številka 1/1 — pozno dopoldne, kasneje tudi v galerijo. Š tudiral in delal pa je zvečina ponoči. Skrom na zapuščina je žal sam o delno prešla v N arodno in uni­ verzitetno knjižnico, po poslednji Dobidovi želji je bila sicer skrbno urejena in verjetn o za k u ltu rn o zgodovino dragocena korespondenca sežgana. O svojem življenju je dr. K arel D obida zapisal dne 25. septem bra 1951 sledeče: »Sem sam ski, brez prem oženja in živim od službenih prejem kov ter literarn ih honorarjev.« „ , M. Ju tersek Franjo Baš D ne 30. aprila 1967 se je v L jubljani izteklo življenje F ra n ju Bašu, rav n a­ telju T ehniškega m uzeja Slovenije v pokoju. Z njim je legel v grob človek izredne dejavnosti in razgledanosti, ki je zapustil široko sled svojega dela n a področjih slovenskega narodopisja, geografije, zgodovine, m uzejstva in spom e­ niškega varstva. F ran jo Baš se je rodil dne 22. ja n u a rja 1899 v K am enčah pri Braslovčah. K ot km ečki sin se je po končani gim naziji v Celju in K ran ju odločil za študij, ki ga je tesno povezal z dom ačo zem ljo in njenim človekom. Š tu d iral je geografijo in zgodovino na D unaju in v Ljubljani, prvo službeno m esto pa je nastopil 1925 ko t profesor v M ariboru. Že v tem času se je živo zanim al za raziskovanje v okviru svoje stroke in je to zanim anje vcepil tudi m nogim svojim učencem na učiteljišču. Leta 1932 je postal arh iv ar v banovinskem arhivu v M ariboru. V tej službi se je mogel še bolj posvečati strokovnem u in raziskovalnem u delu. A rhiv je bil tesno povezan z m estnim m uzejem , p rav tako pa tudi z dejavnostjo m uzejskega in zgodovinskega društva. Razen tega je bila Bašu poverjena tud i skrb za spo­ m eniško varstvena vp rašan ja v M ariboru. Baš je postal vodja m ariborskega m uzeja, njegov kustos in pozneje prvi ravnatelj. Po njegovi zaslugi se je muzej razvil v osrednjo m ariborsko k u ltu rn o ustanovo in je z razširitv ijo zbirk dobil pokrajinski značaj. V letih 1948/49 je Baš uredil m estni m uzej v P tuju. L. 1950 je zapustil M aribor. V L jubljani je služboval pri m inistrstvu za zna­ n ost in k u ltu ro kot šef odseka za likovno vzgojo, h k rati pa je predaval na filozofski fak u lteti muzeologijo. V neto se je v tem času tu d i u k v arjal z zaščito tehniških spom enikov in z organizacijo tehniškega m uzeja Slovenje. L. 1953 je postal ob ustanovitvi tega m uzeja njegov prvi rav n atelj. Ta položaj je zavzem al vse do upokojitve 1 . 1963. Z adnja štiri leta življenja je bil hudo bolan. Tako se je m oral um akniti iz javnega življenja, v k aterem se je dolgo vrsto let močno uveljavljal. Še vedno pa je priobčeval svoje razprave, bero iz p rejšn jih let, ki pričajo o izredni Baševi delavnosti. Baš je s svojim delom, bodisi z razpravam i in članki, bodisi s pobudam i in organiziranjem te ali one dejavnosti zapisal v različnih panogah našega ku l­ * Lit.: [Bogdan Pogačnik], ,60-letnica dr. K arla Dobide*, SPor št. 176, 28. 7. 1956, fotogr. K. D. — ,Dr. K arel Dobida 60-letnik‘, LdP št. 176, 29. 7. 1956, fotogr. K. D. — ,Dr K arel Dobida: Ne sam o razstave*, TT št. 1, 7. 1. 1959, s Pečarjevo karikaturo K. D. — F. Bk. [Franjo Buntak], ,Dobida K arel1 , Enciklopedija likovnih umjetnosti, 2, Za­ greb 1952, p. 60 — Nekrologi: B. Borko, ,K arel Dobida', Delo št. 255, 18. 9. 1964, p. 5, fotogr. K. D. — ,Dr. K arel Dobida1 , LD št. 255, 18. 9. 1964, p. 2. — A. U. [Andrej Ujčič], ,Dr. K arel D obida1 , Večer XX, št. 219, 18. 9. 1964, p. 4 — ,Dr. Dobida*, Tova­ riš št. 38, 25. 9. 1964, fotogr. K. D. — ,U m rla sta dva k u ltu rn a delavca: dr. Dobida in prof. Melihar*, Primorski dnevnik 22. 9. 1964. turnega življenja. Tako ga srečujem o kot zavzetega raziskovalca etnografskega in antropogeografskega gradiva. V m lajših letih je, k ad ar so to narekovale potrebe, zagrabil tudi za arheološko lopato. Predvsem pa se je intenzivno u k v arjal z m uzejstvom in zastavljal besedo v obram bo k u ltu rn ih in tehniških spom enikov. In še je treb a dopolniti njegov opus z zavzetostjo za narodnostno problem atiko ob severni m eji, ki se je zlasti žgoče razplam tevala n a pragu druge svetovne vojne, in za razvoj delavske kulture. V okviru našega glasila bi želeli podčrtati predvsem Bašev delež na pod­ ročjih m uzejstva in spom eniškega varstva. Baš sodi nedvom no m ed vodilne slovenske in jugoslovanske m uzejske delavce. Z ureditvijo velikih m uzejev v M ariboru, P tu ju in B istri pri V rhniki kakor tudi s skrbjo za ureditev m uzej­ skih postojank tehniške sm eri na Jesenicah, v Železnikih, Kropi, Idriji in drugod, je izpričal razvit čut za bistvo m uzejskega poslanstva in spom eniške pričeval- nosti. Zlasti ureditev Pokrajinskega m uzeja v M ariboru govori o uspešni in še danes veljavni uresničitvi velikopoteznega načrta. Č eprav se ni nikoli posebej u k v arjal z um etnostno zgodovino, je v en d ar v sestavu kulturnozgodovinskega oddelka m ariborskega m uzeja z velikim posluhom za to stroko uredil zbirko cerkvene um etnosti in stanovanjske kulture. Nič m anj kot za m uzej pa se je zanim al tudi za spom eniško podobo M aribora, pri čem er m u je bila posebno pri srcu obnova m ariborskega gradu. V svoji najplodnejši, m ariborski dobi si je postavil tra je n spom enik tudi pri Časopisu za zgodovino in narodopisje, gla­ silu, ki m u je v souredništvu z Jankom G lazerjem pripom ogel do m ednarodne veljave. Bašu je bilo tu je suho teoretiziranje in s svojim i sodelavci je reševal vse m uzejske problem e, tudi take, ki so terjali od njega fizične napore. Polna boga­ tih izkušenj so bila zato tud i njegova pred av an ja iz m uzeologije, ki sm o jih poslušali v sem inarju za um etnostno zgodovino. K ot m uzealci in konservatorji smo se tudi še pozneje radi srečavali z Bašem, saj nam je bil vselej pripravljen pom agati z nasveti, a tudi kot človek nas je pritegoval s svojim i zgledi in vedrino te r z živim, neposrednim odnosom do sočloveka. B ibliografija F ran ja Baša še ni zbrana v celoti, saj so njegova dela razkrop­ ljena po neštevilnih dom ačih in tu jih glasilih, že v obrisih pa daje slutiti vse­ stranskost te k u ltu rn e osebnosti, ki je odšla od nas m nogo prezgodaj. Sergej V rišer Dr. Josip Korošec Slovensko arheologijo je doletela velika izguba, ko je 11. m arca 1966 um rl v L jubljani univ. prof. dr. Josip Korošec. N jegova sm rt pa je prizadela tudi um etnostnozgodovinsko stroko, saj smo z njim izgubili tovariškega svetovalca, ki nam je vedno nudil strokovno pomoč in nas s svojim neu tru d n im delom vzpodbujal. Vsi sm o zavzeto sprem ljali Koroščeva terenska raziskovanja, pa naj je šlo za neolitska ali staroslovanska najdišča; vedno so p rinašala o dkritja, ki so vsaj posredno m ikala tudi našo stroko in arheološka spoznanja rajnega dr. Korošca lahko s pridom izkoriščam o tudi um etnostni zgodovinarji. P oudariti m oram o, da je p rav zap rav šele o n sistem atično utem eljil našo prazgodovino in slovansko arheologijo in da je staroslovanske najd b e p ri nas prvi kritično uredil in opredelil. O pom nim naj le n a dragoceno knjigo »Staroslovanska grobišča v severni Sloveniji« (Celje 1947) ali na nepogrešljivi »Uvod v m aterialno kul­ tu ro Slovanov zgodnjega srednjega veka« (L jubljana 1952), ki je tudi za um et-