Trdno naprej Na Oplencu v junaški Šumadiji, ki je zibelka naše svobode, so položili k večnemu poČitku Viteškega kralja Zediniterja, našega najveejega učitelja in prosvetitelja. Mnogo neuresničenih idealov, nedovršenih osnuitikov in započetega dela je ostalo tostran groba. kajti mnogo, mnogo prezgodaj je usoda pretrgala nit Njegovega življenja. — Podli zločinci so posegli vmes ravno v trenutku, ko je prihajal v zavezniško državo kot niosilec ideje miru in sprave med narodi. — Sredi dela, sredi idealno zasnovanih načrtov je moral prenehati, in Njegovo telo je leglo k večnemu počitiku. — Umrl je kralj, a njegovo započeto delo se mora nadaljevati. Za enotnost in nerazdružljivost domovine, za nedotakljivost in veličino Jugoslavije se moramo oprijeti resnega dela prav vsi, a v prvi vrsti je poklicano učiteljstvo, da daje pobudo, da usmerja vse delo in vsa prizadevanja širših plasti našega naroda, da bodo vsa prizadevanja, da bo vse delo usmerjeno le v korist celokupnega naroda in države. Zavedati se moramo, da &o nameravali zločinci s smrtnim strelom na kralja Mučenika, zadati tudi smrtni udarec naši združeni domovini, naši narodni slogi in srečnemu razvoju jugoslovanskega naroda. Izdajalcem naroda je vse to trn v peti. ker složna domovina ni pravo torišče za njihova podla početja. Toda s svojim blaznim činom so dosegli ravno nasprotno od onega, kar so želeli. Niso razdvojili države, niso zanetili nemirov rned narodom, marveč je bila ravno ta največja nesreča, ki nas je doletela, povod, da se je narod tesneje združil in se še z večjo viraemo oprijel složnega dela za skupne interese. Narod je dokazal, da se zaveda težkega položaja in je v največji discipliniranosti izkazoval najprisrčnejše izraze svoje iskrene ljubezni do kralja in domovine. Enodušno je obsojal zlcein in s tem prekrižal vse podle naorte zahrbtnih atentatorjev. Izgledalo je, kot, da je morala priti na nas tako težka preizkušnja, tako strašna nesreča. da ie združila in tesneje povezala ves narod. Toda ni tako, narod je v jedru zdrav, v bistvu složen in. je bila težka nesreča le povod, da je mogel pokazati svoja globoka čuvstva najiskTenejšega rodoljubja. Sloga in discipliniranost naroda v najtežjih trenutkih. ie za učiteljstvo najboljši dokaz, da sloni njegovo šolsko kakor tudi izvenšolsko delo na pravi podlagi. Toda ravno to nam mora biti pobuda za nadaljevanje tega dela in sistematično vzgajanje zdravega in odpornega naroda. ki bo tirdi v bodoče dorastel vsem težkim ;n<alogam. Resni časi narekujejo resno in stvarno delo. Zaradi tega se učiteljstvo ne sme zadovoljili zgolj z dejstvom. da je narod sedaj dokazal, da je zmožen discipiine in da je prežet najiskrenejše ljubezni do kralja in domovine. Vse te lastnosti povečavati in utrjevati, to bodi naša naloga tudi v bodoče. Umrl je kralj, toda zapustil nam je svoje nedovršeno delo in svoje neuresničene ideale— Njegovo delo je bilo posvečeno .nedeljivi, močni in složni Jugoslaviji — in veličini domovine naj bo namenjeno vse naše delo invsa naša stremljenja. Pot nam je začrtal že veliki naš pokojnik. »Zarišče prosvete« moramo postati prav vsi, žarišče one prave prosvete in prosvetnega dela, ki ustvarja med narodom pravo iskreno rodoljubje. Za to nam ne zadostujejo samo besede, marveč je potrebno retsno in stvarno delo, v korist naroda. Le delo more ustvariti pravo razpoloženje med narodom, more pa ustvairiti tudi trdne gospodarske temelje, ki so najitsrdnejša opora in najsolidnejša baza pravega konstruktivnega nacionalizma. Vse prosvetno delo mora ustrezati potrebam naroda, da bo med njim obrodilo oni sad, ki ga vsi najiskreneje žclimo. Narod je temelj države in ta temelj naj postaja od dne do dne močnejši. Učiteljstvo je bilo in hoče tudi ostati »steber jugoslovanskega nacionalizma«. S svojim neumornim delom v šoli in izven nje smo med narodom ustvarjali trdne tennelje pravemu, konstruktivnemu nacionalizmu. Tudi v preteklosti nismo ostajali pri besedah marveč smo z delom bodrili in z delom vz_jajali narod. S konstruktivnim in gospodarskim delom je postavljalo učiteljstvo najmočnejše temelje pravemu nacionalizmu. In v bodoče hoče še z večjo vnemo nadaljevaiti delo, ki je najboljša osnova za vzgo.jo naraščaja in tudi širših plasti našega naroda k pravemu in iskrenemu domoljubju. Nič manjša ni danes potreba po tem delu, pač pa se nam odpirajo novi pogledi, nastajajo nove naloge. Verni tradiciji svojega stanu, se moramo ravno v teh resnih trenutkih, oprijeti stvarn&ga dela, ki je osnova in temelj vsem najmočnejšim oporam naše mile Jugoslavije. In danes, ko nam je stalno pred očmi oporoka blagopokojnega kralja »Čuvajte Jugoslavijo!«, se moramo še krepkeje oprijeti jasno začrtane poti: Z delom za narodove koristi k ustvarjanju pravega in konstruktivnega nacionalizma. Še eno nam bodi smernica pri našem bodočem delu: »Pobuda za vsa lepa stremljenja v bodočnosti Jugoslavije.« — Mnogo misli, mnogo idej je zapopadenih v tem enem samem stavku. Toda ako bomo delali le za eno, ako bomo popolnoma uresničili med narodom le eno, tedaj smo ustvarili bazo, na kateri se razvije vse stvarno in resno delo v korist naroda in države, na kateri se uresničujejo vsa lepa stremljenja v razvoju našega naroda. — Sloga popolna sloga in pravo bratstvo naj zavlada med narodom. Le bratstvo more biti prava in resnična osnova za vsa lepa stremljenja, ki so namenjena celokupnemu našemu narodu. Ravno v najtežjih trenutikih, ki jih je preživljal naš narod, v najžalostnejših dneh, ki jih je morala pretrpeti naša država, je po- kazalo naše ljudstvo, da ima najsolidnejšo podlago za naji&krenejša domorodna čuvstva. To je spoznanje, ki nam bodi vodnik pri bodočem d'elu. Učiteljstvo se bo v bodočnositi temeljitejše posvečalo delu za bratstvo in složno sodelovanje med narodom. Najlepši vzor za to delo ima v Njem, ki je položil1 svoje življenje na oltar domovine v trenutku, ko se je bližal končnemu cilju na svoji poiti kot glasnik sloge in bratstva med narodi. Najbolje bomo sledili njegovemu vzgledu, najbolje se približali njegovim idealom, če uresničimo med lastnim narodom najtrdnejšo slogo in najiskrenejše bratstvo. V službi domovine se je pokazalo učiteljstvo vedno kot veiren izvrševalec svojih dolžnosti. Domovina nam nalaga, da služimo narodu in državi. In v resnih časih moramo biti toliko bolj na svojem mestu, biti narodu sodelavci in ga utrjevati v nj^egovih najplemenitejših čuvstvih. — Ne bo novo delo — l'e svoje dosedanje delo moramo prilagoditi novim zahtevam domovine. — Z delom, z resnim in složnim delom bomo krepili temelje svoje države, s tem delom bomo čuvali Jugo&lavijo! —ž.