffova cesta 30. mu ni pomagalo, da je ugovarjal, da slovenski ne razume. Uradni jezik je slovenski! * Lažejo naprej. Marburgerca prinaša vsak dan poročil i o grozodejstvih, ki jih učinijo naši vojaki Iz te pisave se vidi namen hujskanje proti našemu v 'jaštvn. — Tudi za štrajkarje izmislijo v ak dan ijove hudobije Jugoslovanov Včeraj smo zopet slišali, da sd Srbi dva • delavca zaklali. ' Prej ne bo mitu, dokler ne pridejo gotovi' hujskači v lukno ali pa dobe potni list na Nemško • Mariborski meščani se učijo slovenski. Zasebna šola Legat-Kovač ne more več sprejemati, toliko ima učencev v slovenski uri. V Mariboru se uči staro in mlado slovenski, kajti mŽščani dobro'vedo, da je mesto jugoslovansko in bb ostalo. Samo nerazsodni delavci se še dajo hujskati! Marburgerca, ki prinaša vsak da« poročila proti Karlu Habsburškemu, niti z eno besedo rje napade nemškega cesarja Viljema, čeravno je ta človek v prvi Vvrsti kriv vojske. Stara ljuftezcti ne ohladi! ' Še več lažij! Nemci, in nemškutarski so-cijalisti šii iio vesi, d;i bodo železničarji .izgubili V Jugoslavifi penzijski .'fond, Grda laži — Potem lažejo, da ni postavljen inšpektor Vrečko in . , ... 1/. , , • , , 1 , ,. , ■ priporoča božične in novoleme razglednice, papir drujri slovenski uradnik, o I generalne direkcije,1, (, ts;irniške ter Solske potrebščine, južne železnice, ampak (la je jugoslovanska vlaxia • * : _____________ Delavci'''.‘ab ^e>es^Skf reJiri./Sh^dalaj ^ar FranjO BlJ^Š, MlIlOM CBSlfl 39 takeg-i verjamete. Saj vidite, ua vam prihajajo t prevzame vsa popravila. vedijp z novimi lažmi, komaj. Se ene otresete. — — V ■ — -------------------------———— Našo vlado, pa poživljamo, da te hujskače m MoCffll fOMiI lažnivce prime pošteno za ušesa! Absolvirani Honzervatorist Kapelnik J. O. Pešta podučuje na goslih in glasovirju VVieland- ulica št, 1+ —^ Prijave od 2. do 4. popoldne. Špecerijska trgovina Vilko Berdajs, grajski trg v gradu priporoča dobro kislo zelje iu repo, semena in drugo mešano blago. Jože Ulaga, Tegetthoffova ulica, priporoča blago na obleke za moške in ženske, druk in drugo manufakturno blago ter kravate, kolirje in srajce. ’ Trgovina s papirjem Ivanka U/eixl, gospodska ulica 33 o,... •>,, I (Goisserer) ■ se> zamenjajo za živež (moko, slanino). Nemške grozovttostt v Srbiji. Človeku Cvetlična uhca 27, vrata št. 7. lse ježijo kar lasje, ko čita, kaj so vse za~gre-I " ................ _ 7__ __1__________ ' šili nemški zltuinci v naši nesrečni Srbiji. Kar Zaloga vsakovrstnih oblek za moškfein fante v f dogodki v Medmurju so obrnili občno pozor-, mo^li, $o .ns svojem umiku pobrdli, a cescir ^^jjki izbiri po zmerni *ccni. ločno izdelovRnjc nost celega civiliziranega sveta na jugozapadno niso mogii pog asiti s'boj, so uničili. Te zve- ). pD inerj Ogrsko. Zn mo je, pod kako težkim jaimom so ri"e v človeški podobi se ni^o ustraši,e niti ječali naši inedriurski bratje, a‘ker jih vsa pred bolnišnicami. Tudi iz bolnišnice so, od- Ignac mažarska nasilstva niso m-.gla uničiti, so pri- nesli vse, kar.se je dalo odnesti, a drugo so, — : 'C1 . ~ . ,, .7 - uničili. V irbskih bolnišnicah danes ni niti ene j Slovenske gostilne v Mariboru: cesta $t. 34; hrumeli sedaj Mažari nadnje z ognjem** in mečem, da iztrebijo vse, kar ni mažarstfo. Proti temu nečloveškemu in barbarskemu postopanju mažarskega naroda je naša vlada v Zagrebu najodl ičnejše protestirala pri mažars-ki vladi. Mariborski novice. Nemška nestrpnost. V pokraiinah Nemške Avstrije so po raznih industrijskih krajih naseljeni tudi naši ijud> ■, š katerimi' Nemci naravnost nečloveško delijo. Tako je dospela Narodni dom in Goleč na Tegetthoffovi cesti, ter Rapoc na Tržaški c^.ti. Štampilje postelje, ne odeje, ne rjuh., Nemci so pogra bili in odnesli vse, z eno beseda vse.! In po- Meden tem imajo ti judje še pogum, da se pritožujejo radi prehudih pog ijev premirja. Ti po------------------- goji in tudi mirovni, pogoji spl ih. ne bi mogli, biti nikdar tako hudi, da bi Nemci vsaj de-!' loma*trpeli za zločin?, ki So jih zagrešili v" vsakovrstne po izredno nizkih cenah. Vilko Weix!,. trgovin* Smiji, Belgiji, Franciji, Poljski, .Rusiji itd. s-papirjem, Maribor, glavni trg 22. Poglejte kako lepo so obnašajo Si bi pri nas, i..... ' ~ \ • čer ivn pridejo kot zmagovalci v naše kr< je. Ali SlOVGDSHG C9StllKG o k jitIu .