Kdaj je živina gojzdom naj bolj  škodljiva,
in kteremu lesovju?
Škodo dela živina v gojzdih fšumah) , ker objeda in odjeda mladje ali da mlade klice potepta, po sterminah pa tudi perst ruši.
Koza objeda in odjeda naj raje mladje, berstje in listje, zato je mlademu zarodu tako škodljiva; za njo pa so konji naj bolj škodljivi, ker ogrizujejo tudi že večje drevesica. V nizkih gojzdih so ovce bolj škodljive kot goveja živina, zato naj se, če je le potreba velika, ovce še le potem pu-šajo v gojzd, kadar je lesovje že njih gobcu odrastlo. P resic i res tudi niso brez škode, ker rijejo po zemlji in spod-rivajo marsiktero mladje pa tudi drevesno seme zobljejo; pa vendar brez vse koristi tudi niso, ker rahljajo zemljo, da seme lože kali, zraven tega pa tudi poberajo gojzdom škodljive merčese. Ko je gojzd že gobcu živine odrastel, to je, da živina ne more berstja in perja več doseči, ni živina več tako škodljiva, zlasti če med drevjem raste dobra trava; le koza ni zadovoljna ž njo; ona vendar naj raje sega po listji in objeda celo skorjo starejega drevja. K^nr ?, goveda z ovcami vred pasejo, terpf gojzd še večjo škodo kakor takrat, kadar se le same goveda ali same ovce pasejo, ker goveja živina le redko tam kaj objeda, kjer so se ovce pasle ali pa le okoli hodile. Sploh naj bi se zapomnilo to prav dobro, da naj se živina nikoli na enem kraji dolgo ne pase, ker gojzdna paša nikoli brez škode ni.
Hojevje terpi naj več škode spomladi mesca maj-nika, kadar se mlado berstje prikaže; kadar je to že bolj olesenelo, takega terjega mladja ne objeda živina tako rada; ravno taka je tudi z listnatim drevjem; kadar je to bolj terdo, se ga ne loti tako rada, kakor mehkega spomladi; sploh sega živina po mokrem in rosnem listji raje kakor po suhem. Ce se tedaj v takem času živina goni v gojzd, kadar mu je naj manj škodljiva, za-more gojzdna paša gospodarju za kratek čas v veliko pripomoč biti, kadar mu klaje pri-manj kuj e.
So pa nektere drevesa, od kterih je znano , da jih živina kaj rada objeda, memo druzih, kterih se le v naj večji lakoti loti.    Treba da gospodar to ve.
v                                                                                                                                v
Čez kteri les gre živina naj raje? — Cez jelko, jesen, jagnjed, brest, lesko,lipo, hrast in javor.
Kterih se pa loti le v naj večji potrebi? — Jelše, breze, smreke, bora in mecesna.
v
Ce je tedaj v mladem gojzdu med obilnim drugim lesom, kterega se rada ne dotakne, le malo tacega, ki ji je po volji, se ve da gorje potem temu!
Iz vsega tega, kar smo tu po gotovih skušnjah razložili, je pač očitno, kako veliko je za obvarovanje mladega zaroda na tem ležeče, v kterem času se živina spuša v gojzd, in da spomlad je naj nevarniši čas za to, in da takrat dela naj večjo škodo.             Allg. L. u. F. Z.
List 7.