Stev 261 Posamezna Številka stane 1 Din. v ijgMM, v mu t »vernimi 1922, feto L r: Naročnina —-m za drfavo SHS t ■) ft poftti nudno Din II I, doaivljeBoa dom .........- 10 sa inozemstvo > snitao.......Din 20 m Sobotna Izdala: s * Jugoslaviji.....Om IS V laoaamatvii...... 3i H ese^na prllBSa: Oesfnife SflSZ tm Cene inseratom t sa Baostolnna 1'Stllna »rma .šali oglasi po Bio-I1— IB Dta.l-50, toliki oglasi nad 45 mm vt Itaa po Dib. 'i —, potita* M, po O b. o —. Fr: Terjam naročita nonoet Uhaja vaalt dan izvaomit anodeijka to luava po p»aa-nlkn ob X ntl rlotra). ■V Uradoiitvo ja t Kopitarjev! altot itev. 6/111. &*»oplat sa ae vračajo; aotrsaklraaa pisma sa se sprejemalo. Oroda. telet. Stv. 60, oprava, itv. 321. Političen list n slovenski narodi. Uprava ja r SoaJlarjavt al, 0. — riauan poiraa krat. iji;W'«r»9£e it. 850 se nsrojaiaa in it. 341 aa oglase rEcho Nationak poroča, da Francija ne zahteva zasedbe (lesnega brega Rena, ampak samo levega brega. Nemške uradnike bodo pozvali, da se umaknejo čez Ren. Obnovljena bo zopet carinska meja proti Nemčiji. Odvišni dohodki bodo šli v blagajno reparaciiske komisije. London, 29. novembra. (Izv.) Poročila francoskih listov o možnosti zasedbe levega brega Rene so našla v večernih londonskih 'istih globok odmev. V dolnji zbornici je '■•onar La\v izjavil, da mu o tej nameri francoske vlade ni nič znanega, bo pa takoj zbornico obvestil, čim bo zvedel za kake tozadevne priprave. Konec agrarne revolucije v Dalmaciji. Belgrad, 29. nov. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja pododbora agrarnega odbora za rešitev agrarnih razmer v Dalmaciji. Prvi je govoril poslanec Jug. kluba dr. Du 1 i b i č. ki je obširno poročal o agrarnih razmerah v Dalmaciji in o položaju ki sa je ustvarila znana naredba ministra za pravosodje in ministra za agrarno reformo. Končno je dr. Dnlibič predlagal, naj se vprašanje izplačila neizplačanih dohodkov ustavi z moratorijem, dokler se z novim zakonom ne resi agrarno vprašanje v Dalmaciji. Predlagal je dalje, naj minister za notranje zadeve in minister za agrarno reformo napravita zakonski načrt in ga v dveh do Ireh dneh predložita pododboru. — Poslanec Ljuba Jovanovič je izjavil, da se Dulibičev ; redlog inbko smatra kot kompromisni predlog in da je spre jem 1; i v. Ministri za agrarno reformo, za notranjo zadeve in za pravosodje so a li-mine zavrnili predlog zemljoradnikov in sprejeli Dulibičev predlog. Prosili so, naj so jim dovoli kratek rok. da In predlog prouče. Ko so zemljoradniki videli, da so s svojim predlogom propadli, so pristali na predlog dr. Dulihita, ki je bil nato soglasno sprejet. Po seji je izjavil Ljuba Jovanovič našemu dopisniku, da je dr. Duli-bie s svojim pametnim nastopom rešil težak položaj kmetov v Dalmaciji. Konvencija med fašisti in Belgrad, 29. nov. (Izv.) »Vreme« je danes objavilo tajno konvencijo med italijanskimi fašisti in frankovci. Konvencija je bila sklenjena v svrho uslanovitve neodvisne Hrvatske. Kot kompenzacija se prizna Italijanom Iretja cona v Dalmaciji. Politični krogi so prepričani, da je bila ta konvencija tiskana rta zahtevo Pašiča in Pribičeviča, da bi se diskreditiral Radič. Ta manever pa je bil prepozen, ker je Hrvatski blok že prej izključil fraokovce. Splošno se pa sodi, da te ta konvencija navadna izmišljotina ŠKANDALOZNA LENOBA VLADNIH POSLANCEV. Belgrncl, 29. nov. (Izv.) Današnja seja zakonodajnega odbora se zopet ni mogla pričeti o napovedanem času ampak še le eno uro kasneje, ko sta prišla od seie agrarnega pododbora poslanec Jugoslov. kluba Banič in republikanec Gionovič. Vsi belgrajski listi ostro obsojajo vladne poslance, da se nič ne brigajo za uradniški zakon. Včerajšnja seja se ni mogla vršiti, ker ni bilo kvoruma, na današnji seji sta pa omogočila kvorum poslanca Banič in Gjonovič. Navzočih ie bilo toliko poslancev. kolikor iih je Ireba zn kvorum. Soja je razpravljala o 6. poglavju uradniškega zakona. Brez diskusije so bili sprejeti členi 72 do 86. RAZGOVORI DR. TOMLTENOVICA. Belgrad, 29. uov. (Izv.) Bivši hrvatski ban dr. T o m 1 j e n o v i č se je danes delj časa razgovar.ini s Stojanom P r o t i č e m , Ljubo Davidovičem, posl. B a r i č e m (Jugosl. klub) in Joco Jovanovičem (zemlior.). Zvečer je dr. Tomljenovič odpotoval v Zagreb. Z\K0N O NEPOSREDNIH DAVKIH. Belgrad. 29. nov (Izv.) Danes se je konstituiral odbor za proučavanje zakona o neposrednih davkih. Za predsednika je izvolien Voja Marinkovič, za podpredsednika pa Velizar Jankovič. Od Jugoslovanskega kluba je v odboru dr. D u 1 i b i č. Prihodnja 9eja bo v torek, dne 5. decembra. Volivcem! Skrinjica »Zveze delovnega ljudstva /a občinske volitve dne 3. decembra t. L je i druga - 2.! JustifikacIJa grških ministrov. V Grčiji se notranje razmere po strahovitem porazu grške armade v Mali Aziji niso prav nič razčistile, marveč se poos-trujejo. Dasi je bilo znano, da so okrivlje-ni povzročitelji tega poraza postavljeni pred sodišče, so se zdelo predsinočne vesti o obsodbi in takojšnji justifikaciji okriv-Ijenih ministrov in odstavljenega vrhovnega poveljnika grške armade neverjetne. Tako hitra sodba, obsodba in izvršitev obsodbe v količkaj urejeni državi ni mogoča in je samo dokaz, da je bilo vse vnaprej diktirano iz notranje političnih razlogov. Kar so Grki v Aziji iskali, to so doživeli. Obsojeni grški državniki so bili sicer predstavniki režima, ki je moral dovesti do katastrofe, toda niso izvajali svoje absolutistične volje, ampak voljo tistega dela ljudstva ki jim je to nalogo poveriš Tako domišljavega in imperialističnega naroda, kakor so Grki sploh, noben moder državnik ne bo mogel uspešno voditi, ker silijo Grki vsakega svojega državnega krmilarja v imperialistične pustolovščine, po porazil pa iščejo — krivce in jih sodijo na tak način, da se zgraža ves civilizirani svet. Atene, 29. nov. (izv.) V veleizdajni-skem procesu so bili na smrt obsojeni bivši ministrski predsednik G u n a r i s, biv-•ši zunanji minister Baltazzi, ministri: Stratos, T h e o d o k i s, Protopa-p a d a k i s in bivši vrhovni poveljnik H a-d i a n e s t i s. Na dosmrtno ječo sta bila obsojena general StratigOB in admiral G >u d a s. Atene, 29. nov. (Izv.) V vpleizdajni-šlcem procesu na smrt obsojene osebe so bile 11 "irel jene Atene, 28. nov (Izv.) Na smrt obsojeni ministri so bili obsojeni tudi na denarne kazni in sicer: Gunaris na 200 tisoč drahem, S tr a t o s na 255 tisoč, Baltazzi in Theotokis pa vsak na 1 milijon drahem. Nova grška vlada si je slavila za nalogo zopet vzpostaviti armado in uvesti v deželi mir in red. London, 29. nov (Izv.) Angleški poslanik v Atenah I.indlev je takoj po usmrtitvi bivših grških ministrov zahteval od grške vlade svoje potne listine. Atene, 28 nov. (Izv.) Britanski poslanik je danes izročil grški vladi noto, s katero ji naznanja, da so diplomatske zveze med Anglijo in Grčijo prekinjene Atene, 29. nov. (Izv.) Poslanik Britanije je včeraj zvečer odpotoval. Lausanne, 29. nov. (Izv.) Vest o preki-njenju diplomatičnih odnošajev med Veliko Pritanijo in Grčijo se je tu izvedela danes zjutraj. Zanimivo je zasledovati vtis tega dogodka na delo konference in nn odnošaje med Curzonom in Venizelosom. Dosedaj ni padla glede tega nobena izjava niti od angleške niti od grške strani, toda iz razgovorov de'egalov se sklepa, da se vsaj od angleške strani nadaljnje sodelovanje z grškimi delegati pri isti mizi ne smatra za nemogoče. Ameriška Industrija in Trst. Trsi, 28. nov. (Izv.) »Piccolof, poroča po s>Newyork Timesc-u, da je sklenila velika svetovnoznana tvornica avtomobilov s tržaško občino pogodbo, da dobi primeren prostor za velike magacine. Amerika na-merava napraviti Trsi za središče svoje trgovine po Balkanu, v Levanto in v Egipt. Iz istega vzroka se pogaja tudi neka ameriška družba za nakup železnarne v Skednju. Tudi znana izjava ameriškega opazovalca na konferenci v Lausanni glede prosto trgovine v Mali Aziji je v zvezi z ameriškimi načrti, katerih gospodarsko °redi-T:če naj bi postal Trst. Turški dolgovi. Lausanne, 29. novembra. (Izv.) lzmet-paša je izjavil, da angorska vlada ne more sama prevzeti odgovornosti za stare turške državne dolgove, ampak da morajo primeren del dolgov prevzeti tudi turške nasled stv ene države. VOL I TIiv" ci7.\\• NKM»N TRO LE. Belgrad, 29. nov. (Izv.) Danes so je vršila seja državnega sveta, na kateri so se reševala tekoča vprašanja. Jutri se vrši volitev članov glavne kontrole. Voli se 12 Članov, kandidatov je pa 140. P0INCARE POJDE V LONDON. Pariz, 29. novembra. (Izv.) Ministrski predsednik Poincarč je izjavil na obvestilo angleške vlade, da je on pripravljen priti v London v svrho skupnega razgovora vseh ministrskih predsednikov še pred otvoritvijo bruselske konference. London. 29. novembra. (Izv.) Bonai La\v je dal francoski vladi na znanje, da bi se jako rad dogovarjal s Poincarčjem glede reparacij še pred konferenco v Bruslju, toda zaradi parlamentarnega zasedanja no more zapustiti Londona prej kakor v drugi polovici decembra. Pariz, 29, nov. (Izv.) tvEoho de Pariš* poroča, da se bo ministrski predsednik Poincarč, ki ne želi, da bi se razgovori o bruseljski konferenci zavlekli, v štirih, pe-petih dneh podal v London. DR. STOJAN. Praga, 29. nov. (Izv.) Olonutski .iud-j škof dr. Stojan se namerava iz zdravslve-, nih razlogov odpovedati mandatu v se-! natu. POSOJILO LIBERIJI ODKLONJENO. London, 29 nov. (Izv.) Reuter poroča i/. VVashingtopa: Demokrati in napredni republikanci so skupno odklonili resolucijo vlade, po kateri bi se dalo republiki Liberiji 5 milijonov dolarjev posojila. ŠAHOVSKI TURNIR. Dnnaj. 29. nov. (Izv.) Rezultat 13. krožka: Griinfeld zmagal nasproti Bogoljubovu; Spielmann—Ta rta k ower remi se; Kmoch— Konig remise; nedokončano: SHmisch—Vu-kovič, Wolf—Maroczy, Takaes—Tarraseh, Rubinstein—Reti. — Stanje na koncu: Ru-binstein 9 in 1 nedovršena igra, Tartako-wer 9, Wolf 8 in 1 nedovršena, Griinfeld 8 in 1 nedovršena, Alješin 71/2, Maroczy 7, Reti 61/« in 1 nedovršena, Tarraseh Spielmann 6, Bogoljubov 6, Vukovič 4, S8-miseh 4, Konig l'/a, Kmoch 1, Takaes y2. še enkrat: Občni zbor S. K, S. Na občnem zboru »kmeti jaca je nastopil tudi šef oddelka za kmetijstvo g. San-cin ter je soslro nastopil proti zahrbtnemu napadanju narodnih poslancev SKS posebno od strani klerikalnega časopisja in na-glašal potrebo, da je treba z zakonitimi merami storiti konec demagogiji in napadom na kmetijske poslance.« Da je g. šef nastopil na občnem zboru, je bilo pričakovati, saj se je že moral zahvaliti samostojnim kmetom, da so ga »una-predilk iz IX. č. r. kar v V. in po kratki .idobro« prestani skušnji naravnost v IV. r. Pričakovali pa smo, da bo tudi poročal o velikem delu svojega oddelka in svojem še-fovanju v prid kmetijskemu prebivalstvu. Toda nič tega — on se zavzema za cenzuro, da se ne umaže.jo »čiste roke«; poslancev poslancev SKS, da se ne piše o korupciji njihovega režima, da se ja ne bi moglo dvomiti, da se Pucelj, Sancin et consortes vračajo s čistimi rokami eni iz Belgrada iz mi-nisterstva, drugi pa od oddelka za kmetijstvo pred občni zbor. G. Sancin — nli se morda bojite, da bi sc Izprašala Vaša vest? Zakaj niste podali kol šef oddelka za kmetijstvo malo poročila o svojem delu. ki je bilo nad vse vzorno? Prepričani smo namreč, da so dolegati upravičeno pričakovali, da jim boste razložili delo celih regimentov kmetijskih svetnikov, potovalnih učiteljev in inštruktorjev, o zadostnem kreditu, ki ga je tov. Pucelj preskrbel v Belgradu, da so namreč omenjeni gospodje počivali doma in pošiljali poročila — papir je potrpežljiv — ki so se jemala »odobrujec na znanje? Zakaj jim niste razložili zadeve državne žrebčarno, premovanja goveje živine, — kar vse tako sijajno: uspeva? Zakaj niste kot inteligent obrazložili vsem delegatom, da bi bili vendar na jasnem, kako pravzaprav pojmujete Vi korupcijo ter bi jim obrazložili; Strm 21 BLUVKNKU, Hm M. i«wwuBrg TEB. Konipcija ni to, Se je centrala SKS podpirala prošnje svojih pristašev za »nna-predjenje« z malo opombo: N. N. je Man odbora SKS za Ljubljano, ga poznamo kot dobrega strokovnjaka, za to njegovo prošnjo toplo priporočamo.« — SKS-tajnlk Bukovec. — Ali pa če »so« sprejeli v službo pristaša Jamnika in sicer kar v VIL č. r. zato »ker ni imel službe« — torej brez ozira ali je potreben ali ne. Ali pa, če je odbor SKS v R. priporočil vnaprej prošnjo nekega pristaša za sprejem v službo, predno je sploh prošnja prišla. Ali pa, če je bila prošnja za podporo za melijoracijo travnikov štemplana: »Se priporoča — zvest pristaši SKS v G.« G. šef — zakaj niste podali malo porodil o napredovanju svojih podrejenih uradnikov, da bi se vendarle enkrat razčistili pojmi o »čistih« rokah in »pravi« korupciji? G. šef — in zakaj ste ravno Vi tako forsirali zahtevo o cenzuri — da je treba t zakonitimi »merami« storiti konec demagogiji. Kateri pa — g. šef? Ali ste morda mislili na demagogijo lastne stranke spričo gori navedenih dejstev, katera so Vam gotovo dobro zoana? G. Šef Sancin — morda smemo izraziti željo in spričo važnosti tega vprašanja, o korupciji, na kateri boleha vse povojno javno življenje gotovih strank -— tudi upanje, da nam jasno in javno obrazložite, kaj je politika korupcije in kaj je politika čistih rok.< — Hic Rhodus — gospod šef! Politične mwm. Zunanjepolitične smernice dr. Nin-tiča v Lozani. Spričo vesti, da se je razširila mala antanta in da se misli tudi že na balkansko zvezo, je dopisnik lista »Journal des Debats« intervjuval ministra za zunanje zadeve SHS., dr. Ninčiča, ki je v bistvu podal sledečo izjavo: Kar se tiče Dedeaga-ča, igra Jugoslavija vlogo posredovalca med Bolgarijo in Grčioj. Iz tega pa se no sinejo izvajati preveč dalekosežni zaključki. Jugoslavija namreč zaenkrat nima kakšnega celotnega in dogovorjenega načrta glede Balkana, ampak hoče počakati, kako se bodo stvari v Lozani razvijalo dalje. (Vzrok temu najbrž ni samo ta, da dr. Ninčič noče pokazati nobene agresivnosti napram Turčiji in Rusiji, temuč tudi ta, da Grčija ni bolgarskim zahtevam po izhodu na Egejsko morje preveč naklonjena in jo vsled tega vloga posredovalca v Lozani težka in kočljiva.) Kar se tiče razširjenja male antante, je to stvar, za katero je treba stremeti, toda v Lozani ni mesto za to. Teritorialne zahteve Turčijo zanimajo Jugoslavijo v toliko, v kolikor gre pri tem zy definitivno ustaljen je meja in trajno ter absolutno mirovno "stanje na Balkanu, ki je neobhodni pogoj za naše narodno in državno življenje. V zadevi morskih ožin zastopa Jugoslavija stališče, da morajo biti za trgovino popolnoma svobodne. (Iz tega bi se dalo sklepati, da se dr. Ninčič no namerava vmešavati v delikatno vprašanje svobode prehoda vojnih ladij skozi Dardanale, glede česar utegne priti do ostrega rankoii-tra nied Anglijo in Rusijo.) Dr. Ninčič je končno pojasnil, da .je on prišel v Lozano tudi zaradi neke zadevo finančnega značaja, ki Jugoslavijo zadeva v zelo veliki meri. Gre namreč za to, da sevrska pogodba, katere Jugoslavija ni podpisala, zelo izpre-minja določbe londonske pogodbe iz leta 1913 v onih točkah, katero se tičejo pre-vzetja hmškega državnega dolga in sicer v kvar Jugoslaviji. Dr. Ninčic se bo odločno prizadeval, da bo nova pogodba med velesilami in Turčijo, ki se eventuelno sklene v Lozani, boli odgovarjala interesom Jugoslavije v tem oziru nego sevrska, kajti v nasprotnem slučaju bi Jugoslavija tudi lozanske pogodbe ne mogla poc^pfaatL — Kakor se vidi, zasleduje naš minister za zunanje zadeve v I/wani pravo pot, ki obstoji v tem, da se izogibljemo Konfliktov z eno ali drugo skupino pogajajocih se velesil. Zato je tem bolj čudno, da Ixvestnl belgrajski Usti izražajo nko nezadovoljstvo r. ministrom za zunanje rade ve in celo poročajo, da ga misli Pašič pozvati v Belgrad nekako »a d audiendum verbnm«. Spričo brezglavosti sedanjega režima in kornptm ga intrigantstva, ki to vlado odlikuje, je tudi to zelo mogoče. Konferenca v Lozani kaže v vsej nagoti brezmejni material iv.em modernih držav, ki se ne dajo voditi niti od ene sam«-idealno smernice v svoji politiki. Zaradi petroleja se cele dežele In narodi naravnost prodajajo in izmenjavajo med kompa-cistenti kakor da so svoboda, samooprede-Ijenje, narodno načelo itd. itd. res same prazne besede m kakor da velike države ne poznajo več uobeuega Boga, vesti in moralnega zakona, ampak samo denar. Na tako globoki stopinji brezmorahiosti Evropa Sp nikoli ni bila tekom krščanske ere. Lepo sliko nnjajo zastopniki držav, ki so ob izvestnih prilikah rade kažejo kot krščanske, muslimanom iz Turčije, Egipta, Mezopotamije! Turki imajo v Lozani veliko lažje stališče nego bi se na prvi pogled zdela Res je sicer, da sta so Anglija in Francija glede Orienta popolnoma sporazumeli, toda veliko bolj na račun Nemčije nego na račun Turkov. Francija zdaj oficielno ne skriva več, dn namerava zasesti essen-ruhr-sko ozemlje kot jamstvo za izplačilo vojno odškodnine. Napram Turčiji pa bosta tako Anglija kakor Francija previdni, da razrahljata zvezo med Angoro in Moskvo. Seveda bodo velesile tako Moskvo ščuvale na Angoro kakor narobe. Ruski delegati stav-Ijajo velike zahteve in sicer čisto opravičeno, vendar bodo morali veliko odnehati, ker je skupna fronta Anglija-Franeija-Itali-ja močna, aH pa se bo konferenca razbila v toliko, da I»do Rusi odpotovali, odkoder so prišli. Nastop ameriškega zastopnika Childa, ld je zahteval politiko »odprtih ■vrat«, se danes ne tolmači več kot afront. proti politiki zaveznikov, marveč lo kot nekoliko energičen migljaj, da naj Angleži iu Francozi, ki so se tudi glede Mosula zedi-nili, ne pozabijo na interese -^Standard OU Comp.«... -J- Pred važnhni dogodki. 27. t. m. je francoski ministrski predsednik Poincare govoril v Bouligny-les-Mines. Konstatiral jo da svetovni uiir še ni zasiguran, ker ga ena država ni sprejela prostovoljno in no&i izpolnjevati svojih obveznosti. Torej bo trebil mir naravnost izsiliti. Še pred koncem tega leta bo Francija s svojimi zavezniki stala prod najtežjimi vprašanji zunanje politike in bo morala antanta storiti sklepe, od kojih bo odvisna bodočnost Evrope. — Kaj je Poincare mislil, se jasno razbere iz sklepov francoskega ministrskega sveta o popolni okupaciji večjega dela Porenja. Za Nemčijo pridejo še težji časi. nego s*> bili sedanji. + Sovjetska Rnsija in Srbija. Belgraj-ska »Politika« objavlja razgovor, ki gn je imel v Lausanni ruski zastopnik Vorov-?ki z nekim članom našo delegacije. Vo-rovski je rekel, da bi bilo jako škoda, če se ne bi obnovile zveze med Belgradom in Moskvo. Sodelovanje bi bilo za obe strani od velike koristi. Čo je Srbija bila lahki« zvezana s caristično Rusijo, zakaj se ne bi mogla danes zvezati s kmečko Rusijo? Srbi bi morali vedeti, da je carističnega režima za vedno konec in da se je tudi Rusija povzpela do one domokrati.je, do katere je že zdavnaj prišel srbski in bolgarski narod. Zato se da že danes predvideti nova doba sodelovanja med balkanskimi narodi in Rusijo, ki se ▼ notranje zadeve balkanskih držav absolutno ne bo vmešavala. Poprava volivnih list v Vojvodini na korist narodnim manjšinam. Notranji minister jo poslal vsem velikim županom v Vojvodini naredbo, da se morajo v volivne liste v zrnislu zakona sprejeti vsi še izpuščenini državljani, ki bivajo v občini najmanj že šest mesecev. Tudi se morajo predpisi glede reklamacij najtočnejo izvršiti. — To je torej prvi uspeh dogovorov med vojvodinskimi Nemci in demokrati. •f Organizacija švabov v Romuniji. Z Hovopriklopljenimi bivšimi ogrskimi pokrajinami je dobila Romunija znatno nemško manjšino, ki so pa politično še zelo malo javlja, ker ni organizirana. Vendar pa zbirajo Nemci polagoma tudi tu svoje moči in najbrže ni predaleč čas, ko bodo nastopili v politični areni s takim povdar-kom, kakor naši vojvodinski Švabi. Kaj imajo romunski Švabi doslej na organizacijskih ustanovah, pove dopis novosadske-mu »D. Volksblattu« dne 28. nov. 1922. Glavna organizacija je nekdanji >Bauern- vereinc, ki ae imenuje sedaj »SchwSb? scher Landwirtenverein<; Imel bo tvoj« krajevne organizacije kmalu po vseh ob. činah. :>Schwabische Volksgemelnschaft* ima svoje glavno torišče v Temešvaru, kjer te ustvarila doslej »Švabsko centralno ban-:o«, ki bo jo krepko podprli švabski Am«. rlkanci n svojimi dolarji; dalje ima tam svoj »Nemški dom«, kjer imajo svoje prostore tajništvo, švabska knjigarna, uredništvo lista >Schwabische Presse« in podob, ne ustanove. Zanimivo je, da se široki nemški krogi v Temešvaru r. vnemo vlo ležujejo vseh kulturnih nemških prizad* vanj, o političnih voditeljih in njihovi po. litiki pa nočejo ničesar slišati. M- Boj 7,n versko šolo na Dunaja. Dn« 26. t. m. so je vršila na Dunaju velika do-monstracijska prireditev avstrijskih kato liških organizacij proti socialdemokratični šolski reformi in za versko šolo. Govoril je kardinal Piffl. Sprejeli so resolucijo, ki zahteva novo ureditev šolskega vprašanju na verski podlagi ter združitev vseh dosedanjih katoliških šolskih društev v veliki enotno organizacijo. Ljubljanske volitve, f Pozor volivcem Zvezo delovnega Ijnd- j siva. Vsi volivci Zveze delovnega ljudstva naj se oskrbe z legitimacijskimi listinami, da se lahko izkažete, če bo volivna komisija od vas zahtevala, da se legitimirate. Zadostuje katerakoli izkaznica (domovnica, krstni list, vozna legitimacija, potni list, delavska knjižica itd.). Na to naj volivci pazijo! Volivci naj so pravočasno informirajo, kjo imajo voliti, da ne bo pomot in razočaranj v zadnjem trenotku. Vsak volivec ima voliti na onem volišču, ki jo bilo merodajno za njegovo stanovanje ob novem letu. Kdor se je torej leto** preselil, naj pazi, da pride volit na pravo volišče. Tam jo zapisan v volivnem imeniku, drugje ne. Navodilo volivcem. Ker so jo območje posameznih volišč od zadnjih volitev nekoliko spremenilo, je treba zlasti volivcem ob stikih dveh volišč prav posebne paž-nje, da ne zaidejo na napačno volišče. Volivci iz Kopitarjeve in Streliške ulice ter Za gradom št. 9 iu. 11 volijo na magistratu. Semkaj spadajo vse hiše med prej omenjenimi ulicami do Starega trga štev. 20, vštevši ljubljanski grad. Ostali del šentjakobskega okraja voli v Št. Jakobski šoli kot III. volišču. Na IV. volišču na Cojzovi cesti voli Krakovo in Trnovo s celo Emon-sko cesto. — Ločilna črta med V. in VI. voliščem gre od Filharmonije mimo Dvorca po sredi Vegove, Hilšerjeve in Simon Gregorčičeve ulice do Blehveisovo ceste, o'/-. Tržaške ceste. Na levi te črte volijo na V. volišču na desni pa na VI. Tržaška cesta, Zadružna ulica in Bleivveisova cesta št. 4 in baraka št. 6 spadajo na V. volišče, dočim volijo volivci s Ceste na. Rožnik, Večne poti in Poti v Rožno dolino na VI. volišču, ki sega do desne strani Aleksandrove ceste. — Vse hiše med Aleksandrovo cesto na desni ter Dunajsko cesto na levi spadajo na VIL volišče. Desna stran Dunajske ceste do Kolodvorske ulice leva stran z vsemi vmesnimi ulicami tvori VIII. volišče. IX. volišče sega od Kolodvorske ulice desna stran do Radeckega ceste in Metelkove ulice. X. volišče se razteza od Radeckega ceste do Ahacljeve ceste leva stran. —Sv. Petra cesta 1 do 12 voli na VIII. volišču: od št. 13 do 50 oz. 55 na IX. volišču; vse ostale številke do konca na X. volišču. Sv. Martina cesta je pride-Ijena XI. volišču. XII., XTTL in XIV. volišče nimajo sprememb. Shod »Zveze delovnpga IJudsfvtR rs Trnovo se je vršil 28. t. m. zvečer pri So klicu. Prostrani prostori Sokličeve gostilne po bili polni. Zborovanje jo vodil kandidat •> Zveze delovnega ljudstva« SIovšh. fl programu >Zveze delovnega ljudstva« sc govorili med velikim pritrjevanjem in odo bravanjem dr. Peri č, Jože Pire, F a b< j a n 6 i č, žužek in K r e m ž a r Zboro vanje je trajalo od pol 8. do 11. ure zvečer. S klici: Vsi bomo vrgli volivno kroglico 3. decembra v 2. Skrinjico! so m zhn rovalci razšli. Shod »Zveze delovnega ljudstva* gostilni pri Cenčiču na sv. Petra nasipu j* prav dobro uspel. Govorili so: tov. Kerr s. Kralj in s. Fabjančič ter tov. Kremžm Narodni socialist! so izključili prnt Fabjančifia iz komunistične stranke. Kakm poroča »Nova Pravda«, je poslanec BranNova Pravda« st" Packa. « Francoski napisal Ren6 Bazin ~~ Poslovenil A. B. fDallc.) Ni ga več dvoma: osliček v igračah in zvončkih nese na vsaki strani v košarici dvoje deklic, zadaj stopata oče in mati ter ga poganjata. Gozd je postal vrsta gozdičkov, iz katerih štrlijo leseno strehe kot poljski kioski, vse polno je stezic in umetnih studenčkov, narejenih pečin in razvalin, vse je prisiljeno -— romantično. Od daleč začutiš duh po pivu in pečenju, ob potu leže po jarkih razbite steklenice. Grmovje je okleščeno, razmršeno, odrgnjeno. Zmes človeškega govorjenja in pokanje žabic se čuje. Po vsem tem ne moreš dvomiti, da si v Robinzonu", deželi prijetnih gostilnic. Tu so vse po vrsti: Stari Robinzon, Mladi Robinzon, Davni Robinzon, Pravi Robinzon, Kostanjarji in Gabrovci v Robinzonu, Robinzonov Paradiž. Vse so pravi Robinzoni, vse imajo slamnate strehe in peščene poti. Vse ima;o žareče napise s petrolejsko razsvetljavo, paviljone, zastavice, priprave za razsvetljavo k giorno in mnogobrojne napise, kjer so našteto vse * Robinzonov* umetna naselbina v bližini Pariza, kamor posebno radi zah&jaio ob ne- deljah dijaki. vrline Robinzonovega otoka: strelišče, kegljišče, gugalnice, monakovsko pivo in večerja na drevju. — Poglejte vendar, poglejte Jnpille, v sredi Robinzona smo! zakliče Flamaran nejevoljen. Kam ste nas zapeljali? Stari pisar je poparjen, na obrazu se mu pojavi izraz, ki ga ima vedno, kadar tje gospod Boule količkaj nezadovoljen in pri tem se mu ves obraz podaljša. Približa se Flamaranu in mu nekaj šepeta na uho. — Za božjo voljo, kaj vam ne pride na misel, Jupille! Jaz, profesor! Pred tridesetimi leti bi se mi še odpustilo, ali danes. Tn Sidonija me pričakuje... Za hip ostane neodločen, nato pogleda na uro. Jupille opazuje svojega spoštovanega prijatelja, ki se mu polagoma Izgubljajo gube, dokler se ne spusti v sonoren smeh. — Pri moji duši, velika neumnost je, pa jo bomo vseeno naredili! Bodimo šo eno urico mladi! Dragi moj Mouillard, gospod Jupille nama je ukazal večerjati v Robinzonu! Če bi bil vprašal poprej mene za svet, bi mu bil svetoval kak drug kraj. Toda kaj hočete, prijateljstvo, lakota in gotovost, da je vlak zamujen, so mi pregnali vse pomisleke. Kaj pravite k temu? — Naprell — Naprej! ponovi stari profesor. Tako slediva Jtipillu in vstopiva v ! Pravega Robinzona. Flamaran je nekoliko nemiren in be-i ga z očmi vprašujoče po gozdičkih. Mislim, i da se je oglasil tupatam pritajen smeh. — Gospodje so naročili kostanj št. 3. pravi gospodar, prosim, da gredo gori. Zares splezamo gori po lestvici, ki se vije ob kostanjevem deblu. Kostanj št. 3 je lepo drevo, zelo staro in nekoliko nagnjeno, ki nosi v mogočni dlani svojih prvih vej kolibico, okroginkrog ograjeno. 6 trhlih stebričkov podpira slamnato streho, ki pokriva vso kot pisan slamnik. Prav take kočiee so tudi po drugih drevesih: od daleč bi jih imel za velikanska gnezda v senci svetlega selenja. To so obenem tudi jako priljubljene jedilnico, kjer moreš večerjati trideset korakov nad zemljo. Gostje pridejo gori po lestvi, jedila po vrvi. Ko se Flamaran prikaze v kolibi, odloži klobuk in opre obe roki na ograjo, da pregleda okolico. Njegova mogočna, siva glava se jasno očrta .'a v večernem solucu. Njegova poza je govorniška. — Govoril bo! zakličr glas. — No bo ne! odgovarja drugi. To je dogovorjeno znamenje. Nekaj kakor mrmrnnje se odzove po kostanjih, množica radovednih glav se približuje od vseh koncev vrtn. Po zvonenju kozarcev hi sodil, da so cela omizja zapustila svoio prostore, da bi ga videla. Uslužbenci postajajo in upirajo oči na kostanj št 8. Ve* Robinzon gleda Flamarana in se sprašuj* zakaj. —- Gospodje, povzame glas i« pivnic gospod Flamaran, profesor ua univerzi, bc predaval. Zbor se zasmeje, opazke začno leto'' proti kostanju: — Oho, stari, počakaj, da mi odid<" mo! — Gospodične, sedaj bo štndiral že-nitovanjsko pogodbo! — Ne, kako se izbrišejo hipoteke! — Ne, plačilo dolgovi — Tfl je škandal! Začetkoma je Flamaran nekoliko presenečen. Srečna misel mu šine v glavo. Stegne roko, da pokaže, da bi rad govoril. Njegova široka usta Igrajo v očetovsko-porednem smehljaju. Nad pozorno posli'-šajočim gozdičkom se začujejo prijazne b^ sede: — Otročički, če mi daste v miru v<1 čer jati, zapišem vsakemu euojko! Odobravanje ogluši konec stavka:^ — Naj živi oče flamaran! Naj ž»r študentovaki oče! Slede tri salvo ploska, nato Se posf mezni, nakar je mir in nihče več so i>f briga za kostanj št. 3. Flamarn zapusti ograjo in razgrne pr tič. — Le veselite so mojih enojk. drage' pravi, ko seda. 8anke. Velikanske laži pripravljajo Zajed ni-i-arji in demokrati /a zadnje dni. Govori se, da nameravajo prirediti celo pokorjeno posebno izdajo »Delavskih novicc, da hi zbegali volivce »Zveze delovnega ljudstva* v zadnjem trenutku. Naši ljudje naj bodo pozorni ua vse take in enake inahi-nacije. Lumparija no bo triumfirala! VpraSanje na pokrajinsko upravo za Slovenijo. Glede nn izjavo g. krojaškega mojstra Kvasa v včerajšnjem , Slovencu r vprašamo pokrajinsko upravo, kaj misli v tem oziru ukreniti. G. Kvas jo odločno izjavil, da kandidatne liste ni nikdar podpisal — torej je jasno, da je njegov podpis na kandidatni listi potvorjen. Dolžnost pokrajinske uprave je, da postopa, kakor' določa § 1.6, 3. odstavek zakona o volitvi r občinska zastopstva v Sloveniji. Izviti bi se hotel g. Bernot, ko odgovarja na našo včerajšnjo objavo pisma g. Kvasa, ki izjavlja, da ni podpisal kandidatne liste gospoda Bernota, na kateri ne samo brez njegovega soglasja, ampak naravnost brez njegove vednosti figurira njegovo ime. Gospod Bernot bi moral na to jasuo in nedvoumno odgovorili, mesto tega pa pripoveduje neko storijo o »nekem . človeku, ki da je izjavil, da noče kandidirati v »Zvezi delovnega ljudstva« in — drugega nič. Če gospod Bernot smatra lo za odgovor na našo konstatacijo, se zelo moti. Javnost zahteva, da odgovori brez vsakih ovinkov, kaj je z dotično kandidaturo na njegovi listi, ne pa, da kakor maček hodi okoli vrele kaše! —- .Tako neroden je tudi odgovor gospoda Bernota na našo ugotovitev, da je nasedel »Jugoslaviji«, ko je poročal, da sta ua volivnem shodu SLS v »Unionu« poslanca Gosar in Brodar predložila dve resoluciji, merile m ko ju niti v Ljubljani ni bilo. Zdaj se izgovarja, da je o tej stvari pisal v Napro-jn< že 18. novembra. Kako je neki že takrat mogel o tej stvari pisati, ko se je pa shod SLS v Unionu vršil šele 20. novembra? Kakor se zdi, razpolaga gospod Bernot s čudežnim darom, da predvidi bodočnost Kljub temu ga pa ne bo nihče volil v občinski svet. Ljuba Davidovih in klerikalni zmaj. Včerajšnje »Jutroc je objavilo z debelimi črkami natisnjeno pismo predsednika demokratske stranke g. Ljube Davidoviča na posle vodečega podpredsedniku JDS dr. Dinka Puca v Ljubljani, v katerem roti ljubljanske demokrate k slogi proti klerikalnemu zmaju. To je čisto lopa storija in '/a občinski volivni boj prav dobra. Ampak še lepši je njen postanek. Ko je namreč dobri »čika« Ljuba prejel Pueovo pismo, je ves razburjen 'prihitel k dr. Žerjavu. >Pa šta je, dragi čik<>. , pravi dr. Žerjav, >da si tako uzrujan?« — Boga mi, d« vidiš, Sta mi piše »čika« Puc. i/. Ljubljane. Strašne stvari, užasno stvari k — Pa kak-ve stvari?« — »E, pa dosao n Ljubljanu neki »klerikalni zmaj«; Zmaj Jovauovič to rje može da bude, onda mora da bude ovo jedna besna zniija k — >Da, da, dragi či-ko,« mu pade dr. Žerjav v besedo, "strašna mija. Devet glava ima, znaš, devet debelih glava, no, kako da kažem, kao buče. znaš, buče. I hrkove ima onako dugačke. dalmatinske. I telo, ogromno telo I To sve pojede, onaj klerikalni zmaj, sve pojede. Sto dinara nema dosta ni za fruštuk. Pa rep, da znaš, kakav ima rep! 100 dinara, t?, 100 metara dugačak rep! Dragi čiko. molim Te lepo, spasi belit Ljubljanu, spa-si! Spasik — Dobričini Ljubi se je vse vrtelo po glavi: Fruštuk za 100 dinara in 100 metara dugačak rep in dalmatinske brke; nato se je usedel in napisal ono pismo čiki Dinku u belu Ljubljanu. ZAKAJ BOMO JAVNI NAMEŠČENCI VOLILI Z. I). L.? Odgovor: 1. V znak najostrejšegu protesta zoper Mtiladine« in »starine :, ki so svojačs v najlepši slogi nasilno razpustili bivši občinski *vet baS radi tega, ker je delavska koalicija pravično rešila uradniško vprašanje ma-jistratnih ozir. uradnikov Mestne hranilnice; dalje, ker so isti »državotvorni elementi« nns državne nameščence tekom svojega 4 letnega vladanja v državi spravili na rob propada in na beraško palico, ter zlasti družine maksimirancev z odvzetjem rodbinskih doklad izročili najhujši bedi in pomanjkanju. 2. Zato, ker imamo javni nameščenci kot docela proletariziran slej največji interes na tem, da se bo socialno usmerjeni komunalni program tudi izvajal. To pa nam guvaiitira edinolo Z. D. L. kot zaščitnica delovnih slojev, katera je že v bivšem obe. svetu pokazala, da ima srce za nas: Izdelala je magistr. nameščencem moderno služb, praginatiko, pravično uredila prejemke, in uvedla bolniško zavarovanje, ki ga bomo državni nameščenci v naši novi pragmatiki po zaslugi vlade in Reisnerja še krvavo po-Kiešali. V kratki dobi je ta koalicija pod-vzela toliko soc. koristnih naprav, kakor jih niso >starink v 40 letih svojega paševnnja. Tudi to jo bil eden poglavitnih vzrokov, da le prišel na magistrat vladni komisar. Nasprotno nimamo mi državni prole- Iruci od m apna tov težkega in lažjesrn knlib- ra prav ničesar dobrega pričakovati. Pa tudi NSSarji ne bi mogli v službi teh mogotcev uresničiti niti najskromnejših zahtev del. ljudstva. Kdaj je šo pokoren hlapec ukazoval gospodarju? NSSarji so tudi drugače švige-švage in politične dvoživke, vsak lup pripravljeni zatajiti najradikalnejši program za ministrski, pa hidi za kak bolj ponižen stolček. Starini pa so po svoji ošab-nosti, egoizmu in sterilnosti znani kot najbolj reakcionaren element v Sloveniji. POSLOVILNI VE0ER ZAJEDNICE. Sinoči so imeli ljubljanski Zajedničarji poskusno volitve v veliki dvorani »Uniona«. Na shod so prihiteli radovedni ljubljanski volivci vseh strank in političnih skupin, poslušat otrobe dolgweznih zajedničarskih veličin. Dvorana je bila polna, večino so pa tvorili pristaši drugih strank. Narodnih zajedničarjev je bilo z ženskami vred. do 800. Shod je otvoril bivši »klerikalni« zaveznik Juvan, ki jo prosil navzoče »klerikalcem in »komuniste«, ki so tvorili večino na shodu, naj shoda za božjo voljo ne motijo. Po dvorani je bilo razpostavljenih okoli .10 bančnih uradnikov. T. skupina je bila najeta za plosk, kar je izzvalo pri navzočih volivcih »Zveze delovnega ljudstva« od časa do časa bučen smeh. V dvorani je bila spredaj postavljena vzorna vrsta Ravnihar-jevih "predturnarjov«, 40 po številu. Za njimi je bilo nekaj uradnistvn iz Jadranske banke ter iz uredništev »Slov. Naroda in 'Jugoslavije«, Slavnostni govornik starrata dr. Rnvnihnrio! Shod je bil kratkočasen, dasi no govor- f niki bili dolgočasni. Navdušenja nobenega. Najbolj navdušen jo bil se kader verižni-kov, ki se je zbral spredaj, kjer se je šopirila tudi nekdanja ošabna rotovška gospoda in zajedničarski kapitalisti vseh kalibrov, 7 a vit i v dragocene kožuhe. Da pa ni vsled silno zaspanih govoranc vse zadremalo. je neki >glas vpijočega'* v ozadju dal v- dco drugo minuto štimo od sebe. Shoo prepričan, da je bilo to zanj /elo nehvaležno dolo. časi njegove komande so minuli! — Z ljubljanske univerze. Rektor Ušeničnik prosi, da bi pustili univerzo kot skupno narodno kulturno institucijo izven političnega boja. Univerza se nahaja v velikih budžetarnih težavah iu je nevarnost, če ne lx> [>omoči. da bo mnogo dijakov iz-gubilo po en, po dva in (če nov hud žet no bo pravočasno odobren) tudi po več semestrov. Stvar glede črlanih profesorjev še vedno ni urejena. Kredit za honorarno na-stavnike poteče sredi decembra. .Mnogo se trudi, da hi se budžet popravil, poRla-nrc Slculj. Sedaj se jo za zadevo rosno zavzel hidi minister Žerjav. Ge ne bo politika posegala vmes, je upanje, da se bo univerza »e v zadnjem hipu rešila nesreče. — Podpora »a most pri Cerkljah. Poslanec Jugosl. kluba S u š n i k je izposloval od ministrstva za javna dela 400.000 K podpore za vgradbo mostu pri Cerkljah pri Krškem. -- Za dalmatinske etste. Poslanee Banič (Jug. klub) je zahteval od ministra z« javna deln kredit za popravo cest in potov v Dalmaciji. Minister mu je odgovoril, da je finančni minister odka/.al za to 12 milijonov kron. Poslanec Banič je izjavil, da svota nikakor ne bo zadoslvovaln in jo zahteval, da se primerno zviša. — Zagrebška medicinska lakalteta. V •Zagr. Tgbtt.'" poroča profesor dr. Smetar^ ka o težavnem položaju zagrebške medicinsko fakultete. Mnogi njenih zavodov so nomeščeni še v najetih, več ali manj neprimernih prostorih in raztreseni širorn mesta za higijeno in sodno medicino sploh šo ni nič poskrbljeno, za dermatologijo, paediatrijo in odontologijo manjkajo klinike. Deveti in desti semester morajo dijaki dovršiti v inozemstvu. Občutno manjka aparatov. Zgradba kliniko za dermatologijo in paediatrijo je vsled pomanjkanja sredstev sredi dela zastala. Za svojo ure-dilev je zagrebška medicinska fakulteta dozdaj prejela 20 milijonov dinarjev; rodne jjodpore dobivajo posamezni medicin-ski zavocli po 50.000 K, kar gre skoro samo za strok, literaturo. Poročevalec kaže pri tem na ljubljansko medicinsko fakulteto, češ da ona dobiva za svoje Iti zavode 87 tisoč 500 dinarjev državnih prispevkov, zagrebška pa za svojih osem samo 100.000 dinarjev. Sploh se čuti v Smetankovem poročilu ost proti ljubljanski medicinski fakulteti, kat je tembolj obžalovati, ko sam priznava veliki naval dijaštv« na zagrebški fakulteti in potrebo, da se vsnk dijak tudi praktično t.vede v zdravstveno vedo, Slovenci, želimo zagrebški medicinski fakulteti najlepši razvoj, od Hrvatov pa pričakujemo enakega brat sle oga stališča nasproti noši ljubljanski medicinski fakulteti, ki jo cenfralisticnn vlada itak silno zapostavlja. — Mednarodni zdravniški tečaj. Dunajska medicinska fakulteta priredi od 4. do 1(1. decembra 1022 osmi mednarodni zdravniški nadaljevalni tečaj o nadaljevanju kirurgije. »H-topodije. urologi jo. jx>moč pri porodu, ginekologiji in s posebnim upoštevanjem terapije. Obiskovalci tečaja imajo plačevati le vpisnino. Rellektanti naj priobčijo ime ter morebitno želje tajiuku dr. A. Kronfelclu. Wfen, 9. Porzelhingasiso 22. — AnttsemitBki izsmli so se začeli pojavljati na dunajskih visokih šolah. \om-žko-nacionalni dijaki ziditevajo, da ne sme biti noben rektor in noben dekan žid. med profesorji pa jih sme biti le 10 odstotkov-, in ravno toliko hidi med dijaki. — VK. — V torefc ob S. itri M:khvue\ večer. Vstopni« sw prodajajo že v nedeljo iu pondeljek zvečer ob 7. uri v- Domu. takrat se hidi prevzemajo darila, — Sanino « je poneireftl irjff»vcv Josip Pa-Helj ii: Strug (Pricerkev). Dne 19. f. in. o polnoči jc riSel domov iz gostilne in padel po stopnicah v svoji laslui hiši tako nesrečno, cla je nczaveslen obležal iti o»t«l v nezavesti do umni. Dne 25. I m. jc n»mr*č v bolnišnici v Ljubljani umrl. — Izjava. Bilo nam je po mldeveodlt javljc-rw. A* je g. Dr. Dinko Puc na svojem shodu na Barju v nedeljo dne 3ti. f. m. poOnstil b.inčuo nrad- 7 i?fn7i, U «o tpUi dvomljive vrednosti. Smatramo kot svojo dolžnost, da kot strokovna ne ganizacija bančnega urariništva, ki sc v dnevno politiko absolutno ne vtika, stopimo izzvani * tako inaiiltadjo pml jauioat z nastopno izjavo: I. Podpisano društvo se kot strogo i h izključno samo strokovna organizacija ogiblje vsake politike ter smatra politično prepričanje svojih članov kot njih privatno zadevo. 2. Konstaiiramo. da napad, kot jc zagrešil g. Dr. Dinko Puc napram bančnemu uradniJtvu. ba2ira v celoti ali na obžalovanja vredni neinioriiiiranosti ali ua vsega otr^ojanja vredni zlobi. - Društvo uradnišlva denamih zavodov Slovenije v Ljubljani. Poročil se je dne '.12. t. m. gosp. Jože Voj», cariniki uradnik z gdčno Justi I.ogar ir Ribčeveg^ I.aza pri Bohinjskem jezeru. ■ Čestitamo! V korist vojnim invalirloni-slepcem priredi ?likaricn gospa Antonjeta Hogdanovič-Cettiiieo raz ftavo raznih svojih slik v ljubljanskem deželm-n muzeju. Umetnica je rodom Dnliimtinka in je da prevrata imela svoi atelje na Dunaju. Po prevrati jc bivala v Belgradu, kjer je med drugimi deli iz vršila reprezcritacijski portret Njeg. Veličanstva Ale ksandra. Udeležena jc bila ns raznih razstavah Parizu, Londonu in v Italiji. Kakor v Belgradu, 11» merava sedaj v Ljubljani- razstaviti nekaj svojih sli* in skic, in sicer v korist našim invalidoni-slepcem Razstava se otvori v soboto, 0. decembra t. 1. -i \'eč o tej zanimivi razstavi prinesemo prilično. — ('o Ti je zdravje ljubo, pij dnevnč čaj, pripravljen iz čajnih mešanic znamke »Budnim In so dobe po vseh trgovinah 4fJl£ •Invitu dra/ibn se vrši v soboto in nedeljo iui Pecah št. 13. Šenlittrje pri Grosupljem. Razprodajalo se bode gospodar sko orodje, vozovi, goveja živina, 4 ple^ menski prašiči, nekaj sena, kompletna po« stelja in več drugih premičnin. V najem ac da }>rvič za tri leta ena njiva in en trav ni k. — Frančiška Valentinčič, posestnictr r>i4<; novice. s Društvo za podpiranje mladine v ljudskih in meščanskih šolali v Mariboru sc je ustanovilo preteklo nedeljo. Za predsednico je bila izvoljena g* ravnateljica Siupc* š Umrla ie v Aiaribortt 17 Mna A\arij« Cenip, učenka trgovske 5ole in hčerka davčnega podurad-nlka. š Umrl« je v Mariboru go. Marija Font a o a. t lt«di nepoštene rinske kupčije nhsojeni živi-iiujulravnik. Mariborski nemški živinozdravnik dr. VValter Sirk je prodal svoji tašči z vodo in vinskim kumnom ponarejeno vino in sadjevec, oboje popolnoma nevžitno. Dr. Sirk je bil na okrajnem sodišču oproščen, na vaklicnem ]>a obsojen na UX1 dinnrjev g'->bc f.li teden dni zapora. ^ Sladkorni pridelek na Češkoslovaškem. Letošnji sladkorni pridelek cenijo n« t!,050.000 q. Lani je znašal 6,600.000 q. Od tega pridelka se bo porabilo :e v petek. g Žitni irg. Na novosadski produktivni borzi •o bile cene žitu sledeče: pšenica 1 >.M)~t5.l?0 K, oves 10.00 K. ječmen 10.40 K. koruza 12.30 K. pVe-ničua moka (st. 0) 22.20 K. g Cene zlatu, srebru iu platini v Pragi. V Pragi se plača za 1 kg platine oc.OOO čsl. K. 7» I kg zlata 22.000 čal. K, srehra 750 £sl. K. g Povišanje železniških tarifov v Nemčiji. S 1, decembrom povišajo nemške državne železnice tovorne pristojbine za 150% oselmo pa za 100^. g Romunija naroča vagone v Nemčiji. Romunija je naročila v Nemčiji iz naslova vojne odškodnine osebnih vagonov v vrednosti od 8 miljonov zlatih mark. BORZA. Znoreli. JU. nov. Devize: Pbšta 3.25, Herlin 0.00—l.to. Italija 3.2950—8.3850. J.ondon 811.50—316.50, Newvork 68—R9.50, 1'nrit-. 4.TS50--4.8850, Praga 2.17—'.'.21, Dunaj 0.11150-0.1260, Zii-rich 12.85-12.05. Bukarešt 47.50—19.—, Sofija t«, Brussel 1.10. Amsterdam .44—27.56, Arar5ava C1.4.S —0.58. Kopenliagen 12.75. Valute: ogr. K 2.f'o— 3.2550, Mk t.—, lirn 3.2550—3.2950, funt. -tr. 806.50 -811.50. rlolar 67.50—08.50. h. frsnk 1.7350-4.7850. čsl. K 2.15—2.18, n. a. K 0.1175—0.1225, 5t Irtmlc 12.75—12.85, lei 4,5—47. t'tirih. 29. nov. Devize: Paita 0.2275, Berlin 0.0025. Italija 25.60. London 2456. Newjork 588.-, Pariz, 37.20. Prngn 17.—. Dunaj 0j0075, Bukare« U.85. Sofija 3.90. /agrpb 1.80. VnrSuvn 0.0350, JToIl 212.75. Valute: n. a. K 0.007C. Oonaj. 29. nov. Devize: i'(\šta 80.45, Berlin S.35, Jtnlijn 3406. laindon 3249. Newyork 71675. Pariz 1944» Praga 2247. BriiP Vrtec« in :AngeIrek<. Izšla je št. 11-12. S tem je letnik 1922 zaključen. Toplo priporočamo lepa mladinska lista staršem, vzgojiteljem in ljudskim knjižnicam. Dob? se še ves letnik 1922: iVrtecc za 6 Din, r-Angelčeks za 3 Din (brez poštnine), -- I,. 1923 bo stal > Vrtec« 7 Din, sAngelček« S Din. >'arofa se pri upravi >Vrtca v Ljubljani, Sv. Petra cesta 80 Tam so dobi še nevezan Angelček« 1916, 1019 in 1921 po 3 Din. Cena nevezanim izvodom spreminja. Jugoslovanska knjigarna ima večino letnikov od 1906—1921; v nekaj tednih se bo dobil tudi vezau letnik 1922. pr Operni libreti — iGorenjski alavček«. Pravkar je izšel 4. zvezek opernih libretov: Izvirna komična opera v 3 dejanjih ^Gorenjski slavček ', spisala Luiza Pesjakova in Emanuel Ztingel, uglasbii Anton Foeretor, 48. str. — Cena 3 Din. Založila Zvezna tiskarna v Ljubljani, WoIfova ulica. Razprodajalcem običajni popust. Orlovski vestnik. Vič. V nedeljo ob 7. uri akademija orlovsko-orliškega uaraščaja. Sodeluje društvena godba. — Ljubljanski odseki, pridite. Ljubljana—St. Jakob. Danes točuo ob 8. uri važna seja vaditeljskega zbora. Jutri — na praznik ujedinjenja — redna telovadba. — Načelnik. »Ortife, it. 2.-9. je iifiel in se ta teden rs* pošilja. Poverjenike Se enkrat opozarjamo, da je znižana cena 8.Din le za tiste, ki imajo vsaj 20 is-vodov pod skupnim zavitkom naročenih. Turistika in šport. ■Sekcija težke atlet. S. K. Jadran sklicuje za v soboto, dne 2. dec. ob 20. uri sestanek vseh članov v gostilni pri Vitezu, P>reg 18. Udeležba obvezna Poizvedovanja. Našla se je na Ambroževem trgu modra pica. Dobi se pri vratarju prisilne delavnice. Meteorologično poročilo. Ljubljana 306 m b. nt. vlš. CaB Opna'.>-•ama Uaio- m ate i v mm 1'urmo* metat T (J p*iur»ui ■ hteivncn » O N«bo, vetrov ▼ mm 28. 11. •>1 b 730-1 -2-9 11 d. jas. s. . ap. 29.11. 7 h 732-4 — S M megla — 29./11 14 h 729-1 3-9 8 megla s. zap. Dvonadstropna nova trgovska se lokali^ stanovanji In kletmi v Ljubljani : se ugodno proda. : Pojasnila da AnonCn! ibv, DRAGO BESEI.)AK ljuhlj.mu, Sodna ulica 91. 5. GUMIJEVE PETE in PODPLATI ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno Zimska sezija! Velike množine zimskega blaga ravnokar došle. B. i E. Sfestae mSCD Dobe se v vseh boljših trgovinah z usniem ter na debelo pri BERSON-KAUČUK d. d., ZAGREB, WILSON TRG 7. POZIV! Vse one, ki so bili priče, ko je dne '16. sepi. 1. 1. ob pol 13. uri pri križišču Komenskega ulice in Resljeve ceste nek mlad kolesar zavozil s svojim kolesom pod moj avtomobil, prosim, da sporoče svoje naslove na pisarno g. dr. Josipa tiacina, odvetnika V Ljubljani, Kolodvorska ulica 3, ker sicer utrpim krivico. MIHAEL OMAHEN. Akademik išče Instrukcije tče mogoče v MOSTAH). - Ponudbe na upravništvo »Slovencac pod: »OD-LtČNIAK«._5160 Trgovski pomočnik specerist, mlajša agilna moč, dobi takoj mesto. — Naslov pri upravi lista pod 5L 5164 Mlad kovaški pomočnik San. podpolkovnik Med« dr. Rihard Jug ordinira tudi za civilno občinstvo v vojaški (garnizijski) bolnici na Zaloški cesti, konec tramvaja vsak dan od 11 do 1 in od 5 do 6 popoldne. Vam prenovi in strokovno shrani V primerno službo kot SKl ADISCN1K, PISAR. URADNIK ali kol BLAGAJNIK želi vstopiti takoj v večje podietic v Sloveniji popolnoma zanesljiv, 30 lel star oženjen primorski begunec, zmožen knjigovodstva, strojepisja, slov., nem. in italijanskega jezika. Razpolaga s prvovrstnimi referencami in tehničnim znanjem. Ponudbe pod »BEGUNEC M« na upravo lista. ob malenkostni pristojbini tvrdka IU, 6Kj»M C. M. PERJE vsak čas, po najnižjih cenah, pri E. VAJDA, j IZVOZ divjačine in perutnine, ČAKOVEC, Medjimurje, JUGOSLAVIJA. - Brzojavi: VAiDA, Čo-kovec - lelcfon štev. 59. Veliko industrijsko podjetje išče krajevnega flCieilta. veniiivs Več po^AN^ERaEN^ clT- j ^ggg^^^ggggg!^ j Prednost imajo taki, ki so verzirani v tehniški stroki. Ponudbe 5157' I pod „Rgent II-E-82" na Interreklam d. d., Zagreb, Ilica 21* kije št. 93 pri Kranju. Stanovanje brez hro„e išče soliden gospod. - Sprejme tudi s SOBO s sostanovalcem. — Ponudbe \ na upravo »Slovenca« pod »Snažno«. Miklavž Zimski kostum nov, črn, ceno naprodaj. — Na ogled v trgovini gosp. KASS1GA, Židovska ulica Stev. 9. 5147 in stročnice z novo banderolo Mo-i nopotne uprave se dobiva zopet pri glavni zalogi A. Lampret, Ljubljana, DEKLICA, slara 14 let, že nekoliko vajena trgovine, se želi učiti v trgovini z mešanim blagom. - Pojasnila daje Janez ER2EN, Cerklje št. 93, Gorenjsko, Manutahturist • pssiovodlo za Ljubljano, spreten detailist in zanesljiva za Maribor, se sprejmeta. Oferti Lepa, novo zidana — .Krekov trg 10. - Istotam se dobi ludi 2 veliki sobi in 2 kuhinji, jedilna shramba, klel, drvarnica itd., niiva, pri veliki cesti blizu Maribora in tovarn; stanovanje takoj na razpolago; proda se TAKOl za ceno 600.000 kron od lastnika FRAN PODI.IPNIK, MARIBOR-1EZNO štev. 37. 5524 konceptni in ovojni (Pack) papir. Tri hiše svila, modni nakit, predpasniki, spounja krila po ziih mi p« L ŠINKOVIC nasl. K. SOSS Ljubi ana, Mstni trq Stev. 19. ob Iščem 2 sobi za lak o J ali kasneje z uporabo kuhinje, meblovani ali tudi ne. Ponudbe pod »MIREN 5083zir. v smeri proti juž. kolodvoru, išče-no za mirnega gospodu. Ponudbe so eg I"S -«5 ^ i CB f UM m O © O pride osebno a en ! ^ * a s o S rt rt 3 a C0 N N < & & s3 v trgovini M, TiCar, Šelenburgova ulica Ljubljana lončnim opisom ne upravništvo »Slovenca'« pod šlev. 5156. čreva vseh vrst za kranjske, krvave in jetrne klobase, ŠAMPANJSKE najboljše kakovosti po najnižjih cenah ... . josipc "BMda^utfBUANA, buteljsKe steklenice Polianska cesta 85. - Ravnotam kupu- kupuje v vsaki množini tvrdka I R. ieio surov in stopljen loj po najvišjih I KIIAM, Ljubljana, nasproii hoteln !ri___!». »nnh 5071 • »UNION«. 5025 ljubljana. Ob sprejemu ponudbe sobo takoj ogledamo in prosimo, da se ne odda drugam. 5163 dnevnih cenah.__ lzdaia konzorcij >Slovenca«< Malo posestvo na Gorenjskem naprodaj. Pripravno je za goshlno, obrtnika ali letovičarja. Blizu postaje. Naslov v upravi listo pod štev. 50%. (Znamka za odgovoril Primerna darila za Miklavža in Božič so tudi wr čeolii -«k kateri se dobijo v vseh velikostih in raznih oblikah po znatno znižanih cenah od pri* proste do najfinejie izpeljave pri tvrdki HIIT. KRIS?ER mestni trg 23 (nasproti rotooZn) in sicer otroSki od Din 25*— naprej ženski » > 10®*— » moški » » 140'— » Hišni čevlji in gamaie razne kakovosti po najnižjih cenah. Odgovorni urednik Mihael Moškero v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.