iK Natis 12 000, številke 4 h. Uredništvo in fc^^J PtuJu v gledat- e poslopju. , I i* Slajerc izhaja vsaki drugi četrtek, datiran z dne naslednje nedelje. Sestavki dobrodošli. Posamezna številka velja v Ptuju za celo Iftf.o K ii-r s, poStnino K 1.20. Pri odjemanju več ko 10 številk primeren rabat. Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, V2 strani K 16.— %/i strani K 8.—. '/b strani K 4.-Vio strani K 2.—. '/32 strani K. 1.— M Pri večkratnem oznanilu posebno zni ^ žana cena. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izhaji do-tične številke vposlati. m Ss • i!: - .; r m Zahteve kmeta. i— 2 — Na binkoštni torek bilo je v Gradcu prvo generalno zborovanje katoliškega društva za Srednjo-in Gornje-Šfajersko. Okoli 2000 kmetov je prišlo k temu zborovanju \ Prvi poročevalec milostljivi in visokočastiti gospod oslanec stolni dekan prelat Kari on poročali so o deželni volilni prenaredbi, ki "bi se naj vpeljala na korist kmeta. Omenilo se je, da se mora vpeljati naravnostna in skrivna volitev z volilnimi listi; ravno tako važno pa je tudi, da se z ozirom nato, — koliko davka ljudstvo plača in kteri pomen ima kmetovalstvo — primerno pomnoži poslanstvo (mandati) deželnih občin. Daljna zahteva je ta, da vgasne prednostna pravica deželno uradno vknjiženih veleposestnikov, ker nima prave podlage. Nato zglasil se je deželni poslanec H*a u s e r iz Linca, ki je govuril o" potrebnosti „Reiffeisen-novih hranilnic", ki bi se naj ustanovile na korist in pomoč kmetom. — Pri tej priliki omenil je ljudsko-kreditne banke na^ Gornjem Avstrijskem, ki je z malim denarjem začela, danes pa že čez deset miljonov premore in je šest miljonov samo na kmečke hiše razposodila. Tako pride kmečki denar zopet kmetu na dobro. Kmetijstvo je sedaj v najhujši zadregi in ako ne bi kmet imel toliko zaupanja na Boga, moral bi popolnoma obupati, posebno ker državni zbor ničesar ne stori. Zato smemo reči: „Revni kmet, pomagaj.si .naprej sam, potem ti bo tudi Bog pomagal. — , Govornik je pokazal uredbo take hranilnice. Torej ne čakajmo dalje in ustanovimo takošne hranilnice. (Velikansko ploskanje.) Na to sprejela se je soglasno sledeča rezulacija: „— Glavni shod katolično konservativnega kmečlega društva za Srednjo- in Gornje-Štajersko privoL, da se ustanovi kmečka društvena bljagajnica in sicer na podlagi po društvenem odboru izdelanih pravilih in nalaga upravhištvu, da predloži pravila (štatute) v uradno odobrenje in da bo skrbelo za kakor hitro i -.' * I- • ■ »v - lir pričakovali so lep zaslužek za se in da tudi vaščani dobi. veliko denarja. Podali so se torej najprvo v klet k županu, a ne samo zato, ker je imel on najboljšo vino, temveč tudi zato, ker se vendar spodobi, da njega prvega počastijo. Hodili so iz ene kleti v drugo, povsod sta vinoe samoumevno tako hvalila, da so vse prepričali, da bo njihov gospodar grozno veliko vina odkupil; pri vsem tem sta se pa žlahnih kapljic v toliko nasrkala, da sta postala prav židane volje. Na enkrat sta začela se na tihoma med seboj pogovarjati. Proti 4 uri, ko so že večinoma vse kleti obiskali. in ko pridejo na cesto do ene štacune, hotel je gospod Fürst „cigare* kupiti. Začel je po vseh žepah denar iskati. Slednič pa le zavpije: „Za božjo voljo, meni se zdi, da sem moj denar zgubil!" — mogoči začetek poslovanja te društvene! blacainice Govornik želi že za naprej božji bla^slo* Jtemu podvzetju., Gosp. Alojz Riegler govoril je pi . vitvi kmečkih zavarovalnic proti ognju. — Jak(J[ zanimljivo pojasnil nam je neprilike sedajnih zavaro-^v valnic: posebno omenil je, da, ko se je na Spodnjo Avstrijskem ustanovila deželna zavarovalnica, je ena že prej obstoječih zavarovalnic svojo premijo takoj za 20°j0 znižala. Na to je govornik poročal o vspehu vprašalnih pol, ki so se v zavarovalni zadevi razposlale. Z začetkom 1. 1901 bode gotovo že kakih 2000 posestnikov za 13 milijonov zavarovanih. Tedaj smemo mi čisto mirno omenjeno zavarovalnico proti ognju ustanoviti. Nato podelila se je beseda gosp. Berger-ju, da poroča radi lova. — Lov je iztek zemljiščne posesti in zaradi tega se mora posestniku tudi pravica podeliti, da ima sam pravico z lovom razpolagati. Posebno je omenil škode, ki jo naredi zverina, kar bi se pa lahko zabranilo, če bi bile občine same radi lova merodajne. Govornik povedal je tudi, da je na Češkem že davno to postava, kar je pri nas še le zahteva in posebno na Nemškem, kjer je lovska postava veliko boljša kakor pri nas. Reklo nam je se tudi, da se o provzročeni škodi ni veliko pritoževalo! (Klici: „Oho, ti gospodje menda niso nič slišali!" —) — Toda če se tudi pritožujemo, saj nimamo nič od te ga,kakor nepotrebne pote, odškodnine pa tako ne dobimo. Zato hočemo skrbeti, * da doseže kmet tudi v tem obziru svojo pravico. Na to je predsednik prepustil predsedništvo svojemu namestniku gosp. poslancu Herk-u, — ter sam poroča o kmetijski postavi ter omeni kako strašansko zadolženi so štajerski kmetje; dolgovi znašajo 200 milijonov gold. in se vsako leto še za 3 milijone povišajo. Od nekdaj pa ni bilo tako, vzrok temu je le to, ker se vrednost zemljišča, kadar se nasledniku čez da, v primeri k dohodki previsoko ceni, ker kmet mora svojim upnikom višji činž plačevati kakor pridelki grunta znašajo. To se mora pa odvrniti in za to skrbeti, da se zemljišča ne prevzamejo za višjo „Ni mogoče \u še bolj prestrašen njegov tovarš. „Jaz sem ti ja dal ves moj denar v shrambo! To bi bilo lepo. Stoj! — morda imaš pa denar pri tvojih rečeh v gostilni. Počakaj, jaz grem gledat." Med tem ko so se drugi po cesti sprehajali, podal se je ta gospod na pot proti gostilni. Roke je držal križem na hrbtu, a ne zakadi ugodnosti, ampak le za to, ker je imel pod suknjo neko reč skrito. Čez nekoliko časa prišel je zopet z preplašenim in od vina rudečo progastim obrazom nazaj. — Suknjiča pa, ki mu je bila poprej precej tesna, visla je čudovito ohlapljeno od njega. Čisto klavern pritoževal se je, da je ves denar zgubljen, — da je /najmanj-200 kron zgubil in da sta zdaj popolnoma osrkmotena, čakati bota morala dokler njihov gospodar /pride in njihove reči v gostilni reši. (Konec prihodnje.) ♦ t • -7..- - jvrrr--: v:--.srcr:r. — ¿¿Tf^ T-.'-ivT.-"■^■■'•'•i••,*" v: '.v- " " 'Kki-t&i'-- s*. j« «mm iPf^ftll > -«MMF^pf^p^ — 5 gove Nato pridejo intabulacije, tožbe in ekse- kucijor^ kteri te potem popolnoma zaterejo. Že iz tega l?hko sprevidiš, da je le odvetnik čez to vesel, če se tebi ubogi kmet slabo godi; on si pri tvoji revšči/1 kruh služi, kajti on je tako rečeno naravni sovraf™k kmeta, i 'led enake-.advokate j spada ludi neki doktor »iz j K "»^^tufa^ kteri razun svoje advokature, prav fletno še na drug način posluje in si gromne svote denarja ^'prisluži. a

' Op^ preložil. Cesar , lo sam deleže za eno leto določil. Ogerski minister Irezident pl. Szell izrekel je, da glede nemirov na \ Kitajskem nobena država na osvojitev nemis-li, temveč, da se le v pomoč naseljencev v te zadeve vtikati inorajo. Na \ nemškem je državni zbor sprejel predlog radi brodoVja. V Italiji še tudi ni pravega mira. Nova volitev ... ■ mM ¡¡¡S i • v cih so iifejfimiorili. Naselniki so pod varstvom ptujih straž. C« ine ^S^lo zunajne vlade pomoči poslale, tako imamo siiušariskih dogodkov pričakovati. Sicer pa že maširajo l^e :pd vseh strani vojaki na Kitajsko. tk (Londo Tscheng dnevi .bil ^ poškodoval še angle|K (Ion Rusi najve omeni. — Taku maš punta v ] king-a je zelo m Najnovejša poročila. (Ženle^Rarfvojvode Franz Ferdinand a z grofinjo Sofijo Chciek.) Dunaj, 25. junija (C. kr. Corr. Bur.) Časopis |$remdenblatta naznanja: Poroka nadvojvode Franc Feidiiiand-a se bo vršila začetkom julija v državnem Jknestu brez dvornega obredja. Nadvojvoda se bo za|wsegel radi odpovedi predstolonasledništva njegovih otrok' iz morganatičnega zakona in radi stanu njegove so^*'. Njegova soproga ne bo imela cesa-ričnih prayic ijn tudi ne naslova (imena), ravno tako se eventualni sinovi ne bodo nadvojvoda imenovali. Dotična pism?j se bodo dne 29. junija uradno razglasila. 5. junija. Kitajski železniški ravnatelj iz Shanghai, da je še pred nekterimi g-u mestni del „Fremdenviertela iie-je pa med poslanskimi poslopji samo rijansko in belgijsko poslopje stalo. _žganoi Junija.' V boju pri Tien-Tsin so ov zgubili. O Avstrijancih se nič ne ski vojaki nameravajo zopet proti a se trdnjav osvojijo. Rusi se bojijo khur. Položaj na severni strani Pe-n. Kitajski vojaki imajo najboljše puške in orožje. Nemiri razprostirajo se pri Nuswang-u jako naglo. Prefekt hotel je precej streliva odposlati proti ^ severu. Čolni urad je pa to zabranil. Uradniki igrajo s •V-r. ' -v...... "'..rVV^V-: JSlil dvojno igro, evropejce tolažijo in jim vse dobro zagotav Ijajo, ob enem pa na tihem Bokserje podpirajo. (London.) 25. junija. Nek Kitajo, ki je 16. junija iz Pekinga na tihem v Shanghai odišel, povedal je. da so vsa poslanska poslopja razun. engležkih. avstrijskih in belgijskih p ožgana, princa. Tsrhung so pa Bokserji vmorili. Severni in zahodni mpstni del v Pe-king-u kakor tudi isti del, kjer so ptuji'jiašelniki, je v plamenih. V Londnu pa tej vesti prav'n^verjamejo. (Petrograd,) 25. junija. (C. kr. Corr. Bur.) Carjeva povelja se glasi: Ker je potrebno, da vojnlštvo za boj pripravimo, zapovem vojnem ministru, da pokliče vojake iz sibirijskih okrajev in vojaškega okraja Amui* v aktivno službo in da vse potrebno ukrene. Razne stvari. (800 kron kot odškodnina za poškodbo po zverini.) Iz Radgone se piše: Dne 10. junija t. 1. bila je obravnava vsled tožbe Antona Se h m i d t zaradi odškodnine glede škode, ki jo je naredila zverina. KonČi^te pravde je bil jako zanimljiv, ker je že poprej radi tega tožba tekla. Graj.ščak gospod Vinc. Mali k je že poprej poškodovanca zastopal, istotako ga je tudi pri tej obravnavi. Kot zvedenea sta bila pozvana grajščaka gospoda Fi-scher iz Vildonaza poškodovanca in gosp. Kranner, učitelj na sadno- in vinorejski šoli v Mariboru, kot zastopnik nekega lovonajeinnika iz JrfeTriboja. Raz-pravovoditelj bil je c. kr. okrajni koinSar grof F ii n f-k i r c h e n. Najemnik lova ponujal je poškodovancu za odškodnino 20, potem 60.100, 300. f^fckron, na kar sta zvedenea .škodo na 800 kron konštatfiula (odmerila.) Po vrh temu moral še mu je pa za eno nov$ obleko dati. Posebno se pa mora omeniti, poškodo- vancu poprej že njegova zahteva skofo odklonila, .ker je c. kr. okrajno glavarstvo v Radgoni tirjalo, da mora izreči, ako je eventualno pripravljen, stroške za komisijon plačati. To je bil tudi vzrok tožbe radi razžaljenja uradne časti. Pri odhodu gospodov Malik in Fischer so se jim kmetje posebno zahvalili in so gosp. Malik-a prosili, da naj v kratkem jlede vprašanja zaradi lova zbor skliče. V bogi kaznovani mož se zdaj strašansko jezi, trdeč, da mu divji lovci tako in tako vso zver postreljajo — Pomiri se žlahni gospod! Zagotavljamo ti, da se mi s postreljanjem zverine ne bomo pečali, da iz srca radi to mestnim gcBftdom in lovskim pleminitašom prepustimo in da rajši listne uši, vsakoršne bolhače, hrošče, pol uš in drugo kmečko zverino obijal zatirali. Mi bomo zanaprej z največj polje brez godijanja z im^^živmo našega obraza lepo obdelSP^BPI jeleni, srne. zajci in fazani kaj i Ako bodo ti gospodje tako dobri in namesto psov, ki se po železnici iši, trtno eronosporo Celjem naše in v potu Jiodlb revni Sreti imeli, da nas pripeljajo, kot gonjače za 2 „zekserj* jim tudi tiste peklenske obstreljen<^wu ne pazijo na gospodsko komando, vloviti in z g^jačkimi poleni pobiti pomagali. Ce pa dobimo en par zajčnikov tja, na čim sedimo, nam bo pa taisti gospod gotovo nekaj clesetakov „šenkal", da mu za to še roko poljubimo, ker on temu ni kriv, temuč le te peklenske o*aie a]j pa ščipalnik na nosu, ki je bil nekoliko zapo^gjeni Če bi se pa enemu teh jako ljubeznivih lovskih gospodov taka nesreča pripetila kakor „Thal rhofer-jemu Makselnu", — ali pa da bi se mu jjnpgica" na brazdi zlomila, bomo ga pa „štupo ramo" ¡lomov zatiesli. { ; • f: (Odvetnik dr. Brumen v Ptuju) imel je dne 23. junija t. 1. v Mariboru veliko pravdo. Učitelja W. Frisch v Ptuju je tožil, ker je ta v „Pettauer Zeitung" trdil, da je gospod doktor Brumen ovaduh (obrekovalec); bil je gosp. Frisch prisiljen to dokazati ali pa v ljuknjo maširati. Pravda končala se je pa za vbogega odvetnika žalostno. Dokazalo se je, da je dr. Brumen v časopisih že strašno veliko neresnic pisal in s tem veliko poštenjavrednih ljudi oškodoval in da je bil zato že večkrat sodnijsko kaznovan, enkrat z globo po 200 gld., enkrat 75 gld. in enkrat 25 gld. Ni torej čuda, da so porotniki soglasno gospoda Frisch-a nedolžnim spoznali, dr. Brumen-a pa v povračilo stroškov obsodili, kteri okoli 2000 kron znašajo. O tem gospodu vemo še pa sledeče: Pred kratkem prišla je kmetica gosp. Zelenko iz Podvinc k dr. Brumen-u, da mu plača dolžne stroške. Z velikim -trudom spravila je nekaj denarja skup, in zategadelj imela je samo drobiž, krone in vinarje. Ko je pa ta denar zdihaje prežlahnemu dokteiju našteti hotela, zahteval je za preštevanje drobiža posebej 2 gold. Ker vboga kmetica več denarja sploh ni imela, odšla je jokaje v mesto, da denar zamenja. Hodila je od enega trgovca do druzega. Vsmilil se je nje "neki nemški trgovec in ji je dal bankovce za drobiž, samoumevno — kakor se tudi spodobi,brezplačno. Kmetje ogibljite se tacih advokatov! Obdelovanje travnikov, razlagano po gospodu Rudl-nu jun. dne 5. junija 1900 pri vzgledncm gospodarstvu štajerske hranilnice v Podlehniku pri Ptuju. Kmetje dan danes prisiljen svoja zemljišča oziroma rastline boljše obdelovati, kajti razmere so se v toliko predrugačile, da če hočemo umetno gospodariti, ne-smemo več tako obdelovati kakor naši predniki. Najlepši dokaz za to je današnjo obdelovanje vinogradov. Kaj se ni pri tem vse spremenilo? — Sedaj bode treba pa naprej koračiti in sicer k živinoreji in obdelovanju travnikov in v prihodno bomo le rekli: „Skrbimo za male, pa dobre vinograde, bolje za živinorejo in za jako veliko klaje (krme). Vse slabe lege, kjer so do sedaj vino. spremeniti ji posebno z živinorejo pečati, a ne samo tako, kakor ie bila večina do zdaj navajena; živina zahteva dobro postrežbo in dobro krmenje in pa tudi prizanesljivo ravnanje. Vaaki kmet naj torej v prvi vrsti skrbi za dobro in veliko krme in domači gnoj. Čf kdo gnojnico v potojv spuša, gnoj na dvorišu in' cestlio blato ne spravlja, hlevni gnoj nikdar ne zlaga in potppta ali stlači, ta ni nikakoršen gospodar. Tako se še 'žalibožje danes pri nekaterih kmetih na dvorišu gnoj nahaja, ki ga je njegov stari oče zanemaril proč spraviti in porabiti. Nadalje mora kmet vse škodljive izvirke, ki mu dostikrat celo polje vmočvirijo, iz svojega zemljišča odstraniti in vodo odpeljavati, nasprotno pa tudi ob suši potrebno vodo napeljavati, polje in travnike pa planirati. Slednič mora skrbeti, da na enem mestu polja ne raste vedno leto za letom ena in ista rastlina. Pri obdelovanju travnikov je to čisto lahko; eno leto naj bo travnik, drugo leto pa polje in vsak slab travnik spremeni se naj v polje in kot tako obdeluje tako dolgo, da je čisto dračja ali škodljivih rastlin, da je dobro in globoko zrahljena in tudi pognojena zemlja. Potem se pa naj zopet v travnik spremeni. K temu bi bilo jako pametno, tako le ravnati: — prvo leto, naj bi se ena desetinka travnika preorala in tako naprej, da je v 10 letih prvi kos zopet preorani. Po takem pridobimo si umetne travnike in obilno krme. Ako hočemo dobre travnike imeti, mora biti zemlja globoko rahljana, mora imeti staro moč in prosta škodljivih rastlin. Pri tem vsem je torej neobhodno potrebno, da si vsak kmet misli: — „Ali se naj dela popolnoma pravilno — ali pa nič." Zdaj se še vprašajmo, kakšne travnike si naj naredimo, kajti kakor znano jih je več sort in sicer taki, ki so 2—3, 4—8 in tudi 8—20 let plodonosni. 1. 2^-3 letni travniki tako imenovano deteljišče je le tam za priporočati, kjer se le čista detelja seje. Namesto čiste detelje bi bilo boljše sejati takozvano deteljsko travo, ker ti pridelki so obilnejši, bolj gvišni in trpežni, taki travniki nasprotujejo ložje škodljivim rastlinam in piča ni za živino tako napuhljiva. 2. Najboljši travniki so pa 4—6 letni in naredijo se naj povsod, kjer je le mogoče. S. Trpežni travniki se priporočajo pa le tam, kjer je preoranje nemogoče n. pr. strmi gorski travniki. Pri takih travnikih je trava k detelji v različni iri in sicer: deteljni travniki 80°|0 detelje 20°|0 trave premenj^valnit travniki 30% 6.5°|0 „ .. trpežni travniki 20°i0 „ 80°j0 „ Kmet, kteri travo pozna, si bo lahko sam po-ibni recept za takšno zmes napravil. Bolj težavno je preračuniti koliko kilogramov imena se naj seje. Vsakdo v tem ni zadostno izučen, iradi tega naj se raji obrne v takih zadevah na BŽelni odbor, temu je le treba naznaniti, kakošna je zemlja, koliko meri in kakšen, gori navedenih travnikov si narediti želi. Take prošnje se morejo seveda začasno v spomladi odposlati; sploh se pa taki recepti vsako leto javno razglasijo, treba je torej le, se teh določil držati. Samoumevno se najboljše seme in po najnižejši ceni razpošilja. (Konec sledi.) — ——— Ljubi gospod Korenjak, ud okrajnega zastopa pri Sv. Barbari pri Ptuju! Mnogokrat sem slišal, da ste se Vi iz srca radi potegovali v okrajnem zastopu za haložke potrebnosti in da ste v korist Haložanov že precej veliko dosegli. Zato sem se pa pred kratkem zopet na Vas spomnil. Hočem Vam povedati, kakšen strah me je preletel in v kakšni nevarnosti sem bil zadnjo sredo. Peljal sem se od Leskovea proti Sv. Barbari. Od Les-kovca gor na breg je še šlo za hudo silo, a kaj potem, ko sem se moral dalje peljati; — naenkrat zagledal sem strašansko pečovje in grozovito globočino pred menoj. Nehote mislil sem, da je že tukaj konec sveta. Kako in kedaj bom pa zdaj k sv. Barbari prišel? Ker sem vender prisiljen k sv. Barbari se peljati, potoval sem naprej, akoravno v največem strahu, tako da so ,se mi hlače tresle, a kaj čem. svojega voza s konji tam nisem mogel več obrniti, moral sem naprej. -Zažlajial sem vsa štiri kolesa, drskal po pečovju z največjo previdnostjo navzdol. Pa tudi vse to mi ni nič pomagalo, naenkrat se je vse zvrnilo z menoj vred. Kakor blisk ležal je voz, konji in jaz v globo-čini. — Kako je vse izgledalo, mislim ni potreba posebej omeniti. Vesel sem še bil povrh temu. da sem vsaj naspol živ do sv. Barbare prilezel. Prosim Vas torej za božjo voljo, imejte toliko vsmiljenja do nas, ukrenite tudi o tej zadevi to potrebno pri okrajnem zastopu, da se ta peklenska pot (cesto jo nejnorem imenovati) v toliko popravi, da se ne bo treba še zanaprej namesto na vozu — po glavi k sv. Barbari voziti. — V zaupanju, da mi v prihodnost ne bo treba več takega straha prestati, zahvaljujem se že naprej Vaš prijatelj Valentin. C Gospodarske stvari. (Priporočen nahrbtni žveplalnik.) To je nahrbtni žve^alnik „Styriaa, sestav Flick. Deželnemu odboru ^se posrečilo, da more omenjeni žveplalnik, ki izvrstno deluje in je zajedno po ceni, po obeh deželnih preskušališčih v Gradcu in Mariboru oddajati vinograd-nikojm. Žveplalnik izumil je Richard Flick, c. kr. računski asistent v Gradcu in zajedno posestnik vinogradov v Fraihu pri Mariboru. Žveplalnik „Styria' imaite-le prednosti: 1. Žveplalnik je prav lahek, tehta k|omaj 4 kile. 2. Obstoji brenta iz ploske lesene »»A ¿¿iS m^^MšSUM^M iilSSSili^iSi škatlje, torej so lahko no poškoduje. 3. Priprosta konstrukcija, so lahko razstavi in pride do vseh delov. 4. Praši zmleto žveplo jednakomemo in drobno. 5. se no zamaši in ne nareja gruč, torej se tudi nič žvepla ne potrati. G. Nizka cena samo 11 kron - 5 gld. 50 kr. z zavojem vred. Žveplalnik je ob preizkušanju raznih sestavov žveplalnikov obče zadovolil in se more vinogradnikom kar najbolj priporočiti. Izdelovatelj na-hrbtnih žveplalnikov J?StyriaK je Jožef Haf/iVr. mizarski mojster v Gradcu, Keplerstrasso. (Svinjereja na Štajerskem.) Dasi je po <\ kr. kmetijski družbi štajerski pričeta akcija v povzdigo svinjereje dosegla že prav povoljne uspehe, vender še ljudstvo, ki se peča v svinjerejo, te zelo važne akcije ni dosti spoznalo in je ne ceni tako, kakor bi bilo želeti in bi se z važnostjo nje naloge vjemalo. Kakor znano, imamo deželsko svinjo, ki je sfrer trdnejše nravi, ter prenaša slabejšo postrežbo in pičo kakor svinje kakega žlahtnega plemena, ali ima tudi slabe telesne oblike, kakor: ozek hrbet, ozko ledje in križ, plošnata rebra, kakor tudi nepovoljne mesne dele (pleče in krače.) Da se dobi boljše prašičje pleme, da ne bo imelo teh napak, je c. kr. kmetijska družba štajerska sklenila, porabljati angleško čistokrvno pleme v križanje, ter oddaja svinjerejcem in občinam, ki za to prosijo, angleške čistokrvne mr-jasee po zelo znižani ceni, da požlahtnijo prašičje pleme. Seglo se je po veliki beli pasmi, ker izkušnja uči, da se s tisto dado napake naše deželsker svinje najhitreje odpraviti; odlikuje se tista po velikosti,,rodovitnosti in hitri rasti, širokem ravnem hrbtu, brih ledjih, dolgem životu, globokih prsih, kakor tudi zbočenih rebrih; pleče in krače imajo prav^ dobro razvite mesne partije. Štiri mesece stare živali te pasme tehtajo dostikrat 50 kilogramov, dorasle izpi-tane pa čez 400 kilogramov. Za mala gosdodarstva pa reja čistokrvne pasme ni pripravna, ker potrebujejo te žlahtne pasme, da uspe vaja, pred vsem jdobre, skrbno postrežbe in obilne hrane, zato je čistokrvne svinje mogoče le tamkaj rediti, kjer imajo tudi pripravne. zračne, svetle, lahko snažilne hleve. Kdot* misli, da bo mogel v kaki leseni kolibi, kamor ne prodira ne svetloba ne zrak. kjer se žival ne more gibati, kjer stoji globoko v blatu, rediti čistokrvne svinje, se zelo moti, in se ne sme čuditi, ako se svinje izprevržejo. Križanci pa so veliko trdnejši, pri njih je združena trdna lirav deželske pasme in dobre lastnosti angleške pasme, kakor rodovitnost, nagla rast in pitalnost in ker vsako hrano rade žr6, izkoi^čajo jed tudi boljše. Svinjerejcem je torej po razuiAmem delovanju c. kr. kmetijske družbe štajerske podana priložnost, da si z oskrbo subvencijskega mijaipa & malimi stroški naglo izboljšajo svoje malovrednd de-' želsko prašičje pleme. Samoumevno je, da je treba te>m križancem tudi dobro streči (zračni, svetli hlev, postrežba in živež), da se omenjene dobre lastnosti razvijejo in se dosežejo največi doneski. Opustiti se mora mnenje, Id je pri kmetskem ljudstvu, žal, zelo ukoreninjeno, da svinja sploh ne potrebuje njkake postrežbe in da se redi tudi v največjem zanemar- jenju. Ako bi se ljudje svinjereje poprijeli z ¿lekoliko večjo pazljivostjo, razumnostjo (in ljubeznijo^, bi se mnogim kmetovalcem odprl znaten, do sedaDj nepo-znat vir dohodkov, ini bi se lahko osvodili izvažanja svinj iz Ogerskega. ker bi si jih za potrebo s*U>ni priredili. Naš denar bi ostal v deželi in prosti I bi bili kužnih živalskih bolezni, ki se vedno k nam Aatroša-jo iz Ogerskev Naj bi te besede bile mala ižpicllada. (Obeekoristne stvari.) Če hočeš mrčes iz ] kurjih hlevov pregnati, vzami en par pešie apnenega praha, potrosi ga po stenah in stropu hWa tako, da sj' bo v hlevu močno kadilo. Apneni prah zaleze se vs,e sklepe, razpoklino v hlevu in vniži Vsakoršni mrčes. Kar se prahu na tla vsede. naj se čez nekoliko minut z blatom v kot pomete. To se mora drugi dan ponoviti in gnoj pomešan z apnenim prahom izkidati. Tako prašenje ima tudi ta hasen. da ves6 smrad iz hleva odžene. (Ne zatirajte krote!) Krote so jako koristne v vseh vrtih, ker one požrejo strašansko veliko kobro v. pajekov, deževnih glist, polžev, gosenic in drugih škodljivcev. V tem obziru so krote neprecenljive vrednosti in se nesmejo nikdar umoriti, ampak k večemu vlo-viti in na. drugo mesto prestaviti. Tiskarna W. Blanke, Ptuj, glavni trg 6, uredjena z motori, najnovejšemi stroji in modernimi pis-menkami (črkami) prevzame vsakoršna tiskovna dela, kakor: poslovne liste, račune, pobotnice, fakture, tabele, okrožnice, prospekte, cenilnike, nadpisne liste, nadpise na listih, povabila, pesmi, programe, vizitnice, plesni red, statute (pravilo), tarife za jedila in pijačo, zaročne in ženit-bene liste, oglase (plakate), smrtne oglase, letna poročila . itd. Prevzame se tudi natis brošur in spisov (knjig.) DS* Lastne knjigovestvo. "^g Velika zaloga dvojezičnih tiskovin za cerkvene, občinske in šolske urade itd. itd. '^lïmmmmhmmiimmW^^^ CrA. à¿y^. ^^• «vi-^.: ^s^' >^v^'>■ —• ■ Cel* Alois Walland w trgovino špecerijskega blaga na debelo in drobno. gC* Zaloga parne moke firme C. Scherbaum & Söhne v Mariboru po najnižji ceni, V Celji poštnine prosto. Razpošiljatev kave po 5 kil franko na vsako poštno postajo, po nižji ceni kakor v Trstu. T "t Singer A Medium • • ^ . . ; A * pri poföcäta>N » n Titania e. šivalne stroje. „Hove C" za črevl^rje in krojače, „Ringschiflfchen", šivalne stroje za črevlarje.in krojač Cylinder Elastik za črevlarje, „Styria"-bicikelne. Zaloga vsakor.šnih delov za bicikelne in stroje. Vsak naj zahteva cenilnik (Preisliste.)