Stev. 155
TRST, četrtek 3. junija 1909
Tečaj XXXIV
IZHAJA VSAKI DAN —
MS cb sedeljah In praznikih ob 5-, sta ponedeljkih eb 9. zjutraj fMUBlhe i te t. se prodajajo po 3 nvč. (6 sto t.) v soaogik
»ebftkarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petr«, Peetejni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-*Šni, Dornbergu itd. Zastarele ster. po 5 nvč. (10 sfcot.).
181 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosfei 1
**i«m«. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po8«t mm, aairtaice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov p* al. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■ ■daljna vrst* K 2. Kali oglasi po 3 stot. beseda, naj-iuaj pa 40 atot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo Idioirrti" — Plačuje s« izključno le upravi „Edinosti*.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko*
V edinost! je moč I
—NAROČNINA ZNAŠA
sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na mi ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■aroialna aa m*4«lj*k* lzdanj« „EDINOSTI" ataa« :
—	l.tno K 5 ao, pol Ista a so — I
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»-
vana pisma sa aa sprejemajo lo rskapisi aa na vrsčsjs Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liaW.
UREDNIŠTVO: ulici Giorgla Galatti 18 (Naroda« dasH Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaft konsorcij lista „Edinost-. - Natisnila tiskarna konsorc^a
lista „Edinost" v Trstu, uL Giorgio Galatti it. 18. PoJtno-hranilnKnl rafun JL 841 652. TELEFON Si 11-57.
BRZOJAVNE VESTI.
Proračunaki odsek državnega zbora.
DUNAJ 2. Proračunski odiek je razpravljal proračun naačnega mioisterstva. — Maloruski govoreiki ao zagovarali ustanovitev rnaloru.keea vseučilišča. Pesi. Mastolka in Č-fachc wiky sta zahtevala, da se izvede v minolem letu sklenjena reiolucija glede ustanovitve češkega vseačiii&ča na Moravskem. Razprava še bo nadaljevala jutri.
Trgovinske pogodbe.
DUNAJ 2. — Vlada bo jutri predložila državnemu zboru načrt novega trgovinsko* pclitičaega pocblast Icega zakona. Zakonski načrt obseza na;prvo odobrenje z Rumuoijo sklenjene pogodbe in pooblastilo vlade, da ga spravi provizončno v moč. — Polfg tega ae vlado potblašča, da spravi v pro«izorično moč so izostale pogodbe z balkanskimi drža* vami.
Daljni zakonski načrt zadeva osnutje državne centrale za uvažanje živine, koje glavni namen bo podpiran e izvoza živine v inozemstvo in bolio organizacijo uvažanje živine na notranjih trgib.
Sestanek med osrjem Nikolajem in Viljemom.
BEROLIN 2. „ Berliner Tegeblatt" poroča, da se okoli sr<diae tega meseca sesta-neta nemški casar Viljem in ruski car Nikolaj. Sestanek bi se imel vršiti v Baltiškem morju ta sicer bržkone v revalskem pristanišču.
Nov felefonični aparat.
STOKHOLM 2. Jutranji listi poročajo, da sta gvedtka inženirja Eguer in Hdlmstrocn po dolgotrajnem delu napravila ro:krcfjn, ki je baje tfako sprejemliiv, da se zamore sedanjo največo teleionično dt^avo codvtjti, Včeraj *ta cm-niena inženirja iz Beroliaa govorila po telefona z brzojavnim ravnateljem v Stokbolna. pri čemer se je pokaralo, da ima novi aparat na tej progi isto jakost glasu, kakor aparati na progi Malno Slokholm. Zrakoplovstvo.
LONDON 2 — Kakor poroča „Dfl2y Telegraph" iz New Yorka, je W Ibur Wright govoril v D j tonu (Obio) o nainovejih vspebih gri fd Zeppeiina in rekel, da bi se ne čudil, ako b) zrakoplov se prt d koncem enega leta preleral Atlantski Ocean. Ztppeliuovo odknt;e in delo je za vse zrakcplovce največe koristi i i isti so mu zato zelo hvaležoi. Zrakoplov tipa Zeppelin utegne imeti veliko bodočnost m zrakoplov utegne, ko se še boij »popolni, služiti splcšr." koristnim nsmenem.
Odvetnik nbil častnika.
BUKAREŠT 2. (Rom. brz. ag.) Sinoči sta se v Giurgevu spr.a neki čas nik in neki odvetnik. Odvetnik je častnika ubil. Vsled tega dogedka je pr.šlo do malega sptpada nud civiloiiiii in vojaškimi osebami. Odvetnik je bil aretiran in uvedla se ;e stroga preiskava.
Suia v Argentiniji,
BUEN0S-AVRE3 2. — V velikem delu republike vlada vznemirjenje radi trajajoče saše, kar ;<e tudi zakasnio obdelovanje zemlje.
Vratislava 2. — Obolelemu kardinalu knezo šktfa dr. Koppu se je stanje zboljšalo. Nade je, da czdravi.
PODLISTEK
11
IZ RUSIJE.
PETROGRAD 2. — Tukaj ao bili »rije slučaji sibirske bubonske kuge in dva slučaja gobove bolezni. Nekatere osobe to tudi zbolele za kolero.
PETROGRAD 2. Kakor ae govori, je baje sklenjeno, da ae prične z že dolgo nameravano gradnjo fitirih oklopnjač tipa Dreadoongbt.
NOVO ČERKASK 2. Petr. br. ag.) — Postajo R^tenjki Jekaterinske železnice je napadla četa razbojnikov. Potem ko so ro parji ubili postaje načelnika ia ranili njegovo ženo, so uolenili 1000 rubljev in zbežali.
PETROGRAD 2. (Petr. brz. ag.) Po 16-dnevni razpravi pred tukajšnjim vojaškim okrajnim sodiščem je bil končan proces proti zvezi vojaških pisarjev. Od 29 obtožencev jih je bilo 22 obsojenih na 6 do 10 letno prisilno delo, sedem jih je bilo oproščenih.
Pomorska vlada v Trstu
in uradi v Dalmaciji.
Tržaška „Sloga" priobčuje ta-le zanimivi in važni članek:
Jezikovna naredba postavlja načelo, da imajo vsi uradi v Dalmaciji ▼ medieboinem službenem dopisovanju, kakor t adi v dopisovanje z višimi oblastmi, izvzemši ministarstva, rabiti izključno hrvatski ali srbtki jezik.
Okrožnica dalmatinskega namestnika, pa odreja, da se na občevanju z oblastmi drugih pokrajin, zastopanih v državnem zboru, ima rabiti nemški jezik. Puščaje na strani protizakonito st ta odredbe, moramo gleda pomorskih oblasti zabeležiti nastopno :
I.	omenjena okrožnica se pristaniških in zdravstveno-pomorskih uradov ne tiče, ker ti ne spadajo pod kompetenej namestništva:
II.	za pristaniške in zdravstveno pomorske in v obče vse nrade, podrejene pomorski oblasti v Trstu, velja ministerika naredba in po tej postavljeno cačeb ;
III.	za te urade ima torej veljati hrvatski ali srbaki jezik kaker uradni jezik :
a) v notranjem poslovanju („uradni" jezik), to ie: vsi registri, proti koli in slično mort-jo biti v hrvatskem jeziku ; b) hrvatski se mora dopisovati z drugimi pomorskimi in vsemi ostalimi uradi v pokrajini; c) hrvat-akise mora dopisovati z *iSi mi o b 1 a s t m i, to je, s pomorsko oblastjo v Trstu; d) pomorska oblast v Trstu moradopsovati z uradi v Dalmaciji, ki niso izvzeti od naredbe, na hrvatskem jeziku, v prvi vrsti, seveda, z lastnimi podrejenimi oblastmi.
Tako odreja na nedvomen način mini-sterska naredba, ki velja kakor zakon. Vsako drugo tolmačene bi bilo krivo, čeprav se za pomorsko oblast v Trstu rabi izraz „pomorska vlada" (goverao marittimo). A!i ta izrazek je samo ostanek iz časov pred ietem 1868, ko je bila pomorska vlada v Trstu osrednja oblast, iz-ednačena mici3terstvom, ter je obseza! a tudi Reko « hrvatskim Primorjem, dočim je v resnici današnja „pomorska oblast" v Trstu deželna oblast za avstrijsko Primorje in Dalmacijo. Pomorska oblast v Trstu je za Dalmacijo ra-no tako deželna oblast, kakor na-
Mačeha
Kraška povest iz današnjih časov
Piše A. L.
Zegledala je Pavla in Zorka in radovedno vprašala :
„Kdo se je pa k nam pripeljal ?"
„To je tvoja bodoča mačeba!"
„Kakor jo ]e imela snegulčica !"
„Da, Marička."
„In ta je Snegalčico umorila!" je za-ihtela Marička.
„Zate ne bo tako kudo ! Te bom že jaz bracil."
Pa je prišel oče na vrt. Drhtel in čudno se mu je tresel glas.
„Mtrička, pojdi, da pozdraviš mamo! In Zorkc,.,"
»Pozdravite jo sami!" je odvrnil Zorko, se obrnil v stran in zajckal.
„Sem vedel! Z)rko ne delaj sramote! In še ti Pavle ga podpiraš !"
»Pojdite k njej govorit!"
„Skrbite za njo!"
Oče ai mcgel odgovoriti in je odšel v sobo z Maričko.
-To je moja hči! Marička, pozdravi mamo !"
„Dober dan mama !"
„Beg daj, Marička!" je rekla Tinka in dala Marički roko.
Segniia je Marička — a komaj da je začutila Tiokino roko v svoji, je zbežal*. „Kaj. če me umori, kakor kraljičina Snegalčico P jej je šlo po glavi.
Pili so naprej. Kestene ni vedel več, kai počenja vsled čudnega vedenja otrok. Tiika te pa še zmenila ni zavoljo tega, še manje pa njen brat.
„No in kedaj bo poroka!" je začel Tinkinv brat.
„Se ta pust, bi bilo dobro !M
„ Jaz sem tudi zadovoljna!"
-Pa sa pokazal Vam nisem, kam pridete!" ie je spomnil Kostenc. Pojmo pogledat okoli!"
Ia razkazal jim je svoj dom, Sprovel jih je v klet, v hlev, v sobe, pokazal jim , shrambe za pridelke. Razgledali so si vso domačiio in Tinka je bila zadovoljna.
Odpeljala sta se šele pozno proti Tečem.
Slovo od nje je vzel edino Kostenc in pozdravil jo je tudi sam : otrok ni bilo blizu.
„Kako je dobra! Čeravno so bili otrcci tako hladni, je zadsvoljna priti in pravi, da jih bo lubiia!" je pomislil s svojo logiko Kostenc.
„Kaj oni vedo, vsi so mladi! Nekdaj me bodo še hvalili 1" je godrnjal sam s sabo.
mestništvo ali prizivno acdilče v Zidru ; a da ima svoj sedež v Trstu, to ne menja nič na »trari sami. V kolikor se nje delokrog razteza na Dalmaciio, je pomorska oblast v Trstu tudi dalmatinska drželoa oblast, ki je podrejena mini&teratvu za trgovino kak3r osrednji oblasti.
Opozarjamo na jasno besedilo zakona vsa pristaniška poglavarstva, vse pomorske in ostale urade io oblasti in jim priporočamo, da se najstrožje drže zakona ter da tudi v dopisovanja • pomorsko vlado t Trstu rabijo izključno in brezijemno hrvatski (ali srbski) jezik. Vsaki poskus, da bi se rabila le ena sama ne a ška beseda, bi pome-ojal kršenje zakona in se ima kazno vati. Ako bi tak poskus storila c. kr. pomorska vlada, bo pozvana oa odgovornost pred parlament.
Na nas je, da pravico, podeljeno nam z zakonom, čuvamo in branimo, da se proti vimo vsakemu uvajanju nemščine, ki bi imelo to zlo posledico, da bi nam tudi te urade zaseli Nemci radi poznavanja nemškega jezika, čim bi se naučili lomili bilo tudi le dve tri besede po naše.
Z veseljem naglašamo, da toliko na-mestništvo v Zadru, kolikor nekateri pristranski uradi dopisujejo po omenjeni naredbi s pomorsko oblastjo v Trstu na hrvatskem jeziku. Tako je prav in zakonito. In po ist m zakonu, ki je obvezen tudi za pomorsko oblast, bo morala tudi ta, kakor že gori omenjeno, v vsem svojem poslovanju z Dalmacijo rabiti izključno hrvatski ali srbski jezik !
Ako bomo zavedno zahtevali spoštovanje zakona, ako bomo odločno nastopali proti vsakemu kršenju zakona, ne bo več više pomorstvo sinekura za nemške aristokrate, ampak bo to naša svojina, kakor mora tudi po Bogu in pravici!
„VELEIZDAJNIŠKI" PROCES v Zagrebu.
ZAGREB 2. (Ogrski biro). Na današnji seji je dižavni pravdnic Accurti predlagal, da se prečita več člankov glasil srbske samostojne stranke, češ, da ti članki dokazu jejo, da so obtoženci bili v zvezi z beligrad-skim društvom „S ovenski jug" in da je ta zveza imela namen povspeševati združitev jugoslovanskih dežel pod žezlom kralja Petra. Branitelj dr. Hinković je govoril proti temu predlogu.
Meščanstvo v Brodu proti Rauchu.
Zagreb I. VI.
Današnji „Pokret" javlja: Pred nekoliko dnevi je vladoi komisar Radinić, ki cd časa, kar je baron Rauch pred 4 meseci odredil razpušCenje mestnega sveta v Brodu n. S., vodi mestno posle, pozval meščanstvo na pogoror glede slavnostnega vsprejema barona Raucha v Brodu. Na tem pogovoru so se vodje Frankove stranke v Brodu, med tem poslanec Elegović, izrekli za slavnostni vsprejem. Radi tega je prišlo v Fran-ko*i stranki do koLflkta, vsled katerega je več uglednih členov stranke izstopilo iz stranke. Na to je sklical dr. Eiegović javen shod pristašev stranke, na katerem je izjavil, da stranka sicer obsoja protiustavni režim bana
Na novo leto zvečer sta sedela Pavle in Zorko sama ca ognjišču. Molčala sta in gledala pred-se v žerjavico. Poznalo se jima je, da leži ca njunih srcih misel težka in neljuba, ki bi rada prodrla na dan. Obraz se ;ima je nabiral v gube, kakor bi se bala, da se zdaj pa zdaj obema jasna tajnost izlije v žalosten in bridek razgovor. Bala sta se tega razg )vora: kajti težko io mučuo je, če mora otrok obtoževati svojega očeta. D jlgo ni hotela misel na jezik, naiael, ki jima je obtoževala srce, kakor razbeljeno Železo. Peklo ju je v srcih in le težko so izgovorila usta obsodbo nad lastnim očetom...
„Boli me in peče..." je začel Zorko skoro z jokajočim glasom,
„Krči se mi srce in že slutim in vidim trenotke, ko bo moral sin mučiti očeta in mu sekati krvave rane v srce... Verjemi mi, Zorko, skoro tre pečem pred temi prizori — a dovoli, dragi brat. vprašanje : Ima-li cče pravico, da izdaja svoje otroke za kup denarja in da zadosti svojim požtljenjem? Io nima sin pravice upreti se magari tudi svojemu lastnemu očetu, ako je ta zatajil svoje otroke in onečastil spomin ljubljene matere, ki mu je bila toliko let opora v križih in težavah...? Nima prav, če se je sin uprl zoper očeta, a prav je, če ae je uprl sin očetu, ko ga je že zapustil in izdal. Pravičen boj se ima bojevati tudi zoper očeta..."
„Trde ao te besede in nekrftčanske."
Raucha, da pa smatra za svojo dolžnost, da ob eventuelnem obisku m9sta po banu prepreči vsako demonstracijo proti njemu, da ne bi se taka demonstracija umevala in izkoriščala kakor protest proti ve eizdajoiškemu procesu in kakor obsodbo protisrbske struje Rauchovega režima.
Pristaši hrvatsko-srbske koalicije pa so •klicali za dan 29. m. m. shod z dnevnim redom : „Vsprejem bana Raucha", ki ga ie pa vladni komisar Radinić prepovedal. Na to *o se zbrali udeleženci shoda na zaupen sestanek, na katerem so sklenili resoluciio, 1. zahteva takojšen razpis novih občinskih volitev, 2. najstrožje obsoja protiustavni režim Rauchov, in 3. izjavlja, da ima mesto Brod najmanje povoda, da bi barona Raucha slovesno vsprejemali.
Zabeleženia vredno je, da sta mesto in okraj Brod volilen okraj Franko*e stranke. Zastopn k tega okraja je predsednik Frankove stranke, dr. Horvat
Baron Fejervary o ogrski krizi.
Baron Fejervary je bil v minulem tednu na Dunaju. Ko se je v sobeto povrnil v Budimpešto, ie izjavil proti nekim politikom, da takrat Dunaj ne popusti. Straaka neodvisnosti da se bo morala brezpogojno pokoriti, ali pa pride Khuen-Hedervary.
Potem je Fejervary še pridodal: Vedno sem govoril da se bojim, da moja misija še ni dovršena.
A kakor ie kaže, takrat odnehajo Ko-šotovci, to vse pravi: oni se bedo bržkone pokorili.	_
Gibanje Čehov na narodnogospodarskem polju.
Čehi so vložili v zadnjem ča«u na vlado prošnjo za konceaijonirjanje češko amerikanske izaeljevalne banke, ki bi posedovala zavarovanje denarja med Čehi v Ameriki in stari domovini. Ta bnDka, kojo snu e „Osrednja banka čeških hranilnic", bi imela osnovno glavnico dveh milijonov kron.
Potem nameravajo ustanoviti delniški mlin, s kapitalom 1 in pol milijonov kron in kenčno delniško društvo za kletarstvo v Kralj. Vinogradih s kapitalom enega milijona kron.
To velja več kakor prazne šumne veselice ! Učimo se od Čehov !
Slovanka banka.
Po načrtu, ki ga je izdal odbor za osnutje „Slovanske banke*4, bi b i generalni ravnatelj banke Čeh, d ugi ravnatelji in njih nameit-mki bi bili Rasi, Poljaki ia južni Slovani, za vsako mesto po eden. Banka bi dopi.o-vala v vseh slovanskih jezik h, sprejemala menice vieh slovanskih zavodov, ter posredovala in podpirala promet med posamičrfmi slovanskimi deželami.
Nemški „Schulverein"
je imel leta 1908, 807.000 K dohodkov, to je za celih 170.000 K več nego leta 1907. Poleg goriomenjenega zneska je še 300.000 kron iz zapuščin, tako, da iznašajo vsi dohodki tega agrf-eivnpga ponemčevalnega društva preko 1,100.000 K.
rTrde in nekrščanska — a koristne in dobre !"
O oa sta >e spogledala in nekaj, kakor solzo se j d zablestelo v njunih očeh. Ali so bile solze hrepenenja po maščevanju, ali solze moči za pravično stvar... ?
„No in kaj bi, Pavle ! Kje imaš moč ! Zapodi te za take besede in imaš ostrižene peruti...!"
„Peruti so ostrižene — a kljuvati ko-čem, kljuvati živo srce, dokler ne izkrvavi... Srce, veš, ki je neebčutno, brez ljube-ni smeš kljuvati, Če tudi je očetovo..." Pavle je umolknil za hip kakor bi se sam zbal teh trdih besed — a kmalu je dobil spet moči in izgovoril je odločno in jasno: „Če prej umrem, če prej jaz izkrvavim, potem bo moja smrt udarec zanj, ki zahteva smrti. Da, spodobi se smrt jednega za smrt vse družine..." Spet je umolknil Pavle in potem pristavil: „Glej, Marička je ono bitje, za katero hočem bici najodločnejši boj. Kajti, nikoli naj ne uniči kup mesa, dušo in srce čutečega mladega človeškega bit a I In zato mi moraš, Zorko, eno obljubiti: če se oče oženi, ne smeš zapustiti hiše, da varuješ Maričko, da je ne ugonobi hudobnost, da je ne otruje sovraštvo očeta do svojih otrok. To mi obljubi in jaz storim vse, da preprečim ta zakon, da preprečim smrt naše družine... Ti ostaneš torej v hiši, da čuvaš nad tem nedolžnim bitjem, To mi sveto obljubi !"
(Dalje.)
Stran XI
„EDINOST® Št. 155
V Trstu, dne 3. junija 1909
Društvo ima 1572 podružnic. Od teb je bilo ustanovljenih 467 v letu 1908, Danes vzdržava „Schulverein" 65 ljudskih šol, in 57 otroških vrtcev, dočim podpira 101 otroški vrtec.
To delovanje tega poriemčevalnega društva bi moralo vzdramiti tudi nas iz naša zaspanosti. _______
Črnogorski knez Nikola o bodoči nalogi svoje dežele.
O priiiki proslave obletnice bitke pri Grahovem, kjer »,o Črncgorci leta 1876 si jajno premagali Turke, je imel knez Nikola nagovor na zbrani narcd, v katerem je izjavil v glavnem sledeče misli:
Minolo zimo — ja rekel knez — smo b-ve vali veliko o?*ko, v kateri smo zastavili vse ivoje s^Ie, us, bi ista dosegla uapeb, ki bi bil vreden naše d žele in koristen za Ćr-ncgoro. Ip-k smo izgubili bitko. Doživeli smo moralen poras. — Ko je bila leta 1878 Basna in Hercegovina okupirana od strani Avstro-Ogrike, smo se ipak vedno nadejali. da definitivna us^da teh dežel ne bo rešena na način, ki bi nasprotoval našim interesom. Nadeiali smo se, da nam bo možno &e enkrat prelivati svojo kri za-njih: ali ta želja te ni uresničila, kljubu temu, da je bila iskrena žel;a Črnogorcev žrtvovati svoje življenje za te srbski deželi.' A nismo premagani v tej zadevi samo mi, ampak tudi naši mogočni prijatelji. Vendar je cd vsega tega ostal en dobiček: zveza in sporazamljenje med Črnogorc in Srbijo
Aii ta izguba nas ne sme prestrašiti; ne smemo obupati in kloniti duhom. Črno-gara bo obstojala tudi nadalie z istimi nalogami io istimi dolžnostmi, kakor prej. Mora spopolniti svojo armado, da bo v slučaje potrebe zauicgla izvršiti svojo dolžnost napram demovini io narodu. A narod mera imeti aamo eno mišljenie, ki je moje mišljenje: j namreč blagor Črnogore !
Premembe občinskega volilnega reda za Ljubljano.
V krogih S, L. S. se pečajo baje z mislijo, da bi predelali volilni red za mestni svet ljubljansk: in sicer na podiagi proporci-jonelnega volilaega sistema, s čemur bi bilo zagotovljeno tudi manjšinam zastopstvo v istem. Bili bi štiri volilni razredi. Zastopane ki bile v mestnem svetu na podlagi volilaega reda slovenskc-napredna, S. L. S., socijalno-demokratične stranke in Nemci.
Svoje m leoje o tem načrtu izrečemo, če se potrdi resničnost te vesti.
Dogodki v Turčiji.
CARIGRAD 2. Kakor poroča „Ojman. Llc/d" na temelja nekega poročila naučoega ministra, je izdan »rade, po katerem bodo cesarski princi obiskovali javne šole,
CARIGRAD 2. Vojno sodišče je obio-d lo. kakor že javljeno, albanskega polkovnika Riza iz Djakova v dosmrtni trdnjavski zapor in nekega majorja četrtega vojnega zbora na pet let trdnjavskega zapora. Včeraj so v vojnem miuisterstvu degradirali oba častnika. Razun tega je vojno sodišče izreklo obsodbo nad mneg mi častniki, civil, osebami in vo-aki. Del istih je bil oproščen, del pa obsojen v razne kazni na svobodi.
BEROLIN 2. „Voss. Z:itung" poroča iz Carigrada: Ko so bivšega sultana Abdul Ha-mida pozvali, naj odstopi državi svoj v bankah naloženi denar, ]e sultan zahteval kakor vračilo, da se zavaruje bodočnost njegovih otrok in njegova osebna svoboda. Posredovalci so odgovorili, da je bodočnost njegovih otrok zajamčena po ustavi. Njegova ■ roboda je za sedaj stvar nemožnosti in je odvisna od njegovega nadaljnega vedenja. — Po 24 urnem pomisleku je Abdul Hamid izročil posredovalcem štiri odprta pisma na banke z nakazi, da izplačajo njegov imetek državi.
SOLON 2. Poročilo nekega dunajskega lista, da so bivšega sultana Abdul Hamida odvedli v neko vas v Arabiji, je popolnoma neresnično. Abdul Hamid se nahaja ▼ vili Allatini.
CARIGRAD 2. Ugodni članek lista „Itti-fcad"\ ki je postal organ kabineta, izvaja, da so krečanske garancijske vlasti, ko so poslale na Kreto svoje čete, dale Turčiji gleda suverenitete formelna zagotovila. Umaknenje čet ce pomenja potem takem nič druzega, nego da se vzpostavi red in zaupanje. — Uvodni članek mladoturškcga lista „ Tanin" pravi: Ako bi po umakneom inozemskih čet grške i čete zasedle Kreio. bi storila Turčija isto, kakor če bi inozemske čete zasedle kak drugi del države.
Kedive v Carigradu.
CARIGRAD 2, Semkaj je dospel egiptovski podkralj in je bil slovesno vsprejet. Takoj po svoiem prihodu je posetil sultana. Obešanje v Adami. CARIGRAD 2. V Adani deluje vojna sodni]a in sodi one, ki so se udeležili klanja. Obsojenih je bilo že mnogo oseb na smrt. Včeraj je bilo obešenih šest Armencev in devet mohamedanov. Šast mohamedanov je bilo obsojenih na dosmrtno ječo.
Dnevne vesti.
Kako umeva „Piccolo" mednarodnost!
Ker se je raznesla govorica, da mislijo soci-
jalni demokratje postaviti tudi dva slovenska i In sodruga kakor kandidjta v Tjstu, je „Pic-iTudi ta colo" kar vskipel in si ne more dati mira. Pošiljale razne, več ali maoje — šepave „argumente" v boju proti omenjenima kandidaturama, se je laško glasilo v svoji brezgU-vosti povspelo tudi do fenomenalne trd tve, da se socijalisti, ako postavijo tudi slovenske kandidate pregrešijo proti — principu internacijona-1 i z m a !
Da ri bil „Piccolo" nikdar v posebno prijateljskih odnošaiih z gospo — logiko, to je znana stvar. Ali da bi se ne sramoval takega gorostasnega ceemida, tega vendar niimo pričakovali tudi od „Piccola".
„Piccolo" sam govori v zadajih časih o slovenski „min o ran za*. Priznava torej, da bivajo tu tudi Slovani, iz česar sledi logično, da ie to mesto v narodnem pogledu mešano. Ča bi to~ej aoc jalist: res postavili tudi dva slovenska kandidata, bi izvajaii s tem logično konsekvenco iz dejstva, ki si ga tudi isti « Piccolo » cam ne upa več tajiti, in bi s tem le storili nekaj, kar zahtevajo od njih njihova fundamentalna načela. Kjer je Teč narodnosti, more internacionalni princip priti do veljave j
shod n3 B^lvederu miaole sobote! lujoča odbore in delegat?. Pokažimo z delom
ie bil triumf socijalne ideje ?! Na, to je bil triumf adivjauosti. Tekla j e n e-dolžna delavska kri! Nekateri socijalisti so menda vendar že na mestu slutili grdobo početja svojih sodrugov. Da bi opravičili to početje, so jeli kričati, di so na-rodai del vci metali kamenje v lokal in zato da so oni reagirali z vrčki v slovanske delavske g i a v e. Ali ta manever je temeljito ponesrečil po zaslugi dra. Rjhara, dca. Wilfana in dra. Mandića. ki so — došli še-le med zborovanjem s sijajnega shoda v ulici Stadion — neustrašeno stali v najhuji vihri. S i so v lokal in zahtavali od socijalnih demokratov, na i pokažejo le en sam kamen, ki je priletel v lokal! Ali nai pokažejo katecega tvojega ranjenca. Ker ksmenje ni letelo, ga tudi niso mogli pokazati. In končni : socijalisti so prvi o d š l i s p jzorišča svoje krvave slave!
Piepušoaaao čitateljem, naj mislijo svojo o sir&cki, ki v svojem lista take dogodke proslavlja kakor svoje — triumfe.
Socljalnodemokratična zavijanja, Tokajš-a:e slov. eocijala. glasilo piše, da z „ Edine st jo
le tako, da ima vsaka narodnost primerno i ni možno polemizirati, številno zastopstvo ! Če kdo, se moremo le i tako kuoStno na znamo mi tožiti prod socijalni demokraciji, ker dva slovenska zastopnika ne le da ne bi odgo?ar-jala narodnostnem razmerju med prebi val atvom, marveč tudi ne narodnostnem razmerjumed p r i a t a Š i s o c ij a 1 n e demokracije same! Zato ss nam tudi oni ukrep socijalne demokracije. ki je spravil «Piccola> iz sebe, vidi le kakor mal plašen korak, storjen le pod silo razmer ne pa kakor krepko dejanje vsled lastnega srčnega nagona.
Tudi mi pravimo: socijalna domokraciia še ne misli ustreči principu mednarodnosti, ker, ako bi hotela to, bi proglasila več nego le dva slovenska sodruga. *Piccoio» uineva seveda drugače princip mednarodnosti: mest \ ki je — nainiža račuoano — po l/s slovansko, naj ima samo laško zastopstvo in rešen bo princip — mednarodnosti!
Da je « Piccolo* rekel: mi smo se svojega laškega nacijonalnega stališča proti vsaki slovanski kandidaturi — a la bonne heure ! Mi bi ga umeii. S tem pa, da nam z nag!ašanjem principa «mednarod-kaže le, da za <Picco!a> obstoje le v to, da jih on — postavlja na
Mi radi priznavamo, da preobračati smisla kake trditve, kakor zna to tukajšnje glasilo jugoslovanske socijalno demokracije. Kaj treba umevati pod našo izjavo, da je pr^dsndaik društva tobakarnarjev g. Giraidi, dasi Italijan, vendar poštenjak ? Zadnji brkinski kmet, ki je čital omenjena naša notico, je umsl, da smo hoteli s tem reči, da je g. Giraidi kljubu svoji italijanski narodeosti vendar v narodnem o žiru pošten, tnrej p o lit iš ki po-stenj a k.
Ker, kdor nam Sloveč csm v narodnem in politiškem oziru ne priznava enakopravnosti, ta ni pošten, a to se pravi: narodno in pciitiško pošten, da-si je v ostalem lahko najbolji človek. Tu pa prihaja socialistično d i smo vsem Italijanom
prihaja nosti>, principi glavo !
Socijalno demokratični „triumfi*'. — Iz krogov slovenskega delavstva smo prejeli:
Ko smo čitali poročila v „Lavoratoru" o volilnih shodih socijalistične stranke zadnjih dni se — nismo jezili. Kdo bi se neki jezil, ako se mu ljubi intimni — sovražnik tako laže ▼ svoj lastni žep ?!
Mi se le imejemo in inamo dovolj razloga za to. Čim drznejo skušajo zatemnevati resnico, čim drzneje hočejo z vračati dogodke, ki so se vršili pred stotinami očes, tem bolje za nas, — tem jasneje bo postajalo pred očmi tudi tistega na&ega delavca, ki jim je doslej kaj verjal.
Pred očmi so nam posebno shodi pri sv. Jakobu ca Bel veder u in v Rojanu.
„Lavoratore" trdi, da so stanovski shod pri sv. Jakobu, na katerem je šlo za složno akcijo v zboljšanje položaja delavcav v arzenalu, sklicali nekatero i ki za vratno, da bi ga izrabili v slovenske nacijonalistiške sVrhe.
Prva trditev je drzna laž, zaključek pa najdrzneje zvračanje dejstev. Vsi delavci so priča, da se je shod sklical sporazumno in brez ozira na strankarske boje. Imel je biti torej strogo delavsko strokovni shod. Mi da smo ga hoteli izrabiti v nacijonalistične svrhe ? ! Je mari kak slovenski narodni govornik začel gavoriti o volitvah in politiki?! Odgovorite! Storil je pa to socijalističen govornik, ki je hotel, da naj se jim delavstvo politično usužnji, ker potem še-le da bo možna sknpna akcija za stanovske delavske interese. S tem je izzval vihar, da je bilo joj za navzoče socijaliste. In th)d s takim izidom proglaša „Lavoratore" za triumf socijalne demokracije ! Sramota je bil in ne teiumf na stranko, ki hoče biti čuvarica delavskih interesov!
O sh?du v Rojanu (pri kroni) minole nedelje predpoludne pravi, da so narodni delavci doživeli grozen fiasko. Če je bilo na shodu, sklicanem po socijalni demokraciji, najmanje '/s zborovalcev pristašev „Narodne delavske organizacije"; če sklicatelji vsled velikega ogorčenja pretežne večine (iz-lasti radi krvavih dogodkov na Belvederu v prejšnji noči) ne morejo priti niti do besede; če po skoro triurnem zborovanju ni moglo priti niti do izvolitve predsedništva; in če so — končno — socijalni demokratje morali defilirati iz vrta mimo narodnih delavcev, prepevajočih „Hej Slovani", — potem je bil to res piramidalen fiasko, ali ne na strani slovenskih nacijonalistov, ampak na strani... socijaino demokratičnih sklicateljev ihoda.
Tu moramo zopet pribiti staro nivada naših jugoslovanskih socialistov. Prepevali so svojo himno po italijanski. Mi bi bili hoteli, da so bili navzoči dr. Tuma, Cankar in kakor se že zovejo ti salonski socijalni demokratje, ko so naši delavci s prstom kazali na socijalne demokrate, prepevajoče na slovenskem shodu po italijanski ter vsklikali: To je jugoslovaiska socijalna demokracija!
glasilo s trditrijo, očitali nepoštenje.
Priznavam j: tako kunštni mi nismo, da ki mogli voditi take vrate polemiko !
Rečeno glasilo nam dalje očita, da smo v slučaju tobakarnarjev, kjer gre delodajalcem za mednarodno organizacijo, a v slučajih, ko gre za proletarca, da smo proti mednarodni organizaciji. Tudi v tem pogledu izraža socijalno glasilo popolnoma napačne zaključke. Saveda ne mislimo, da so „sodrugi" tako — neumni, da bi verovali svoji lastni logiki, ali prepričani so, da iim bodo njihovi verniki vse verovali. Pak zato; lop po obsovraženih narodnjakih ! Dokler imajo organizacije samo strohovni pomen, namen medsebojnega materijalnega podpirania, mi nismo proti organizaciji na mednarodai podlagi, pa naj žsj c dah enega Tržiča v oeredje naša mile slo gre za delojemalce ali delodajalce ! Posebno j venske domovine, v — belo Liubljano-
da hočemo živeti in ue braniti na svojih t iehl Pokažimo to posebno prihodnjo nedeljo 6. t. m. ko bodo Nemci po vsej Avstriji praznovali 20 letnico za Slovence pogubnega društva „Sudmarke", Pokažimo jim dovoljeno os*eto s tem, da se posvetimo ta dan za našo edino obrambno družba sv. Cir. in Met. — Ta dan naj stopijo povsod v akcijo nabiralniki! Premožnejši rodoljubi, denarni zavodi, društva ii korporacije pa naj odgovora oholim nemškim nakanam s pokroviteijnino za n*šo prekoristno in prepotrebno šolsko družbo !
Volilni shod v I, mestnem okraju v gostilni Economo na Campo M&rzio je vspei nad vsako pričakovanje. Predsedoval je shodu g. Ivan Levičar. Poročal je g. dr. Ed. Sla-vik. Občinstvi je bilo toliko, da je bil prece) obširen prostor premajhen. Za zabavo je poskrbela drobna peščica jezičnih socijalnih demokratov (ki so sicer po Miiostovi trditvi, organizirani na narodni podiagi), v imenu kterih je jako klavrno nastopil neki doseiej še neznani talent.
O tom shodu prineieino podrobneje poročilo v jutršnji štev. „Edinosti".
Ministri na potovanju. V torek popoludne se je z gradežkem parnikorn pripeljal v Tr>t mioister za notr. stvari bar. Hardtl, ki »e je isti dan zvečer odpeljal na Duanj. — Včeraj s? je s pamikom „Zarau sem pripeljal fiaančni m^niatar vitez Bilinski s soproga. Zvečer sta se odpeljal* na Dunaj.
Prestolonaslednik Fran Ferdinand in soproga se baie zač-tkom julija podasta skozi Trst in Pulo v orijent na daljša potovanje.
C. in kr. vojna mornarica. Glasom brzojavnega poročiia je vojna l&dija „Cesarica Elizabeta" v torek priplula iz Sangaja v Nagasaki. Na Iadiji vse zdravo.
I. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Ljubljani -priredi v soboto, dne 5. junija 1909 ob 8. uri zvečer v dvorani „Motnega doma" » Ljubljani javno predavanje o perotninarstvu opremljeno s zanimivimi skioptiskimi podobami, ter drugi dan, to je v nedeljo, dne 6. junija 1909 ob pol 10, uri zjutraj v hotslu „Ilirija4-, Kolodvorske ulica št. 22 v L'ubljati svoj III, redni občni zbor.
Ker bo ta predavanje in občni zbor velevažnega pomena za nadaljoi vip^šni razvoj prepotrebnega, prvega ia ed nega slovenskega društva za perotainarstvo in malo-Živinorejo, vabi odbor vse čč. člene društva in zaaimance vse slovenske maloživinoreje, da se predavauia in občnega zbora tembolj zanesljivo udeleže, ko }im je v to sedaj podana ugodna prilika, ker se je društvo ravno v boljšo prirečnost svojim členom preselilo is
pa še, ako je pripadnikom take organizacije zagotovljena popolaa jedeakopravnost tudi v jezikovnem pogledu, kakor je to v društvu tobakarnarjev. Ali socijalno-demokratična organizacija je v prvi vrsti politlika organizacija, pomočjo katere bi hoteli močnejši narodi udinjati šibke;še za svoje namene. Na podlagi mednarodne solidarnoati, kakoršno pridigujejo socijalni demokrat e, se nameščajo pri nas v Trstu po privatnih podjetjih na vsa bolja masta delavci iz Italije, na državnih podjetjih pa nameščajo na podlagi ratno iste solidarnosti — Nemca, mej tem ko se pošilja naša slovenske delavce — kopati zemljo. Vsaki delavec iz Kalabrije je vsprejet v Trstu kakor brat, mej tem. ko ae naše tlovenske delavce iz neposredna bližino Trsta psuje, da so padli sem v Trst „z gora". — Marsikateri naših delavcev bi lahko zapel o tem svojo pesmico. In za take vrste organizacije na „mednarodni" podlagi se mi lepo i zahvaljujemo!!
Domačinom ne — tujcem da ! Te doi
sem si ogledal novi javni vrt pri Sv. Jakobu. Takoj ob vhodu me je nemilo dirnulo dejstvo, da sem našel t&m uslužbeua dva regoikola ! Eden nosi uniformo čuva}a mestnih nasadov, drugi je cestni pometač. Jeza me je obšla, ko sem pomislil, da imamo neštevilo naših okoličanov-domačinov, ki so popolnoma vipo-•obljeni vrtnarji in ki bi radi opravljali službe, ki jih sedaj opravljajo tujci iz kraljestva ! — Domačini tarnajo, da nimajo kruha — tujci ■e pa rede na občinskih službah! Naši socijalisti poreko seveda, da to odgorarja principu — mednaredaosti ! — Novi mestni svet bo moral stvar predrugačiti. Službe, ozir. kruha treba dati v pru vrsti domačinom in še le, ako teh ni dovolj, raj se najema tujce l
0 naši šolski družbi 8v. Cir. in Met. — Tudi na Primorskem in Goriškam se je pričelo novo gibanje za narodno obrambno delo. Prerojena ženika podružoica v Sežani priredi prihodnjo nedeljo dna 6. t. m. veliko veselico. Nova podružnica se osnuje v Lokvi, h kateri pristopijo tudi Slovenke in Sioveoci iz Divače. Podružnice v Trstu in okolici vse pridna delujejo. V St. Aadrežu se je ustanovila dne 23. m. m. nova podružnica. V Dom-bergu se je oživila in precsaovala ženska podružnica, ki priredi dne 20. t. m. veliko veselico na korist glavni družbisin goriškemu „Šolskemu domu". Nanovo se osnujoča podružnica v Rihamberku ž a ima do 100 členov. Nove podružnice se osnujejo nadalje v Mirnu pri sv. Luciji in za briške kraje Cerovo-St. Feran Vipolža. V Tolminu da sta oživeli h krepkemu delu ženska in moška podružnica. Tse oitale podružnice se požirajo, da skličejo pred glavno skupščino, ki bo letos najbrže na Jesenicah, občne zbore, da si izvolijo de-
V Sežano pohitimo! Kdaj? Dne 6. t. v.
bo nedelja. Ta dan bjdo romali ljudje o1 vseh strani v Sežano. Po širokih, beub cestah, podili se bodo avtomobili, kočije, vozovi in bicikli — v Sežano. Po železo: cesti, po stranskih poteh, po stezah in po prehodih bodo hiteli ljudje — v Sežano. Iz mesta, trgov in vasi, od pov&odi mrgolelo bo ljudi — v Sežano.
Kaj pa bo 6. junija v Sežani ? Ta dan. bo Sežana pozonšča naroduega praznika. Na velikem, temao-sančnatem vrtu, mrgolelo bo naroda vaeh stanov: meščan, uradnik, trgovec, obrtoik; nnj njimi se bodo gibale dobrosrčna dame in gospe v raznovrstno slikovitih in širokomodernib klobukih. — Pridejo brhka, mlada, zalu. dekleta z dežele in krepki naši fantje, slovenski korenjaki. Skrbne in resni možje. Zastopan bo — narod ! bo givorilo, a ču se Oo samo en glas Bam jesik — slovenski ! In sliko tega ni povečali in lepšali bodo mej liuddtvom trešeni biatrodičai in krepki ^Sokoli" ( nosoim peresom na slovanskih čepicah in v rdečih srajcah.
Okolo raznih šotorov bo gn*eča, kajti ra bo lačan, drugi žeiea ; ta bo zahteval terana diugi piva, tretji bi rad kadil, oni bi kar o pii itd. A dične gospice, se bodo sukale v svojih paviljonih s tako spretnostjo in go&tobeaedičnoatjo, na ne bi jim mo^ia konkurirati še tako izvežbana gostiiniiarka. M m tem bo snrala godba, razlegala se bo mi iti naša pesem ; veselja bo v^e blestelo. Zastonj bi iikal klavrnega obraba, zastonj vzdiha, v§e bo blaženo, vsa vneto — saj bo delo blago, svečo !
In tujec bi prašal : „Čemu pa vse to?- Čemu?!
Kadar je izbruhnel ogen^ ki preti po-žgati hišo, vas ali celo sosesko — kadar se je vojska vneia in sovražnik dne preti pokončati dom — ted.jj se vzdiga vse! V boj gre mlado in staro, brez razlike na stan, da reši očetajavo!... Dalje povemi jutri.
„Sokoli" v nedeljo 6 t. m. v Sežano!
Podružnica Ciril-iletoda v S; ž ini priredi ca dan veselico v proaoeh našo prepotrObae šolske družbe. „Sokoiu n%pravi ob tej priiiki izlet io se odpeljeio „Sakoli* v kroju ob l. uri io 24 minut z južnega kolodvora. Na ta izlet so vabljeni tudi prijatelji „Sokola".
Tržaška mala kronika.
Nezgode v luki. Ivan Zmojvec, natakar na parniku „Paanonia" od Cuaard Line, se je včeraj popoldne kopal okolo parnika. Slučajno se je ravno tedaj, ko je parnik poskušal stroj, nahajal tik vi aka- Krilo vijaka ga je z vz 3 močejo vderiio po nogi in mu je
V Trstu, dne 3. junija 1909
zlomilo. Tovariši so ga potegnili iz vode; zdravniška postaja pa ga je spravila^v bolnišnico.
Iz velemestne luže, Predsinočojem je David Markscheid, star 21 let, iz Galicije, šel v Bek lupanar v ul. Fortlno in se je tu radi plačila skregal z neko tamošn o d\mo. Zavihtel ie proti njej stolico in ženska ga je redaj z debelim ključem ranila na gla*i. Oba sta bila zaslišana na policiji.
Radi črešenj. — 12-letan Josip Kral iz ^-jinjeia splezal na drevo, da bi bral črpanje. Spodrsnilo se mu je. padel je z drevesa ia »i zlomil deaoo ramo. Sprejeli eo ga v tukajšnjo bolnišnico.
In še vedno regnikoii ! R=gnikolski natakarji Toff.lo, Gobit'-a in De!qae"o so bili predsinočnjem aret raniv goatil-ti rAI!e viole" v ul. S. Lazzaro, ker so se ekregali s tamošnjim natakarjem in ga nabili do krvi.
Nezgoda in bedasto lejđnje. — Včeraj z utraj je v parniku „Thrai<ya padel mornar Spiro Petroc v skladiščni prostor: pri tem je dobil ra^ne bunke in si je zlomil deeno rogo.
—	Po nasvetu svojih tovarišev ti je hotel obložiti rano s čebulami in oljkam'. — Kapitan pa je pravočasno preprečil to prismo* darijo in dal poklicati ziravniško pottajn, čije zdravnik je dal bohrka cbvezati in prepeljati v bolnišnico.
Loterijske številke izžrebane	dne 2.
junija 1909 :
Brno:	36 63 53 17 73
Inomost: 72 19 84 8 86
Koledar in vreme. Danes : Klctildn. kraljica. Jutri: Frančišek K. sp. T e m p e-ratura včeraj 2. uri popoludne -H 24° OeJs. Vreme včorai : lepo.
—	Vremenska caDOv-d za Primorsko : lepo, večinoma jasno. ZiK-rni vetrovi, Vroče.
Društvene vesti.
Tržaško kolesarsko društvo „Balkan-
o po zarja svoje člane, da se bo dirka juaijor-jev, ki se je imela vršiti 13. junija, vršiia 6. junija točno ob 7. uri zjutraj ob progi Opčioe-Sežana (Gostilna Štolia na kolodvoru) in n*zaj na Opčine. Cilj pred gostilno Fabčič, km 14 maksimalen čas 30 miaut.
Dirkači morajo biti poi ure pred odhodom na dolofe »em meitu, na zakašnjenje se ne bode ozir jemalo.
Vloga k dirki znaša K 3, ki jo vspre-iema blagajnik Anton Podb^ršček v ulici Stadion št. 19. I. cd 8. zjutraj do poldre ia od 4. do 7. zvečer za oddelke pa njihove načelnike. Za prijave k d rki je čas do četrtka 3. junija, s katerim dnem se vpisovanje definitivno zaključi. Na vpisnino brez uplačanja vloge se društvo ne bode oziralo.
Po dirki se priredi izlet v Kcmen na -tmksj vršečo se veselico na planem.
Opozarjajo in vabijo se vsi členi na posvetovalni sestanek, ki se bo *ršil v Bredo dne 2, junija ob 8. in pol zvečer v društvenem spdežu. Kolesarski zdravo !
.Čitalnica" pri S*. Jakobu vabi vse svoje p. n. gg. pevke in pevce k današnji pevski vaji, da se prip-an za nedeljski nastop v Kopru.	Odbor.
Pevsko društvo „Lipa" v Bazovici naznanja slavnemu občinstvu, d* bj obhajalo svojo desetletnico in razvitje zastale dne 1. a'-gusta, radi česar so vsa bratska društva bftprošena, da bi eventuvelro nameravane veselice za rečeni dan opustiie. Vse druge podrobnoiti sledijo.
Pevsko društvo „Zvonimir* v Rocolu bo p j pevsko vejo » prostorih „Gosp. itva" p. d. pri Skrku. r „Tržaškega podpor, in bralnega c;aznhn)H, d* je poč^nši od 1. juniia ca septembra uved-1 nedeljski počite k Id val. druŠtteai urad in zdravniška am-hulanca cat&neta zaprta ob nedeljah Radi tpga se cb sobot&h uraiovauje podaljša do 3. ura zvečer m uvede sobotna zdravniška lainbulanc* cd 6. do 7, ure za poletna mesece.
Telovadno društvo „Tržaški Sokol11 v Trstu. Danes v četrtek ob 8.30 je odborova •tej*, h kateri so vabljeni vsi načelniki odsa* k v za zlet na Opč nab.
Bratje pevci ! Dane« zvečer ob 7.30 je rtdnia vaja za nastop dne 6. t. m. v Sežani. Prdite vri točno, ker je pozaeje odtorova se; a.
Akad. tehn. dr. „Triglav v Gradcu bo
,in»lo svoj 111. redči občni zbor due 5. t. m.
j 8. u-i zvečer v prostorih društva (Scho-r * ugane 17. I. n. Z običajnim vsporedom. Slovanski gostje dobrodoSli!
Vesti iz Goriške.
Iz Sežane. Ženska podružnica sv. Cirila .o Metoia v Sežani vabi in proti via cenjena lruttva. ki so bila naprošena z\ sodelovanje a se niso še odzvala, da blagovolijo v najkrajšem času cdgovoriti na poslana vabila in poročati o tost»arnem sklepu, ćas beži hirro in tldstvo bi rado imelo že sigurne očgivore v rr-kah, da se bo znalo ravnati v nadalje. — Torej prosimo slavna društva, da bi to upo-š te vala.
Veselica se vrši na planem, na vrtu ho-: a pri „Trth Kronah*.
Prodajal ce b) pristen teran, ki je od-bor kupil nalašč za to prireditev. S teranom iu raznimi nrzlimi jedili bodo stregle narodne dame v posebnih sla*nostnih pavilijonib.
»EDINOST« št. 155
Stran IH
Gledalce bodo zabavali Sokoli s proizvajanjem telovad?k'h vaj. Plesalcem bo na ponudbo plesišče (barjar).
Za zveze med Opčinami in Sežano, bc skrbel automobil. In ker ta ne bo mogel zadoščati V3emu prometu, najete bodo za ta dan še na;adne žardinjere.
Tragična smrt neke deklice v Merčah (Povir). Na binkoštni ponedeljek okoii poludae je š'a Avtonija Živec, trinajstletna učenka po-virske šole, po vode.
Toda vrnila se ni več. Kmalu potem eo si đ'ug' ljudjo ravno na isti kal, ki ima zelo Čisto vodo in mu nravijo zato studenec. Našli so poln škaf na robu, a nikoga- zraven.
Takoj so obvestili stariše, ki so že bili v skrbeh in brat ponesrečene je šel tja z ta-koimeoo^anim „mačkcmu (kavliem). Neka časa je iskal in slednjič je privlekel na pc-vrŠDje trunio lastne svoje sestre. Mislite si žalost nesrečnega mladeniča ! Kako je deklica mogia paati, ni možno konstatirati. Najbrža sc je vlomila deska pod nenimi ncgicai in veda, ki je tam globoka kake tri metre, je sprejela svojo žrtev.
Dines se je vršil pogreb, ki je bil res lep. K večnemu počitku so jo spremljale to-varišice iz pevirska in sežanske občine, ki so nesle tudi krsto ni mesto smrti. Členice Marijine družbo so jo v belih oblačilih, simbolu veselja in nedolžnosti, spremile do hladnega groba, ki se je z^prl nad cienim še tako m'adostnim telesem, namenjemu življenju ne pa naročju smrti. N. v. m. p.	X,
Vzajemno delovanje šole in družine. —
Iz Z g o n i k a. Znano je, da dobro vzgojo omogoča le vzajemno delovanje šole in družine. A ker se še vedno dobiva ljudi, ki nimajo nikdar prilike, da bi čuli o trudapolnem učiteljskem delovanju v šoli ter smatrajo ljudsko šolo ie za ntdiežen zavod, priredilo je tukajšnje učitelj it vo, kakor lansko leto, take tudi letos, dva roditeljska sestanka v zgoniški šoli. Prvi letošnji red teljiki sestanek je bi) dne 25. marca, a drugi 23. maja. Obeh sestankov <o se tuk. roditelji udeležili v prav nepričakovano velikem številu.
Pokazalo se je, da je bila prostorna šolska sobana pretesna za toliko število poslušalcev : nekateri možaki so »tali na šolski veži iu stopnicah, ker niso mogli v šolsko sobo radi velike gneče. Na prvem sestanku je govoril tukajšnji učitelj, Josip Barbar, o temi: »Ali je človek v življenju srečen ah nesrečen, kreposten ali nekreposten, je navadno odvisno od njegove vzgoje v mladih ltthM. S prepričeralnimi besedami je vnemr.l stariše za skrbno, pametno in pravo vzgojo otrok. Zbrano občinstvo je sledilo z vidnim zanimanjem in odobravanjem tri četrt ure trajajočemu predavanju,
Na drugem sestanko, h kateremu je bila povabljena poleg starišev tudi šoli odra.tia mladina, je zopet predaval imenovani učitelj: „Učimo našo mladino varčnosti I" Predavatelj je oaorei dokazal, da brez dobre vzgoje in pouka ni fcedi dobrega gospodarstva. Kolikor bolj je izobražen in dobro vzgojen posameznik ali tudi narod, tem pametnejše in varčne-je živi in obratn:*. Vzgl^dujmo se pri bratskem češkem narodu, ki pr?ači med drugimi Slovani v omiki, varčnosti ia vsled tega tudi v blagostanju. Ker so Čehi izobraženi in gmotno na dobrih nogah, zato so tudi poli-tiško najod eČneji med drugimi Slovani ter tudi impenujejo vladi in drugim narodom. Ako hočemo vzgojiti iz naših otrok varčnih in dobrih gospodarjev, moramo začeti že v njih mladih letih. Z malim in zgodaj je treba za-! četi, ako se hoče za starost kaj doseči, A. M. I Slomšek pravi: „Najarernsjše ljudi varčnost lin poštenje stori". Nsdilje je givcril o šol-i »kih hranilnicah, ki so uvedene v nekaterih ; evropskih držsvah io ki so se poke zale kakor izborao sredstvo za odgojo šolske mlsd-ži k varčnosti.
Pojasnil je uredbo poštne braniinice, ki je kaj pripravna za navajanje šolskih otrok k šteden'u. Pokazal ie prisotnim tudi hišne nabiralnike ali hranilne pušice. kakoršie je že u/ela „Tržaška posojilnica in hranilnica v Trstu* v povzdigo varčevanja v naroda. Nabiralniki so bili uvedeni že pred 10 leti v Ameriki. V naši držari *e iih je uvedlo 1. 1905. Češka hranilnica v Pragi je dobila v enem letu nič manje nego 680.000 kroo, ki so jih prihranili vfirčmi Čehi s praktičnimi nsbiral-niki.
Razlagal je konečno, kako si lahko varčen delavec priš^edi pri „Trgovsko-obrtni ra drugi v Trs^u" glavnico treh sti kron, ki na-
DVORANA ZA SODBENE DRAŽBE
ulica Sanitii 23-25 pritličje.
Dražba ki se bo vršila mtri 4. junija od 9. do 12. zjutraj in od 3—6 popold.
Več omotov blaga, agolite. fuštanja, bom-bazene, pepita. satina, podvlake, srajce, zephir, creton, lavvn tecnis. oxfjrt, mrežnate ma-e, ovratniki, nrgovice, kolesarske in mornarske obleke.
Mmr©
pogrebno podjetje
pisarna m ^rodajjalna Pia Uiacsaz® SeUissi št*
TelefOB št. 1402 (poleg cerkvc sv. Antona Novega) Telefon ŠT 1402 Zaloga oprave ni;, o a Maaaiszo D' Aseglio it. 13
Prireja pogrebe od najprostejše do naje le gon tnej$c v iste v odprtih, kako r tudi v s Kristalom zaprtih vozovih.
liti* bogato zalog* vseh potrebšdia x.\ mrl!;-?. tMžor: kr,v.n^te t:: it50 okraS«^ lpseae r.ikva;	reaee iz rLrr^t-tsib are-.'Jc. L-.oviut*. pcrcei:. ~ '.ri peri.
BoratA taloga : VOSCEKE SVECE.	Cena nizks, da 30 nI bat! konkursno«.
Sl'i • • , - ■ V" 4Sk .v'-'-ri.' • '.....	upi	u		■^r-r i \ ^ m
				
Eug*eisiti Cossovei
prej ravnateljica TržaSkega grafič. zavoda (Stabilimento arafico Triestino R. Salom)
časti se naznaniti slav. občinstvu io cenj. klijentom, da je odprla v v lici delle Poste St. 6
Prodojalnico novih in rabljenih pisalnih strojev vseh zlstemov.
Aparati reprodukterji vseh ziatemov. — Potrebščine. — čiščenje in poprave. — Pečati in table.
Gramofoni in slovenske, italijanske in nemška plošče
tini in navadni' iz najboljših tovarn. — MENJAVA KABLJENIH PLOŠČ. — Telefon 6-82.
Pozor! M. LEVI Pozor!
Trst, uiica S. Giacomo štev. 7 (Corso) Trst
Kupuje rabljeno pohištvo, ponošene obleke in šivalne stroje. Pisati dopisnico. Pride sam na dom.
1
ON SK
caohantk, si&prUb&oni Sivedesoo
TRST, Carto Soldonij&v trg štsy. It
ZastomiiS: tovarne lalesjB mototoles M
Sapeij*T» Ie. zaloga oleitrićiilh arcnikOT, lutl lii prcesja motonerv, tonofouov, In fonogrsfOT. Zalega priprav tu loiili
^alaviJca sa popravljanje Siv. strojev, kol^s, auotokoi«i: ••
Velika ralosa pripadkov po iovar, can?.h.
TELEFON Sto V. !734.
I Zo turiste, potnike, lovce |
^ in vae one osebe, ki morajo mnogo hodit', je
LYSIP0NI0N - PRENDINI i
J^"" jako priporočen. #
Lvsiponion-Prendini je čudovito mazilo Jj ki varuje noge proti mehurjem, žuljem :: in gorečici po dolgih pohodih CENA ŠKATLJI 1 KRONA. #
Zsloga v Treiu : Lekarna Prendini in ^ Agencija Zulin, kakor tudi v vseh ve- 5* čjih prodajaiuicali in mirodilnicsh. ^
iftiiPtnffliiPMftiPliflftifftcPft
B&r V Sežani proda se
:: enonadstropno hišo::
z vrtom, pripravna za prodajalnico. - Pojasnila daje
ji. Kosovel, naitae. v Tomaju(Krasi
Domenlco Petener
priporoča ob priliki birme vsem cenj. klijentom
svoj 8obroznani fotografski atelje m— v ulici giosuč CarDucci 20.
Umetni zoDje
Plombifaiij« zobov.
Izdiranja zabav brez m m vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
k. 1 Čermik ing.cusche;
TR.i T
ulica dilli Caierma J te v. 13, II. nadat.
Zdravljenje krvi
Ćaj „Tisočerni cvet" (Millefiori)
CiBti tri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, Če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavi janju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani v lekarni
PraMrerMrfori'Trsuelitri
3
B 3
V
Automobilisti in motociklisti pozor!
Giuseppe Colonna, Trst
Specijaliteta vu kanizovanih poprav na pnevmatikih
Lastna delalnica: Ulica Acque št. 4
Vulkanizovanje, moja lastna specijaliteta, lastno izdelovanje Antiderapantov iz usnja in Caoutckouc-a, pokritja z gladkim gumijem. plakete in poprave z ela-— — stiko na počenih ali prereranih pnevmatikih vsake znamke. — —
Poprave se izvršujejo točno in solidno tor se zajamči j o
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
□ b
a
»J
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton 2a pokrivanje, lesni Cemtaz, KarbollneJ, Naftalina „GHOSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor	ti
trajnejs mazilo, ki ohranja myo Hi start plasti na a^faltičnih ksirtonih. škrtie*.
_______________pleičab In vsakovrstne« lamaHn«.*//.*/.
Asfaltirani kartoni, iaoiatorni kartoni, lesni oemeat, karbolinej, karooias kislina, asfalti in drogi proizvodi ix asfalta in katrama^ opoUla olja, nast sa stroje, mašila sa vozove, priznane in najbo^e znamke (registrirno) sKast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, tsUUs za 6evIJe M
Tovarna in pisarna v TRŽlCU (Monfalcone) pri Trstu.
JI. IJI»W mg mrtiti ■■
Najbolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter tisoče v praktičnih zdravnikov tuzemstva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke in odrastle ; ima veliko živilno vrednost, pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja prebavo in je v rabi ceneno,
ffroTŠi-tf
Kufel<!
Odlikovana krojačnica
August Stula.r
Trst, Via delle Pošte št. 12, I. nad.
[(ZRAVEN GLAVNE POŠTE)
Jzvrivfc vsakovrstne obleke najnov. mode (od 50 K naprej) in vsakovrstne uniforme.
Bogata zaloga tu- in inoz% blaga in vseh predmetov. spadajočih v krojaško obrt.
NarotUe se izvršilo t(
SELO 90UDI0

Stran IV
„EDINOST" štev. 155
V Trstu, 3. junija 1909
r^ate iz 260 tedenskih vplačil po eno krono, t»=r je zavr&il predavanje z besedami slavnega Adama Smifcta :
„Vsak posamezni zapravljivec je največji sovražnik, vsak posamezni štedljivi gospodar pa naj veti dobrotnik svojega naroda*.
Predavanje je bile govorjeno v prav po-ljndni obl.ki in po domače. Vsled tega so poslušalci sledili govorniku ves čas s pazljivostjo. Potem se je tuk. gospod verončitelj toplo za h alil učitelju na predavanja in opominjal zbrani car:d, naj se ravna po slišanih navkih. kar bo gotovo v korist posamezniku kakor tudi vsem občinarjem in po teh tudi milemu raredu. Eonečno se je zahvalil gosp. učitelj vtem p ris tnim na pozornosti, a katero ao slfdili predavanju ia jih povabil, naj ae le udeleže tudi prihodnjega sestanka v tako velikem število kakor danes.
Roditeljski sestanki >o zelo važni in silno potrebni za razvoj šolstva in napredka v naroda. Naj se slovensko učit^ljstvo uživi vaire in ;ih prireja š rom domovine, kjor je le nnžao. Potom predavanj na roditelj ikh sestankih pride naše ljudatvo do spoznanja, da je ljudska Šola sreča za vsaki n a r o d, da ima nalogo utrjati verski kakor tudi človeški čut, ter da je ravno šola nni steber v narodu, na katerem aloni človeška časna in večna blaginja.
R o d o 1 j a b.
Iz Komna 29 maja 1909. — Kraiuni, ki nam jih je tako duhovito naslikal Globe čnik, je posebno pleme fanskega značaja, L i je ubeglo nekdaj heleask m bratcem in se p: časi a klimatiziral o tu na Krasu.
Kraška bur a jim ne prija posebno, tudi je za nje premalo sence, one goste, temne sence po gozdih in dajih. — „No pa to naj bi že bilo", mi je pravii Krašun, „sa je morje blizu in v neznosni vročini jo bezljam urnih parkljev v miramarski ali sesljaoski za liv — pa je dobro I A d ugo zlo tare bolj moje srce, ko vidim, da izumira čedalje bolj oni helenski duh mojih davnih pradedov, ki je oživljal in sladil naše življenje; sedaj ne vidim drugega nego mukotrpno samozatajeva-oje zdravih instinktov in histerično odrekanje zdravi naravi in popolnemu vživanju pravega življenja.
No, hvala bogu Diooiziju, izvedel sem, da se po dolgem času snuje vendar nekaj poštenega, kar bi odgovarjalo naši krašnnski c iravi. Gozdna ?eselica v „Dragi" pri Komnu v gozdu — na planem, pod milim nebom v luninem svitu — kakor nalašč za nas Krašune 1 Hej ! to bo tam zabava, da jej bi para 11
Nisem obupal torej nad tem ljudstvom, še veje v njem helenski duh in naj ga tlačijo tudi nasprotne sile k tlom, zatreti ga vendar ce morejo.
„Kaj nam vedno treba le trpljenja in dela ? Željni smo po dolgom času tudi prostodušne in prisrčne zabave, v kateri se nam cdkrira pravo bistro življenja 1" Tako je ii:odraval Krašun. Obljubil je tudi, da pride t/i večer z bratci na zabavo sam, seveda bodo epazovali naše rajanje le cd daleč, ti Fauni ! In Če ugledamo katerega, ko bomo vsi ž:dane volje, ne ga preplašiti netaktnim in izve davim pogledom — on ne more prenašati čioveškega pogleda.
Kdor si želi torej zabavati se popolnoma svobodno in neprisiljeno, pribiti naj dne 6. junija v Komen na gozdno veselico in na vinsko zastavo. Morda mu bo sreča mila da vzre kakega Krašuna.
Iz Rihemberka. Podružnica sv. Cirila in Metoda priredi dne 4 julija t. 1. prvo veselico s petjem, igrami, deklamacijami in srečka-rjem.
Z ozirom na rodoljubni namen in korist naše velevažne družbe sv. C. in M. apelujemo na sosednja bratska društva, da ta dan ne prirede svojih zabav ; pač pa jih uljudno vabimo, da se s svojimi členi korporativno udeleže tega narodnega slavlja v rodoljubnem Rihemberku, ako možno tudi s sodelovanjem, a poljubnimi pevskimi točkami. Prijave vspre-jema podiužn:ca sv, Cirila in Metoda v Rihemberku do 26 junija, da se sestavi vspored.
Na svidenje!___
Vesti iz Istre.
Iz sv. Barbare pri Miljah. — Veselica bralnega, pevskega in godbenega društva „Slovanski Dom", ki se je imela vršiti dne 13. junija t. L je odložena za osem dni pozneje, t. i. na dan 20. junija radi vojaškega nabora v Kcperskem okraju. — Opozarjamo bratska društva, da je čas prijate za udeležbo do 10. junija radi sestave veseličnega programa.
Dijaški konvikt v Pazinu. (Dopis). En del istrske duhovščine je podpisal neko izjavo, v kateri odobrava namero, da se na bodoči dijaški konvikt v Pazinu pozovejo italijanski salezijanci.
Nočemo se prerekati ob vprašanju, če bi bilo v.mestno ali ne, da se vzgoja mladine ki naj bi delovala med svetom in ki bi mc-r&ia biti torej tudi vzgoiena za svet in ne za B^mostan, izroča redovnikom, ki sveta in življenja ne poznajo. Na vsaki način pa smo in moramo biti v glavnem proti temu, da bi se vzgoja naše mladine italijanskim redovnike m poverjala, ker potrebujemu v Istri inteligence, ki bo vzgojena v narodnem duhu. Jasno pa je, da italijanski salezijanci ne bodo vzgajali naših dijakov v narodnem duhu. V najboljem sluiaju bi pri-ili iz takega konvikta narodno indife-
rentni možje. Za tak namen pa getevr niso bili zloženi tisočaki za „Dijaško podporno društvo" v Pazina.
Glavna borba ne velja salezijancem. aup&k italijanskim selezrancem. A v tem oziru ni povedala izjava omenjene istrske duhovščine nič. Zato poživljamo imenom naše javnosti v Istri odbor „Dijaškega ped-pornega društva" v Pazinu, da pove jasno in odločno, če je res, da namerava izročiti društveno imetje italijanskim salezijancem ? 1
Razpisani službi. Pri c. kr. okrainem sodišću v Poli je razpisano mesto sodaijskega kaccelista v XI. oziroma kancelarijskega ofi cijala v X. čin. razredu. — Pri c. kr. okraj nem sodišču v Vodnjann je izpraznjeno mesto sodnega sluge. _
Vesti iz Štajerske.
Velika goba. V Arnovžu je prinesel kmet v neko gostilno naprodaj gobo, ki je tehtala 1280 gramov.
Požar je na binkoštno nedeljo zvečer uničil več posestnikom na Hajdini pri Ptuju hiše gospodarska posestva.
Toča je pob la v minolem tednu okrog Sr. Lenarta nad Laškim trgom in v Št. liju pod Turjakom.
Prestopilo je lani k protestantizmu v Mariboru 113 oseb; letos jih je priglašenih zopet 60.
Tečaj za pouk slaboumnih otrok se
priredi za Štajersko učiteljstvo ob velikih počitnicah ▼ Gradcu.
Zaloga Klale
Trst. nlica Cbiocza štev. 3
Fino seno za govedo in konje :-:-:
zdravo in suho po K 9 bala v skladišču, po K 8 40 iz želez, postaje. Zdrava suha slama po K 7.— bala.
Oves in otrobi po zmprnih renah proti tak. ploč luhr*z popn^tko^.
Mlad udovec, d jer ega denarja ter stalno
službo želi srznaniti se z gospodično sli udovo brez otrok, stan od 25 do 28 let. Le resne ponudbe pod Štev. JO-1 ns glavno poŠto. Trst._
7mihilo CD io torbica, v kateri je bilo ne-^yUUIId OO JO kaj predmetov dragega>po-mina. Pošteni najditelj naj blagovoli prinesti jo v ŽupmSče na Verdeli, kjer dobi primerno nagrado.
Išče
Trat
aa čevljarskega pomočnika in učenca. — 50 Vikior Schenk, Via Belvedere '6-1,
1017
Aurelio HerMS
Civilni geometer. — flvtorizovani zapriseženec
Trst, Copso štev. 30
■prejme merenj*, ekakorpondje, int&lacljc Itd. ■plotno vta geometrična dela,
W

+ Pariški gumi +
Ponujam najboljše pariške izdelke hi^ijenićne specijalitete po K 8, 6, 8 in 10 ducat. Vzorna zbirka, 12 komadoT Kron 5. Najbolj« nakupni vir. Di»kr*tne poSJljatve popofttuem poweiju ali proti predplačilu. EXPORTNO PODJETJE
Mali oglasi.
Odda
Co meblovana soba v ulici Roggero Manna fit. 11, pritličje.	5*99
S. Schvartz Dunaj XVI11, $ormayrgasse 5
Prnrla CD enovprežni normalni poštni voz z I rUtlci O C usnjato streho, v dobrem stanu prav po nizki ceni. Kje ? pove Inseratni odd. Edinosti pod žt. 1019._10 9
Pnc+ilno na ^P^inah se proda ali odda na-Uu&llllld jemniku z stanovanjem. Položiti je kavcijo. Giacinto Gallina 4, Babini.
1022
r\yQ dobra kroj s š za pomoČf ika sprejme takoj U V« Josip Mnnih, krojaški mojster, trgovec in krčmar Podbrdo (Primorsko)_1020
Majalnica zgotovljenih oblet In blaga
G. Mayer Grego
trst, ulica Riborgo št. 23, Jrst
Specijaliteta: Obleke z* dečke. Izbera perila In pletenin.
Velika zaloga obuvala nI. Riborgo 25 TRST ul. Nuova 49
Velika izbera moških, Ženskih in deških čevljev kakor tudi vsakovratn. obuvala.
cn
Cnnolmom tri kovače-podkovače, M. Počival-o prej IIIC ITI nik, Pula, via Promontore št. 14.
1023
ll£i+aliir»Q slovenskega in nemškega jezika, Utrl IclJlUC želi v dopoldanskih urah poučevati otroke. Ponudbe na Ins. odd Edinosti. 1021
Dve elegantni Ku"jeni- "bi " od:
ceni. Via Olmo 1, vrata 17.
v novi hiši po zmerni 1009
P -J	00 4 vozovi za voli. Jsti so v jako
irUUdJU O v dobrem etanu. Eventuelno se proda tudi voz za konja. — Mlin v Rižanu, koper-eka cesta, 14 km oddaljeno od Trsta	1011
No ncmiPfl P" *NaPoljonu" naj se potrudi lld UoHHlfU kdor želi pokukati izvrstno oko-liČanBko kapljico po 72 stot. liter. Miha« 1 Vodo-pivec, Barkovlje-Greta hšt. 307, nad pioeeško cesto.
1010
IT Zaloga obuvala
■■■■ in lastna delalnica ■■■■
PAVEL ViSENTINI
Trst, ul. Giosue Corduccl 31.
Velika izbera moških in ženskih ee»ljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno
po zmernih cenah
r c i i*«*-?®*
c
11
„Tržaška posojilnica in hranilnica
reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Plazza della Cascrma št. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih stopnicah) — TELEFON št. 95a Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje

DO
Rentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6<yo, na menjice po 6%, na zastave po 5V«°/o in na amortizaeijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
3ma najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd.
kakor tudi hranilne pušice, 8 katerimi se najuspešneje navaja štediti svojo deco. 11...................... Poštno - hranilnični račun 816 004 ^mmKammmamm
G. Leti Mu k Co.
Nova in bogata zaloga vsakovrstnega
POflIŠTVfl
Spalne in jedilne sobe na izbero.
Najnovejši uzorci.
Trst, Via dei Rettori št. I
Telefon št 71 Romano IV
CJl [
D [
M. German
Trst, uiica Ponterosso 3,
Trst
O ]
Zaloga semen. Specijaliteta slad- j kornega regrata in špinače. II
J»a željo poiljejo se ilustrovani ceniki stutoaj iu pottaiae prusto.
Prodajalnioa ovetllo : Ulica Mlohel-an^elo Buonarroti.
9
Caro & Jellinek
Družba z omejenim poroštvom Internacijonalno prevašanje in selitve
---nu vse kraje---
K3T s posebnimi zaprtimi vozovi.
« S
S £
ns;	S
w	—■
•e	S
o-1
X	-a
telef. 16-27- Trst - Ulica CarraOori 15 - Trs t
MODERNE
Rokavice
^»^MJ ■ I. kvalitete (iz kože, HP^ svile in pletene) ■■■■
za birmance
ie
o
#
e
9
SR. fiUBMRhM
® Trst, Corso 19 - Ustan. teta 1865.
TVEDKA
Kostoris
skladišče oblek za moške in dečke
Trst; via S. Giovanni 16, I. n.
(zraven Reslavraeije Cooperatlva ex lluck^n
prodaja na mesečne ali tedenska obroke obleke in površnike /ji moške, perilo itd. Naidogovornejše sene. POZOR! Skladišče ni v pritlijču ampak v prv m nadstropju
prvi urad za revizijo prizive in inform. Mehka zabela^ j
— v davčnih zadevah —	^»inov«,^« ^„».Hh««.r,H.,«rr»»
Trst, ulica deU'Istituto IO, III., 5.
Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuje prizive proti pretiranim odredbiRam in pogrešenim klasifikacijam.
Ura9 je skrajno zanesljiv in tajen. OSprto 08 9. nre predp. 9o 1. pop.
Ugodna prilika! | Nova prodajalnica manifakturnega biaga
Eugenio Della Torre
prej agent tvrdk F. CASTELUTZ e Successori G. SCANTIMBURGO
Trst, ulica Stadion 11# tik pekarne Covacich. Novi dohodi za pomladansko sozono.
Perkal, zefir, platno, Oxfordt za moško srajce, volneno blagro, trliž,
blago za pohištvo, in zavese.
Velika izbera perila aa poročenke. cene, da se ni bati kinkurence.
(Najnovejša iznajdba v industriji živila) je ravnotako mehka kakor naravno ma^lo, radi česar Be jo lahko meša ter z isto maže kruh- — Za
močnate jedi neobhodno potrebna...