IZ VSEBINE: 3. Kakšna bo nova vlada 5. Proste sobote, ne pa tudi petki 7. Dame in gospodje 11. V premislek titovo velenje, 7. junija številka 21, cena 6 dinarjev cAMX- r I Todor Dmitrovič, mandatar za sestavo IS občine Velenje akšna bo nova velenjska vlada? L _______ Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje Kakovost in uporabnost H I V občini Velenje volitev še nismo povsem sklenili. Izvoliti moramo še občinsko vlado. Casa za njeno sestavo, ki je silno zahtevna, saj mandatar skupaj z njo opredeljuje nova področja dela izvršnega sveta, je bilo malo, vendar nam je Todor Dmitrovič v torek že zaupal, kdo naj bi bili člani nove vlade. Vsi razen enega so že bili znani. In kdo so to? Milan Gmajner naj bi pokrival družbene go- spodarske dejavnosti, Igor Meh gospodarstvo, Ivan Gaber prostorsko urbanistično urejanje, Er-vin Prislan ljudsko obrambo, civilno zaščito, teritorialno obrambo in požarno varstvo, predsednik Todor Dmitrovič družbene dejavnosti. Izvršni svet bo imel še člana za občo upravo, proračun in finance, ki pa v torek še ni bil znan. Več o novi vladi na 3. strani. I I I -I Potrebe, skrb za nadarjene učence ter želja po razvijanju njihovih sposobnosti so narekovale ustanovitev Gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje pred sedmimi leti. Danes je prerastlo okvirje Centra srednjih šol, postalo je pravzaprav občinsko gibanje, katerega pomen in rezultati postajajo vse pomembnejši v Maadevanjih za napredek na-V skupnosti. Ponosni so na Centru na izdelane naloge in upajo, da tudi okolje, v katerem živijo in delajo. V ponedeljek, ta teden, pa so se ob koncu letošnjega gibanja na svečani slovesnosti zbrali nekateri učenci, mentorji, pedagogi in recenzenti, na kateri so podelili nagrade in priznanja letošnjim najboljšim mladim raziskoval- cem. Posebne komisije in odbor pri raziskovalni skupnosti naše občine sta od 26 izdelanih nalog nagradila 14, od tega sta jih kar polovico uvrstila med izpostavljene. Preostalih 12 pa je prejelo pohvale. Splošna ocena le-tošnjea gibanja, slišali smo jo med drugim na ponedeljkovi podelitvi priznanj in nagrad pa je bila: kakovostna rast, ki je pri nekaterih nalogah še bolj izrazita. Razveseljivo pri tem pa ni samo število udeležencev, ampak tudi uporabnost raziskovalnih nalog. In kako naprej? Gibanje je postalo del mesta in občine. Doslej izdelanih 172 nalog, resnost, strokovnost mladih raziskovalcev pa gotovo porok za optimistični pogled v prihodnje. V njej pa bo treba gibanje prilagoditi novim razmeram in poskrbeti za stalen vir financiranjna. Več o nagrajenih nalogah na 3. strani. Na sliki: V gibanje se je letos vključilo 55 posameznikov ali skupin avtorjev. Največ s Centra srednjih šol (40), 15 pa z osnovne šole Antona Aškerca v Titovem Velenju. Izdelali so 26 nalog, Odbor je med njimi nagradil kar štirinajst. Gornja Savinjska dolina Lojze Peterle na obisku Krajevni predstavniki občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov so v preteklih mesecih predvsem skrbeli za povečanje števila članov, konec tega tedna pa bodo krščansku demokrati občine Mozirje pričeli ustanavljati krajevne odbore. Prvi bo na vrsti krajevni odbor za Mozirje, ustanovni zbor bo jutri, v petek, ob 19. uri v mozirski kinodvorani, drugi pa v Gornjem gradu, kjer bodo odbor ustanovili v soboto, prav tako ob 19. uri in v tamkajšnji kinodvorani. Oba ustanovitvena zbora bodo popestrili z bogatim kulturnim programom, obeh se bodo udeležili predstavniki novega občinskega vodstva, enega od njih zagotovo tudi predsednik nove republiške vlade Lojze Peterle, z njim pa seveda tudi drugi predstavniki slovenskih krščanskih demokratov. Dodati velja, da imajo krščanski demokrati v mozirski občini velike načrte, ki jih bodo pričeli dejansko uresničevati zlasti v jesenskem in kasnejšem času. Načrtujejo namreč veliko kulturno prireditev v občinskem merilu, družinska predavanja na najrazličnejše pomembne teme z znanimi gosti, izdajali bodo svoj bilten, njegov uredniški odbor bo skrbel tudi za obveščanje v širšem merilu, poslali pa so tudi svojo kandidaturo za vseslovenski shod krščanskih demokratov, ki bo sicer septembra, predlagajo pa zborovanje v Savinjskem gaj. j■ P- Izvršni svet SO Mozirje Stanje v gospodarstvu slabše vsak dan Prejšnji petek so se na prvi seji zbrali člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje v novi sestavi. Seja je bila že od samega začetka izključno delovna, brez morebitnega slavja. Zbrali so se vsi izvoljeni člani, razen zadolženega za področe obrti, ki ga bo občinska skupščina naknadno izvolila na prihodnji seji. Na začetku so se člani pogovorili in dogovorili o najpomembnejših nalogah v posameznih obdobjih do konca letošnjega leta. Predsednik izvršnega sveta Alfred Božič je te naloge razdelil na dva dela; prve temeljijo na trenutnih in najbolj perečih problemih Gonvfe Savinjske doline, druge pa so nujno povezane in odvisne od ukrepov republiške vlade in od nove zakonodaje. Za prvi sklop nalog je člane izvršnega sveta zadolžil, da do 20. junija pripravijo zelo konkretne in strnjene programe (vsak za svoje področje), ki jih bodo nato skupno oblikovali v celoto in jih dali v obravnavo ter potrditev delegatom na nasled- Sprejemni izpiti samo za »strojnega tehnika« Na Centru srednjih šol v Titovem Velenju bodo morali opravljati sprejemne izpite samo tisti osmošolci, ki so se vpisali v usmeritev strojnega nama TITOVO VELENJE tehnika. Na vseh ostalih usmeritvah jim je namreč uspelo preveliko število vpisanih preusmeriti. Bodoči strojni tehniki bodo imeli sprejemne izpite v torek, 19. junija ob 9. uri (zberejo se ob 8.45 v I. nadstropju rdeče šolske stavbe). Sprejemni izpit pa bodo morali opravljati iz matematike. (mz) njem zasedanju občinske skupščine. Cilj je torej, da vsak član sooblikuje politiko izvršnega sveta in s tem seveda razvoj vse Gornje Savinjske doline. Druga in tretja točka sta bili namenjeni proračunskim zadevam. Najprej obravnavi realizacije proračuna občine za prve tri mesece, nato pa rebalans proračuna za lansko leto. Obe zadevi sta trajali V nedeljo člani in veterani Občinska gasilska zveza Velenje in gasilsko društvo Šoštanj bosta v nedeljo, 10. junija, pripravila občinsko tekmovanje za člane, članice in veterane. Tekmovanje bo na letališču v Lajšah. Nastopile bodo desetine vseh gasilskih društev občine Velenje, društvo, ki bo nastopilo s skupno največ desetinami pa bo prejelo pokal občinske gasilske zveze. (b. m.) razmeroma dolgo, saj so se novi člani sveta najprej celovito seznanili s problematiko, nato pa se opredeljevali do posameznih postavk, odstotkov, prehudih obremenitev za gospodarstvo in vsega kar v novih razmerah sodi zraven. (Dalje na 3. strani) 18. sejem opreme in sredstev civilne zaščite Predstavlja se tudi Higiena, tehnika, zaščita V Kranju so nadvse skrbno pripravili že 18. sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki sodi v okvir dneva civilne zaščite — 20. junija. V tem času bodo po vseh občinah potekale združene vaje, kjer bodo prikazali različne načine reševanja. Na sejmu, ki bo odprt še jutri, 8. junija, predstavlja svoje izdelke 112 razstavljalcev, med njimi štirje iz tujine. Prvič se na tem sejmu s svojimi izdelki predstavlja Rudnik lignita Velenje — tozd Higiena, tehnika, zaščit^ s svojimi izdelki. Predstavlja se z osmimi različnimi pari delovnih čevljev, tremi pari delovnih rokavic, golenicami, pasovi, predpasniki, usnjenimi torbami, delovnimi oblekami, srajcami, spodnjim perilom in zavesami. V ta namen so izdelali poseben prospekt iz katerega se vidi, kaj vse izdelujejo v tem obratu. Predstavili so jamsko reševalno dejavnost našega rudnika, predvsem sanacijo, kjer prikazujejo kako v jamskih prostorih zaščititi stene pred požari. Reči je treba, da je za naše izdelke na sejmu precejšnje zanimanje, za njih se zanimajo tako rudarji kot gozdarji, varilci, kamnoseki. Upajmo, da bodo sklenili veliko pogodb. Obrat Higiena, tehnika in zaščita bo namreč pričela serijsko proizvajati osebna zaščitna sredstva in druge izdelke iz usnja, tekstila. Skušali bodo ustreči vsem naročilom, pravijo pa, da jim bodo tudi kos, saj želijo biti na trgu konkurenčni s kakovostjo svojih izdelkov. L. Ojsteršek Nazarski in šoštanjski gozdarji v ZR Nemčiji Prehitevajo Evropo 92 Delavci nazarskega gozdnega gospodarstva, s področja mozirske in velenjske občine, so se pred dnevi vrnili z dela v pokrajini Saarland v ZR Nemčiji, kjer pomagajo pri odpravljanju posledic katastrofalnega vetroloma. Med tem so se na začasno delo v tujino tudi že vrnili. Povejmo le, da so s svojimi delovnimi sposobnostmi zgled za gozdarje iz številnih evropskih držav, več o tem pa v naslednji številki. Novice Emona ekspres HF F Socialisti po novem Uspela zbiralna akcija Titovo Velenje (tap) — Tako kot drugje v Sloveniji tudi za našo občino lahko trdimo, da je akcija zbiranja rabljenih oblačil, obutve in posteljnine, ki je potekala pred tednom dni, uspela. Na občinskem odboru Rdečega križa ocenjujejo, da so občani Šaleške doline darovali okrog 8 ton blaga. Skladišče je tako sedaj polno. Ko bodo zbrano blago še razsortirali, bo na voljo občanom, ki se po pomoč v oblačilih že sedaj vse pogosteje obračajo na Rdeči križ. Naj zapišemo še to, daje skladišče rabljenih oblačil, obutve in posteljnine odprto ob sredah od 7. do 9. ure ter od 14. do 15. ure. Krajevna skupnost Gorica praznuje (mkp) — 10. junij je praznik krajevne skupnosti Gorica in kot običajno so tudi ob tej priložnosti pripravili vrsto prireditev. Že v petek, 8. junija, vas ob 17. uri vabijo v prostore krajevne skupnosti na >Kulturni večer< kot so ga poimenovali, kjer bo akvarele in risbe razstavil slikar Jože Svetina. Naslendji dan, v soboto, 9. junija, se bo ob 18. uri na ploščadi pred osnovno šolo bratov Mravljakov, pričelo tradicionalno srečanje krajanov Gorice. Živahno bo: promenadni koncert bo izvedla Rudarska godba, za kulturni program poskrbeli učenci šole bratov Mravljakov, v večer pa vas bo zabaval ansambel Dan in noč. V nedeljo, 10. junija, na praznični dan, bodo ob 9. uri krenili na pohod ob meji krajevne skupnosti, ob 17. uri popoldne pa bo v šoli bratov Mravljakov še srečanje starejših krajanov Gorice in Šaleka. Teden dni kasneje, 17. junija, svoj praznik slavi sosednja krajevna skupnost, Šalek. Praznik občine Slovenj Gradec — Občani Slovenj Gradca v tem tednu praznujejo svoj občinski praznik. Prireditve potekajo na različnih mestih. Zaključna prireditev bo v soboto, dne 09/6—1990 v Mislinji — v Kulturnem domu Šentilj — s slavnostno sejo vseh treh zborov Skupščine občine Slovenj Gradec. Mislinjčani, ki so organizatorji sobotne prireditve, se na praznovanje skrbno pripravljajo. V soboto bo od 17,00 ure dalje pred kulturnim domom igral Pihalni orkester iz Slovenj Gradca, ob 18,00 uri pa se bo pričel kulturni program, ki so ga pripravili mislinjski kulturniki. Pridite v soboto v Mislinjo, ne bo vam žal. Za vaše razpoloženje bodo poskrbeli: kulturno društvo, turistično društvo, taborniki, gasilci . . . V Topolšici več domačinov (fk) Celje — Ob siceršnjem zmanjševanju števila tujih gostov pri nas, so lahko v slovenskih naravnih zdraviliščih (veliko jih je na celjskem območju) pohvalijo z večjim obiskom tujcev ter tudi s povečanjem njihovih nočitev. V prvih treh mesecih je bilo v naravnih zdraviliščih devet odstotkov tujcev več kot lani, njihovih nočitev pa je bilo za sedem odstotkov več. Prav tujci so tudi prispevali, da se je za odstotek povečalo število vseh obiskovalcev in tudi vseh nočitev. Na našem območju beležijo največji skok v Atomskih toplicah, seveda zaradi novozgrajene Atomske vasi. V Topolšici je bilo število domačinov za 13 odst. večje kot lani, tujcev pa za 35 odst. manj. Tudi skupaj je bilo za odstotek manj gostov. Pri nočitvah je padec za 11 odst. in to predvsem zaradi velikega znižanja pri tujcih: domačih nočitev je namreč bilo tudi 13 odst. več, tujih pa kar 62 odst. manj. Za očetom sin (fk) Zreče — Redki so pri nas primeri, da bi krmilo kakšne tovarne za očetom prevzel sin. To se je te dni zgodilo v zreškem Uniorju, kjer je prejšnjo sredo delavski svet za novega direktorja imenoval Jerneja Osoleta, inžinerja metalurgije, sina dosedanjega direktorja Marjana Osoleta. Mnenja v delavskem svetu so bila sicer deljena, vendar so novega kandidata vendarle potrdili. V upanju seveda, da bo uspešno vodil Unior kot ga je njegov oče. Marjan Osole je prišel v Unior leta 1968 kot prisilni upravitelj in je Unior iz blata postavil na noge in ga uvrstil med največje evropske proizvajalce ročnega orodja in odkov-rav, da je na volitvah pogore-a, ampak da je tudi predrzna, vohljaska, zahrbtna, zarotniška in bi bilo najprimerneje, če bi šla v ilegalo. Navsezadnje so rdeči in vsi, ki k njim gravitirajo (tako trdijo zmagovalci) tako in tako navajeni, da jih oblasti preganjejo in zakaj bi zdaj bilo drugače. Ljubljanski grad se pa tudi da v svojem podkletenem delu restavrirati in bi tamkaj lahko uporne meščane ponovno malo žgečkali s priročnimi mučilnimi napravami. V našem glavnem mestu narašča tudi brezposelnost. Zlasti so v krizi tisti, ki niso na oblasti in so v drugih strankah. Čeprav na zavodih za zaposlovanje še niso menjali vodilnih kadrov, pa si tamkajšnje strukture že ne upajo več zaposlovati poražencev. Zdaj so na vrat dobili še kakšnih 150 članov bivšega cekaja naše prenovljene partije in mi je zadnjič ena od njih dejala, da so jo na zavodu samo debelo pogledali, ko je rekla, da bi rada službo. Ja, so dodali, še za tiste, ki si službo zaslužijo ni prostora, kaj šele za vas — a vi veste, so rekli, od kot prihajate!! In je šla domov, kjer čaka, kot pravi, na nove volitve. Ni vrag, da drugič ne bo nasprotna stran zmagala. Potem se bo vse obrnilo: zmagovalci bodo poraženci, poraženci zmagovalci. Še najbolj všeč mi je seveda grafit z zidu ljubljanskega podvoza, kjer z velikimi črkami piše: Tudi komunisti smo ljudje! Nekateri so kot kaže še vedno optimisti.. . Celjsko območje m Pametna zamisel ali drobljenje sil Ob tem ko eni čakajo, kdaj bodo že zasadili prve lopate za gradnjo avtomobilske ceste med Mariborom in Zagrebom, so se pri mariborskem demosu porodile zamisli o spremembi predvidene trase. Potekala naj ne bi od Maribora prek Maclja proti Zagrebu, ampak bi jo do Slovenskih Konjic speljali po dosedanji trasi Slovenike, nato pa po novi prek Rogaše Slatine do Zagreba. S tem bi se izognili predvsem sedanjega velikega zapleta v Miklavžu pri Mariboru, kjer bi morali porušiti nekaj objektov. Mariborski demos je predlog za spremembo trase razen Upravi za ceste Slovenije poslal tudi občinam Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Celje, Ptuj in Maribor. Delegati nove skupščine v Slovenskih Konjicah so se prvi seznanili s to pobudo, vendar pa o predlogu niso sklepali. Predvsem zato, ker so imeli na voljo vendarle premalo strokovnih osnov za spremembo trase. Razen tega pa bi nova trasa njihovo občino kar močno prizadela — večina jih je menila, da bi bilo negativnih vplivov več kot pozitivnih; čeprav so nekateri tudi opozarjali na boljšo povezanost Slovenskih Konjic s svetom in tudi na večji razvoj turizma. Toda nova trasa bi uničila veliko kmetijskih površin in onesnažila okolje. Tako prestavljena trasa bi naše kraje resnično približala Avstriji in tudi Hrvaški, vendar ob tem mnogi tehtajo tudi negativne strani, ki bi jih prinesla. Rogaška Slatina z Zdraviliščem bi bila za tako rešitev gotovo zainteresirana, saj so že ob prejšnji načrtovani trasi želeli priključek na ta podaljšek Pyhrnske avtomobilske ceste. Morda bi res taka prestavitev pomenila večjo oživitev Kozjanskega, res pa je tudi, da tisti, ki načrtujejo tranzitne ceste (in ta to gotovo je : Evropa — Azija) nimajo radi prevelikih ovinkov in podaljšanih tras. Novo načrtovana trasa pa to gotovo je. Za prevelike zaplete ob spreminjanju trase tudi niso tisti, ki si prizadevajo za čimprejšnjo ureditev boljše cestne povezave med Celjem in Ljubljano, neka- teri pa celo menijo, da bi lahko ob zapletih še izgubili tuje kredite, ki so namenjeni gradnji te ceste. Saj cesta Maribor—Zagreb ni edina, ki jo gradijo za pove?a-vo Evrope z Azijo. Gotovo pa imajo prav tudi tisti, ki menijo, da so vse te razprave o spremembi trase prepozne, ker je večina stvari (lokacijsko in denarno) že dogovorjenih. Pa so zato vse te razprave le drobljenje sil, ki bi jih v tem času kazalo usmeriti na druga področja. (■fk) Savinjsko-šaleška naveza Kovačnica kadrov V teh prelomnih dneh, ko smo v večini povsem po-metli s staro oblastjo na vseh ravneh, se je izkazalo, da so v nekaterih okoljih prave kovačnice kadrov. Ob volitvah v mnoge občinske skupščine, izvršne svete ali celo na republiške položaje so se pojavljala imena le nekaterih organizacij, iz katerih izhajajo posamezniki. Med temi gotovo pred njači Gorenje v vsej svoji razsežnosti. Domači občini je dalo predsednika izvršnega sveta, šentjurski pa župana in predsednika izvršnega sveta. Tudi mozirski izvršnik je Gorenja kadrovski cvet. Pa še smo verjetno koga pozabili, ki je izšel iz »gorečih« valov. V sosednjem Celju je ta- ke vrste vir kadrov gimnazija. Njenega ravnatelja so izvolili za predsednika zbora združenega dela republiške skupščine, enega od profesorjev za žalskega župana, profesorico za članico celjskega izvršnega sveta. Glede na tako množične izvolitve kadrov iz nekaterih okolij se nekaterim zastavlja vprašanje, če zdaj ta okolja kadrovsko ne bodo osiromašena. Če že kdo pomisli, da ima šolstvo pač še vedno preveč ljudi in jih tak kadrovski odliv zato naj ne bi prizadel, glavni »odhod-nik« pa tudi pravi, da se kot borec proti zboru združenega dela seveda ne bo podal v profesionalno delo in si tako žagal delovno mesto, nekatere skrbi usoda Gorenja. Bo tak odliv res lahko kar tako prebolelo. Saj menijo, da gre za ljudi, ki so vendarle visoko kotirali in bili v koncernu gotovo potrebni. Nekateri sicer že z roko zamahnejo s pridihom, da pač nihče ni nenadomestljiv; teže bi seveda bilo, če bi imeli prav tisti, ki pravijo, da se v taki množici kadrov tak odliv sploh ne pozna. Vseh teh namreč gotovo tudi ne more šteti zgolj v področje administracije, ki da je je tudi v Gorenju preveč — gotovo gre tudi za strokovnjake. So seveda tudi taki, ki pravijo: kakor prišlo, tako odšlo. Mislijo seveda na to, da so se tu kadri nekoč zbirali z ožjega in širšega območja, pa čeprav so bili tudi v sredinah, kjer so delali prej, potrebni. Znali so jih privabiti s svojo pomemb- nostjo. Če to slučajno ni povsem res, potem pa tako in tako mora držati, da gre za kovačnico kadrov. To pa pomeni, da jih taka izguba ne more prizadeti, ker bodo na njihovo mesto stopili novi kadri: spet sposobni in pripravljeni za uspešno delo. Minil je namreč čas, ko so lahko kadri prihajali le iz nekaterih sredin. Danes je stvar drugačna — pravijo. Pa čeprav je marsikje res, da so pripadnost eni stranki zamenjali s pripadnostjo drugi. Kljub naglaše-ni svobodi, je malo svobodnih in neodvisnih, ampak spet vse več pripadnih. Vsakdo nekomu pripada. (frk) Todor Dmitrovič, mandatar za sestavo IS občine Velenje Kakšna bo nova vlada? V občini Velenje volitev še nismo povsem sklenili. Izvoliti moramo še občinsko vlado. Časa za njeno sestavo, ki je silno zahtevna, saj mandatar skupaj z njo opredeljuje nova področja dela izvršnega sveta, je bilo malo, vendar nam je Todor Dmitrovič, v torek že zaupal, kdo naj bi bili člani nove vlade. Vsi, razen enega, so že bili znani. In kdo so ti? Izvršni svet SO Mozirje Stanje v gospodarstvu vsak dan slabše MILAN GMAJNER -DRUŽBENE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Družbene gospodarske dejavnosti naj bi v novi vladi pokrival Milan Gmajner. Pokrival bi področje komunale, stanovanjskega gospodarstva, toplovoda, vodnega gospodarstva, cest, javnih površin, čistoče, prometa in zvez ter inšpekcijske službe, ki pokrivajo omenjene naloge. Ob tem bo moral skrbeti še za urejanje, vzdrževanje in varstvo spomenikov NOB. Razreševal pa bo tudi naloge, ki so jih doslej opravljale SIS s tega področja. IGOR MEH - GOSPODARSTVO Drugi član izvršnega sveta bo po predlogu Todorja Dmitroviča Igor Meh, mlad velenjski ekonomist. »Zavedam se, da je potrebno, da pokriva to področje član z izkušnjami, nekaj jih Igor Meh gotovo ima, gospodarstvo pa obvladujem tudi sam,« pravi Todor Dmitrovič, »na začetku bova to področje pokriva- la skupaj, potem pa ga bo Igor Meh gotovo samostojno.« Ob tem mandatar poudarja, bodo v izvršnem svetu omejili aktivnosti na planiranje, usklajevanje na področju temeljnih planov, aktivnosti na področju drobnega gospodarstva, skrb za podjetništvo, za kmetijstvo, gozdarstvo, obrt in izvajali inšpekcijo na gospodarskem področju. Sodelovali bodo seveda tudi z velikimi sistemi, a predvsem v smeri razbremenitve gospodarstva. IVAN GABER - PROSTORSKO URBANISTIČNO UREJANJE Za prostorsko urbanistično urejanje, varstvo okolja in sploh posege v prostor bo zadolžen Ivan Gaber. Skrbeti bo moral za smotrno izrabo prostora, urejanje naselij, gradbeništvo, geodetsko upravo, varstvo okolja in bdeti nad inšpekcijrkimi službami, ki pokrivajo ta področja. »To področje je za našo občino silno pomembno,« pravi Todor Dmitrovič in izpostavili bomo še pose- bej resor varstva okolja. Poiskali bomo ustreznega občana, ki bo bdel nad nalogami, ki jih imamo na tem področju. Veliko jih je že iz preteklega obdobja, predvsem moramo izpeljati sanacijo velikih energetskih objektov.« Na področju urejanja prostora pa je še veliko drugih nalog, predvsem pa bo skušal nov izvršni svet zavarovat prostor. Ohranili bodo kmetijske in zelene površine in usmerili aktivnosti predvsem v sanacijo obstoječega. S tem bodo dali možnosti za razvoj tercialnih dejavnosti, trgovine, podjetništva, bančništva, obrti. Todor Dmitrovič meni, da je za razvoj vsega tega idealna prostorska možnost v Starem Velenju in v Šoštanju. ? - OBČA UPRAVA, PRORAČUN, FINANCE Danes je verjetno že znano, kdo bo v novi občinski vladi pokrival področje obče uprave, proračuna in financ, v torek pa nam Todor Dmitrovič, tega še ni mogel povedati. Tudi to področje je po njegovem mnenju silno pomembno, pokrival pa naj bi ga ekonomist z dovolj izkušnjami. Predvsem bo moral poenotiti gospodarjenje s sredstvi družbeno politične skupnosti. Ta so sedaj na- mreč močno razdrobljena. Prav tako pomembna je občinska uprava za družbene prihodke. ERVIN PRISLAN - LO, TO, CZ, POŽARNO VARSTVO Naloge s področja ljudske obrambe, teritorialne obrambe, civilne zaščite, požarnega varstva in inšpekcijskih služb s tega področja bo pokrival Ervin Prislan. TODOR DMITROVIČ -DRUŽBENE DEJAVNOSTI Za področje družbenih dejavnosti namerava predsednik nove občinske vlade oblikovati dva resorja, enega za šolstvo, kulturo, telesno kulturo, raziskovalno dejavnost, otroško varstvo in zaposlovanje ter drugega za socialno varstvo, zdravstvo in pokojninsko zavarovanje. Vodji teh dveh resorjev ne bosta člana izvršnega sveta, ampak bo skrbel za te naloge v izvršnem svetu predsednik. Ta bo poleg tega usklajeval še delo celotnega izvršnega sveta, in sodeloval z občinskim in republiškim parlamentom. Tako torej predlaga mandatar za sestavo nove občinske vlade Todor Dmitrovič. Svoje bodo seveda še rekli delegati, ki bodo nov izvršni svet volili najkasneje 21. junija. Do takrat mora zasedati občinska skupščina. MIRA ZAKOŠEK (Nadaljevanje s 1. str.) Še bolj zahtevna je bila naslednja točka, ko so obravnavali rezultate gospodarjenja mozirske občine v prvem tro-mesečju, seveda v nujni povezavi s trenutnim stanjem. Ocena razumljivo ni razveseljiva, saj je gospodarstvo mozirske občine iz dneva v dan v težjem položaju. Predvsem se to nanaša na kakovostne kazalce uspešnosti poslovanja. Kar 65 odstotkov vseh zaposlenih, ali 2508 delavcev, dela v podjetjih, ki poslujejo z izgubo, ki povprečno že znaša dva mesečna osebna prejemka na delavca. Narašča nezaposlenost. Trenutno je nezaposlenih 160 občanov, skrbi pa dejstvo, da je med njimi vse več mladih in strokovnjakov, tudi na račun stečajev v sosednjih občinah. Zaradi takšnega stanja v gospodarstvu plani v gospodarski infrastrukturi ne bodo uresničeni, v družbenih dejavnostih pa je po treh mesecih izgubo izkazalo le socialno skrbstvo. To seveda ni celovita informacija (predstavili jo bo- mo v naslednji številki), omenimo pa tudi nekaj spodbudnih podatkov. Količinsko se proizvodnja povečuje, rast je sicer manjša kot v lanskem letu, povečuje se izvoz, pri čemer je pokritje izvoza z uvozom pozitivno, v prodaji na tuji trg pa prednjačijo Go-renje-Mali gospodinjski aparati. Razveseljiv je porast kmetijske proizvodnje, izboljšujejo se razmere na Gol-teh, katastrofalnim zimskim razmeram navkljub, in še bi lahko naštevali. Izvršni svet je v zvezi s trenutnimi razmerami poslal pismeno zahtevo vsem podjetjem v kritičnem poiožaju, da do 15. junija izdelajo celovite sanacijske programe. Poleg tega izvršni svet resno opozarja vse upravljalce z družbenimi sredstvi, da se obnašajo kot dobri gospodarji dokler se razmere ne uredijo, saj bo sicer vsaka nepravilnost šteta za kaznivo dejanje. j■ P■ Nagrajene naloge letošnjega gibanja Med letos izdelanimi 26 raziskovalnimi nalogami jih je bilo največ s področja računalništva (9), šest na temo Varstvo okolja, po tri naloge s področja Človek in družbeno okolje ter Rudarstvo-energetika, Racionalizacija v rabi energije in Zgodovina Šaleške doline sta bili temi v dveh nalogah z vsakega področja, ena razisko-va/na naloga pa je bila z naslovom Tehnološke izboljšave in inovacije. Poseben odbor je med prispelimi nagradil 14 nalog, med njimi kar sedem izpostavljenih. In kdo so avtorji slednjih? Silvester Kolar, Aleš Novak, Boštjan Štiglic (vsi 3. letnik strojne usmeritve CSŠ) ter Simon Kumer (3. letnik naravoslovne usmeritve CSŠ) za nalogo Razvoj in izdelava učil za mehaniko; Jurica Šafarič (4. letnik računalniške usmeritve) in Blaž Podgoršek (4. letnik elektrotehniške usmeritve CSŠ) za nalogo Krmiljenje petstopenjskega robota Jupet 3; Jurica Safarič in Milan Zorman (4. letnik računalniške usmeritve CSŠ) za nalogo HPGL za 9- in 24-iglične tiskalnike; Leon Mlakar (3. letnik računalniške usmeritve) za nalogo Nadgradnja šolskega informacijskega sistema; Igor Bukovnik, Aljoša Oštir (2. letnik naravoslovne usmeritve CSŠ) za nalogo Pomen kemične analize tal za strokovno uporabo rudninskih gnojil; Helena Korošec, Mojca Grobelnik (3. letnik naravoslovne usmeritve CSŠ) za nalogo Kakšno vodo pijemo v občini Velenje; ter člani geografskega krožka osnovne šole Antona Aškerca Titovo Velenje za nalogo Socialno geografska podoba Zavodenj. ESO uspešno nadaljuje Center za socialno delo Zlata plaketa za inovacijo Kakovost življenja za sedaj le v besedah V prejšnji številki smo poročali o nastopu ELEKTROSTROJNE OPREME (bolj znane kot »ESO Velenje«) na sejmu Tehnika za okolje v Ljubljani, ko nas je že razveselila novica, da je ESO požel zlato priznanje na zvezni razstavi inovacij v REKI. Zlato plaketo je prejel njihov najnovejši izdelek ali bolje projekt — mobilna naprava za čiščenje odpadnih voda FLOT - 5. Naprava je prevozna in popolnoma avtonomna. V osnovi je namenjena polin-dustrijskim preizkusom, ki so osnova za projektiranje večjih naprav; Deluje na principu tlačne flotacije. Ing. Maček Alojz, vodja projekta, je povedal, da je ESO opravil s prototipno napravo že več uspešnih testiranj čiščenja odpadnih voda v tekstilni industriji, v prehrambeni (klavniške odpadne vode) v kovinsko-predelo-valni industriji (oljne emulzije) in v usnjarski industriji. Ni odveč omeniti, da je RLV za zaščito naše doline takšno napravo že naročil za čiščenje emulzije, ki jo uporabljajo za delovanje hidrau-ličnega podporja in je le-ta sedaj v zaključni fazi izdelave. Tudi v TUŠ Šoštanj so bili opravljeni uspešni preizkusi. To so vsekakor ohrabrujoče vesti, saj so znak, da bodo nekatere tovarne nehale »ubijati« otroke naših otrok. (Ne pozabimo, daje 15. maja začel uspešno delovati prvi del naprave za odžvepljeva-nje dimnih plinov v TE Šoštanj, ki so jo prav tako projektirali v ESO.) Zlata plaketa Elektrostrojne opreme je seveda pohvalna zadeva, vendar plaketa gor ali dol, pomembno je to, da se je del naše velenjske industrije bil sposoben konkurenčno uveljaviti v panogi, ki je pri nas šele zaživela. Bo pa zagotovo veliko prispevala k temu, da bomo jutri rekli: SPET JE ZELENA MOJA DOLINA!!! mng Smo občani Šaleške doline bogati, revni ali . . .? Odgovor na zastavljeno vprašanje na Centru za socialno delo v Titovem Velenju poznajo. Komentirajo ga s statističnimi podatki oziroma rezultati preračuna upravičenosti do socialnovarstvenih pomoči. Opravili so ga pred nedavnim. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je do subvencije stanarine v naši občini letos opravičenih 570 občanov ali 18 odstotkov več, poprečna pomoč na upravičenca na mesec pa znaša 174 din. Zahtevek za dodelitev Geodetska uprava Letalsko snemanje občine Naprava za čiščenje odpadnih voda Velen jski geodeti, pomagali pa so jim tudi celjski, so bili te dni veliko na terenu, še zlasti v katastrskih občinah Ravne in Topolšica. Pripravljali so vse potrebno za letalsko snemanje tega območja. Letalske posnetke potrebujejo za obnovitev katastrskih načrtov. To je nujno, saj zaenkrat še vedno delajo z več kot stopetdeset let starimi. Novo katastrske načrte bodo računalniško podprli. In kaj so delali na ternu? Odkrili so mejnike posta- vljene leta 1974 in jih označili s plastičnimi folijami v obliki križa, tako da bodo ti vidni na letalskih posnetkih in potem uporabni za geodetske načrte. Letalsko snemanje terena so predvideli za jutri oziroma pojutrišnjem. Upajmo, da jim bo vreme naklonjeno in da bodo delo dobro opravili. Občane pa geodeti prosijo, da oznak, ki so jih namestili, nikakor ne odstranjujejo. (mz) družbene pomoči otrokom so vložili 2103 prosilci, pravico do te pa je pridobilo 1553 občanov, 26 odstotkov jih je bilo odklonjenih. Tako imamo v primerjavi z lanskim letom v naši občini za 14 odstotkov več prejemnikov te pomoči. »Že samo na osnovi teh podatkov ni težko oceniti, da kakovost življenja pada. O tem pa dovolj zgovorno priča še to, da so med prosilci pravic tokrat tudi takšni, ki jih v preteklih letih niso uveljavljali. Kriteriji za pridobitev pa se v tem času niso bistveno spremenili,« poudarja direktorica Centra za socialno delo Titovo Velenje Jelka Fužir. V mejah načrtovanega ostajajo zaenkrat le pomoči bivšega socialnega skrbstva. »Zasluge« za to imajo stroga merila za pridobitev družbe-nodenarne pomoči edini vir, dopolnilni vir in enkratne družbeno denarne pomoči. Ob tem pa je treba omeniti, da nezaposleni še vedno nimajo pravice do katere od prej omenjenih pomoči. Vzrokov za slabše življenje najbrž ni treba »iskati z lučjo pri belem dnevu«. Stečajni postopki, vse bolj omejena zaposlitvena gibanja, velike likvidnostne težave podjetij Šaleške doline pa prav tako ne napovedujejo lepših časov. Prej nasprotno. Razmišljanja po starem na področju socialnovarstvene politike v spreminjajočih se razmerah očitno nimajo več kaj iskati. Za odzivanje na trenutne razmere je potreben denar. Tega ni dovolj. Za nameček pa so ob ukinitvi sisov družbenih dejavnosti nekatere pravice občanov vključene sedaj v republiške programe, druge ostajajo na občinskih ramenih. »Težave pri zbiranju denarja na republiški ravni kažejo, da valorizacije druž-benodenarnih pomoči otrokom ne bomo mogli izvesti, prav tako ne omiliti kriterijev. Nekoliko »spustili« jih bomo lahko le pri pomočeh bivšega socialnega skrbstva.« O kakovosti življenja torej še nekaj časa ne bomo mogli govoriti. So morda drugačna gledanja nanj tam, kjer naj bi se spremembe začele najprej (v sistemu) zna-nilke pomladi oziroma lepših časov? Ali pa so prizadevanja o socialni politiki kot sestavnem delu razvojne, metanje peska v oči? Upamo, da ne. Skrajni čas je že, da odgovorni združijo svoje moči pri zagotavljanju materialnih pogojev za zadovoljevanje socialnih, kulturnih in drugih potreb občanov, za ekološko zdravo in prijazno okolje, pri svobodni izbiri načina življenja in osebnostnega razvoja posameznika na vseh področjih družbenega razvoja. Socialnovarstveni programi, o katerih smo toliko govorili lani. niso bili modna muha. Če takrat v marsikaterem okolju niso vedeli, čemu bi služili, je slika sedaj mnogo bolj jasna. Žal, pa še vedno niso dovolj jasne poti iz krize. Dokler ne bomo imeli programov, ki bodo zagotavljali delovna mesta, je vsako gašenje, kar v nekem smislu socialnovarstvene pomoči so, bolj ali manj zaman. lap Člani izvršnega sveta SO Mozirje so že na prvi seji v novi sestavi strogo opredelili naloge vsakega posameznika in vseh skupaj Podjetje za projektiranje, izgradnjo in vzdrževanje računalniških sistemov Ze sam simbol veliko pove Ivan Tanjšek, eden redkih sedlarjev »Zanimanja med mladii mi spi oh ni« Breza — od nekdaj simbol klenega, vztrajnega in delovnega slovenskega naroda. Simbol so vzeli »za svojega« štirje mladi strokovnjaki, željni doseči na svoji življenjski poti še kaj več kot jim je nudilo delovno mesto in ustanovili podjetje za projektiranje, izgradnjo in vzdrževanje računalniških sistemov Breza. Njihova poslovna usmeritev je jasna: merilo vsakega dobrega podjetja je kakovostno opravljeno delo. Kakovost pa je pogoj tudi za vse delavce, sodelavce. Nekako v štiri sklope so mladi podjetniki razdelili Brezino dejavnost: projektiranje računalniške opreme in sistemov, izdelava programov in aplikacij, prodaja računalnikov, servis, tečaji. Jedro njihovega dela pa predstavlja postavitev lokalnih mrež osebnih računalnikov. Med drugim je to podjetje pooblaščeno za prodajo in opremo Novell mrež. V opisu dejavnosti tega računalniškega podjetja pa bi gotovo našli še kaj. Vsi, ki so kakorkoli povezani z Brezo, ne stremijo le za kakovostjo, spoštovanjem dogovorjenih rokov, mapak tudi k spodbujanju izobraževanja, raziskovanja in inova-tivne dejavnosti. Tisti, ki se kakorkoli s tem ukvarjajo, vedo kaj to pomeni. »Podjetje Breza je usmerjeno v izkoriščanje širokih možnosti sodobne računalniške opreme in programov. V obliki projektov, postavitve opreme, usposabljanja in vzdrževanja prenaša nove tehnologije v okolje uporabnikov,« poudarjata Dušan Zupančič in Vladimir Blagus, ustanovitelja podjetja. Načelo, ki se ga v Brezi držijo je: če imamo katero od dejavnosti zapisano, jo tudi izvajamo. Pa ne le to. Za kakovost opravljenega dela jamči nekdo, ki ima dovolj znanja, izkušenj, nadvse pomembnih za takšno dejavnost. Konkurence se pravzaprav ne bojijo. Zakaj? Na širokem polju računalništva je na posameznih področjih, ki zahtevajo strokovnost, toliko vrzeli. Izpopolnijo jo lahko le najsposobnejši posameznih zvrsti. Pri prodaji in vzdrževanju računalniških sistemov pa naj bi jim uspeh »prinesle« med drugim konkurenčne cene. Mladi podjetniki s področja računalništva so Brezo vsebinsko »postavili na noge«. Kot edini zastopniki ameriške firme Novell v Šaleški dolini so dodobra »zabredli« v še vedno ne povsem odkriti svet računalništva. Izkušnje, znanje, želja po dokazovanju sposobnosti jih ženejo naprej — v iskanje novih zanimivih programov. »Nismo veliko podjetje. Naše načelo je delati kakovostno in zanesljivo. Želimo si, da bi bilo sodelovanje z nami za vsakogar korak naprej. Na ta korak smo se pripravili« zatrjujeta sogovornika. Za soustvarjanje sedanjosti na sončni strani Alp, kot pravijo, imajo vse niti v rokah. Le poiskati jih je treba, in sicer na Prešernovi 1 v Titovem Velenju. (tap) Že večkrat smo zapisali, da nekateri poklici, ki so bili pred leti nepogrešljivi, danes vidno izumirajo, tudi zato, ker se mladi zanje ne odločajo več. Le malo je poklicev, nekoč tako iskanih, ki se danes počasi vračajo v naš vsakdanjik. Ker pa se življenje hitro spreminja in z njim tudi miselnost, da je tisto kar je nekoč veljalo danes ne velja več, se nakateri poklici spet vračajo. Med nje sodi tudi sedlarstvo, saj se zadnja leta povečuje konjereja. Opremo za konje, ki je precej zahtevna, pa doma enostavno ni moč narediti. Zato so mojstri »zotlerji« zadnje čase zelo iskani, žal pa jih je tudi v velenjski občini (pre)malo. F.nega smo pred dnevi obiskali in sicer Ivana Tanjška iz Skornega 39. Za poklic sedlarja in tapetnika se je izučil pri znanem mozirskem obrtniku. Nekaj časa je delal pri njem, pozneje pa pri zasebniku na Polzeli. Leta 1963 je postal obratovodja v tapetniški delavnici Oljka v Šmartnem ob Paki, zadnja leta pred upokojitvijo pa je delal v Esu kot vodja skladišča. Ivan je imel na poti iz službe nezgodo, podrl ga je avto in mu huje poškodoval obe nogi. Približno leto dni je bil na invalidskem vozičku in povsem odvisen od drugih, še danes, ko je redno upokojen, je v bolniški, pri hoji pa si pomaga s palico. Poklic sedlarja in tapetnika je Ivan zelo vzljubil, zato se tega opravila loti še danes, če mu le zdravje in čas dopuščata. Seveda to opravlja le občasno, saj dela na kmetiji, čeprav majhnih in pridnih rok nikoli ni preveč. »Sedlarstvo in tapetništvo opravljam doma v delavnici in ne hodim po domovih. Potrebno je veliko različnega orodja, ki sem si ga z leti nabral in ga danes na našem tržišču ni moč dobiti. Ponavadi mi ljudje prinašajo v popravilo ali v obnovo staro konjsko opremo in sedla, ki so z leti postala dotrajana. Novih naročil je kaj malo, saj so materiali, zlasti usnje, zelo dragi. Povrh vsega, usnja pri nas ni lahko dobiti. Nekoč, ko je tovarna usnja Šoštanj še izdelovala usnje, ki je bilo svetovno znano in kvalitetno, s tem materialom ni bilo težav, danes pa . . .«, pravi Ivan Tanj-šek. Tudi okrasnih kovinskih delov, ki krasijo konjsko opremo in jo naredijo bolj bogato in svečano, ni na pretek. Zato vabi vse, ki morda okovje in okraske še imajo, da mu jih prinesejo v odkup. Ivan poleg sedlarstva dobro obvlada tudi tapetništvo. Največ dela ima z obnovo kavčev, foteljev, sedežnih garnitur in podobno. Tudi starega stilnega pohištva se ne ustraši, tapetniškega materiala pa ni težko dobiti, pravi Ivan. V nadaljevanju pogovora mi omeni še stare konjske vozove, koleslje in zapravljičke in pove, da tudi te oblazini in jim popravi streho. Skratka poklic, ki ga 1\an opravlja, dobro obvlada in kvalitetno naredi, do-" kaz temu je dejstvo, da ga poznajo kot dobrega mojstra od blizu in daleč, je zelo pester in raznolik. Ivan je pri svojem delu zelo natančen in dosleden, tudi sami smo se lahko o tem prepričali. V nadaljevanju pogovora mi je sogovornik, ki sem ga krat-komalo zmotil pri sušenju sena, še razodel, da se zanimanje za sedlarstvo zaradi dejstva, da se število konj veča, med rejci povečuje. Žal zanimanja za sedlarstvo med mladimi sploh ni, čeprav v občini potrebe so. »Zdaj to delo opravljamo samo starejši in ko nas ne bo več, se bojim, da bo ta poklic povsem izumrl,« razmišlja Ivan. Posloviti sem se moral, kajti Ivana je čakalo delo. Saj veste kako je v tem času s spravljanjem sena. ko nevihte kmetom več ne prizanašajo. B. Mugerle Delavske enotnosti Iz nove številke Delavske enotnosti vam posredujemo naslove člankov, kateri bodo odmevali: — za sindikalno konfederacijo minister prosi za strpnost od 80 90 odstotkov grafikov v zvezi Svobodnih sindikatov Slovenije — končno so se zbudili tudi pravobranilci — nizke plače potuha za slaba podjetja — ali bodo tudi gospodje pometali cesto Delavsko enotnost dobite pri prodajalcu časopisov. Obrtništvo po prvi svetovni vojni Gornja Savinjska dolina Pero našega znanca Aleksandra Videčnika ne miruje in izpod njega prihajajo nove in nove stvari, za vse v mo-zirski občini še kako pomembne, vsaj za tiste seveda, ki jih zanima bogato izročilo in ki jim ni vseeno kakšna bo prihodnost. Vseh njegovih del seveda ne kaže naštevati, dovolj je tistih, ki se pravkar rojevajo in med njimi je tudi obsežen zapis o obrtništvu v Gornji Savinjski dolini, ki ga avtor pripravlja za letošnji jubilej obrtnega združenja Mozirje. Pomudimo se ob zapisu o obrtništvu v prvi svetovni vojni. Takoj po končani vojni 1918 so obrtniki spet pričeli redno opravljati svoj posel. Seveda je treba upoštevati številne padle v vojni, dalje je prišlo marsikje do zastoja pri obnovi obrti zaradi postopnega vračanja nekdanjih vojakov v svoje kraje, saj jih je mnogo padlo v ujetništvo in so se šele po letih vračali domov. Vendar pa je vse do konca dvajsetih let gospodarstvo le polagoma oživljalo. Posledice vojne so bile hude, kriza je kmalu postala dodatna ovira za hiter razvoj, tudi obrti. K vsemu moramo do- dati še postopno odmiranje nekaterih obrti. Industrija je marsikatero stroko onemogočila. Tako je v naših krajih bilo občutiti hitro propadanje tkalstva, barvarstva, usnjarstva in še bi lahko naštevali, strmo pa seje razvijala kovinarska stroka. Že kmalu po vojni so pod vplivom revolucionarnih dogodkov v Rusiji marsikje nastali mezdni boji. Povezovalo se je tudi delavstvo v obrti. Odnosi mojster — pomočnik so se vsekakor bistveno spremenili. že 9. 11. 1919 so v Celju pripravili obrtniški shod. katerega se je udeležilo preko 200 odposlancev, med njimi tudi iz naše doline. Na shodu so zahtevali pomoč oblasti pri obnovi obrti in še marsikaj. Povezovati so se pričeli v obrtne zadruge, ki so postale stanovske organizacije; nekatere od njih so zajemale širše območje, ne le Celje. Tako je bila takšna čevljarska zadruga, dalje zadruga mesarjev in prekajevalcev, pa tudi gostilničarji so se združili v regijsko organizacijo. Zidarski mojstri so imeli svoje združenje (oblastno) v Mariboru, stavbeniki pa enotno slovensko v Ljubljani. Ker je tiste čase bila spod-nještajerska pokrajina vezana na mariborsko oblast, so v Mariboru ustanovili Zvezo spodnještajerskih obrtnih zadrug. V naši dolini ni bilo občutnih pretresov v mezdnem gibanju. Res pa je, da se je leta 1919 pojavila prva delavska zveza v Nazarjah, v njej so delovali predvsem delavci Marijingrada, vendar pa so se kmalu pojavile podružnice sindikata v drugih krajih, denimo na Ljubnem in v Šmartnem ob Dreti. V teh so bili vključeni v glavnem žagarski delavci, ki so kmalu postavili svoje zahteve glede izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev. Na Ljubnem so leta 1922 krojaški pomočniki ustanovili svojo stanovsko organizacijo »Naprej«. Ni znano, da bi se tudi borili v mezdnem gibanju ali kako drugače. Pa spet nekoliko o takratnih obrtnih zadrugah. To so bile dejansko povezave obrtnikov v smislu skupnega nastopa v bran in za napredek obrtništva. Oblast jih je upoštevala, imele so nalogo pripravljati in voditi pomočniške izpite, skrbele so za obrtno nadaljevalno šolstvo, dajale so mnenja o potrebah novih obrti oziroma dodatnih zmogljivosti na njiho- vem območju. Ker so se naši obrtniki pogosto vezali na Celje, kaže omeniti, da so tam leta 1928 ustanovili Ob-česlovensko obrtno društvo, ki seje kasneje preimenovalo v Slovensko obrtno društvo. Sploh je Celje nekako povezovalo obrtnike širšega območja. Če bi hoteli še nekoliko omeniti obrtno šolstvo, potem moramo ugotoviti, da tega v naši dolini ni bilo, vsaj v stari Jugoslaviji ne. Naši vajenci so hodili v Obrtnonada-ljevalno šolo v Šoštanj. Mimogrede, v času zasedbe so Nemci ustanovili takšne šole tudi v dolini. Nov obrtni zakon iz leta 1931 je bistveno spremenil nekatere odnose znotraj obrtniških organizacij. Omejil je njihove pristojnosti in da! več poudarka upravnim službam. Zakon je ločil tri vrste obrti in sicer: veja, ki so jo lahko ustanovili s privolje- njem upravnega organa (rokodelska in trgovska obrt), veja, ki si je morala pridobiti izrecno dovoljenje upravne službe (gostilne, denarni zavodi, prevozništvo) in tretja skupina, ki je bila vezana na posebno dovoljenje upravnega organa, to so bili razni industrijski obrati. Značilno za ta zakon je. da ne pozna več »prostih« obrti. Zato je tudi predpisal tri registre (sodne): rokodelski, industrijski in tr-govskogostinski. Zakon je veleval za rokodelstvo in gostinstvo strokovno usposobljenost, za industrijo pa ne. Že leto kasneje, 1932 so v Celju ustanovili Društvo jugoslovanskih obrtnikov, leta 1940 pa so s predpisom ukinili vsa področna obrtna združenja. Celje je v predvojnem času pripravilo tri obrtne razstave, katerih so se s svojimi izdelki udeležili tudi naši obrtniki. Aleksander Videčnik Strokovnost je pogoj, da iz malega zraste veliko Anton Zagožen iz Ljubije Popravilo šivalnih strojev, brušenje škarij.,, Že dolga leta v Gornji Savinjski dolini govorimo in pišemo o pomanjkanju storitvene in uslužnostne obrti, v zadnjem času še posebej o nujnosti večje zasebne pobude, podjetništva in o vsem kar zraven sodi. Govorimo in pišemo torej, nekateri pa vse te usmeritve in zamisli vendarle uveljavljajo in udejanjajo. K tem izjemam lahko mirne duše prištejemo Antona Zagožna iz Ljubije pri Mozirju, ki že kar nekaj let, sedem jih lahko našteje, popravlja šivalne stroje. Ima popoldansko obrt, »uradno« ga lahko najdete v Ljubiji vsak ponedeljek in četrtek popoldne, če le pred črpalko v Mozirju zavijete proti Zgornjesa- vinjski kmetijski zadrugi in se mimo veterinarske postaje zapeljete nekaj sto metrov, »neuradno« pa ga lahko pokličete tudi po telefonu in se dogovorite za nujno opravilo. Anton Zagožen popravlja in servisira šivalne stroje, zagotavlja rezervne dele (predvsem za znamko Ba-gat), za šivilje in vse ostale pa je dobrodošlo tudi strokovno brušenje škarij, česar se je lotil na novo. Pa to še ni vse. Ponuja vam tudi kontrolo plinskih naprav, kar je sicer obvezno vsaki dve leti, ni pa odveč, če za svojo varnost poskrbimo večkrat. Ko smo že pri novostih in ponudbi, naj povemo, da predvsem v poletnih mesecih polni male (vi- kend) plinske jeklenke in gorilnike. Dovolj pestra in predvsem koristna ponudba torej, načrtov za njeno širitev pa mu tudi ne manjka. Želi si namreč, da bi ob svoji majhni, navidez skromni, pa zato toliko bolj strokovni delavnici, dogra- dil še prostor, v katerem bi uredil prodajalno šivalnih strojev, novih in rabljenih, ponudil bi rezervne dele in še bi lahko naštevali. Zanimiva in vabljiva zamisel, katere uresničitve si lahko samo želimo. j-P■ I I I I Kaj za velenjski premogovnik pomeni zmanjšanje proizvodnje? Proste sobote, ne pa tudi petki Precej pozornosti je v javnosti povzročil pre41og slovenskega energetskega ministra dr. Mihe Tomšiča o zmanjšanju proizvodnje v slovenskih premogovnikih — v Zasavju za četrtino, v velenjskem rudniku pa za 15 odstotkov. Razlog za tak ukrep je v presežkih, ki jih ima trenutno Slovenija v električni energiji in v previsokih deponijah premoga. Na Rudniku lignita Velenje so tak predlog pričakovali, ker so računali, da se bo nova vlada odzvala na trenutne viške električne energije. »Ko nas je obiskal minister za energetiko, smo tudi mi ponudili možnost nižje proizvodnje do leta 2015. To bi pomenilo, da predvidenih investicij za jamo Šoštanj ne bi izvajali. Ta vari- I I J^^anj ne bi anta še ni dokončna. Je pa to ponudba Rudnika lignita Velenje vladi, da o njej razmisli. O njej pa bomo seveda razmišljali tudi mi,« nam je ob obisku Rudnika lignita Velenje povedal predsednik poslovodnega odbora Franc Avberšek. Tako bi za približno četrt stoletja odmaknili odkopa-nje v jami Šoštanj in s tem odmaknili tudi problematiko, ki bi z odkopavanjem nastala. Ali drugače povedano — s tem bi za odločitev o odkopavanju jame Šoštanj imeli več časa kot ga imajo danes. • Kaj konkretno pa 15 odstotno zmanjšanje proizvodnje pomeni za vaš kolektiv danes? Franc Avberšek: »Letos ne bi nakopali 4 milijone 300 tisoč ton, ampak 4 milijone 100 tisoč ton lignita. Franc Avberšek : »Na Rudniku lignita Velenje o prostih petkih zaenkrat ne razmišljamo.« Avtoprevozništvo in servisi Najprej eno, potem dve podjetji V Rekovi delovni organizaciji Avtoprevozništvo in servisi so bili delavci že nekaj časa nezadovoljni. V začetku marca letos so na zboru delavcev imenovali komisijo za nadzor poslovanja, lahko bi ji rekli tudi stavkovni odbor. Opozorili so na slabe medse-Voyne odnose, nizke osebne dohodke, številne probleme in slabo razvojno perspektivo. Vodstvu so očitali nedelavnost in premajhno vključevanje v razrešitev nastalega stanja. Glede na to, da tudi z nagrajevanjem niso bili zadovoljni, so imenovali še komisijo, ki naj bi izdelala nova merila. Zahtevali so, da ko- misiji opravita naloge v mesecu dni. Komisiji za nagrajevanje to ni uspelo, saj novih tafitnih pravilnikov ni bilo mogoče pripraviti v tako kratkem času, komisija za nadzor poslovanja pa je opozorila na številne pomanjkljivosti. Predvsem so vodstvu zamerili, da ni pripravilo predloga reorganizacije in da je ostalo vprašanje, ustanoviti eno ali dve podjetji (eno za prevozništvo vključno s stroji za nizke gradnje in drugo za servisno dejavnost, tehnične preglede in trgovino), še kar odprto. Na osnovi vseh teh ugotovitev, pa seveda tudi izkazane izgube ob četrtletju, v višini 990 tisoč dinarjev in negotovosti na začetku maja, ali bodo delavci prejeli pra- To seveda pedstavlja določen problem, vendar glede na to, da smo se letos že odločili za zmanjšanje proizvodnje in smo za to tudi že sprejeli nekatere ukrepe, ta ne bo nepremostljiv. Računamo namreč, da bomo v naslednjih letih spet povečali proizvodnjo in ta odločitev je za nas pomembnejša od trenutnega zmanjšanja za 15 odstotkov. Če pa je usmeritev 4 milijone 100 tisoč ton letne proizvodnje dolgoročnejša, potem imamo na Rudniku lignita Velenje 550 delavcev v tem trenutku preveč.« • Takšni presežki so lahko zelo občutljiva stvar. Kako jih boste razrešili? Franc Avberšek: »Tako, da ne zaposlujemo novih delavcev, kar smo počeli že lani in predlani. Na ta način bomo stalež zmanjšali za 200 delavcev. Trinajst dodatnih prostih sobot pa praktično pomeni isto kot bi zmanjšali število zaposlenih za 260. Če to seštejemo, smo že blizu te številke. Tudi prihodnje leto naj bi te težave reševali na podoben način. Če pa bo Rudnik lignita Velenje moral proizvodnjo dolgoročno naravnati na 4 milijone 100 tisoč ton letno, potem takšne rešitve seveda niso v redu. V tem primeru bo moral rudnik čim prej zmanjšati količino osnovnih sredstev, zmanjšati dolžino odkopne fronte in delo organizirati drugače.« 0 V Zasavju gredo na štiridnevni tednik?, Franc Avberšek: »Problem na našem rudniku nima istih dimenzij kot v Zasavju, kjer so bili iz več razlogov primorani sprejeti varianto, da so iz dela izločili petke. Na Rudniku lignita Velenje o prostih pet- kih zaenkrat ne razmišljamo. Po planu, ki ga imamo računamo, da bo proizvodnja normalno tekla do konca leta, računamo pa seveda tudi s tem, da bi deponija konec leta imela 650 tisoč ton premoga, oziroma še manj, ne pa več. To pa pomeni, da bomo k temu ukrepu pristopili, kot že rečeno, z dodatnimi prostimi sobotami. Računamo namreč, da bomo imeli na rudniku letos 250 delovnih dni in ne 263 kot jih je bilo v lanskem letu.« • Kaj za velenjski rudnik pomeni tržna naravnanost? Franc Avberšek: »To je za nas seveda nekaj novega, vendar možnost je samo ena. Če hočemo preživeti, bo treba sprejeti trg. Tu bo seveda prišlo do novih preračunavanj, vendar menimo, da bi s šest in pol markami za giga Joul morali pozitivno poslovati. Ta cena pa je po našem mnenju konkurenčna tudi na trgu. In to nas dejansko navdaja z optimizmom.« ■ M Krstič-Planin I I I I I I I I vočasno osebni dohodek, so vse glasneje podajali zahtevo po izreku nezaupnice direktorju Marcelu Medvedu in vodji strokovnih služb Branku Krajnčcu. Oba sta podala na seji delavskega sveta 21. maja odpovedi. Branka Krajnčca so že razporedili na delovno mesto referenta za kadrovske in splošne zadeve, medtem ko Marcelu Medvedu v 198 članskem kolektivu delovnega mesta še niso našli in je začasno na dopustu. Na omenjeni seji so za vršilca dolžnosti direktorja imenovali dosedanjega tehničnega direktorja Jakoba Ho-leška, ki je dobil ob prevzemu teh del večje pristojnosti. Med drugim sme sam razpo- rejati kadre in izreči disciplinske ukrepe brez komisije. To je seveda nujno, saj mora nekatere pomembne naloge izpeljati v izredno kratkem času, v mesecu dni. Najtežje bo razrešiti likvidnostni položaj in speljati reorganizacijo. Do 30. junija, ko preneha obstajati REK, se morajo namreč na sodišču registrirati v samostojno druž-beno podjetje. Zaradi časovne stiske so se odločili za organizacijo enega podjetja, po temeljitem preudarku pa se bodo morda v drugi polovici tega leta še enkrat reorganizirali in oblikovali dve podjetji. Po sedanjih predvidevanjih, bi bila takšna organizacija smiselna. Podobno kot v večini delovnih okolij, tudi tu ugotavljajo, da so prezaposleni, kakšnih 10 odstotkov delavcev imajo preveč. Vendar pa po besedah v. d. direktorja Holeška tržnih viškov delovne sile ne bodo izkazovali, temveč bodo te delavce zaposlili v novih programih, ki jih uvajajo (na primer servis za kmetijsko mehanizacijo). »Sicer pa menim, da je obstoječi program Avtoprevoz-ništva in servisov tržno zanimiv, da imamo v tem okolju dovolj možnosti za uspešen razvoj,« pravi Jakob Hole-šek. »To še posebej, kar večina podjetij v tem času >čisti< svojo dejavnost. Tako prevoze, servise in podobno opuščajo. Seveda pa se bomo morali prilagoditi novim razmeram. Usmerili se bomo na pretežno integralni transport do 200 km z lahkimi in sred-njetežkimi vozili. Z avtobusnimi programi bomo skušali zapolniti potrebe po mestnih in primestnih prevozih, ki jih bomo registrirali, saj vemo, da pogodbenih prevozov delavcev kmalu ne bo več. Seveda pa bomo naprej razvijali servise in tehnične pregle- de, vse te dejavnosti pa bomo še bolj tržno usmerili.« Mnogi menijo, tudi nekateri delavci APS, da so v težave zašli zaradi zgrešene naložbe v tehnične preglede. »Investicija nikakor ni zgrešena, saj s tehničnimi pregledi ne ustvarjamo izgube, pravi Jakob Holešek, »res pa je, da so se naši likvidnostni problemi začeli ravno z njo. Ni nam uspelo pravočasno zbrati denarja, čeprav smo imeli podpisane samoupravne sporazume o njegovem združevanju. V tem času so delavci bolj razburjeni zaradi tega, ker tehničnih pregledov še vedno ne opravljamo sami, ampak v sodelovanju z Avto Celje. Pa upam, da bomo to težavo v kratkem razrešili, saj sta dva naša mehanika že dobila povabilo, da lahko opravljata potrebne izpite.« Mira Zakošek Tovarna usnja iti ■M Tik pred zaključkom ekološke sanacije Ob pred dobrima dvema letoma zagnanem viku in kriku o razmerah v šoštanjski tovarni usnja, ob pogledu na zastarelo in iztrošeno opremo, na marsikje nemogoče delovne pogoje je le malokdo verjel, da se bo kolektiv pobral na noge. In ne le to, ampak tudi uspešno nadaljeval začrtano pot razvoja, vsaj tako napovedujejo kratkoročni in dolgoročni ekomonski pokazatelji. Lansko poslovno leto so sklenili pozitivno in svoja prizadevanja za dosego čim-boljših rezultatov gospodarjenja nadaljujejo tudi letos. Med redkimi, ne samo v usnjarsko-predelovalni industriji, ampak tudi na sploh so njihovi izvozni rezultati spodbudni. Kar 83 odstotkov predelanega svinjskega usnja prodajo na tujem trgu, v celoti pa izvažajo konfekcijski program. Delajo predvsem po naročilu, njihovi kupci pa so doma v Italiji, Avstriji, Ameriki, Španiji, Avstraliji... »Gospodarski rezultati našega kolektiva bi bili gotovo še boljši, če nas ne bi zajeli ukrepi aktivnih izvoznikov,« poudarja direktor proizvodne enote Industrije usnja Vrhnika v Šoštanju Ratko Stevančevič. Boljša delovna disciplina, spremenjen odnos do dela, večja produktivnost niso potegnili obloženega voza le navkreber, omogočili so med drugim tudi posodobitev proizvodnje. Tako so iztrošeno opremo v obratu predelave svinjskega usnja in konfekcije zamenjali sodobni uvoženi stroji, o nakupu katerih pred dvema letoma v kolektivu ni- so niti upali razmišljati, kaj šele kaj drugega. Za 484 članski kolektiv vse naloge sanacijskega programa vendarle niso povsem uresničene. Odprto zaenkrat ostaja še področje ekologije. Ta ima v tem trenutku pred nadaljnjim posodabljanjem proizvodnega procesa vso prednost. »Težko govorimo o datumu, do začetka letošnje kurilne sezone, v začetku oktobra pa se gotovo iz naših dimnikov ne bo valil gost črn dim. Do takrat bomo >pogna-li< še čistilno napravo. Vsa dela so v teku, opremo imamo zagotovljeno in ni ovir za neizpolnitev naših obljub.« Denar za ekološko sanacijo so v kolektivu zbrali sami, zanjo pa bodo morali odšteti od štiri do pet milijonov dinarjev. Trud zaposlenih, naložbe v posodobitev so se torej delavcem šoštanjske tovarne usnja že obrestovali. Ob vztrajanju na začrtani poti se gotovo tudi v prihodnje ne bodo izjalovili. Sploh ob rešenih ekoloških vprašanjih, kajti znano je, da je naložba v človeka, v njegovo zdravje in zadovoljstvo ključ, ki odpira skoraj vsa vrata. (tap) Elkroj-Industrijska prodajalna Šoštanj Prodaje s 40-odstotnim popustom V zadnjem času, ko je kupna moč upadla, si trgovine na vso moč prizadevajo, da bi blago prodale pod najugodnejšimi pogoji. Poleg prodaje na kredit je najčešča prodaja s popustom. Ti so bili doslej običajni za posezonsko prodajo, danes pa je to vsakodnevni pojav. Tudi to je res, da kupci popust radi izkoristijo in nimajo občutka, da je blago s popustom manj vredno od tistega z normalno ceno. Za počust, in to kar za 40 odstotkov pri prodaji Elkro-jevih izdelkov, so se odločili tudi v industrijski prodajalni v Šoštanju. Prodajalna je dobro založena, saj je v njej moč kupiti moške hlače najrazličnejših barv in modnih krojev iz različnih materialov, vse pa je primerno za poletje. Velika je tudi izbira Prodajalna z veliko izbiro in ugodno prodajo otroških in ženskih hlač ter kril in jaken za poletje. Da je izbira zares pestra in s popustom primerna za vsak žep pove podatek, da prodajo dnevno ob konicah do 300 hlač. Poleg tega imajo v tej Elkrojevi industrijski prodajalni na voljo precej izdelkov iz jeansa, za katere je predvsem med mladimi precej zanimanja. Ob prej omenjenih izdelkih v prodajalni najdemo tudi izdelke znamke Mustang, ki se dobro prodajajo, predvsem zaradi njihove kvalitete in modnosti, teh pa ne prodajajo s popustom. Vodja Elkrojeve industrijske prodajalne v Šoštanju Marjana Čekon nam je še povedala, da jih vsak dan obiščejo kupci od bHzu in daleč, poleg kupcev iz Šaleške doline jih je veliko tudi iz Celja, Žalca in tudi s Koroške. Vsi, ki obiščejo to prodajalno so »resni« kupci in zagotovo nekaj kupijo. Kdor pa se za nakup težko odloči, mu prijazne prodajalke rade svetujejo. B. Mugerle Od skromnih začetkov do sodobnega poučevanja Pred desetimi leti so se pri Združenju šoferjev in avtomeha-nikov v Titovem Velenju odločili, da ustanovijo avto šolo. Najbolj si je za takšno odločitev prizadeval takratni predsednik Raj-ko Peciga. Najprej so za pol leta dobili začasno dovoljenje, ker pa v tem času ni bilo nikakršnih pomanjkljivosti, so 1. julija dobili dovoljenje za redno delovanje šole. Začetki so bili zelo težki, šest inštruktorjev je bodoče voznike najprej poučevalo za praktično vožnjo z lastnimi vozili. To , je trajalo približno šest mesecev, zatem pa so na kredit kupili dve stoenki. Za praktično poučevanje višje kategorije so si pri Eri sposodili tovornjak, na rudniku pa avtobus. S to skromno in delno izposojeno tehnično opremo so v avto šoli ZŠAM začeli poučevati bodoče voznike vseh kategorij. Vsako leto so omenjeni avto-park dopolnjevali z nakupi novih in sodobnih avtomobilov. Danes imajo deset avtomobilov in sicer golfe-diesel in renaulte, pri tem številu bodo tudi ostali. V dva avtomobila so montirali tudi radijsko postajo, ki služi za poučevanje motoristov A kategorije preko radijske zveze, navsezadnje pa se preko UKW postaje lahko tudi pokličejo. Sedaj so v avto šoli ZSAM redno zaposleni štirje inštruktorji, dvanajst jih poučuje honorarno, ena delavka pa je zaposlena v administraciji. Med vsemi inštruktorji lahko štirje poučujejo kandidate za vse kategorije. Delno in občasno se ukvarjajo tudi z izletniško dejavnostjo, toda le takrat, ko avtobus ni zadostno zaseden za poučeva- Zdravko Ožir: »Naša osnovna skrb je, da bo vsak kandidat dober šofer« nje kandidatov; seveda so to predvsem krajši izleti. Na vprašanje koliko kandidatov za bodoče voznike se je letos usposobilo in kakšni so načrti avto šole za naprej, je vodja inštruktorjev in avto parka Zdrav-ko Ožir povedal: »Od januarja do konca maja se je v naši šoli usposobilo okoli 230 kandidatov za vse kategorije. Ob načrtih velja poudariti, da se širili ne bomo, ne z vozili, tega bomo sproti in po potrebi menjavali, če bo mogoče vsaki dve leti, sedaj smo jih namreč vsake tri, pa tudi zaposlovali na novo ne bomo. Če se bo pokazala potreba, bomo to reševali s honorarnimi inštruktorji. Velik del našega dela bomo v prihodnje namenili prometni preventivi, predvsem šolskim otrokom. Te je treba prometno vzgajati že zelo zgodaj, kar se nam lahko kasneje bogato obrestuje.« g Mugerle Moj sadni vrt Kako se borimo proti škodljivcem Danes bomo opisali nekaj najbolj značilnih škodljivcev na sadnem drevju, ki se pojavljajo vse od pomladi do jeseni. Začnimo z jabolčnim zavijačem. Povzroča črvivost plodov ter jih včasih napade v tolikšni meri, da je plod popolnoma uničen. Na leto ima dva ali celo tri izlete metuljčkov, prvi se pojavijo že konec maja ali v začetku junija, drugi pa konec julija ali v začetku avgusta. Zatiramo ga s pripravki kot so: lebaycide, basudi-ne, dimilin in zolone. Naslednji škodljivci so listni zavrtači, imenujemo jih tudi kar sadni listi duplinarji ali minerji. Poškodujejo predvsem liste in jih lahko ob močnem napadu povsem uničijo. Proti tem škodljivcem uporabimo decis ali dimilin. Velika nadloga za sadjarje je tudi rdeča sadna prši-ca, ali kot jo po domače imenujemo rdeči pajek. Zatiramo jo z več pripravki, ker zelo hitro postane odporna na te kemične pripravke. To so: apollo, nissorun, foli-mat, plictran, omite, mitak, kelthane, pinofon ... V tem času je že opaziti veliko listnih uši, predvsem zelenih in črnih. Oboje nam delajo velike preglavice, uničujejo nam poganjke in nove liste. Proti njim se borimo s pripravki: metasystox, systox, pirimor, actelic in ultracide. Naslednji škodljivec se pojavlja na hruškah, to je hruševa boljščica. Uničuje mlade poganjke, liste zavrtin-či in jih na kraju povsem uniči. Listi so mastni in kasneje počrnijo. Najuspešnejši pripravki za odpravo tega škodljivca so: decis, fastac ali mitac. Vsa omenjena škropljenja opravimo v večernih urah zaradi čebel, ki so prav sedaj največ v sadovnjakih. Matjaž Jenšterle, B. M. (levo) metulj jabolčnega zavijača, (desno) ličinka Različni načini ščavja Pri intenzivnejšem pridelovanju krme in na novo zasejanih travnatih površinah se vse pogosteje javljajo nezaželeni pleveli, ki jim ustrezajo takšne intenzivne razmere (večkratna raba in močnejše gnojenje z dušikom). Med najbolj nezaželene plevele spadajo ščavje, regrat, zlatica in drugi škodljivi in strupeni pleveli. Demonstracijske poskuse o zatiranju ščavja so opravili kolegi iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec občine Žalec. Ščavje je večletni širokolistni plevel z močno in globoko korenino. S svojimi velikimi listi senči prostor okoli sebe ter tako spodriva trave, detelje in nekatere koristne zeli (rman, timi-jan, melisa, kadulja ter druge). Ščavje ima poleg gJobokih korenin in velikih listov tudi sposobnost velike proizvodnje semena (več tisoč semen vsaka rastlina), ki lahko kali tudi, če ga odtrgamo še zelenega in ga pustimo ležati v jarku (dozori in se razmnoži). Seme pa ohrani sposobnost kalitve v zemlji tudi do 80 let, če niso dobri pogoji za kalitev. Posledica vseh teh lastnosti ščavja je, da se izredno težko zatira samo z načinom rabe travinja in gnojenja. Glede na sestavo travne ruše in pojav ščavja imamo več načinov zatiranja ščavja. Ti načini so: 1. Uničenje travne ruše in ščavja — obnova travne ruše. Za ta način se odločimo, če imamo v travni ruši slabe vrste trav in detelj, poleg tega pa je ruša še močno zaplevljena z ščavjem. V tem primeru uporabimo herbicide na podlagi glifosata (Ro-undup, Boom Efekt, Cidokor), ki uničijo celotno rastlino (zelene dele in korenino). Pri odmerku herbicida se ravnamo glede na plevelne vrste (Roundup-a 6—10 1 pripravka v 500 I vode na 1 ha). Količine herbicida na osnovi glifosata (Roundup,...) lahko zmanjšamo do 40 % (3,6 — 6 1 pripravka/200-300 1 vode), če uporabimo Hyspray ali Armoblen T—25 v o,5 % raztopini. Škropimo v času, ko imajo rastline dovolj listne mase — najboljše je jeseni, ko ima ščavje razvito rozeto (20 cm). Tri tedne po škropljenju že lahko sejemo nove travno deteljne mešanice oziroma druge poljščine. 2. Zatiranje ščavja v travni ruši Če imamo dobro travno rušo (dobre trave in detelje) v kateri pa se pojavlja ščavje posamezno ali v otokih uporabimo selektivni herbicid, ki nam ne poškoduje dobre travne ruše. Za škropljenje te travne ruše imamo na voljo samo herbicid ASO-LUX. Je sistemičen herbicid, ki deluje preko korenin in listja. Deluje zelo počasi, saj se znaki delovanja pokažejo čez tri tedne v odvisnosti od temperature zraka. Odmerek je odvisen od temperature: pri 8° C-» 6,0 l/ha 14-16° C^ 4,5 l/ha 12° C-> 5,0 l/ha 18-20° C-4.0 l/ha Pri temperaturah višjih od 25° C škropljenje odsvetujemo, ker lahko poškodujemo travo. Asolux uporabljamo v času, ko ima ščavje dobro razvite liste, vendar pa še nima cvetnega stebla. Uporabljamo ga lalv ko po vsakem odkosu, ko se rastline ponovno obrastejo, dokler ne pade temperatura pod 5° C. V travni ruši, ki nima skoraj nič detelj, lahko uporabljamo herbicide, ki so namenjeni zatiranju plevela v žitih. Ti herbi- ( cidi so: STARANE 250 EC^v 0,5% koncentraciji ali 1,0 l/ha DEHERBAN FLUID^ 0,5% koncentracija ali 4 l/ha Dobra lastnost herbicida starane je, da hitro deluje saj se prvi znaki pokažejo že po nekaj urah (povešeno, uvelo listje). Uporabljamo ga lahko v vseh fazah razvoja ščavja in tudi pri nizkih temperaturah 5° C. Majhno število ščavja (posamezne rastline) lahko tretiramo lokalno. Pri lokalnem tretiranju pa botanični sestav travne ruše ni bistvenega pomena. Za vse pripravke je karenca (doba, ko pripravek ni več strupen) 28 dni. Zl\ Celje: Tatjana Pevec, dipl. ing. agr. — Jezikovno razsodišče- Paberkovanje Jezikovnemu razsodišču se je nabralo precej pisem, v katerih dopisniki obravnavajo zadeve, ki sicer ne zaslužijo posebne izjave, vendar pa niso nepomembne. S. K. sprašuje, ali ni napačna oblika, ki jo je čedalje pogosteje mogoče zaslediti v uradnih sporočilih in dokumentih: v. d. glavni direktor, v. d. direktor sektorja. Glede na to, da kratica v. d. pomeni »vršilec dolžnosti«, je seveda edina pravilna oblika v. d. glavnega direktorja in v. d. direktorja sektorja. F. T. se huduje nad besedo plat in pravi, da so jo v njegovih mladih letih pred pol stoletja preganjali učitelji na Štajerskem, češ da je edinole primerna beseda stran. Res je, da sta besedi sinonima v zvezah kot po tej strani (plati), potem pa se pomensko nekoliko oddaljita: tako seveda rečemo zadnja plat in platišče ter zadnja stran in stranišče. Torej je treba obe pustiti pri življenju. Strinjamo se s F. T., da je v slovenščini preveč tujk, ne verjamemo pa njegovi domnevi, da je v srbohrvaščini manj tujih besed. Prej bi rekli, da jih je še več kot v slovenščini. Velika večina pisem, naslovljenih na JR, je kritična do jezika oglasov, navodil in podobnih sporočil, s katerimi proizvajalci ali trgovci delajo reklamo za izdelke. Gregor Moser iz Šentjurja pri Celju izdeluje in prodaja magnetno bakretno zapestnico, v navodilih zanjo pa so ne le tiskovne napake in redke vejice (manjka jih štirinajst), marveč napačno zapisani strokovni izrazi in nerazumljivi stavki. V slabem jeziku so napisani tudi oglasi za VHS (logo nordmende), za WsLIST in za Poslovni sistem Mercator. Škandalozno slab je jezik v reklamnem prospektu za Deželno razstavo St. Paul, na katerega opozarja J. Ž. Prospekt je verjetno nastal na avstrijskem Koroškem, ker so v njem prav nenavadne napake: v najstarejšem živičem, je primerno ambiente, s slovitem relikvijskem križu, z rekreacij-skema območjema, nudi odgovoreče predpogoje, gastronomija — domača in zmogljiva, dober izhod za razlete. Tudi vejice so večinoma na nepravem mestu ali pa jih ni. R. Z. nas opozarja na blagajniški listek iz trgovine Emona v Fužinah, na katerem piše Ihre Quittung in Besten Dank, N. N. pa nam je poslal dopis podjetja Tehtnica iz Železnikov, namenjen Krki v Ljubljani, na njem pa sredi vse slovenščine piše, daje rok dobave »odmah posle preduplate« in opcija'preračuna »20 dana«. V velikanski večini primerov gre za čisto navadno malomarnost, saj napak ne bi bilo, če bi »prizadeti« dali besedilo v roke sposobnemu lektorju. To ni ne zamudno ne drago, zlasti še, če primerjamo čas in stroške, potrebne za izdelavo reklamnega sporočila. Svoboden trg pač ne pomeni tudi »svobodne slovenščine« ! zatiranja Na vozila so pri avto šoli ZŠAM še posebej ponosni i < Fadila Vasiljevič pri delu z myoliftom. Kozmetična skalpela rez Nekje v maju smo v našem časopisu objavili reklamni oglas kozmetičnega in frizerskega salona IRIS. Vprašanje — želite biti lepše, vitkejše — ni ostalo brez odmeva. Celo precejšen je bil, bi sodili po gneči, ki je v salonu Iris vladala v ponedeljek opoldne, ko so začeli prvič uporabljati aparat myolift. Z njim je, kot sta zatrjevala inštruktorja firme Kosmomet Bojan Obrez fi-zioterapevt po poklicu in Fadila Vasiljevič, diplomirana kozmetičarka, mogoče s strokovnim pristopom popraviti marsikatero nevšečnost. S strokovnim. Zato je treba prej, predno začne kozmetičarka tak aparat uporabljati, opraviti zahteven in temeljit tečaj in svoje znanje tudi zagovarjati. Pa še potem boste, kot sta dejala inštruktorja, prišla spet naokoli. Da se prepričata. Myolift je v evropskih kozmetičnih salonih nekaj običajnega že vsaj sedem let, medtem ko si pri nas šele dobro utira pot. Danes je baje samo v Zagrebu trideset salonov, dobro obiskanih, kjer opravljajo kozmetične posege z njim. Bojan Obrez je rekel, da je myolift kozmetična kirurgija brez skalpela. Z njim je možno pozdraviti akne, brazgotine, strije, zgladiti gube, očvrsti-ti prsi, odstraniti celolit in se rešiti odvečnih kilogramov. Mi smo bili v ponedeljek opoldne v tem salonu na nekakšni >demonstraciji<. Vendar, to je že treba reči, ni dovolj samo en obisk, samo en poseg z myoliftom, da se počutiš in zgledaš kot prerojen. Treba je biti vztrajen. Na začetku pa sploh, saj je treba v enem mesecu priti vsaj osemkrat, kasneje pa je dovolj obisk salona enkrat na mesec. Fadila Vasiljevič nam je želela pokazati, kako drugače izgledaš po posegu. Gospa, ki ji je za to priložnost dovolila, da ji poseg opravi samo na desni strani obraza, zato da bo razlika vidna, je rekla, da je bilo prijetno. Kolega, ki je bil z njo, pa je kasneje dodal — bi hoteli kolegic'o >poštimati< še po levi, da lahko potem greva? Sicer pa je tudi z myoliftom tako kot z vsako drugo stvarjo — najbolje se je sam prepričati. V njihovem ustvarjanju je globok smisel Težko je v besede preliti vse tisto, kar smo čutili, občutili in doživeli vsi tisti starši, pa vsi tisti dedki in babice, tete, strici, prijatelji, — sploh vsi tisti, ki smo zadnji majski torek zvečer skoraj dodobra napolnili velenjski dom kulture, da bi skupaj z našimi na-debudneži tudi mi vsaj za kratek čas začutili utrip dejavnosti, krožkov, v katere so vključeni učenci druge najstarejše velenjske šole — osnovne šole Gustav Šilih in njenih podružnic Šentilja in Pake. Pravzaprav so nam otroci skupaj s svojimi tovarišicami in to- variši — mentorji ponudili prikupen, prisrčen, nedopovedljivo lep šopek. Celo šolsko leto so ga negovali in vsak od približno 130 nastopajočih otrok je v ta šopek pridal svoj cvet. Kdo bi mogel našteti vse Jerneje, Polone, Tine, Katje, Maje, Alenke, Jasne . . ., pa Boštjane, Davide, Matjaže, Matice, Janeze, Petre, Tomaže . . ., ki so letos že tretje leto zapored v prireditvi pod naslovom »RADI USTVARJAMO« peli, plesali, recitirali, igrali . . . Vsi skupaj so nam za zaključek šolskega leta prikazali košček tistega, kar so se naučili v šolskih krožkih, ustvarili na kulturnem dnevu, pripravili za proslavo obletnice svoje šole, pa za zaključek tekmovanja za Kaju-hovo bralno značko .. . Ničesar niso pozabili. Tudi na drobno pozornost ne, s katero so razveselili ženo pokojnega učitelja Franja Mlinška, po katerem nosi ime kulturno-umetniško društvo OŠ Gustav Šilih Bili so to sproščeni, neposredni, iskreni trenutki. Trenutki, ki se vgnezdijo globoko in tam ostanejo. In z gotovostjo, s tisto nedoločljivo gotovostjo, ki jo v mnogih trenutkih brez hesed občutimo starši ob svojih otrocih, s takšno gotovostjo upam trditi, da ti otroci resnično radi ustvarjajo. Skupaj s svojimi tovarišicami. In tudi tovarišice rade ustvarjajo skupaj z njimi — s svojimi, našimi otroci. In nam, ki smo v kratkih dveh urah videli in doživeli delček njihovega ustvarjanja, je bilo — preprosto lepo. Tatjana Hudomaìj 30 let osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Titovo Velenje Z znanjem in srčnostjo v svet mladih Učenci, sedanji in bivši delavci šole Mihe Pintarja Toleda Titovo Velenje so v začetku tega tedna proslavili 30 letnico njenega delovanja. Ni visok jubilej, a je kljub temu vreden pozornosti, saj je vtkano v njem mnogo truda, dela pri vzgoji in izobraževanju generacije in generacije otrok. Pod krošnjo 30 let starega drevesa se skriva marsikaj: uspeh, vzponi, padci, šolske reforme, slabosti, ki so preprečevale doseganje še večjih uspehov. Nanje je v svojem slavnostnem govoru opozoril ravnatelj osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Tone Skok in se hkrati vprašal kakšna je šola danes: »Vse preveč je posvečena posredovanju znanja, pri čemer ga učenec samo sprejema. Čas, prostor, družbene razmere, v katerih živimo, še bolj pa naša prihodnost zahtevajo povsem nove, kakovostno in vsebinsko spremenjene vzgojnoizobraževalne smotre in temu ustrezne naloge, metode in oblike dela.« Toda, kako doseči to ob podiranju vsega, kar se je zdelo trdnega, ob izgubljanju vrednot in njihovega pomena. Brezbrižnost, slab čut za odgovornost, ljudje so vse manj motivirani in pripravljenr sodelovati v družbenem življenju. Vzgojitelje mladega rodu ovira pri delu, pri katerem so potrebne trdne oporne točke, neke stalnice. Šola naj bi bila napredna in inovati-vna, toda z neutemeljenim varčevanjem šolstvo podrejamo filozofiji preživetja, enostavne reprodukcije in podobnih restriktivnih ukrepov. Vse to pa vodi k nazadovanju. Iz muzeja Velenje Zgodilo se je . . 7. JUNIJA Leta 1968 Za današnjo rubriko smo Vam pripravili nekaj odlomkov iz Šaleškega rudarja, ki je izšel leta 1968. To je bila 10. številka časnika, ki je izhajal že štiri leta. Glavnino udarne strani je Šaleški rudar posvetil dvema dogodkoma: obisku karavane bratstva in enotnosti ter 8. kongresu Zveze mladine Slovenije, ki se je imel vršiti 21. in 22. junija v Velenju. Udarni naslov uvaja članek o sprejemu karavane bratstva in enotnosti. Članek so naslovili z: »Topel sprejem bratov iz Srbije«. Leta 1968 karavana seveda še ni izgubila svojega smisla in so bila srečanja še prvinsko topla in pristna. Temu primerno je naravnan tudi uvodnik, ki opisuje sprejem in bivanje gostov iz Srbije. Ob kongresu Zveze mladine Slovenije pa se je Hermina Klančnik razpisala predvsfem o tem, kaj vse bo potrebno narediti za sprejem delegatov. Njeno razmišljanje je predvsem apel na: »... hišne in pionirske hišne svete, stanovanjsko podjetje, delovne in družbeno-politične organizacije ter društva in vzgojno-izobraževalne ustanove in na celotno prebivalstvo Velenja, da čistoči in urejenosti posvetijo vso skrb in da predvsem v času pred kongresom temeljito očistijo in uredijo okolico stanovanjskih hiš in poslovnih prostorov in da tudi s primerno okrasitvijo balkonov, izložb in drugih mest dajo poudarek temu svečanemu dogodku.« Članek je pač značilen za čas, ko so bili kongresi predvsem priložnost za proslavljanje in izmenjavo mnenj istomislečih, ter so bile zato »okrasne dejavnosti« razumljivo pomembnejše kot sama vsebina kongresa. Skrb za okolje in čistočo je bila v Velenju res vzorna in vredna posnemanja tudi danes. Res pa je tudi, da so bila najlepša in najčistejša mesta vedno v totalitarnih deželah. Kljub temu, pa si lahko danes, ko hodimo po Velenju, le želimo, da bi bilo spet tako čisto, kot je bilo. Leta 1968 se je Velenje tudi prijavilo za tekmovanje za izbor najbolj prizadevnega kraja na področju turizma. To dejstvo so izkoristili in opozorili na slabo urejenost parkirnih prostorov, neoznačenost prehodov za pešce, pomanjkanje informacijskih tabel in še nekatere druge »malenkosti«. Prostor na naslovni strani pa je zaslužila tudi vest, da je bila odprta cesta na Paški Kozjak. Poseko trase in čiščenje so opravili domačini in učenci RŠC, samo cesto pa je izkrčilo šest delavcev: Jernej Koželj, Franc Zupane, Ivan Pristovšek, Štefan Borovnik, Silvo Pušnik in Anton Kotnik. Cesta je pomenila veliko pridobitev za prebivalce Kozjaka in zato je otvoritev predstavljala cel praznik. Kot prvi motorizirani turist seje na Paški Kozjak pripeljal legendarni velenjski voznik Kari Ferlež s svojim spačkom. Za konec pa še novica iz gasilskih logov. Velenjski gasilci so namreč v soboto, 11. maja tega leta, na republiškem tekmovanju dosegli eno prvo in eno tretje mesto, kar je bil velik uspeh, saj se je s tem rezultatom ena desetina uvrstila tudi na zvezno tekmovanje gasilcev. Ponosno pa so velenjski gasilci zapisali, da so v lanskem letu iz lastnih sredstev nabavili kom-bi in nekaj orodja. Moramo pa zapisati, da so velenjski gasilci resnično ohranili zelo visok nivo pripravljenosti vse do danes in čeprav velja za njih enako kot za zdravnike, da jih imamo raje če jih ne rabimo, je vendarle lep občutek, da so in da so tako usposobljeni. Obletnice, čas ob izteku sedanjega tisočletja je čas za pošten razmislek o šoli, znanju in kulturni vzgoji, ki postajata vse pomembnejša. Hkrati pa je to tudi čas za iskanje odgovora na vprašanje, kako se bodo v prihajajočem svetu znašli otroci. Vzgajati mlade na ravni neosebnih zvez in odnosov ni mogoče, ampak le z znanjem in srčnostjo je moč pridobiti vstopnico v njihov svet. Svoje misli je Tone Skok sklenil z naslednjimi besedami: »Z mladimi je treba poglobljeno in doživeto živeti, v njih vzbuditi poleg znanja še ljubezen do narave in kulturne dediščine, neideologizi- rano bogatiti z njo mladi rod na preprost način tako, da ne prezre-mo nikogar, da si vzamemo čas in s šolo bomo zadovoljni vsi: učenci, učitelji, starši in družba.« Na vabilu za proslavo ob 30-letnici šole so zapisali: človek ni samo to kar je, ampak tudi to, kar še ni! Kako si to resnično želijo so ponazorili pevci in pevke mešanega mladinskega zbora te šole s pesmijo Evropa 92. Poleg njih so v kulturnem programu sodelovali še recitatorji iz vrst učencev. — tap— Proslave so se udeležili sedanji in bivši sodelavci šole PET PEDI Dame in gospodje Nikdar v življenju si nisem za svoj cilj postavljal, da moram postati politik. Tudi zdaj še vedno nimam takšnega namena. A sem kljub temu vesel, da sem bil po zaslugi »minulega dela« izvoljen v prvi demokratično izvoljeni velenjski parlament. V njem imam en sedež. Sicer je res, da ta sedež pripada tudi moji stranki, toda ta sedež je najprej moj in šele potem strankin, kajti prepričan sem, daje vsaj pri nekaterih delegatih za vedno izpuhtelo iz glave čredno načelo. Za vse ne bi mogel tega reči. Kar precej je še vedno takih, ki mislijo, da bodo po principu pastirja in ovc z lahkoto obvladali to ljudstvo še naslednjih štirideset let. Razmerje sil, ki je v skupščini, pač odraža voljo velenjskih volilcev. Zato me je ponovno porinilo tja, od koder se že dalj časa javljam. V začetku je bilo to mesto imenovano alternativa, danes pa opozicija. Tako ni čudno, da sem v imenu svoje stranke, v svojem imenu in tudi v imenu prenekaterih drugih delegatov, ki se še ne upajo »nestrinjati« in še vedno mislijo, da je glavno delo v skupščini kimanje, prebral protestno izjavo. Poleg dveh drugih stvari sem protestiral proti domačnosti v skupščini, ki veje predvsem iz tega, da se vsi med seboj v glavnem poznajo in se naslavljajo kar z imeni ter se tikajo točno tako, kot da so na družabnem srečanju v gostilni pod gradom, ne pa na Skupščini občine Velenje. Jasno je, da ta domačnost med večino delegatov ni zlagana, saj je mnogo takšnih, ki se poznajo še iz obdobja samoupravljanja in si na ta način menda dopovedujejo, da še le niso zgrmeli z oblasti. Pa res niso in zato se imajo zahvaliti svojim volilcem. Toda vsi le nismo od nekdaj »pri koritu«. Tudi zase mislim, da je to moja najvišja politična točka in mi zato ni vseeno, da me recimo bivši partijski sekretar med uradnim zasedanjem skupščine naslovi recimo takole: »Saj veš Peter, da smo ...« Vsi pač nismo v preteklosti skupaj bučnice luščili, pa čeprav mi je bilo v tem časopisu že poočita-no, da sem tudi jaz bivši komunist. Gre pač za to, da smo bivši alternativci v velenjski skupščini še vedno v opoziciji, pa bi na tak način izgledalo, da smo vsi iz enega gozda pridivjali v skupščinsko dvorano. V to je bil usmerjen moj protest in niti z besedico nisem omenil, da mi mora odslej kdo govoriti gospod. Plaz reakcij pa je šel ravno v to smer in šele ob tem, na videz nepomembnem vprašanju, se je razkrinkala tudi ideološka pisanost velenjske skupščine. Kako odrešujoče ! Seveda ne mislim, da bi skupščinsko dvorano zamenjali s cerkvijo in v njej šepetali in se spoštljivo ozirali na oltar ter boga v njem. Ne, tega ne. Toda ščepec osebnega spoštovanja in olike pa lahko pričakujemo eden od drugega, čeprav se nismo ravno za roke držali, ko smo brodili po našem Rubikonu, ki je bolj podoben močvirju, kakor reki. Peter Rezman MMMMHMI Gasparijeve razglednice ponovno med izseljenci wbHBSHBÌ^BBHBHKBB JE RAZSTAVA KI SE PRIČELA Z MAŠO Razstava Gasparijevih razglednic, ki je bila prvič predstavljena v Kulturnem centru Ivan Napotnik leta 1986, je bila tokrat med našimi izseljenci v Belgiji in na Nizozemskem. Razstava obsega 440 različnih Gasparijevih razglednic, ki so bile prvič izdane v času od leta 1904 do danes. Z njo je potoval tudi avtor razstave in lastnik zbirke Marjan Marinšek, 14-dne-vno turnejo pa je pripravila Slovenska izseljenska matica. »NAŠ DOM« V rudarskem središču belgijskega Limburga v Genku so se v tridesetih letih tega stoletja množično priseljevali tudi Slovenci. Tu so delovali rudniki črnega premoga Zwartberg, Winterslag in Waterschei. Danes so vsi trije že zaprti. Kmalu po prihodu Slovencev so le-ti ustanovili društvo Sv. Barbare in slovenski pevski zbor Slomšek, ki delujeta še danes. Pred 2 letoma pa so z lastnimi sredstvi zgradili enega najlepših domov, ki ga Slovenci sploh imajo po svetu. To je »naš dom« s svojimi klubskimi prostori in veliko dvorano z okoli 200 sedeži, ki ga upravlja novo slovensko društvo z enakim imenom. Tu prirejajo razne prireditve, kot so: koncerti, božičnica, silvestrovanje, materinski dan, veselice pa tudi poroke. Po potrebi služi tudi kot cerkev. Tudi razstavo Gasparijevih razglednic so pripravili v tem domu. UMETNI HRIBI Genk ima okoli 60.000 preival-cev. Leži kakih 100 km severo-vhodno od Bruslja. Na vrtovih sem opazil le tanek plast pepel-nato sive in rahle zemlje, ki pa je skrbno obdelana. Ker je svet rav- ninski, so izredno lepa poživitev trije umetni, kakih 100 m visoki hribi, ki so nastali iz odpadnega materiala v 1000 m globokih rudnikih. Hribi so stožčasto nasipa-ni in seveda poraščeni s travo in smrekami. V sami ravnini, ki je prepredena s številnimi cestami so ti hribi odlična orientacija. GASPARI RAZNEŽI VSAKOGAR Nedelja, dne 20. maja 1990, je bila v Belgiji sončna in topla. Po cestah si lahko srečeval množice kolesarjev. Cele družine so se peljale po kolesarskih stezah, ki so seveda ob vseh cestah. Med njimi tudi skupine v tekmovalnih dresih. Razstava Gasparijevih razglednic in prireditev ob materinskem in očetovskem dnevu sta se pričeli s slovensko mašo, ki jo je opravil slovenski izseljenski duhovnik Vinko Žakelj. Že med pridigo je pohvalil organizatorje, ki so pripravili Gasparijevo razstavo, kajti prav je, da Slovenci spoznamo od kod izviramo, da spoznamo svoje korenine, saj tu- di drevo ne more kljubovati različnim vetrovom, če nima močnih korenin. Ves moj trud je bil poplačan, ko sem videl solzne oči naših rojakov, kako so ogledovali te drobne umetnine in spoznavali navade in običaje slovenskega kmečkega človeka od jutra do večera, od pomladi do zime in od zibeli do groba. Bili so presenečeni, koliko različnih motivov lahko vidiš v teh razglednicah. MATERINSKI IN OČETOVSKI DAN Istočasno je v »Našem domu« potekala tudi prireditev ob letošnjem materinskem dnevu, ki pa je v Belgiji tudi očetovski dan. Navzoče je pozdravil predsednik društva gospod Evgen Koren, nato pa se je pričela prisrčna prireditev, v kateri so najprej nastopili otroci iz slovenskih šol »Ciciban«, ki jo vodi Magda Bollen in »Biba šole«,'ki jo vodi Anica Kos. Mamice so dobile rožice v lončkih, ki so jih otroci sami vzgojili ter veliko papirnato sonce, na katerem je bilo otrokovo Genk — rudarsko središče ime. Očetom pa so otroci podelili medene hiške iz pravljice o Janku in Metki, ki so jih prejšnji dan sami spekli in pobarvali. Prisrčna prireditev je trajala debelo uro, nato pa je nastopil še odlični pevski zbor »Slomšek« pod vodstvom Vilija Roglja. Posebno lepo sta zadoneli pesmi »Slovenec sem« in »Slovenija v svetu«, od katere mi še sedaj odmeva refren: Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj, kjer rod je moj, kjer sin je tvoj ... LJUBEZNIVI ROJAKI Ves čas mojega bivanja v Belgiji sem bival pri družini Jožeta in Marije Čotar v Oppglabbe-eku. Jože je delal v rudniku, po zaprtju rudnikov pa dela v tovarni Ford. Marija je doma. Odlično govori slovensko, čeprav je bila rojena že v Belgiji. Obadva sta veliko naredila za slovenska društva, največ pa za izgradnjo »Našega doma«, ki so ga delali tudi udarniško. Jože poje v »Slomšku«, Marija govori vsaj 8 jezikov. Imata hišo, ki sta si jo sama postavila in velik vrt. Pri hiši sta dva Fordova velika avtomobila. Z enim se sin vsako jutro odpelje »k vojakom« in je popoldne že doma. Pokazala sta mi belgijsko pokrajino, trgovine, mesta, farme, muzeje in cerkve. Med drugim sem si ogledal tudi enega največjih odprtih muzejev na svetu Do-mijen Bokrijk, kjer je oživljena nekdanja belgijska vas. Vas pa ni mrtva. V njej delajo belgijski kmetje v značilnih temnomodrih srajcah z rdečo rutico ter modro čepico. (nadaljevanje in konec prihodnjič) Marjan MARINŠEK BODE V OČI 0 BODE V OČI še rajše pa si jih po moje sam ogleduje. » Prej je zbiral značke in tudi pri tem prišel do zavidanja vredne številke — 7000. »Vse to počnem iz čistega zadovoljstva, za razvedrilo. Že od leta 1972 sem invalidsko upokojen in časa imam veliko. Tudi hči Teja, ki ima tri leta in pol, ima veselje do teh stvari in vse kar bom zbral, bom njej zapustil,« je rekel. Zbira pa tudi vžigalnike z reklamnimi napisi, obeske za ključe in znamke. Ampak vsa njegova pozornost je zadnje čase bolj usmerjena na svinčnike, vsakega novega primerka se razveseli. Ko ga takole gledaš, s kakšnim zadovoljstvom se ozira na vse zbrano, si ne moreš kaj, da ne rečeš kakšne besede vam. ki vas bo kdaj prosil za kakšen primerek — dajte mu ga, niti sanja se vam ne kakšno veselje mu boste naredili. To sem napisala zato, ker je rekel — ampak eni pa tudi ne dajo. Ivan Uran ima morda največjo zbirko reklamnih pisal v Sloveniji. Vsaj sam ne pozna koga, ki bi jih imel še več. Ivan Urban zbira reklamna pisala Morda je celo slovenski rekorder, kaj se ve? Lovci v Gornjem Gradu Novo sodobno strelišče fWWVVSAJVSAAXAXXXXIOOOrytnWVVVWWW V njihovem ustvarjanju je globok smisel V delovni zagon Gornjega grada in okolice v letošnjem letu se krepko vključujejo tudi člani tamkajšnje lovske družine. Pravzaprav jih je »komaj« 80, od tega deset pripravnikov, upravljajo pa z enim največjih lovišč v Sloveniji, saj meri približno 10.000 hektarjev. Ob bežnem naštevanju podatkov zapišimo še to, da imajo dve lovski koči na Črnivcu in Menini ter tri bivake, za lov, lovni turizem in predvsem za nadzor v lovišču so letos pričeli postavljati visoke preže. Ena že stoji, še dve bosta kmalu zgrajeni, ob ostalih lovskih objektih pa lahko omenimo še dve avtomatski krmišči za divje svinje. Avtohtona divjad v njihovih loviščih je srnjad, v zadnjem času pa se je precej povečal stalež jelenja-di, divjih svinj in celo velikega petelina. Precej pozornosti ob vsem ostalem rednem in zahtevnem delu namenjajo lovnemu turizmu. Letos načrtujejo odstrel 280 primerkov srnjadi, od tega jih bodo petino namenili prav za lovni turizem, za katerega je veliko zanimanje, predvsem med lovci iz Avstrije in Zvezne re- publike Nemčije. Gre predvsem za stalne in redne obiskovalce, ki se na tem področju zadržijo po več dni in so zaradi tega koristi vsekakor večstranske. Omeniti velja še eno in trenutno najpomembnejšo nalogo. To je izgradnja novega in sodobnega strelišča, ki naj bi jo sklenili do avgusta, ko bo gornjegrajska lovska družina gostiteljica dneva gornjesa-vinjskih lovcev. Pospešeno namreč gradijo strelišče za streljanje na razdaljo 100 metrov, kakršnega v mozirski občini ni, namenjeno pa bo lovcem in usposabljanju za vojaško puško, torej za vse lovske discipline in tudi za streljanje na glinaste golobe. Pridno gradijo, s pomočjo Smreke postavljajo nujno potreben objekt, položili so kilometer vodovodnih cevi in 500 metrov električnega kabla, da vseh drugih del ne naštevamo, vsekakor pa bo strelišče pravočasno nared. Težko je v besede preliti vse tisto, kar smo čutili, občutili in doživeli vsi tisti starši, pa vsi tisti dedki in babice, tete, strici, prijatelji, — sploh vsi tisti, ki smo zadnji majski torek zvečer skoraj dodobra napolnili velenjski dom kulture, da bi skupaj z našimi na-debudneži tudi mi vsaj za kratek čas začutili utrip dejavnosti, krožkov, v katere so vključeni učenci druge najstarejše velenjske šole — osnovne šole Gustav Šilih in njenih podružnic Šentilja in Pake. Pravzaprav so nam otroci skupaj s svojimi tovarišicami in tovariši — mentorji ponudili prikupen, prisrčen, nedopovedljivo lep šopek. Celo šolsko leto so ga negovali in vsak od približno 130 nastopajočih otrok je v ta šopek pridal svoj cvet. Kdo bi mogel našteti vse Jerneje, Polone, Tine, Katje, Maje, Alenke, Jasne . . ., pa Boštjane, Davide, Matjaže, Matice, Janeze, Petre, Tomaže .... ki so letos že tretje leto zapored v prireditvi pod naslovom »RADI USTVARJAMO« peli, plesali, recitirali, igrali,. . . Vsi skupaj so nam za zaključek šolskega leta prikazali košček tistega, kar so se naučili v šolskih krožkih, ustvarili na kulturnem dnevu, pripravili za proslavo obletnice svoje šole, pa za zaključek tekmovanja za Kaju-hovo bralno značko . . . Ničesar niso pozabili. Tudi na drobno pozornost ne, s katero so razveselili ženo pokojnega učitelja Franja Mlinska, po katerem nosi ime kulturno-umetniško društvo OŠ Gustav Šilih. Bili so sproščeni, neposredni, iskreni trenutki. Trenutki, ki se vgnezdijo globoko in tam ostanejo. In z gotovostjo, s tisto nedoločljivo gotovostjo, ki jo v mnogih trenutkih brez besed občutimo starši ob svojih otrocih, s takšno gotovostjo upam trditi, da ti otroci resnično radi ustvajajo. Skupaj s svojimi tovarišicami. In tudi tovarišice rade ustvarjajo skupaj z njimi — s svojimi, našimi otroci. In nam, ki smo v kratkih dveh urah videli in doživeli delček njihovega ustvarjanja, je bilo — preprosto lepo. Tatjana Hudomalj O Ivanu Uranu, predsedniku velenjskega kluba zbiralcev značk, znamk in starega denarja je težko napisati kaj novega. Tudi zato, ker je svojevrstna >medijska oseba<, pojavlja se v tem in onem časopisu, je gost teh in onih radijskih oddaj. V našem časopisu pa, kot da se ga zanalašč izogibamo, je mimogrede enkrat omenil. Pa se ga ne. Obiskali smo ga v prejšnjem tednu. Ne zato, da ga prepričamo o nasprotnem, ampak zato, ker je svojevrstni slovenski rekorder. Rekorder v zbiranju kemičnih svinčnikov, ki jih ima, reci in piši že okoli 2500. Za to je dobil tudi posebno diplomo tednika Kaj. »Zbiram jih že dve leti in v tem času sem dosegel to zavidanja vredno število, ki ni majhno tudi zato, ker ne zbiram vsakršnih pisal, ampak samo tiste, ki imajo na sebi kakšno reklamno sporočilo. Največkrat so to nazivi delovnih organizacij, podjetij, zasebnikov,« nam je razložil. In kako se loti zbiranja, kako pride do novih primerkov? »Čisto preprosto. Tako kot sem prišel k vam in videl dva primerka, ki jih še nimam. Fehtam, prosim. Ti svinčniki se ne dajo kupiti.« Najbolj je ponosen na serijo pisal iz Gorenja, keT je redka in ker bo do nje kakšen drug zbiralec težko prišel. Sicer pa je sredi leta, kot je rekel, za zbiralce kakršen je on, bolj sušno. »Največ teh pisal se da dobiti okoli Novega leta, takrat se pojavi tudi največ novih.« Vse kemične svinčnike ima skrbno zložene in spravljene v posebnih vitrinah in rad jih pokaže. Letos dosežkov za nekaj V krajevni skupnosti Gornji grad so letos lahko upravičeno srečni, zadovoljni in ponosni. Ponosni na dosežke, kakršnih že mnogo let ne pomnijo. Res je, da letos slavijo 850 let ustanovitve benediktinskega samostana, vsaj prva ohranjena listina priča o tem datumu, res pa je tudi, da vseh dosežkov niso načrtovali prav za ta, vsekakor pomemben dogodek. Niso načrtovali v tem smislu, da bi vse naloge opravili na hitro in napol, samo zaradi slavja in slovesnosti ob »rezanju« najrazličnejših trakov, zatem pa se soočali z znanimi problemi pri obnavljanju in vzdrževanju slabo opravljenega dela. Več ali manj naključje je, da so nekajletne akcije prav letos sklenjene in bodo z njimi na najlepši način obeležili visoko obletnico več kot bogate zgodovine kraja. Veličastna katedrala je obnovljena in jo bodo letos svečano blagoslovili, temeljito so obnovili prosvetni dom, ogromno so postorili lovci, pa lokostrelci, mladina in športniki, na Menini planini bo kmalu dograjena kapelica, planinci so obnovili dom na Menini, ki ne bo le zatočišče in mesto za oddih planincem in drugim, pač pa v novi preobleki ponuja še druge možnosti, kot so družinski vikendi, počitnice in še bi lahko naštevali, oskrbovanje že od 12. maja, pozabiti pa med drugim ne smemo na enega največjih povojnih dosežkov na področju izgradnje in posodobitve cest. Nekaj več besed danes torej namenjamo prav slednji pridobitvi, sicer pa vesti o najrazličnejših prireditvah, otvoritvah in drugih kulturnih in športnih dogodkih iz Gornjega grada v letošnjem poletju in jeseni gotovo ne bo manjkalo. Akcija, ki ji sami pravijo, da je največja v povojni zgodovini pogojena z lastnimi sredstvi in delom, je gotovo posodobitev dveh velikih cestnih odsekov. Zelje in načrti segajo najmanj dvanajst let nazaj in so torej »preživeli« tri obdobja občinskega samoprispevka, načrti seveda. Za delo so poprijeli poldrugo leto nazaj. V začetku so se odločili za cesto v Kanolščici, ob tej želji pa so se zganili tudi ljudje ob cesti v sosednjem Rogačkem grabnu, ki so bili glede na »zaostanek« pripravljeni delati in prispevati več. V krajevni skupnosti so zaradi tega strnili želje in moči, imenovali gradbeni odbor za celotno akcijo, pa še pododbora za oba odseka. Že vnaprej so vedeli, da bo težko, uspeli pa so. Prva naloga so bili nujni projekti, druga pa pridno delo. Dogovor je dogovor in uresničili so ga. Posebna zasluga gre TOK-u in GG-ju iz Gornjega grada, ki sta opravila dela pri spodnjem ustroju ob pomoči prebivalcev s prostovoljnim ročnim in traktorskim delom. Naj ne bo odveč, če omenimo »gozdarje«, ki so največ pripomogli. To so Jože Poznič, Anton Bitenc in predvsem Jože Kralj. Krajevna skupnost je sodelovala z enoletnimi sredstvi iz samoprispevka, ostalo ob vseh delovnih urah kmetje z lesom in denarjem, pa tudi gornjegrajska osemletka z večkratnim delom učencem dveh razredov. Skupno so opravili preko 5.000 ur, vrednost vsega pa presega 4 milijone dinarjev, »lažje« razumljivo 4.000 nekdanjih milijard. Oba odseka skupaj presegata 4.500 metrov, cesta je široka 3 metre, k temu moramo prišteti še po pol metra bankin na vsaki strani, kar je pogoj za pridobitev sredstev za desetletij vzdrževanje izven možnosti krajevne skupnosti. Ljudje ob obeh cestah so si poleg tega sami uredili še dovoze in priključke, ob tem pa sodelovali pri delih na vsakem metru gradnje ceste. To se nanaša na nadzor, saj (kot je že bilo zapisano) ceste niso gradili za praznik, temveč zase in za daljše obdobje. Gradbeni odbor seje obnašal tudi nekoliko tržno, kar se tiče izvajalce del. Niso upoštevali nobenih doslej domnevnih monopolov in so tako izbrali najugodnejšega ponudnika, to pa je bilo cestno podjetje Ljubljana—Črnuče. Velikega uspeha ne nameravajo obešati na preveliki zvon, mnogo več jim pomeni spoznanje, da so uresničili več kot pomembno in potrebno delo. Pri vodenju del so si najbolj prizadevali predsedniki; skupnega gradbenega odbora Jakob Filač, pododborov pa za Kanolščico Franc Bezovšek in za Rogački graben Matija Završnik, da predsednika sveta krajevne skupnosti Ivana Pustoslemška ne omenjamo posebej. Še manj seveda krajanov in kmetov, od katerih so nekateri prispevali tudi po 80 kubičnih metrov lesa, o ročnih in strojnih udarniških delovnih urah pa tudi ni treba zgubljati besed. Uspehov torej več kot si jih v teh časih lahko želiš, kaj šele pričakuješ, zato v Gornjem gradu upravičeno upajo, da bo občinska skupščina spremenila ustaljen vrstni red praznovanja občinskega praznika in bo letos ta čast izjemoma in zasluženo pripadla prav njim. J. P. lahko kar iz svoje prometne službene dežurne sòbe videli, da so vozila parkirana na napačnem je videti iz posnetka, pa ne ukrepajo. Že lep čas vlada v Starem trgu prava avtomobilska gneča kot da bi prodajali stare in ve avtomobile. Pa jih ne. Tu poceni pivo. pa je tako veliko, da je postalo preozko. Bo kdo katero rekel, sploh ker je v bližini popolnoma prazen parkirni prostor? (L O.) Prvi samostojni koncert V nedeljo, 3. junija, je pripravil oktet domačega kulturnega društva, ki ga vodi Jože Grabner, prvi samostojni koncert narodnih in umetnih pesmi. Oktet v Zavodnji nad Šoštanjem je duša kulture v tem slikovitem kraju in deluje že trinajst let. Polna dvorana tamkajšnjega doma kulture je s ploskanjem pozdravljala izvedene pesmi. Ok-tetovci pa so si obljubili, da bodo še nadalje vadili in pripravljali koncerte. Z dobro zasnovanim koncertom bodo gostovali tudi drugje, najprej pa v Topolšici pri Šoštanju. — Viš— Lani je naše mesto dobilo dva plastična zabojnika, vsem poln zabojnik pred trgovino Standard. Ljudje zaman tiščijo steklenice v zaboj. Upajmo, da se bo kmalu našel kdo, ki bo zaboj spraznil. Morda Dinos? Prometni kaos Poln zabojnik SREČANJE Rosvita Vogrinec Dober glas seže v deveto vas. Pravilo, ki ga potrjujejo naši kulturni zanesenjaki povsod tam, kjer nastopajo. Bera njihovih uspehov z raznih republiških, zveznih in celo mednarodnih gostovanj, srečanj se lahko primerja z redkimi v Sloveniji in tudi v širšem prostoru. Kolikšen je pri tem deležza-gnanih, dela voljnih posameznikov najbrž ni treba posebej omenjati. Pri naštevanju imen in priimkov mimo Rosvite Vogrinec iz Škal gotovo ne bi mogli, niti smeli. Preveč vpeta je v delo in življenje kraja kot krajanka in kot predsednica tamkajšnjega kulturnega društva. V njem samem pa, oh in sploh. »Saj veste, da je treba v kraju kot so Škale, prijeti za vse. Društva so med sabo tesno povezana in resnično ni mogoče stati ob strani. Nekdo zna narediti nekaj, drug drugo. V društvu pa nisem samo predsednica ampak tudi režiserka, organizatorica raznih kulturnih prireditev v kraju. Seveda ob pomoči drugih članov,« poudarja. O društvu Stane Sever Škale pravi, da je aktivno, da ponuja in nudi krajanom skoraj vse — od plesnih tečajev, do pevskih prireditev, gledaliških in filmskih predstav, (lani je bilo med drugim društvo pobudnik za uvedbo pripravnice glasbene šole) ponaša se s skupino harmonikarjev in otroško gledališko skupino. Škalčani, po obisku sodeč, znajo ceniti prizadevanja tamkajšnjih ljubiteljskih kulturnikov. Sploh pa se najraje odzovejo vabilu na ogled kakšne komedije. »To tudi mi najraje igramo. Življenje je preveč trpko, da bi bilo več veselja še za druge zvrsti.« Ob tem naša sogovornica potoži o izboru besedil. Ni gradiva, često mora obrniti vse knjižnice zveze kulturnih organizacij od Celja do Ljubljane da najde kaj primernega za oder in za svojo maloštevilno gledališko skupino. Da se človek razdaja tako kot Rosvita, je potrebno veselje do tega kar delaš, veselje do življenja nasploh. Nekdo pač mora trpeti. Najpogosteje je to ti-sot, kar ženo, mater, gospodinjo čaka doma«. O tem je treba temeljito razmisliti že pri odločanju. Moji so mi pri tem vedno pomagali in mi seveda še.« Ko vidi, da se krajani odzivajo na ponujeno, da so zadovoljni, ima še več elana za nadaljnje pre- magovanje ovir. »Televizija ni vse. Ljudem je treba dati nekaj več. Kultura je tisto več, dviguje moralo, marsikoga »drži pokonci«. Naša društvena dejavnost sama potrjuje, da je temu res, in da ljudje kulturo rabimo.« Ob prevzemu že tretjega predsedniškega mandata v kulturnem društvu Stane Sever Škale, v Zvezi kulturnih organizacij naše občine sogovornice ne skrbi toliko dejavnost v kraju kot kaj bo s kulturo v prihodnje. Brez mentorjev se danes ne da delati, zanje pa je potreben denar.« Kakovosti, ki je sedaj pomembnejša od tega, kar daš na oder, zaradi pomanjkanja sredstev dosedanjih prizadevanj pač ne bi smeli zanemariti«. Letos je Rosvita za vestno delo v društvu in še kje prejela Napotnikovo priznanje. Sprejema ga kot povračilo za vložen trud, za mnoge proste urice, namenjene kulturi. Volje ji ne manjka, idej ima včasih več kot česa drugega. Poskušala jih bo čimprej »spraviti v življenje« z ekipo ob sebi in z novimi člani. Predvsem mladih si želi, ki bodo uspešno zapolnili vrzel ob odhodu ene ali druge generacije. Alenka Turnšek iz Titovega Velenja Udeleženka mednarodnega programa mature Z Alenko Turnšek iz Titovega Velenja smo se lani v takem času že srečali. Takrat kot z uspešno mlado raizskovalko oziroma udeleženko gibanja »Mladi raziskovalci za razvoj občine Velenje«, tokrat pa kot z edino udeleženko mednarodnega programa mature iz naše občine. To ni povsem nova stvar, saj je »obstajala« že v času stare gimnazije, torej pred uvedbo usmerjenega izobraževanja. Tokrat so v njej lahko sodelovali le dijaki četrtih letnikov. Tokrat je program na novo oblikovala posebna komisija Zavoda za šolstvo SR Slovenije, izvajali pa naj bi ga v dveh razredih, in sicer enem v Mariboru in enem v Ljubljani. V obeh pa bo prostora le za 20 učencev drugih letnikov. Kaj pomeni program mednarodne mature? »To je vez z Evropo 92«, odgovarja Alenka. Pouk v šestih skupinah predmetov poteka v slovenščini in angleščini, traja dve leti, uspešno šolanje oziroma matura pa odpira na široko vrata višjih in visokih šol v mnogih državah sveta. Naravoslovnim predmetom je seveda dana vsa pozornost. Vendar tudi druga polovica slednjih razvija človekove drugačne sposobnosti. Mlad človek, poln poleta, energije in želje po iskanju česa novega pač ne more mimo izzivov, takšnih in drugačnih. Tudi Alenki ni ušlo vabilo za udeležbo v mednarodnem programu mature, obešenem na oglasni deski na šoli. Prijavila se je, žal edina s celega Centra srednjih šol v Titovem Velenju, in bila sprejeta. V njenem dosjeju, ki ga je posebna komisija gotovo do potankosti prebrala, med drugim piše: odlična učenka, mlada raziskovalka, zelo dobro znanje naravoslovnih predmetov, angleščine,. .. »Izziv je tu. Morala sem ga sprejeti, sicer bi si vedno očitala, zakaj nisem poskusila. Tako moti me ukalupljen način dela v usmeritvah na našem centru, da niti nisem posebej razmišljala o storjenem koraku. Prav želim si sprememb, čeprav se zavedam, da je po- vsem zahoden način dela s posebno opremo, kjer so učitelji bolj mentorji, kjer je treba neprestano delati, težko. Priznati moram, da imam rada malo rezerve. No, pa saj ta mi na centru ostaja, če ne bo šlo.« Kaj si obeta od dveletnega izobraževanja v mednarodnem programu mature? Povsem drugačen način dela. Takšnega, ki bo mladega človeka bolj motiviral, spodbujal k razmišljanju s svojo glavo, ga na neprisiljen način nagovarjal k ustvarjalnosti. Da bo šlo lažje, bo po njenem mnenju gotovo pripomogla tudi sredina, saj v njej ne bo ničesar takega, kar bi jo odtegnilo proč. i\ Kdor reskira, ta profitira, pravijo. Naša sogovornica je prepričana v to staro modrost. Zgubiti nima kaj, pridobi pa lahko mnogo. Uspešno pot v Evropo 92, Alenka! Velenjski avtomobilski sejem Okteti rudarjem S tradicionalnim srečanjem oktetov se letos — resda nekoliko bolj kanalu kot običajno — pričenjajo vsakoletne prireditve, posvečene prazniku rudarjev, 3. juli- JU' Na letošnji prireditvi OKTETI RUDARJEM bo nastopilo šest oktetov: Šaleški oktet iz Šoštanja, oktet Studenček iz Ostrožnega pri Celju, oktet Tosama iz Domžal, Zagorski oktet iz Zagorja ob Savi, Ljutomerski oktet iz Ljutomera in domačini, organizatorji te vsakoletne prireditve Rudarski oktet iz Titovega Velenja. Koncert bo razdeljen v dva dela. V prvem se bo poslušalcem predstavil vsak oktet posebej s po tremi pesmimi, v drugem delu pa bodo okteti združeni zapeli (predvidoma) deset pesmi. Zatorej vsem, ki radi prisluhnete ubrano zapetim pesmim, prijazno povabilo na koncert, ki bo to soboto, 9. junija 1990, ob 20. uri v dvorani velenjske Glasbene šole. Vstop je prost. Tatjana Hudomalj Florida najdražja Zadnja nedelja je bila vsaj zgodaj dopoldne zelo turobna, takšna pravzaprav, kakršnih smo vajeni v jesenskem času. Zato je sprva kazalo, da na velenjskem avtomobilskem sejmu pred Rdečo dvorano, mimogrede naj povemo, da sejem letos slavi 10-letnico, ne bo takšnega vrveža, kot smo ga bili vajeni nekaj tednov nazaj. Pa ni bilo tako. Bolj, ko se je vreme popravljalo in bolj ko se je bližalo poldne, več jeklenih konjičkov je bilo na sejemskem prostoru, seveda tudi vztrajnih prodajalcev in kupcev. Po številu enih in drugih lahko sodimo, da so oboji prišli na svoj račun. Še nekaj smo opazili. Nekaj lastnikov je namreč po dostopni ceni ponujalo manjše avtomobilske prikolice, primerne za tiste, ki gradijo, se odpravljajo s svojo opremo na morje in podobno. Poglejmo še nekaj cen. Najdražja je bila Florida, 1989, ki je bila ocenjena na 19.000 DEM, Opel D, 1983, 11.500 DEM, Jetta, 1981 8.000 DEM, Lada samara, 1988 11.000 DEM, Rover 2.600, 1979, 11.000 DEM, Honda, 1980, 10.500 DEM, Sabaru, 1985, 8.000 DEM, Renault GTL, 1988, 8.000 DEM, Golf, 1980, 5.500 DEM, Zastava 101, 1986, 6.000 DEM, Yugo 45, 1984, 4.500 DEM, 126 P, 1988, 28.000 dinarjev in tako naprej. b. m. Opto- * - M me- ter / " - jUÉÉÈ&k Mozirska vlada napoveduje boj kadilcem Nova vlada občine Mozirje je že kar na začetku poskrbela za boj proti kajenju, za zdravo življenje, hote ali nehote. Če je to nehote, potem je to naključje prve vrste, če je bilo hote, pa ne vemo, saj mandatarja in sedaj že predsednika občinskega izvršnega sveta nismo vprašali, če je bil to kriterij pri izboru članov sveta, sam pa tudi ni povedal. Naj to ne zveni kot očitek, vse je namreč lepo in prav. Gre namreč za to, da prav nobeden član novega izvršnega sveta NI kadilec. Škoda, da svoje prve seje niso napovedali prejšnji četrtek in tako najlepše obeležili dan boja proti kajenju. Na prvi seji so se namreč zbrali dan kasneje, v petek torej. Morda pa se (pravilno) zavedajo, da boj proti kajenju ne more in ne sme biti omejen samo na en dan v letu in bodo za zdravje poskrbeli večkrat. Da je naključje še bolj neverjetno, povejmo še to, da tudi med nosilci vodilnih funkcij v skupščini NI kadilcev. Od župana do predsednikov vseh treh zborov. Malo kazijo čudovito povprečje podpredsedniki. Pa res malo, saj podpredsednik občinske skupščine občasno prižge pipo, podpredsednik DPZ pa naj bi bil edini »pravi« kadilec. Malo v nerodnem položaju bo, kot nekateri občasni sopotniki (recimo novinarji). Izjeme sicer potrjujejo pravilo, upajmo pa, da bo v omenjeni »zasedbi« odpadla tudi ta izjema, seveda ne le na sejah. »SKRIVAČI« NA PLAN Joj, groza. Zdaj smo opleli tudi »skrivači« na tem našča-sovem vogalu. Nekakšen napad na Urbana Hrasta, našega občana in kapitalnega dopisnika NČ, etiketiranje z raznimi poniževalnimi pridevniki na najbolj uglajen način, še zlasti v. obrambo gospodu ali tovarišu Ivanu, me je skorajda prestrašil. Kot avtor na stotine prispevkov, ki sem jih v veliko letih pripravljal za NČ, sem se nemalokdaj zatekal k »skrivanju«, da bi si tako obvaroval lastno kožo. To je bilo potrebno, ker so bili takšni časi, da te je lahko kakšen vplivnež ali strankin veljak spravil ob šiht, ob dober glas, morda še ob kaj (npr. dobro ime), čeravno bi cedil samo čisto rasnico (ki ne bi bila tem pogodu). Pa ja, pišemo zaradi informiranja, dogovarjanja, obveščanja, zaradi kulturnih nagibov, tudi zaradi potešitve določenega nagnjenja k pisanju dobrih prostih spisov. In se tako lepo vsak po svoje seksamo z bralci, s politiki, včasih celo s strokovnjaki. In tako dalje, želim povedati le to, da avtor najbrž ni glavna vsebina nekega zapisa, da gre bolj za resnico, za dejstva, za stvari, ki se lahko zapišejo na več načinov. In ko to nekaterim ne paše (izločimo žalitve in neresnice, katerim pa Naš Urban ni bil in garantirano ne bo podvržen), si lepo izmislijo napad na avtorja. Bognedaj na vsebino, na dejstva! Nekateri sami zavihtijo maščevalni meč, drugi se poslužijo pisanja veščih rokohitrcev, ki v imenu ene same in edine resnice, udarijo z mečem, beri, napadejo ... živ obu(p)! In kaj zdaj? Korajžen kot sem, bi se prav rad podpisal s pravim imenom, torej s Pepi SMREKAR, a bolje da se zatečem k dovoljenemu psevdonimu, ki mi bo še naprej omogočal rahlo vrtanje po velenjskem siru. Vsaka luknjica, skozi katero bo pricurljala kapljica resnice, pa bo še naprej v službi demokracije, resnice in stroke. Tako si pač jaz predstavljam to »skri-vačenje«, pa če mi reče kakšna spoštovana čitalka Nč kar — POKRITA RI HTA. Jože Delavec Pod osemnajst let — nič erotike Mladini pod 18. let v Kinu Velenje ne dovolijo ogleda nočnih predstav, ki vrtijo trdo erotiko. Zato se nam je pritožila bralka, ki nas sprašuje — ali si lahko kdaj ogleda kakšen erotičen film, čeprav nima 18 let ima pa šestmesečnega otroka in so ji tovrstne zadeve dobro poznane. Mi ji odgovarjamo — načelno lahko, samo otroka naj da v varstvo in pri mami naj si za vsak slučaj sposodi osebno izkaznico. Javna stranišča prišli z Balkana v Evropo. Naši prvi resni koraki tja bodo vodili tudi preko javnih stranišč. Ta bomo morali imeti urejena, čista in lepo vzdrževana. S takšnim kot je na velenjskem otroškem igrišču, ki ga vzdržuje Vekos(?), pa še za na Balkan nismo. Z vsemi prizadeva-močmi si mo, da bi DomžaleiRudar 0:3 (0:1) V soboto najboljši napad in najboljša obramba RUDAR: Hrast, Polovšak, Oblak, Doler, Golač, Macura, Cvikl, Pranjič, Zirdum, Brdjanovic, Kotnik (Omic). STRELCA: 0:1 - Doler (13), 0:2 - Cvikl (56), 0:3 - Cvikl (61). Nogometaši Rudarja se utrjujejo na drugem mestu lestvice slovenske nogometne lige. V nedeljo so si priigrali zelo pomembno zmago na gostovanju v Domžalah proti neposrednemu tekmecu za drugo mesto. Igrali so povsem neobremenjeno in glede na gostujoči teren in močnega nasprotnika dosegli razmeroma visoko zmago. Znova je blestel Matjaž Cvikl, saj se je z dvema zadetkoma izenačil prav z Dom-žalčanom Heglerjem. Seveda bi bil že prvi strelec slovenske lige, če ne bi tekmovalna komisija srečanja s Pohorjem v Rušah, ki je bilo prekinjeno v 55. minuti pri rezultatu 2:0 za Velenjčane, razveljavila. Zmaga je z rezultatom 3:0 sicer pripadla Rudarju, Matjaž Cvikl pa je »ostal« brez obeh zadetkov, ki jih je dosegel. Velenjčani imajo po 24. kolih 32 točk in lahko dve koli pred koncem zanesljivo upajo na drugo mesto. Za Izolo zaostajajo za štiri, pred tretjim Slovanom pa imajo tri točke prednosti. Njihov naslednji nasprotnik bo v Velenju prav vodilna Izola. Srečanje se bo pričelo v soboto ob 16.30 in bo gotovo zanimivo. To bo namreč spopad najboljšega napada v ligi, to so Velenjčani, ki premočno prednjačijo v učinkovitosti, in najboljše obrambe, to je vrsta Izole, ki je prejela daleč najmanj zadetkov. Derbi bo zanimiv tudi zato, ker kljub štirim točkam prednosti dve koli pred koncem Izola vendarle še ni prvak. Teoretično jo lahko prehiti edinole Rudar, ki ima trenutno za gol boljšo razliko. (vos) Smučarski skoki Nočna in mednarodna tekma Smučarska zveza Slovenije in smučarsko skakalni klub Titovo Velenje bosta zadnjega junija in prvega julija pripravila dve mednarodni tekmi na skakalnicah v Titovem Velenju. Najprej bo 30. junija na manjši skakalnici nočna tekma za rudarsko svetilko, 1. julija pa na večji še mednarodna tekma, prav tako za rudarsko svetilko. GIP »Vegrad« Titovo Velenje Prešernova 9 a, p o. Titovo Velenje objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB za odprodajo 3 poslovnih prostorov oz. lokalov za mirno obrt v pritličju stanovanjsko poslovnega objekta v Šoštanju — stanovanjski niz GALIP Šoštanj, naslednjih površin: - Lokal št. 1 - 44,35 m' - Lokal št. 2 — 46,30 m' - Lokal št. 3 — 46,16 m* Začetna cena je 17.800,00 din/m! in znaša za lokal št. Ì 789.430,00, lokal št. 2 - 824.140,00 in lokal št. 3 - 803.848,00 dinarjev. Pismene ponudbe pošljite na naslov: GIP »Vegrad« p.o., Prešernova 9 a, 63320 Titovo Velenje v zapečateni ovojnici z oznako »Pismena ponudba — ne odpiraj«, najkasneje v 15 dneh po objavi oglasa. Morebitne informacije dobite na sedežu podjetja: Prešernova 9 a, Titovo Velenje ali po telefonu 063/855-933 ali 856-712, int. 36. 2ALEC (fflìHmezad Podjetje GRAMES p. o. Žalec DUTY FREE SHOP V ŽALCU Šlandrov trg Telefon: (063) 714-398 NIŽJE CENE: — tehnično blago, akustika, TV aparati, gospodinjski aparati — hoby program BOSCH in BLACK & DECKER — rezervni deli, avtogume — kolesarska in tenis oprema GARANCIJA IN SERVISI ZAGOTOVLJENIH PRODAJA AVTOMOBILOV: VW, AUDI in HONDA, servisne usluge za VW in AUDI, traktorji IMT, TORPEDO, avtokleparska dela, trgovina z rezervnimi deli Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ■> ob sobotah pa od 8. do 12. ure! + Vozila:Elkroj 2:3 (0:2) Odločilni točki (končno) v gosteh ELKROJ: Janko, Janežič, Kolar, Grobelšek, Hren, Gostečnik, Türk, Delameja, Škedelj, Ermenc (Bolko), Žurej. STRELCI: 0:1 - Žurej (21), 0:2 - Žurej (33), 1:2 - Tomic (59), 1:3 - Škedelj (79), 2:3 — Debenjak (83). Končno so v gosteh zmagali tudi nogometaši Elkroja. Zmaga je toliko slajša, saj so premagali neposrednega tekmeca v boju za obstanek, ekipo Vozil in si tako krepko olajšali boj za obstanek, v prihodnjem kolu pa bodo znova gostovali, tokrat pri Steklarju v Rogaški Slatini. KARLOVČEC SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Za popravilo rotacijskih kosilnic ter motokultiva-torjev z vsemi priključki. Priporoča se KARLOVČEC, TOPOLŠICA 115, tel.: 063/882.356. »t?« EMUMJSTTt^Co) TONE GRLICA Hofbaverjeva 2, Mozirje Tel.: 063/831-203 vam nudi: — popravila malih gospodinjskih aparatov in električnega orodja BLACK & DECKER I I® Iskra # I ^elmj^ L — previjanje vseh vrst elektromotorjev Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure n i i i i j Podjetje za inženiring tn DI LI N CiS 8erVÌ8fì0 de^vrtost' Tftovo Velenje, Stanetova 9, tel.: 063 853 911 Novo ustanovljeno podjetje DILING se vam predstavlja z dejavnostmi » prodaja rezervnih delov za pralne stroje in štedilnike » prodaja pralnih strojev po sistemu staro za novo » servisiranja pralnih strojev in štedilnikov » namizno založništvo V okviru namiznega založništva izvajamo oblikovanje in tiskanje knjig, časopisov,oglasov, priročnikov, katalogov, vabil, firma papirev, poslovnih vizitk, grafično oblikovanje in digitalizacijo slik in tekstov. Naše cene storitev in rezervnih delov so izredno konkurenčne._ POKLIČITE NAS AU PA NAS OBIŠČITE. r I i Trgovina »SAŠA« v Selu v T. Velenju no ugodnih cenah: copati Adidas usnje din 490 trenirke din 315 vam nudi po izrea jakne jeans majice krat. rokav na K' ~ nihalne roke — končniki Z 101 — zglobi R 4 TL — GTL — končnik R 4 GTL — akumulatorji 12 x 36 — blažilci Z101 — disk ploščice — Golf st. tip — disk ploščice 2 101 - Yugo -- zavorne obloge Yugo. 101, — brisalci stekla — metlice — svečke Bosch Champion — izpušni lonec R 4 GTL PRIDITE, SPOZNAJTE NOV.j DO 16. PONUDBA VELJA t95.00 din ad 100,00 din ad 280,00 din 3d 280,00 din xl 740,00 din id 200,00 din 220,00 din rt. 100,00 din m. 35,00 din Dd 50,00 din m. 45,90 din 540,00 din AVTO SHOP, OTVORITVE-JllNIJA! Atletika Steblovnikova in Kožar odlična V italijanskem Bressanonu so se zbrali mladi atleti iz petih držav — Češko-Slovaške, Švice, Italije, ZR Nemčije in Jugoslavije. V jugoslovanski ekipi sta bila tudi Jolanda Steblovnik in Robi Kožar. Jolanda je na tem tekmovanju nastopila drugič, tokrat je zmagala v teku na 800 metrov z rezultatom 2.17,21, Robi pa je nastopil prvič in prijetno presenetil z drugim mestom v teku na 1.500 metrov z ovirami. Oba sta torej več kot upravičila zaupanje selektorja. Ob tem lahko upamo, da bosta imela v prihodnosti kar najboljše pogoje za svoj razvoj, saj že vrsto let ugotavljamo, da v mladinskih konkurencah držimo korak s sosedi, pri članih pa nastaja velika kvalitetna razlika. B. Šalamun Avto moto šport Sinovi po stezah očetov Prihaja nova generacija velenjskih prikoličarjev! To lahko z gotovostjo trdimo, saj se po manj- Na sliki levo: Zmagovalna dvojica Cam-lek—Jelen med dirko GIP »Vegrad« Titovo Velenje PRODA stanovanjsko hišo z zemljiščem v Šmartnem ob Paki (stara osnovna šola) skupne površine 345 m!. Informacije dobite na telefon 063/853-743 ali na sedežu podjetja službe marketing, Prešernova 9 a. šem zatišju na dirkalnih stezah uveljavljajo mladi, ki jim je dirkanje »v krvi«, bi lahko dejali. Gre namreč za res mlade tekmovalce, v veliko primerih sinove nekdanjih uspešnih voznikov motorjev s prikolico, ki so ime Velenja ponesli v širni svet. Dokaz za to je nedavni uspeh naših posadk na otvoritveni dirki v motociklizmu v Novem Sadu V kategoriji prikoličarjev do 1.000 ccm sta namreč zmagala Camlek in Jelen, ostale posadke iz Šaleške doline pa so se zvrstile od 3. do 7. mesta in tako tekmecem prepustile le drugo mesto. SERVIS »BOR- MLADINSKI ZA DELA« vabi k sodelovanju vse delovne organizacije in privatnike za honorarno zaposlovanje študentov in dijakov ter vseh nezaposlenih v času počitnic. na Preteritovi telefon: 083/854-831. PODJETJA, DRUŽBENE USTANOVE, ZASEBNIKI!!! Po najugodnejših cenah vam ponujamo in instaliramo opremo: POSLOVNI RAČUNALNIK AT-286/12 Mhz/44 MB 25 ms WESTERN DIGITAL disk, vgrajeni YU znaki! 24.987 din KOMPLETNA LOKALNA MREŽA NOVELL ZA 4 POSTAJE 27.650 din Komplet obsega: originalni program NOVELL ELS + ARCNET kartice + 20 m kabla + konektorji + celotna instalacija in uvajanje. Garancija 12—24 mesecev. RAZVIJAMO VEČUPORABNIŠKE PROGRAME ZA LOKALNE MREŽE. V mesecu juniju vam je za nasvete pri uvajanju računalnikov in mrež i razpolago naš strokovnjak. OBIŠČITE NAS! Podjetje za računalniške sisteme in informacijski inženiring, d.o.o., Titovo Velenje, Prešernova 1, tel.: 063/854-203. I Cenjene stranke! Danes smo odprli za vas nov prodajalno novih in obnovljenih avtomobilskih delov za vozila RENAULT ZASTAVA — FIAT GOLF (sklopke, zavore, blažilci, čistilci) Naša posebna ponudba: — disk ploščice za več kot 100 vrst vozil — obnovljene zavorne obloge za vse vrste vozil, traktorjev itd. — zavorne cevi, zavorne gumice — obnovljene sklopke za vse vrste vozil, traktorjev itd. — blažilci novi in obnovljeni — čistilci zraka, olja in nafte za več kot 60 vrst vozil — izpuhi — akumulatorji — svečke Champion, Bosch, Bosna — avtokozmetika in vrsta drugih delov in pripomočkov za vaš avto Kupljene rezervne dete po želji stranke tudi vgradimo! V našem RENAULT — FIAT servisu smo našim strankam tudi naprej na uslugo z vsemi tekočimi generalnimi popraviti, pripravo za tehnični pregled itd. Pokličete nas lahko po telefonu: 855-975. © NOVOST: TAKOJ SERVIS za zamenjavo disk ploščic in motornega olja med 15. in 17. uro! V NOVEM AVTO SHOPU VAS PRIČAKUJEMO VSAK DAN OD 7. do 19., OB SOBOTAH PA DO 12. URE NA KOSOVELOVI 16 (SELO) V TITOVEM VELENJU. AVTOSERVIS-AVTOLlCARSTVO-AVTOSHOP RENAULT - FIAT JOŽE JAKOPEC Kosovelova 16, Titovo Velenje Tel.: 063/855-975 Spoštovani gospod urednik! Ugovor na članek objavljen v Našem času z dne 31. 5.1990 pod naslovom »Nespoštovanje volje volilcev in dogovorov« Pošiljamo vam fotokopijo ugovora nižjih razredov naravoslovne in družboslovne šole Velenje o primeru Aleša Sablatni-ka. Delček je bil objavljen že v prejšnji številki N. Č. Če menite, daje vreden objave, prosimo, da ga objavite in komentirate. Mi bi želeli povedati samo naslednje: Kot je razvidno, smo želeli opozoriti na določene nepravilnosti. Tudi ta spis ni šel po »re-geicih«, kot je bilo namenjeno, oz. zamišljeno. Nekaj izvodov je šlo v razrede z namenom, da bi predsedniki razrednih skupnosti obravnavali v razredih in podpisali ter poslali naprej v vednost, kot je razvidno iz ugovora. En izvod smo dali na oglasno desko, od koder je »izginil«. V vse razrede tudi ni prispel kljub večini izvodom so izginili VSI neznano kam. Iz tega povzemamo: Če bi bilo vse tako »čisto«, bi vendar ne bilo treba spraviti dopisov s poti. Sklepamo, da »izginotje« lahko pripišemo učiteljem, kajti v nekaterih razredih so jim učitelji odsvetovali podpisati, češ da Prihaja čas, ko bomo končno morali priznati in uvideti, da se šolska vrata vendarle odpirajo na dve strani: torej tako za slabe učence kot tudi za slabe profesorje, katerih število je v tem zadnjem obdobju očitno v porastu; že samo po številu »folira-nih« študentov sodeč pa prihaja vedno več takšnih, ki so učitelji postali zgolj šilom prilike, ker iz takšnih oz. drugačnih razlogov na nobeni drugi fakulteti niso uspeli. ŽALOSTNO, kajne? Da pa ne bi preveč posploševali: tudi dobrih in zelo dobrih profesorjev je prav gotovo precej, vendar le-ti v tem neefikas-nem šolskem sistemu izgubljajo svojo identiteto, učenci pa toli- bi jim utegnilo škodovati. Nekatere dijake so uspeli celo prepričati o absolutni krivdi Aleša in pravilnosti postopka. Torej, zopet »narobe prav« in grožnje. Zakaj? Želeli smo stvari urediti, pa izgleda, da smo zradi resnicoljubja /oper pljunili v lastno skledo. Želimo, da se nas tretira človeško in da nam šola dà izobrazbo, pravičen, topel odnos, itd., da odnesemo lep spomin, kajti v rani mladosi so slabi spomini, krivice . . . »črvički« za celo življenje. Upamo, da smo vseeno dosegli svoj namen, bralcem Našega Casa smo osvetlili primer, Alešu Sablatniku pa želimo čimboljši uspeh v šoli v Celju, kjer sedaj zaključuje srednjo naravoslovno šolo. Ni se želel vrniti nazaj, čeprav bi se lahko, ker je bila odločba o izključitvi preklicana. TO NAM PA TUDI ŽE DOKAJ DOSTI POVE. Pa lep pozdrav! dijaki srednje DS in NS šole Velenje kanj željene osnove, znanje, tudi delovne navade (ki jih v današnjem srednjem šolstvu prav gotovo ne vzpodbujajo, ali pa vsaj ne dovolj), posebej tisti, ki naj bi jim srednješolsko znanje pomenilo več kot samo golo okostje za nadaljnji študij. Glede tega ni nikakršna izjema niti Center Srednjih šol v T. Velenju, v sklop katerega sodi tudi nekdanja gimnazija, danes razdeljena na družb. in naravosl. usmeritev, kjer smo bili v preteklem mesecu priča marsikateri kršitvi tako šolskega pravilnika kot tudi padcu na izpitu moralne neoporečnosti tov. predstojnika in učiteljskega zbora, ko se nihče od njih (razen raz-rednič trke) niti za trenutek ni Spoštovano predsedstvo ZSMS — LS, pričakoval sem, da se boste svojim volilcem opravičili, ker pač niste uspeli vaše obljube izpolniti, vendar me zelo preseneča način, kako ste to naredili. Ker sem tudi sam bil dolgo časa funkcionar v ZSMS in se takšnih metod nismo posluževali. ne morem razumeti in sprejeti vašega načina opravičevanja. Volilcem sporočate, da ste bili vseskozi tarča napadov s strani ZKS, ker niste pristali na pokroviteljski odnos do bivših oblastnikov in se niste strinjali in pristajali na politične igrice. Bil sem pri v>eh razgovorih in tudi aktivno sodeloval v volilnem štabu, ki ga obtožujete in trdim, da ni bilo nikakršnih pritiskov, napadov ali česar koli podobnega, kar navajate v članku. Dolžni smo volilce objektivno informirati. To me je spodbudilo, da ugovarjam navedenim trditvam. V razgovorih, ki so bili organizirani po volitvah z vsemi vodstvi strank, smo izmenjali svoje poglede do načina delovanja v novem parlamentu ter se medsebojno informirali o kadrovskih predlogih za funkcije v skupščini. Skupaj smo ugotavljali, katere so naše stične točke in kje se razhajamo. Trdim, da nismo sklepali nikakršnih dogovorov. V. Vrbi Spoštovani V. Vrba! Ne vem, kaj vas je pičilo da ste se oglasili v zadnji številki Našega Časa in na neroden način anonimno napadli anonimnega Hrasta. Ja vsaj toliko ste bili, da se daste komot prepoznati. Jaz problemov nisem imel — V. VRBA minus A plus IČ, pa sem skrivnost rešil (vaš nadimek v mladih letih je bil pa res Vrba). Danes se ukvarjate s kulturo, pa vas čisto razumem, da niste veseli, če kdo ni za prizidek h knjižnici. Ampak zaradi tega še ne smete nekomu. vprašal, kakšna je lahko cena, ki jo mora mlad človek plačati, ker so mu zatajeni medčloveški odnosi poskusili odreči pravico do povsem običajne startne osnove v življenju. Prav gotovo nikomur od staršev, ki že šolajo svoje otroke v tej velenjski srednješolski hiši »učenosti«, pa tudi tistim, katerih otroci šele odraščajo in čakajo polni elana, energije in želje po znanju pred njenimi vrati, ne more in ne sme biti vseeno v tem tako negotovem trenutku, ko pravzaprav niti ne vedo, komu bodo njihovi otroci prepuščeni na milost in nemilost, kdo in kako jih bo obravnaval in končno, kdo in kako jih bo kaznoval. Sploh, če imajo priliko seznaniti se s šolskim pravilnikom, po katerem se en sam prekršek nahaja v treh popolnoma različnih rangih, kazen pa je dodeljena vedno in zgolj na preprosti osnovi: če je učenčev priimek »pravi«, bo prekršek sodil v kompromisov ali izvajali pritiskov na katerokoli stranko in zato je navedba v tem članku neresnična. Volilcem smo dolžni povedati, da je v »bivši oblasti« enakopravno sodelovala tudi ZSMS LS. saj smo bili v družbenopolitičnem zboru sorazmerno tudi zastopani, res pa je, da se ravno delegati te stranke sej skupščine niso ali pa zelo poredko udeleževali. Prav zaradi delegatov ZSMS je bilo delo skupščine večkrat otežkočeno. Zato spoštovano predsedstvo ZSMS LS, oblasti si ne moreš priboriti in jo obdržati z enkratnim dejanjem, ampak moraš za to oblast nenehno pridobivati volilce in z dejanji dokazovati upravičenost do oblasti. Sodeč po udeležbi na sejah občinske skupščine za vas to ne morem trditi. Kandidata ZSMS — LS za župana cenim in spoštujem in sem prepričan, da bi bil sposoben prevzeti in tudi kvalitetno opravljati to funkcijo. Vendar je bilo vseskozi prisotno vprašanje profesionalni ali neprofesionalni župan. Ker so bili naši pogledi do tega vprašanja različni in tudi neposredno povezani s predlaganimi kadrovskimi rešitvami, je morala skupščina najprej to vprašanje rešiti. Rezultat tajnega glasovanja za profesionalnega ki ni za to, reči, da je p. (mislili ste pizda, a ne?). Hrast za prizidek pač ni (jaz tega sicer v njegovih pismih nisem prečital) in zato še ni p. Pa še to ste napisali, da je psevdonim dokaz za otročji odnos do življenja. Upam, da ste prebrali članek Nomen est omen v istem Našem času. Jaz vas še vedno spoštujem, ker vas poznam, siguren sem, da je vaše pismo samo spodrsljaj v času, ko se kulturi piše vedno bolj slabo. Franc Lipovšek Šaleška 23 Ti!avi) Velenje spodnji del lestvice težavnosti prestopka, če ni, BOG MU POMAGAJ! Glede »lahkotnosti« in enostranskosti ob podeljevanju kazni pa bi lahko rekli še tole: kljub po vsej verjetnosti mnogim kršitvam šoiskega pravilnika in statuta tudi v preteklih letih, ko je pomanjkanje demokracije na vseh področjih aktivni odpor staršev in učencev v takšnih situacijah zaviralo in jim ni puščalo niti zajetja sape, se lahko človek ob že toliko let nespremenjeni »vodilni garnituri« bivše gimnazije in današnje družb.-naravosl. usmeritvene ustanove upravičeno vpraša, če ni morda zavod za spomeniško varstvo tista ustanova, ki drži razprto dlan nad to »preperelo« garnituro in povzroča v naključnem opazovalcu občutek, da ima pred seboj krdelo ščitenih polarnih medvedov. Tatjana Sablatnik oziroma neprofesionalnega predsednika skupščine je bil: od 78 prisotnih delegatov se je 65 delegatov opredelilo za profesionalnega in le 13 za neprofesionalnega predsednika. Mislim, da izid glasovanja ni posledica odnosa do konkretnih kadrovskih rešitev. ampak sprejeta opredelitev delegatov izraža odnos do te funkcije in vlogo, ki jo ima predsednik skupsčine v naši skupnosti. Vesel sem ugotovitve, da bo potrebno iz gospoda uradnika narediti uradnika, ki bo v službi občana. Vendar ne morem sprejeti trditve, da se, kot je v članku napisano, »dosedanji oblastniki« bojijo, da bi se ravno z njihovim kandidatom porušila ustaljena partijska praksa povezana s funkcioniranjem upravnih organov SO Velenje. Volilcem smo dolžni povedati, da je kandidat ZSMS — LS star komunist, ki je imel v preteklosti veliko vpliva na oblast in ne verjamem, da bi se s tem porušila ustaljena partijska praksa, ampak mislim, da bi se lahko prej obnovila. Pred volitvami nas je bilo vseh skupaj polna usta demokracije, ki naj bi temeljila na poštenosti, iskrenosti, zaupanju in medsebojnem spoštovanju zlasti različno mislečih. Vendar žal, se mo- Kultura in Povsod za tole pisanje, mi je sprožila vest, daje tudi v Velenju samomorilnost in to predvsem med mlajšimi, v porastu. Upam, da temu vendarle ni tako, a sem se vseeno odločil o tem razmišljati. Kot mnogi mladi ljudje, sem bil tudi sam poln pričakovanj in želja, ki bi mi naj jih prineslo moje življenje. Vendar mi je moja lastna mladost kmalu povedala, da bo moje življenje eno samo iskanje ljubezni in samega sebe. Povedalo mi je, da je sivina, v katero sem bil tedaj odet, moja edina resničnost, ki pa je nisem mogel sprejeti. Zato sem seveda bežal proč od nje. Vsak si pač najde svojo smer bega pred samim seboj, čeprav ta beg ni nikoli uspešen. Pa vendar je včasih edini možen. Naša splošna kultura, je izrazito materialistična in potrošniška. Naš odnos do življenja pogosto izhaja iz koristoljubja in večne dirke za materialnimi dobrinami. In ni več daleč stopnja, ko bo tudi življenje samo tržno blago. Mnogi ljudje, posebni tisti, ki jim je mati narava položila v zibelko tudi dušno globino, občutenje pred golim razumevanjem, se prav kmalu pričnejo odzivati na takšno odnosno nasilje. Pri-čno veneti, se sušiti in postanejo zagrenjeni, depresivni in konfu-zni. Nevrotičnost jih dnevno razjeda. Morda se kdo med njimi sprijazni tudi s svojo smrtjo. Ali pa vidi v njej edini izhod. Kadar nas smrt ne pokliče sama, temveč sami stopamo proti njej, tedaj je gotovo bolano naše življe- ramo tega še vsi učiti. Res je. da nekateri to tudi počasneje dojemamo in se privajamo nastalim spremembam v družbi in odnosom v njej. Res pa je tudi. da so nekateri s političnim marketingom, zavedli svoje volilce in sedaj obljube ne morejo uresničiti. Zato iščejo krivce, vendar žal ne pri sebi. Sprašujem se ali je bilo politično modro volilcem obljubljati. da volijo župana, če je bilo jasno, da ga izv oli po določenem postopku skupščina sama. Res se nekateri poslužujejo igric, ki so meni in članom volilnega štaba, v katerem sem sodeloval, tuje. Morda je ravno izvedeni način opravičila volilcem — ena izmed metod, ki jih radi kritiziramo in obsojamo, saj ima v sebi veliko boljševističnega. Tudi moja stranka je volilcem ponudila volilni program, ki ga je podprlo največ volilcev in je tudi dolžna ta program uresničiti. Če ga ne bo uresničila, prav gotovo ne bo iskala krivce in obtoževala druge, ampak bo najprej poiskala vzroke pri sebi. Mogoče pa nas bo konkreten primer vse skupaj izučil, kakšne obljube dajati na naslednjih volitvah. Pa brez zamere! Ivan SOTOŠEK samomori nje. A kaj je to ŽIVLJENJE? Je to trpljenje? Viktor Franki, avstrijski profesor nevrologije in psihiatrije, ki je preživel v treh ietih štiri nacistična uničevalna taborišča in kljub temu, da je tam pustil svojo drago mlado ženo in ostale družinske člane, pravi da je življenje tudi pogosto trpljenje in preživeti, pomeni najti smisel temu trpljenju. A smisel je nekaj, kar je težko ubesediti, saj je pri vsakem drugačen. Zdrav smisel pa se rodi le iz zdravega življenja, kajti bolj ali manj živa notranjost človeške duše, je zmožna odgovoriti na vsako vprašanje usode. In kako spoznati zdrav način življenja? Nič lažjega kot to — bi rekel Melhijad Pi-piju v znani otroški risanki, in vendar je tako. Ne samo moja, temveč številne osebne izkušnje govorijo o tem, da lahko človek pobegne pred dušečim ničem, pred nesmislom vsakdanja in čustvene izpraznjenosti, edinole v naravo. Tako sam in z družino, prijatelji že leta redno tečem in se nadiham svežega zraka, se prepotim in porabim uničujočo stresno energijo, ki jo ustvarja predvsem mestno življenje. Poleg tega so odlično sredstvo za duševni mir in najdenje novega smisla našega življenja — planine, gore. Tam sliši človek svoj neznani dih iz globin življenja. Pa tudi trpljenje ob naprezanju prispeva svoje. Da, ko se sprijaznimo z našim trpljenjem, spoznamo, da smo mnogo močnejši. Mar ne? Bernard KRAJXC Menina planina vabi Pomlad se počasi poslavlja, na vrata trka poletje, s tem pa vse bolj tudi in predvsem obdobje planinstva. Letošnja mila zima z lepo pomladjo vred je bila za bolj zahtevne l jubitelje gora še kako dobrodošla, najlepše obdobje v planinah pa prihaja, z njim vred tudi odpiranje planinskih postojank. Menina planina s svojimi čari vedno vabi, letos še posebej. Posebej zaradi povsem prenovljenega planinskega doma, ki lahko k uživanju v prelepi naravi marsikaj prispeva. Gornjegrajski planinci so v zadnjem obdobju dom temeljito prenovili. Zamenjali so vsa okna, zgradili nov vodni zbiralnik, v celoti je nova kuhinja, sobe pa na novo opremljene in ustrezajo zahtevam tudi zahtevnejših obiskovalcev. Nova je tudi oskrbnica, ki zatrjuje, da se za dobro in okusno hrano ni treba bati. Ob tem, ko je dom na Menini planini pomembno zatočišče za planince na njihovih poteh, je primeren tudi za družinske izlete, za prijetne dneve ob koncu tedna, skupaj s čudovito naravo pa sam po sebi ponuja možnost lepih počitnic. ./• P- BOM GODCA VZELA, BOM VEDNO VESELA - Takšno je bilo izročilo in sporočilo srečanja ljudskih godcev, ki so ga na Ljubnem ob Savinji pripravili pred nedavnim. Zbrali so se po temeljitih pripravah in pod strokovnim vodstvom) vsi domači godci, ki ohranjajo zares bogato izročilo Ljubnega in okolice. Da ne bi kdo zameril in da bi prireditev še obogatili, že načrtujejo podobno prireditev. na katero bodo povabili tudi godce iz ostalih krajev Gornje Savinjske doline. Vsega priznanja vredna zamisel, ki že priteguje pozornost (tudi) širše javnosti. (J- P ) PROFESORSKEMU ZBORU CSŠ ODD. SREDNJE DRUŽBOSLOVNE IN NARAVOSLOVNE USMERITVE Ugovor Nižji razredi družboslovne in naravoslovne »gimnazije«, se ne strinjamo z odločitvijo profesorskega zbora o izključitvi dijaka ALEŠA SABLATNIK iz IV. letnika. Želimo, oz. zahtevamo, da se čimprej pravično odloči in ga sprejmete nazaj. RAZMIŠLJAMO, UTEMELJUJEMO: Menimo, da potopek izključitve ni bil regularen, ker se dijaki razrednih skupnosti NISO strinjali z odločitvijo izključitve. Za spor nikakor ne more biti kriv samo dijak. Do spora brez izziva ne more priti. Ako že odrasla osebnost »eksplodira« na ta način, kot je dijak, mora imeti za to vzrok, ki v tem primeru ni bil raziskan, oz. se je primer obravnaval enostransko, kar je porušilo ritem med bratoma dvojčkoma, v družini, v njunem razredu in celo v naših razredih in to tik pred koncem šolskega leta. Vemo, da to ni prvi tak primer doslej, a želimo, da je zadnji, saj ne mormeo »večno« živeti, kako šele delati pod takimi in podobnimi pritiski. Naj pravice dijakov ne bi bile več samo na papirjih. Plaši nas statistično število samomorov mladoletnikov. Mar morajo mladoletniku zapečatiti usodo nepravičnosti, venpravilnosti, napake druih? Potrjujemo, da podpis predsednikov razredne skupnosti velja za mnenje celotnega razredu. N vednost: — Obč. svet za šolstvo — Izvršni svet pri SO Velenje — Uredništvo Našega časa Velenje — Inšpektorat za šolstvo pri SR Slovenije Velenje, 8. 5. 1990 EPIGRAM Sramota je za mesto slavno, da se Hrast in Vrba nesramno spogledujeta; ni koristno, niti vzgojno, še manj — naravno, če vsak le s SVOJO družbo ne — občujeta. »KAJTI M AR« V premislek Šele vzgoja naredi iz človeka — človeka K pisanju me je vzpodbudil članek A. Skok v 19. številki Našega časa, in sicer z namenom, da ne bodo ostale njene misli osamljene. Tudi sama že 10 mesecev doživljam nemoč mladih mamic proti divjanju motoristov, predvsem proti groznemu brnenju motorjev brez izpušnih cevi, ki resnično povzročajo pri dojenčkih strah in jok, pri nekoliko starejših otrocih pa trepet, da jih ne povozijo. Enostavno ni mesta, kjer bi se lahko brezskrbno sprehajal, ne da bi trepetal, da ti bo otrok skočil pod kolesa kolesarja ali motorista. In ob tem se mi poleg vprašanja, ki ga postavlja Skokova o nemoči ali nesposobnosti pristojnosti pristojnih in odgovornih organov, postavlja še eno vprašanje, in sicer kaj se v zadnjem času dogaja z VZGOJO in KULTURO mladih ljudi in tudi odraslih. Kje so časi, ko so ljudje večkrat segli po knjigi Bonton (mlade pouči, starejše opomni) in spoštovali sprejeta pravila o vljudnem vedenju med ljudmi iz istega ali sodobnega kulturnega kroga. In verjemite mi, še daleč mi ni in mi ne bo vseeno, v kakšni družbi bo odraščal, se razvijal, vzgajal in si osvajal znanje moj otrok, kakor tudi najbrž ni tistim staršem, ki se s svojim otrokom ogromno ukvarjajo in ga vzgajajo v kulturnega, poštenega človeka. Šele vzgojeni starši vzgojijo otroke, pravi pregovor. Pa saj vem, da je vse to samo glas vpijočega v puščavi. Nevenka Hvaleč Kakšna je naša ekološka zavest Kraške jame od Soteske in Hude luknje do Mozirskih planin — tretjič Izredno sem presenečen in razočaran nad izjavami tov. Janeza Ravljena v 20. številki NČ, kot odgovoru na moj članek v številki prej. S tov. Ravljenom sem bil prijatelj precej časa, zato kar ne morem verjeti, da lahko človek, ki sem ga vse do konca maja iskreno spoštoval, lahko na tako malo časopisnega prostora, napiše toliko neresnic. Osebno sem proti razpravljanju preko časopisa, vendar se bom prvič in zadnjič ponižal in odgovoril na takšne provokacije, saj nadaljevanje ne bi bilo v čast ne meni, ne društvu. V mojem članku sem bralcem NČ predstavil nekatere po mojem mnenju zanimive jame v naši dolini, nikakor pa si nisem prisvajal raziskovanja le teh, čeprav sem v nekaterih sodeloval. Gremo lepo po vrsti. Trditev »Šaleški jamarji smo ogorčeni ...«, bi se morala najbrž glasiti: »Člani J K Velenje smo ogorčeni . .. Dokaz — po besedah nekaterih članov J K Topolšica, nima njihov klub pripomb na sporni članek. Trditev, da jamarska etika prepoveduje objavljanje rezultatov raziskovalnega dela drugega kluba, če dotični pri teh raziskavah ni sodeloval, tudi ni resnična. Dokaz — podatki o jamah, ki sem jih opisal, so že dolgo javni, saj smo jih lahko videli in poslušali v oddaji TV Ljubljana »Spoznavanje naše naravne dediščine — Soteska Hude luknje«, ki je bila na sporedu marca letos in imamo v društvenem arhivu posneto na video kaseto. V tej oddaji ni omenjen niti en član J K Speleos Velenje, zato svetujem tov. Janezu Ravljenu, da v časopisu ostro obsodi Tv Ljubljano, ker je brez njegovega dovoljenja posnela to oddajo. Kar se pa tiče raziskovanja Hude luknje in Lisičnice pa tole: Žalostno je, da se človek pri 39 letih ne spominja, kako je tako imenovanega »turista« prosil lansko jesen, naj mu pomaga pri merjenju in raziskovanju Lisičnice in njene okolice, predsednika našega društva pa pri merjenju Hude Luknje in Lisičnice za potrebe raziskovalne naloge JK Velenje. Če si hoče osvežiti spomin, naj pogleda na načrte zgoraj omenjenih jam in kdo vse mu je pomagal pri raziskovalni nalogi. Kar se pa tiče Jelenkovega pekla, ga nisem omenil, ker v njem pač nisem bil. Osrečanovo Zvonico sem obiskal skupaj s tov. Janezom Ravljenom in D. Ostercom. Ker je pri globini 50 m tov. Ravljenu razneslo karbidovko, sva z D. Ostercom naprej nadaljevala sama. Sicer je res, da nisva bila čisto na dnu, bila sva pa vsekakor v končnem delu in ta je bil po mnenju obeh lepo zasigan, še posebej, če upoštevmao, da je to brezno. Ogromne kamnite bloke pa naj gre tov. Ravljen še enkrat preverit, če pa ima probleme s karbidovko, mu jo z veseljem posodim. Jaz osebno in društvo, v katerem delujem, ni željno slave, še posebej pa ne na tak način, kot ga omenja tov. Ravljen. Sodbe o pravilnosti in uspešnosti mojega dela sprejemam samo od ljudi, ki jih cenim in spoštujem, to pa vsekakor ni več tov. Ravljen. Tudi za naše uspehe mu ni treba skrbeti, saj jih bo lahko tako kot vedno prebral na straneh NČ. Poskrbi naj raje za svoje. Za konec bi rad povedal še nekaj stvari. Če javnost ocenjuje, da sem ravnal napak, ko sem jo hotel informirati o podzemnem svetu Šaleške doline, se ji iskreno opravičujem. Prav tako pa tudi šolski mladini, ki sem ji velikokrat popestril pouk in pokazal učencem, da poleg Postojnske jame obstaja še vrsta drugih kraških jam. Množici ljudi,- ki sem jih vodil v svet prelepe podzemne tišine, pa sporočam, da sem po mnenju tov. Janeza Ravljena ravnal napak. MATJAŽ KOVAČ Danes bi že težko našli človeka, ki ne bi prav nič razmišljal o okolju. Posledice onesnaževanja so preveč vidne in vsakdo jih vsaj občasno tudi občuti na svoji koži. Vendar pa je večina ljudi še zelo pasivna. Zadovoljijo se z godrnjanjem nad slabim zrakom, ki ga povzročajo dimniki tovarn in nad umazanijo v vodah. Ne zavedajo se pa, da velik del onesnaženosti izvira tudi od posameznikov. V našem vsakdanjem življenju skoraj nihče od nas ne razmišlja o svojih dejanjih ekološko. Tam, kjer bi se morali odreči lastnemu udobju ali razvadi, še večinoma naša ekološka zavest neha. Dober primer za to so kadilci. Mnogo jih sodeluje celo v ekoloških društvih, a o tem, da sami tudi zastrupljajo sebe in soljudi in da so koncentracije strupov v zakajenih zaprtih prostorih včasih celo hujše od dramatičnih številk, ki jih objavljajo časopisi za prvo, drugo ali tretjo stopnjo, o tem ne razmišljajo. Opravičujejo se, da mali dim iz cigarete ni nič proti ogromni količini SOj, ki ga na primer bruha termoelektrarna. Res pa je, da se SOj z dimnikom dvigne visoko in se navadno močno razredči preden pride do nas. Mali cigaretni dim v zaprtem ali slabo zračenem prostoru pa se nasprotno kadi tik pod nos vsem prisotnim v polni koncentraciji in nefiltriran. Večine kadilcev ne moti, niti prisotnost otrok, ki jim dim najbolj škoduje. Drug primer so kmetje in vrti-čkarji. Pritožujejo se nad onesnaženo vodo in na SOj in druge strupe, ki prihajajo iz dimnikov tovarn. Za onesnaženje, ki pa ga sami povzročajo s škropljenjem raznih herbicidov in pesticidov, s pretirano uporabo umetnih gnojil, s polivanjem gnojnice po travnikih, s kurjenjem vseh vrst odpadkov na prostem, pa takoj najdejo opravičilo. Najbolj se bojim ravno prvih lepih pomladnih dni, ko skoraj na vsakem vrtu prižgo ogenj in se črn dim vali čez vse mesto. Treba je zapreti vsa okna, perilo pobrati, otroke zapreti v stanovanja. Ko bi ljudje vsaj znali kuriti in če bi kurili samo suhe odpadke z vrtov, bi dim ne bil tako škodljiv. Tako pa naložijo čim večjo kopico, po možnosti navržejo še razno odpadno plastiko in pustijo, da se cmari v nedogled. Verjetno njim samim tudi ne diši ta dim, a tako se najlaže znebijo odpadkov. V ZR Nemčiji velja stroga prepoved za vsakršno kurjenje na prostem in določene so tako ostre kazni, da nikomur ne pride na misel, da bi prepoved kršil. Na koncu moram omeniti še naše vsakodnevne odpadke. Kdo od nas kaj razmišlja, koliko in kakšne smeti vsak dan odvrže v smetnjak. Tudi marsikaj strupenega se najde vmes od starih zdravil do prazne embalaže. Vsak od nas v enem letu zavrže za pravo goro odpadkov in ni brez osnov opozorilo ekologov, da se bomo zadušili v lastnih odpadkih, če ne bomo začeli drugače ravnati. Naša nedosledna ekološka zavest pa se nenazadnje kaže tudi v našem odnosu do industrijskih onesnaževalcev. Večina tistih, ki smo zaposleni v takoimenovani umazani industriji, molči ali celo opravičuje onesnaževanje, namesto da bi se v prvih vrstah borili, da se onesnaževanje čim prej sanira. A sanacija stane, to pa pomeni manj denarja za osebne dohodke in zato zamižimo in nočemo razmišljati, da se na ta račun vsi počasi zastrupljamo. Tudi skrb za lastne otroke, ki bodo morda zaradi tega zrasli v kroni- čne bolnike in bodo zato za marsikaj prikrajšani v življenju, nas še ni prebudila iz pasivnosti. Zato je pri nas trend onesnaževanja okoija še vedno v porastu, čeprav nas zgledi razvitih držav zahodne Evrope svarijo. Zakoni so neustrezni in mi preboječi. S tesnobo in jezo sicer gledamo črni dim, ki se še vedno vali iz dimnika Tovarne usnja, čeprav so nam obljubili, da ga s prvim majem ne bo več. Zapremo okna, kadar veter prinese močan vonj po žveplu. In očitno je to premalo. Zakaj se ravno v naši ekološko tako zelo ogroženi dolini skoraj ne pozna vpliv zelenih? Med minulo volilno kampanjo sem prebrala program celjske zelne pobude in bila tudi na njihovem ustanovnem sestanku. Imeli so dober in konkreten program dela in ga že izvajajo. Sprašujem se, kakšen je program dela velenjskih Zelenih, da učinkov skoraj ni opaziti. Ali so morda nemočni, ker jih je premalo? Ker večina raje pasivno čaka, kaj bodo naredili drugi. Če že ne zaradi nas samih, zbuditi se bomo morali zaradi naših otrok. Maja Tomkiewicz-Vouk Društvo prijateljev mladine Šoštanj Ko se odpravljamo v gore Ko se odločimo, na katero izmed transverzal, vrh ali kočo se bomo podali, zagotovo najprej naredimo načrt. Gre lahko za pot, ki jo bomo ubrali sami, za vzpon, ki ga bomo opravili skupaj s planinskimi prijatelji, ali pa se bomo preprosto odločili, da del letnega dopusta pre-živimo v naravi. Tedaj iščemo najboljšo varianto za planinsko kočo, ki nam bo služila kot izhodišče za prijetne ture, primerno težke za našo kondicij-sko pripravljenost, starost in zdravje ter naše znanje. Mnogo je napisanega o planinskih poteh, hoji po brezpotjih, doživetjih v hribih. Prav je, da prisluhnemo tudi nasvetu izkušenih planincev; pa naj gre za opremo, znanje o prehrani v gorah, vremenu in previdnosti oz. nevarnostih. Lahko pa še sami pobrskamo po tovrstni planinski literaturi. Tako bomo odšli na pot vsaj nekoliko pripravljeni. In če bomo pot oziroma vzpon, dopust v gorah planirali, nam bo gotovo še lepše — še posebej, če bomo nekoliko sledili lepemu vremenu in upoštevali varnost pri hoji- Ugotovili bomo, da je že načrtovanje planinskih popotovanj, brskanje po literaturi, prebiranje potopisov in iskanje variant po zemljevidih silno zanimiva zadeva. Verjetno nam bo v veliko pomoč tudi Vodnik po planinskih postojankah v SR Sloveniji, ki ga je napisal dolgoletni planinski aktivist in funkcionar, današnji podpredsednik PZS Jože Dobnik. Izšel je leta 1989 v nakladi 10.000 izvodov. Vsebuje krajši uvod, ki ga je napisal njegov urednik Tomas Bano-vec. Omenja potrebo po tovrstnem vodniku, ki ima za planince veliko praktično vrednost. Omenja leto 1993, ko bo slovenska planinska organizacija praznovala 100-letnico. In prav zaradi tega naj bi »Vodnik« predstavljal neke vrste presek ter zgodovinski pregled naše grajene planinske stavbne dediščine. Naše planinske postojanke so doživele marsikaj. Zgradili so jih, poimenovali, preimenovali, popravljali, razširjali, med vojno požigali in po vojni spet obnovili... Vod- nik je posvečen vsem tistim planincem, ki so tiho in skromno prostovoljno vgrajevali svoje življenje v zapuščino — planinske koče, domove, zavetišča in bivake, ki jih izročajo novim generacijam planincev. Avtor vodnika je zbral v dveh letih gòre podatkov. V veliko pomoč so mu bila planinska društva in posamezniki. Anton Roje je na osnovi predlog (fotografij) izdelal odlične perorisbe planinskih postojank. Kje so postojanke pa je prikazal na kartah, ki jih je izdelal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani. Namen »Vodnika« je, da približa planinske postojanke ne le 400.000 stalnim prebivalcem Slovenije, ki radi hodijo v gore, ampak tudi vsem, ki bomo letošnje leto obiskali katero izmed postojank ali pa bomo v njej dopustovali. Sledi spremna beseda avtorja. Slovenija premore 160 planinskih domov, koč, zavetišč in bivakov. Mnoge je moral avtor obiskati, da je dobil zanesljive podatke. K vsaki postojanki je najprej napisal kratko zgodovino, za tem je naveden obratovalni čas, zmogljivost, razgled, dostop, možne ture in izleti, prehodi do sosednjih postojank in še naslov upravljalca oz. oseb, pri katerih se dobijo informacije. Vodnik je urejen tako, da nas najprej seznani s postojankami v Julijskih Alpah s predgorjem (50), Karavankah (15), Kamniških in Savinjskih Alpah s predgorjem (31), gorah severovzhodne Slovenije (12), Posavskim hribovjem (19), Dolenjsko (3), Primorsko in Notranjsko (16). Na koncu vodnika pa so še sistematično navedeni bivaki in v zgoščeni obliki napisani podatki o njih. Sledi navedba uporabljene literature, iz katere je avtor črpal podatke. Navedeni so tudi zemljevidi, ki se jih je pri delu posluževal. Za tem je abecedno kazalo planinskih postojank in dodana knjižica zemljevidov. Skratka, lahko rečemo, da nam bo knjiga v veliko pomoč, saj je avtor Jože Dobnik odlično opravil delo za vse, ki imamo radi gore in se čestokrat odpravljamo na pot. Julijana Hočevar Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega sestavka, za rubriko mnenja, odmevi. V zadnjem času pa dobivamo tudi nepodpisane sestavke in to je razlog, da zaman čakate na njihovo objavo. Vaš prispevek lahko izide podpisan z inicialkami ali s psevdonimom oziroma s pripisom naslov v uredništvu, zato pa moramo mi vedeti, kdo je avtor. Uredništvo ■m;. ......... ...... . ...................,.., -A ..., .................... . .......... Vizija razvoja Logarske doline z vidika M Vrednote Logarske doline Po prvem zaključku Sklepne misli četrtega nadaljevanja povzetka iz elaborata »naravna in kulturna dediščina Logarske doline, njeno varovanje in razvoj«, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Celja (povzetek je bil objavljen v celoti), so jasne. S stališča varovanja prelepe narave je to vse lepo in prav. Izhodišča so jasna in upravičena postavlja pa se vprašanje nosilca takšnega razvoja, saj je že pri dosedanjih »nosilcih« v glavnem vse narobe. Obstaja torej neskladje med preživetjem ljudi na tem področju in na eni ter (trenutno omejenimi) izjemnimi možnostmi razvoja na drugi strani. Pomudili se bomo torej še v Logarski dolini sami, verjetno še kje drugje in skušali to neskladje vsaj omiliti, najmanj kar je — prisluhniti željam, pričakovanjem in potrebam neposredno »udeleženih«. (j- P-) TURIZEM IN REKREACIJA Sprejemljive oblike turizma: — vse dinamične oblike rekreacije v zelenju (sprehajanje, hitra hoja, tek, izletniško-turna hoja, hoja po učnih poteh). V poštev pride izkoriščanje obstoječih cest, poljskih poti, stez planinskih poti), — vse statične oblike rekreacije v zelenju (počitek v naravi, piknik, improvizirane igre, ogled znamenitosti), — oblike udejstvovanja v gorah (planinstvo, alpinizem, organiziranje gorskega vodništva, prosto športno plezanje, plezanje po zale-denelih slapovih, organiziranje vodniške službe za živalstvo s fotolo-vom, opazovanje rastišč divjih živali, — zimska rekreacija: turna smuka, tek na smučeh (potreben je izbor tras). Ukrepi za izboljšanje obstoječega stanja in oživitev ponudbe: — ukinitev individualnega motornega prometa in uvedba javnih oblik prevoza (električni avtobusi, kolesa, koleslji .. .) (seveda prepoved ne velja za domačine, gozdarje . . .) — gradnja novih stacionarnih objektov in turistične doline (predvsem v večjih centrih Zgornje Savinjske doline), — ureditev servisnih, vodniških, propagandnih, izposojevalnih služb v obstoječih objektih in domovih, — uvedba ustreznega propagandnega gradiva za obiskovalce in reklame v javnih občilih, — vključevanje tradicionalnih dejavnosti v ponudbo (jedi, tkalski izdelki — lan, volna, kovaški izdelki, lesene kritine — skodle), — oživitev oglarjenja na nekaterih starih lokalitetah. INFRASTRUKTURA Potrebno je: — telefonske in električne vode napeljati pod zemljo, — ureditev muld ob cestah in poteh po biotehničnih principih, — zamenjava, mostnih ograj z lesenimi ali preoblečenje obstoječih v les, Ureditev toka hudournih voda je bila sicer nujna, rano v čudovito naravo pa je treba čimbolje in lepo zaceliti — zmanjšanje asfaltiranih površin na minimum, utrjevanje s kamnom, — ograjevanje z lesenimi plotovi namesto z žičnimi ograjami. VODNO GOSPODARSTVO — Ozelenitev brežin Črne in Kotovca na vizualno izpostavljenih odsekih s skupinami grmovnic (členitev prečnega profila). Ob običajnem in prevladujočem gospodarskem življenju bi vse navedene dejavnosti ne mogle zaživeti v takšni obliki, kot jih priporočamo v elaboratu. Zato so za njihovo oživitev in razvoj potrebne družbene subvencije, davčne ugodnosti in vse druge oblike pomoči ljudem, ki živijo v tem prostoru. Pričujoči zapis je povzet iz elaborata »Naravna in kulturna dediščina Logarske doline, njeno varovanje in razvoj«, ki smo ga izdelali na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Celju v maju 1989. Avtorji elaborata: — Milena Hazler-Papič, dipl. ing. arh. — Vito Hazler, dipl. etnolog — Alenka Kolšek, dipl. ing. urej. krajine — Matevž Lenarčič, dipl. biolog — Vojko Strahovnik, prof. geografije — dr. Mitja Zupančič, dipl. ing. (zunanji sodelavec) Razlog za zgoraj navedeno raziskovalno nalogo, je obveznost ZVNKD, da pripravi strokovne podlage za krajinske zasnove Logarske doline, ki zajemajo območje 1987. leta razglašenega krajinskega parka. Pri tem pa je potrebno dodati še naslednje. Naše gledanje na na-daljni razvoj Logarske doline je v popolnem nasprotju z občino Mozirje. Spomladi 1. 1989 nam je občina posredovala »Izvleček iz študije o razvoju turizma v zgornji Savinjski dolini«. Iz omenjene študije je razvidno, da se v Logarski dolini predvideva izgradnja hotelov, apartmajev (skupno okrog 950—1000 ležišč, brez kapacitet v Domu planincev in v Domu sester Logar), gostišče, večnamenski objekt s trgovino, pošto, banko . . ., zimski bazen, izletniško rekreacijsko cono s skupno receptivno zmogljivostjo od 1000—1500 obiskovalcev, oz. urejena ponudba za okoli 2000 izletnikov. Od turistične infrastrukture ter rekreacijskih površin pa se predvideva naslednje: večnamenska igrišča, tenis, lokostrelstvo, polo ali kriket, mini golf, golf s 3—4 luknjami, sankališče, smučišče, balinišče, kegljišče na ledu ... Mislimo, da bi zgoraj omenjeni turistični razvoj Logarsko dolino popolnoma uničil in degradiral ter ji vzel ves čar razmeroma neokrnjene in slikovite gorske doline. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje ČETRTEK 7. JUNIJ PETEK I SOBOTA 8. JUNIJ I 9. JUNIJ NEDELJA I PONEDELJEK 10. JUNIJ I 11. JUNIJ TOREK 12. JUNIJ TV SLOVENIJA j ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1 MTV SLOVENIJA 1 jTV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.25 11.00 11.30 15.45 15.55 18.00 18.10 18.40 19.05 19.30 20.05 21.00 22.10 22.30 0.35 Video strani Spored za otroke in mlade — Grizli Adams, 8. del ameriške nanizanke Zakon v Los Angelesu, 1. del ameriške nanizanke Mostovi Video strani Video strani Poletna noč, ponovitev nada-Ijevnak — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 3. del. Kdo je Bourne?, ameriška nadaljevanka, 3. del, Črni gad, angleška nanizanka, 3. del Tv dnevnik 1 Žarišče, ponovitev Ovčar Hobo, 12., zadnji del ameriške nanizanke Risanka Tv dnevnik 2 E. Waugh: Vnovič v Brides-headu, angleška nadaljevanka, 5. del Tednik Tv dnevnik 3 Poletna Noč — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 4. del, Informativna oddaja za goste iz tujine — R. Ludlum: Kdo je Bourne?, 4., zadnji del ameriške na-daljevnake, Črni gad, angleška nanizanka, 4. del Video strani TV SLOVENIJA 2 12.00 Pariz: Rolland Garros —'odprto prvenstvo Francije v tenisu — polfina-le (ž), prenos. 16.00/13.70 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 4. del. 20.55 Mali koncert. Novi ljubljanski godalni kvartet — Hugo Wolf: Intermezzo. 21.05 Dežela smehljaja, dokumentarna oddaja. 21.35 Večerni gost: Dušan Mravlje. 22.15 Regionalni programi TV Ljubljana — Studio Ljubljana. TV ZAGREB I 9.00 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 16.50 Jadranski potopisi. 17.00 Poročila. 17.20 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja. 17.50 Rerdy, risana nanizanka. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarni spored. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Panorama, politični magazin. 21.05 Kvizkote-ka (radnja oddaja). 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Šport danes. 22.55 Barva noči. nočni spored. 0.55 Poročila. TV ZAGREB 2 11.45 Poročila. 11.50 Mundial 90. 11.55 Roland Garros: odprto teniško prvenstvo Francije. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Pred svetovnim prvenstvom v nogometu. 20.45 Poročila. 20.50 Atletski miting, Hanžekovičev memorial, posnetek. 21.50 Animovizija, kronika festivala animiranega filma. SATELITSKA TV SAT I 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja l|ubezni. 10.05 Teleshop. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Perrine, Horoskop, Tv tip, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje, avstralska serija. 17.50 Du-•ki, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 T. J. Hooker. 21.00 Cro-codile Dundee, avstralska komedija. 22.45 Poročila. 22.55 SP v nogometu, studio. 23.25 Petek, trinajstega, serijska grozljivka. 0.15 T. J. Hooker. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.r_ " ■■•■-■ —■ " »» plosiv. ča. 10.35 Draoi striček Bili. 11.00 Ex-. 11.55 Ragazzi. 12.35 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Maske. 15.30 Igra. 16.00 Družina Munster. 16.30 Novo v kinu. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Nevidni, serija. 18.45 Poročila. 19.15 Moški za šest milijonov dolarjev, serija. 20.15 Bavarca v hariemu, nemška komedija, 1957 (Joe Stoeckel). 21.45 Lepa div-jakinja z Ibize, nemška komedija, 1980 (Tanja Spiess). 23.15 Poročila. 23.25 Carovniška sobota, ameriška grozljivka, 1977 (Chris Sarandon). 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke — Pisani svet: 1555 Igorjevih dni 9.20 Boj za obstanek, angleška poljudnoznanstvena serija, 4. del 9.45 Dežela smehljaja, dokumentarna oddaja 10.15 E. Waugh: Vnovič v Brideshea-du, angleška nadaljevanka, 3. del 11.10 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Žarišče, ponovitev 15.35 Poletna noč, ponovitev nadaljevank — Murphy Brown, ameriška nadaljevanka, 4. del, Kdo je Bourne? 4., zadnji del ameriške nadaljevanke, Črni gad, angleška nanizanka, 4. del 17.40 Tv dnevnik 1 17.45 Italia '90 - Milano: Nogomet — Argentina :Kamerun, prenos 19.45 Risanka 20.00 Tv dnevnik 2 20.30 Zrcalo tedna 20.50 Rumena reka, japonska dokumentarna serija, 2. del 21.45 Zakon v Los Angelesu, ameriška nanizanka, 4. del 22.35 Tv dnevnik 3 23.00 Oči kritike 23.40 Poletna noč — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 5. del, Informativna oddaja za goste iz tujine, B. Taylor Bradford: Glas srca, ameriška nadaljevanka, 1. del, Črni gad, angleška nanizanka, 5. del 1.45 Video strani 8.20 8.30 9.00 9.10 9.25 9.35 9.50 10.05 10.30 11.25 11.55 12.35 13.15 14.15 15.45 15.55 18.00 18.15 18.45 19.00 19.30 19.59 20.20 20.30 22.05 22.30 0.35 Video strani Nemščina Spored za otroke in mlade — Radoveni Taček Lonček kuhaj: Zelenjavni zrezki ZBIS: Desetnica Ciciban, dober dan: Prebese- dimo besede Alica v deželi risb, oddaja TV Sa Ovčar Hobo, 12., zadnji del ameriške nanizanke Ex libris: Nekoč je bila Slovenska popevka Zgodbe iz školjke, 23. oddaja Večerni gost: Dušan Mravlje Oči kritike Tednik Video strani Video strani Poletna noč, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Landrover, dokumentarna oddaja Cvetlične Zgodbe: Jakov« zgodbe Risanka Tv dnevnik 2 Utrip Žrebanje 3x3 Kolo sreče Tv dnevnik 3 Poletna Noč — Murphy Brown, ameriška nanizna-ka, 6. del, B. Taylor Bradford: Glas srca, ameriška nadaljevanka, 2. del, Črni gad, angleška nanizanka, 6. del Video strani TV SLOVENIJA 2 ■ TV SLOVENIJA 2 12.00 Pariz: Rolland Garos — odprto prvenstvo Francije v tenisu — polfina-ie Trn), prenos. 17.30/17.40 Satelitski programi — poskusni prenosi. 19.00 Alpski večer Bled 1990, ponovitev 2. oddaje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije — 1. del, prenos iz Cankarjevega doma. 21.00 Sprašajte Zis. 22.00 Regionalni programi TV Slovenija, studio Maribor: Tele M. 23.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Poletni spored (do 13.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 16.50 Jadranski potopisi. 17.00 Poročila. 17.10 Tv koledar. 17.20 Znanstveni razgovori. 17.50 Oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Muppet show. 19.10 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Glas srca, filmska nanizanka. 21.00 Vprašajte Zis. 22.00 Domači show spored. 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Kulturni magazin. 0.05 Šport danes. 0.10 Barva noči, nočni spored. 2.10 Poročila. TV ZAGREB 2 11.45 Poročila. 11.55 Roland Garros: mednarodno teniško prvenstvo Francije. 16.30 Italija 90, napoved in uvod. 17.15 Milano: Svečana otvoritev SP v nogometu. 17.45 Italija 90. 18.00 Milano: Nogomet: Argentina—Kamerun. 19.45 Italija 90. 20.00 Gol show 20.45 Poročila 20.50 Aminovizija, kronika festivala animiranega filma. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Duki. 11.45 Kadeče pištole. 13.00 Tv borza. 14.05 Ghostbusters. 14.40 Ladja ljubezni. 15.30 Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 High Chaparral. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.50 Družina Addams, serijska grozljivka. 18.15 Iztirjenci, parodija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Trije angelčki za Charlija. 21.00 Zvezda Juga, film. 22.55 Poročila. 23.05 Obesite ga višje, vestem. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Maske. 11.00 Risanke. 11.10 Bavarca v haremu, ponovitev nemške komedije. 12.35 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 ifieldova zgodba. 15.00 Tv kuhi- 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 SP v nogometu, pregled. 10.00 SP v boksu. 12.00 Odprto prvenstvo Francije v tenisu. 19.00 Športne novice. 19.30 Trax. 20.00 SP v nogometu, pregled. 21.00 Film o nogometu v letu 1986. 23.00 SP v nogometu, pregled. 23.30 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, pregled. 0.30 Avstralski nogomet. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E, izobraževalni pro- gram. 6.30 E.B.C., novice. 7.00 Day-reak. 8.30 Video moda. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 13.30 E.B.C. 14.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.45 Time Warp. 20.00 Klasični filmi: Abraham Lincoln, ameriški film, 1930 (Walter Huston). 22.00 Poročila. 22.15 High Chaparra). 23.15 E.B.C. 23.45 Sladko in kislo, novozelandska drama. 0.15 Poročila. 15.30 Telemix. 16.00 Super tepec, ameriška komedija, 1987 (Robert CarrradineJ. 17.30 Pregled. 18.00 Dokler bodo ženske, francoska komedija, 1987. 19.20 Telemix. 20.00 Beg v neznano, ameriška kriminalka, 1987 (River Phoenix). 22.05 Kraij v mestu (King of the City), ameriški zabavni film o »vunbacltelju« v nekem klubu, 1984 (Tom Persekian, Tony Curtis). 23.45 Wall Street, ameriška drama 19.15 Prva ekipa, serijska kriminalka. 20.10 Svetleči asfalt. 21.00 Umor iz strasti, ameriška kriminalka, 1988 (John Hawkes). 22.50 Poročila. 23.00 Dan kobre, italijanski akcijski film, 1980 (Franco Nero, Sybil Danning). 0.30 Počivališče okrutnih lutk, nem-ško-italijanska grozljivka, 1967 (Essy Persson). nuznm nim:nm 6.00 Channel E, izobraževanje, informacije. 6.30 E. B. C. 7.00 Daybreak. 8.30 Turistični magazin. 9.00 Poročila. 9.15 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 19.00 Hit Studio International. 20.00 Noč glasbe, koncert. 21.00 Blue Night. 22.00 Poročila. 22.15 Glasba osemdesetih. 23.15 E. B. C. 23.45 Max Headroom. 0.15 Poročila. 13.55 Pariz: Rolland Garros — odprto prvenstvo Francije v tenisu — finale (ž), prenos 16.40 Italija 90 — Bari: Nogomet — SZ:Romunija, prenos. 18.55 Kako biti skupaj, oddaja TV Novi Sad. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Italija 90. Studio — Rim: Nogomet Italija :Avstrija, prenos. ZAR Kolumbija, posnetek iz Rima. 23.30 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 8.50 Tv koledar. 9.00 Poletni spored, (do 9.30). 9.35 Čebelica Maja, risana nanizanka. 10.05 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 12.05 Saga o Forshytih, filmska nanizanka. 13.00 Televizijski družinski magazin. 14.30 Darby O'Gill in majhni ljudje, ameriški film. 16.00 Kritična točka. 16.45 Poročila. 16.55 Sedmi čut. 17.00 Oddaja narodne glasbe. 17.25 Maškerada, tv film. 18.30 Švenk, dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Flash point. ameriški film. 22.00 Tv dnevnik. 22.15 Po breskončjih sveta, potopisna dokumentarna nanizanka. 22.45 Poročila v angleščini. 22.50 Barva noči, nočni spored. 0.55 Poročila. TV ZAGREB 2 12.10 Tv koledar. 12.20 Kako biti skupaj. 12.50 Kopački rit, dokumentarna oddaja za otroke. 13.55 Roland Garros: mednarodno odprto teniško prvenstvo Francije. 16.45 Bari: Nogomet ZSSR —Romunija. 18.45 Mundial 90. 19.00 Feljton. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Gol show. 20.45 Poročila 20.50 Rim, nogomet: Italija—Avstrija. 22.50 Združeni arabski emirati — Kolumbija, posnetek nogometne tekme. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro s Sat 1. 8.30 Trije an- ?elčki za Charlija. 10.05 Teleshop. 1.00 Naš šef je dama, italijansko-nemški film (Senta Berger). 12.45 Kremenčkovi, Naša mala farma, Mister Ed, Kuhajte. 14.40 Krvnik, ameriški vestem, 1959 (Robert Taylor). 16.40 Kino novice. 17.05 Potovalni magazin. 17.50 Fantazijski otok. 18.45 Poročila. 19.05 Batman. 20.00 Stingary. 21.00 Jake in McCabe, serija. 21.55 Poročila, vreme in šport. 22.05 SP v nogometu. 22.35 Šef pošilja najboljšega moža, nemški agentski film, 1966 (Stewart Granger). 0.05 Cirkus groze, angleška grozljivka, 1960 (Anton Differing). RTL PLUS 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otrokie (The D. J. Kat Show). 9.30 SP v nogpmetu. 10.00 Svetovni šport. 11.00 Športni avtomobili. 12.00 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, nato slovesna otvoritev SP v nogometu in tekma: Argentina—Kamerun, prenos. 20.00 Tenis, Francija. 22.00 SP v nogometu: Argentina—Kamerun. 0.00 Formula ena v Kanadi. 0.30 Formula 3, Nemčija. 1.00 Tenis, Francija. 8.00 Za otroke. 9.35 Klack. 10.30 Tv butik. 11.00 Tandem, madžarski film. 12.35 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Ragazzi 14.25 Smith in Jones. 15.15 Moz iz Atlantisa. 16.05 CHiPs, serija. 16.50 Avto. 17.45 Čudovita leta. 18.15 Vroč posel, ameriška komedija, 1985 (Paul Reiser). 19.45 Poročila. 20.15 Boj proti mafiji, pilotska zgodba k novi seriji v 42 delih. 22.00 Vse ali nič. 23.00 Hiša polna norcev, italijanska komedija, 1979 (Alvaro Vitali). 0.30 Sexy Clips. 0.35 Hiša, polna norcev. K -i 9.10 Video strani 9.20 Otroška matineja — Živ žav, 25. oddaja 10.10 Poltrona expres, španska nadaljevanka, 12. del 10.25 Noro, norejše, norišnica, norveška igrana serija, 12. del 10.40 J. Gould: Grehi, ameriška nadaljevanka, 6. del 11.30 Domači ansambli — Ansambel Ivana Ruparja 12.00 Kmetijska oddaja TV Bg 13.00 Video strani 14.35 Video strani 14.45 Kolo sreče, ponovitev 16.15 Formula 1, francoska nadaljevanka, 9. del 17.00 Tv dnevnik 1 17.10 Asfaltna džungla, ameriški film 18.50 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.00 Italia 90 — SP v nogometu Jugoslavija :ZRN, prenos 22.50 Tv dnevnik 3 23.10 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.00 Oddaja za JLA in igrani film. 13.10 Salzburg: Motodirke — 500 ccm. 13.50 Domači ansambli: Ansambel Prerod. 14.25 Salzburg: Motodirke, 250 ccm. 15.05 Rolland Garros — tenis (m), prenos. 16.40 Italia 90 — SP v nogometu: ZDA:ČSSR, prenos. 18.55 Satelitski programi — poskusni prenosi. 20.00 Te presenetljive živali, angleška dokumentarna serija, 1. del. 20.30 Kot potovanja: mesta mostovi — Zidani most. 21.00 Organizacija, ameriški film. 22.50 Italia 90 — SP v nogometu — Brazilija :Švedska, posnetek. TV ZAGREB 1 9.10 Kronika Čehov in Slovakov. 9.30 Poročila. 9.35 Maček Miki, ponovitev risane nanizanke. 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke. 11.00 Zelena panorama, kmetijska oddaja. 12.00 Oddaja resne glasbe. 13.00 Zaliv nevarnosti, filmska nanizanka. 14.00 Poročila. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.15 Bitje imenovano človek, znanstvena nanizanka. 17.10 Bežimo, gre, čehoslova-ški film. 18.45 Sport-Billy, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Vrnitev Arsena Lupena, filmska nanizanka. 21.05 Zabavna oddaja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Dober posel, dokumentarni film. 22.35 Poročila v angleščini. 22.40 Barva noči, nočni spored. 0.40 Poročila. TV ZAGREB 2 7.45 Tv koledar. 7.55 Poročila. 8.00 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 10.00 Danes za jutri: V isti vrsti. 13.00 Športno popoldne, Sezam. 14.55 Roland Garros, mednarodno odprto teniško prvenstvo Francije. 16.30 Mundial 90, najava. 16.45 Firence, ZDA-ČSSR. 19.00 Roland Garros, tenis, posnetek. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gol show 20.45 Poročila. 20.50 Milano: Jugoslavija—Nemčija. 20.50 Torino: Brazilija—Švedska, posnetek tekme. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Kremenčkovi, Batman. 9.30 Novo v kinu. 10.00 Šport. 10.30 Od tu in tam, potovanja. 11.00 Krvnik, ameriški vestem, 1959. 12.50 Zgodovina Nemčije. 13.20 Fantazijski otok. 14.20 Glava, glavica. 14.45 Naša mala farma. 15.35 Lepa družina, ameriška komedija, (Katinka Hoffman). 17.10 Raf- EUROSPORT 7.00 Morski greben. 7.30 Leteči kivi. 8.00 Za otroke. 10.00 Plavanje. 10.30 Trax. 11.00 Formula ena v Kanadi. 11.30 SP v nogometu: Argentina— Kamerun. 13.30 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, prenos, nato nogomet: Združeni emirati—Kolumbija; SZ—Romunija in Italija—Avstrija. 23.00 Formula ena v Kanadi. 0.00 Tenis, Francija. 0.30 SP v nogometu. SUPER CHANNEL 7.00 Za otroke. 11.00 Mix. 16.00 Hotline. 16.00 Leteti visoko, serija. 17.30 Coca Cola Eurochart. 20.00 E. B. C. 21.00 Izgubljeni medeni tedni, ameriški film, 1947 (Anne Richard). 22.30 Cona somraka. 23.00 Otok v megli, ameriška kriminalka, 1941. EEBEEEES 8.50 9.00 9.20 9.35 9.50 10.05 10.35 13.30 13.40 15.55 18.00 18.10 18.25 18.40 19.05 19.30 20.05 21.20 22.05 22.25 0.30 Video strani Zgodbe: Marica, otroška serija TV Zagreb Utrip Zrcalo tedna Tv mernik Slovenska ljudska glasbila in godci — Bordunske citre Video strani Video strani Italia 90 — SP v nogometu Ju-goslavija:ZRN, ponovitev Poletna noč, ponovitev nadaljevank Tv dnevnik 1 Utrip, Zrcalo tedna Alica v deželi risb, oddaja TV Sarajevo Risanka Tv dnevnik 2 Ž. Jeličič: Luknja, drama TV Zagreb Osmi dan Tv dnevnik 3 Poletna noč — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 7. del, Glas srca, ameriška nadaljevanka, 3. del, Črni gad, angleška nanizanka, 7. del Video strani ferty in divja dekleta, ameriški film, 1975 (Alan Arkin, Sally Kellerman). 18.45 Poročila. 19.05 Lepotica in zver. 20.00 Pesem donskih kozakov, nemški glasbeni film, 1956 (Paul Hör-biger). 21.45 Poročila. 22.15 Pogovor. 23.30 Na begu, serija. 0.20 Lepotica in zver. RTL PLUS 8.00 Za otroke. 9.40 Karneval v Teksasu, ameriška komedija, 1951. 11.00 Tednik. 12.05 Čudovita leta 13.00 Zvezde. 13.15 Moj oče vesoljec. 13.35 Flintstone Kids. 14.05 Dr. Who. 14.30 Otok tisočih sanj, ameriški film, 1987 (Dack Rambo). Sedai pa spite, nemška komedija. 16.15 Bavarca v St. Pauliju, nemška komedija, 1956. 17.50 Nemška country glasba. 18.45 Poročila. 19.10 Potovalni kviz: na SP v nogometu. 20.15 Moja soba je harem, ameriška komedija, 1963 (Tony Randall, Barbara Eden). 21.45 Riegel TV. 22.15 Prime Time. 22.35 Tutti Frutti. 23.35 Kriminalistične zgodbe. 0.25 Rožnata serija. TV SLOVENIJA 2 16.40 Italia 90 — SP v nogometu — Kostarika:$kotska, prenos. 19.00 Korčula — mesto, ki ga odkrivamo sami. dokumentarna oddaja TV Zagreb. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Italia 90 — SP v nogometu Anglija:R. Irska, prenos. 23.00 Zvezdni prah, zabavnoglasbena oddaja TV Beograd. TV ZAGREB 1 8.20 TV koledar. 9.00 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 16.50 Dopolnilo. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Nanizanka. za otroke. 18.05 Goranove zgodbe, nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.05 Stare meje očetovega imetja, drama. 21.05 Meridiani, zunanjepolitična oddaja. 21.35 Tv dnevnik. 21.55 Poročila v angleščini. 22.00 Barva noči, nočni spored. 0.00 Poročila. TV ZAGREB 2 16.15 Poročila. 16.20 Tv koledar 16.30 Mundial 90, najava. 16.45 Genova: Kostarika—Škotska. 18.45 Mundial 90. 19.00 Feljton. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Go Ishow. 20.45 Poročila. 20.15 Cagliari: Anglija—Irska. 22.50 Ciklus italijanskega filma. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni, Potovanje. 10.05 Teleshop. 10.30 Pesem donavskih kozakov, nemški film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.05 Kazimir, Gospodinjstvo, Horoskop, Ladja ljubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Daniel Boone. 17.00 Poročila. 17.10 Sosedje. 17.35 Narava. 17.50 Hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Traper John M. D. 21.00 Bobni smrti z Velike reke, angleško-nemški film, 1963 (Todd Richard, Vivi Bach. 22.30 Poročila. 22.40 Magazin. 23.05 Spiegel TV. 23.30 Skok čez plot, švicarski film, 1973 (Marie Dubois). 1.15 Traper John. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dr. Who. 11.00 Risanka. 11.10 Otok tisočerih sanj, film. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. 15.00 Tammy. 16.30 Potnika v času. 17.10 Črna je vroča. 18.00 Delvecchio. 18.45 Poročila. 19.15 Boj proti mafiji, serija. 20.10 Airwolf. 21.05 Galaktika 3, ameriški znanstveno-fantastični fil. , ,______ čila. 22.55 Kulturni magazin. 23.25 film, 1980 (Kent McCord). 22.45 Poro-".55 Kulturni magazin. 23.2" Magazin za moške. 0.00 Wrestling. UZZE. 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Tenis, Francija. 11.00 SP v nogometu: Brazilija—Švedska in ZRN—Jugoslavija. 14.30 Formula ena. 16.30 SP v nogo-metu. 17.00 Nogomet: Kostarika— Škotska, prenos. 19.00 Mednarodni šport. 20.00 ßoks. 21.00 SP nogomet: Kostarika—Škotska. 1.00 Motocikli-zem, Avstrija. 8.50 9.00 9.30 10.15 15.15 15.25 15.55 18.00 18.10 18.20 18.45 19.05 19.30 20.05 20.55 22.00 22.20 0.2S Video strani Zgodbe iz školjke, 24. oddaja Osmi dan Video strani Video strani Žarišče Poletna noč, ponovitev nadaljevanke Tv dnevnik 1 Lonček kuhaj: Janeževi upo-gnjenci, 1. del Žrebanje nagrad iz oddaj Periskop Cvetlične zgodbe Risanka Tv dnevnik 2 F. Noclini: Oče bom, italijanska nadaljevanka, 2. del Operne zgodbe, angleška serija, 8. del Tv dnevnik 3 Poletna noč — Murphy Brown, ameriška nanizanka, 8. del, Glas srca, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke, Črni gad, angleška nanizanka, 8. del Video strani TV SLOVENIJA 2 18.40 Italia 90 — SP v nogometu — Belgija:J. Koreja, prenos. 19.00 Naša pesem 90 — 3. oddaja. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota 20.35 Italia 90 — SP v nogometu — Nizozemska :Egipt, prenos. 23.00 Satelitski programi — poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Poletni spored (do 14.00). 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Oddaja za otroke. 18.20 Številke in črke. 18.40 Risanka. 18.45 Znanstveni spored 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žrebanje lota. 20.05 Otok Ellis, filmska nanizanka 21.10 Signali, kontaktni spored 22.40 Tv dnevnik. 23.00 Poročila v angleščini. 23.05 Barva noči. nočni spored. 01.05 Poročila. TV ZAGREB 2 15.45 Poročila. 15.50 Tv koledar. 16.00 Regionalni spored Slavonije in Baranje. 16.30 Mundial 90. najava. 16.45 Verona: Belgija—Koreja. 18.45 Mundial 90. 19.00 Feljton. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gol show. 20.45 Poročila. 20.50 Palermo: Nizozemska— Egipt. 22.50 Večer italijanskega filma. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje, Ladja ljubezni. 10.05 Teleshop. 10.30 Bobni smrti na Veliki reki, an- ?leško-nemški film. 12.15 Kolo sreče. 4.05 Koala, Ladja liubezni, Zaljubljen v čarovnico. 15.55 Teleshop. 16.05 Bonanza, vesternska serija. 17.00 Poročila. 17.00 Sosedje, serija (Guy Pearce). 17.50 Cannon. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče.20.00 Pri-" mer kapetana Moranta, avstralski film, 1979 (Edward Woodward). 22.50 Poročila. 23.00 Soort. 23.30 V—zunajzemeljski, serija. 0.20 Mississippi, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bili. 11.00 Galaktika 3, ameriški film. 11.55 Ljudje in živali. 12.30 Klasika. 14.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 Dragi striček Bili. Igi oge na je vroča. 18.00 Kaž in družba. 15.30 Igra. 16.00 Znova ti, serija. 16.30 Buck Rogers, serija. 17.10 rifa. Ce- 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider. 20.15 Tammy in doktor, film. 21.45 Explosiv, politični magazin. 22.30 Poročila. 22.40 Kino klub: Izbor orožja, film. EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 6.30 Poslovni kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Tenis, Francija. 11.00 SP v nogometu: Kostarika—Škotska in Anglija—Irska. 15.00 Motociklizem, Avstrija. 16.00 Nogomet. 16.30 SP v nogometu, novi- " "" --------: Belgija— Športni pre- 17.00 SP v nogome 19.00 ce. Koreja, prenos, gled. 20.00 Formula ena v Kanadi. 21.00 SP v nogometu: Belgija—Koreja in Nizozemska—Egipt. 1.00 Skandinavien Open Golf. SUPER CHANNEL ■ SÜPER CHANNEL 7.00 Religija. 8.00 Za otroke (Fun factory). 10.00 Plavanje. 10.30 Formula ena v Kanadi. 11.00 SP v nogometu. 13.00 Motociklizem, Avstrija. 15.00 Tenis, Francija. 18.30 Formula ena v Kanadi. 19.00 Formula ena, prenos iz Montreala 21.00 SP v nogometu: Brazilija, Švedska, prenos. 23.00 Novice. 23.30 SP v nogometu: ZRN—Ju- §oslavija, ZDA—CSSR in Brazilija— vedska. macije. 6.30 E.B.C. 7.00 Daybreak. 8.30 Mediteranska kuhinja. 9.15 Mix. 13.30 E.B.C. 14.00 Mix. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Turistični magazin. 20.30 Potovanje v Indijo. 21.00 Divji Jug. 21.30 Perspektive v znanosti. 22.00 Poročila. 22.15 Živalski svet. 23.15 E.B.C. 23.45 TBA. 6.00 Channel E. 6.30 E.B.C., svetovne novice. 7.00 Daybreak. 8.30 Video moda. 9.15 Mix. 13.30 E.B.C. 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.39 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Ultra šport. 22.00 Poročila. 22.15 Ultra šport. 7.00 Super B.O.O.S. 11.00 Coca cola Eurochart. 11.30 Mix. 13.30 Hello, Austria. 15.00 George Vandeman. 15.30 Mix. 16.00 Turistični maaazin. 16.30 E.R.F. 17.00 Mix. 18.00 Financial Times. 19.30 Video moda. 20.00 Britanska kraljevska družina. 21.00 Tarza-nove nove pustolovščine, ameriški film, 1936 (Herman Brix). 22.30 Bar-naby Jones. 10.30 Infošov. 11.00 Frantic, francoska kriminalka, 1988 (Harrison Ford). 13.30 Infošov. 14.00 Sylvewster, ameriški družinski film, 1985 (Richard Farnsworth). 15.40 Telemix. 16.00 Boi lovcev, ameriška vojna drama, 1987 (Noriyuki Morita). 17.40 Pregled. 18.00 Zareza, ameriški problemski film, 1987 (Barbra Stresand). 20.00 Modra globina, francoski pustolovski film, 1987. 22.00 Beg v neznano, ameriška kriminalka, 1987 0.05 Poltergeist 3, ameriška grozljivka, 1988. 10.30 Infošov. 11.00 Svetloba na koncu predora, ameriška drama, 1988 (Mike Robe). 13.30 Infošov. 14.00 Zaradi ljubezni in obupa, ameriška kriminalka, 1989 (Brian Bloom). 15.30 Telemix. 16.00 Thunderball, ameriška parodija, 1983. 17.35 Pregled. 18.00 Umor na frekvenci, francoska kriminalka, 1987 (Catherine Deneuve). 19.45 Telemix. 20.00 Taxi boy, francoska komedija, 1985. 21.40 Dokler bo-do ženske, francoska komedija. 23.05 Pravica ceste, ameriški akcijski film, 1987 (Michael Ontcean). SREDA 13. JUNIJ TV SLOVENIJA 1 8.50 g.oo 9.10 9.15 10.25 11.10 15.45 15.55 18.00 18.10 18.40 18.55 19.10 19.30 20.05 21.45 22.45 23.05 1.10 Video strani Medvedov Godrnjavček: Norčije v živalskem vrtu, 2. del Pamet je boljša kot žamet Ž. Jeličič: Luknja, drama TV Zagreb F. Nicolini: Oče bom, italijanska nadaljevanka Video strani Video strani Poletna noč, ponovitev nadaljevanke Tv dnevnik 1 Žarišče, ponovitev ZBIS: B. Žužek: O fantu, ki je po suhem jadral Ciciban, dober dan: Ljubezensko pismo Risanka Tv dnevnik 2 Film tedna — Prvi ponedeljek v oktobru, ameriiki film Danes v parlamentu Tv dnevnik 3 Poletna noč — Murphy Brown, ameriika nanizanka, 9. del, Fantom iz opere, ameriika nadaljevanka, 1. del, Črni gad, angleika nanizanka, 9. del Video strani TV SLOVENIJA 2 16.40 Iteli ja 90 - SP v nogometu — Urugvaj:$panija prenos 19.00 Iz tujih kuhinj, izobraževalna serija, 2. del 19.30 Tv dnevnik 20.00 Johny Logan v Zadru, zabavnoglasbena oddaja TV Zagreb. 20.40 Italia 90 — SP v nogometu — Argentina: SZ, prenos. 23.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. TV ZAGREB 1 9.00 Poletni spored, (do 14.00), 14.35 Poročila. 14.45 Ponovitev nočnega sporeda Barva noči. 17.00 Tv dnevnik. 17.20 Izobraževalna oddaja. 17.50 Nanizanka za otroke. 18.20 Številke in črke, kviz. 18.40 Risanka. 18.55 Potopis. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Moderni časi. 20.30 Soba s pogledom, angleški film. 22.10 Moderni časi, nadaljevanje 22.45 Tv dnevnik. 23.05 Poročila v angleščini. 23.10 Barva noči, nočni spored. 1.10 Poročila. TV ZAGREB 2 15.45 Poročila. 15.50 Tv koledar. 16.00 Regionalni spored Karlovca, Šiška, Gospiča, Bjelovara in Varaždina 16.30 Mundial 90, najava. 16.45 Videm: Urugvaj—Španija. 18.45 Mundial 90. 19.00 Feljton. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Gol show 20.45 Poročila 20.50 Neapelj: Argentina—ZSSR. 22.50 Ciklus italijanskega filma. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro s Sat 1. 8.35 Sosedje. 9.05 Tenis, Queens, povzetek. 9.50 Gospodinjstvo. 10.05 Teleshop. 10.30 Primer kapetana Moranta, avstralski film. 12.15 Kolo sreče. 13.00 Tv borza. 14.00 Ladja ljubezni. 14.50 Teleshop. 15.00 Tenis, turnir v Que-ensu. 17.50 Vesoljska ladja Enterprise. 18.45 Poročila. 19.05 Kolo sreče. 20.00 Mike Hammer (Stacy Keach). 21.00 Poroka izključena, ameriški film, 1973 (George Segal, Susan Anspach). 22.30 Poročila. 22.40 Tenis, pregled. 23.10 Cesta v onostranstvo, ameriški film, 1972 (Anthony Franciosa). RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 10.05 Cena je vroča. 10.35 Dragi striček Bill. 11.00 Tammy in doktor, film. 12.30 Klasika. 13.00 Tv butik. 13.30 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 15.00 striček Bill. 16.C" " ' k. cy, Poročila. 19.15 Equalizer. 20.15 Me- Dragi striček Bill. 16.00 Boga pi, serija. 16.30 Hulk. 17.10 Cena je vroča. 18.00 Quinncy ì.00 Bogati In le-a je serija. 18.45 sto v plamenih, film. 22.00 Stern TV. 22.30 Top Missile, film. 0.25 Izvrsten vohun, serija. 6.00 Poslovni raport in kanal. 7.00 Za otroke. 9.30 Tenis, Francija, povzetek. 11.00 SP v nogometu: Belgija— Koreja in Nizozemska—Egipt. 15.00 Formula ena. 16.00 Nogomet, nato novice s SP v nogometu. 17.00 SP v nogometu: Madžarska—Španija, prenos. 19.00 Svetovni šport. 20.00 Moto novice. 20.30 SP v nogometu, novice. 21.00 SP v nogometu: Argentina—SZ, prenos. 23.00 Nogomet: Urugvaj—Španija. SUPER CHANNEL 6.00 Channel E. 6.30 E.B.C. 7.00 Day-break. 8.30 Video moda. 9.15 Mix. 13.30 E.B.C. 14.00 Mix 16.00 Hotline. 17.00 On the Air. 18.30 Blue Night. 19.30 Poročila. 19.45 Time Warp. 20.00 Perspektive. 20.30 Spiegel TV. 21.00 Reportaže. 21.30 Financial Times. 22.00 Poročila. 22.15 ITN News Review. 22.45 Spiegel TV. 23.45 Re- 10.30 Infošov. 11.00 To je mesto za vas, ameriška komedija, 1984. 13.30 Infošov. 14.00 Heidi in Peter, švicarski domovinski film, 1954. 15.25 Tele- mix. 16.00 Ljubezenske sanje, italijanski film, 1988 (Michele Placido). 17.40 Pregled. 18.00 Tellina zgodba, ameriška drama, 1988. 19.30 Telemix. 20.00 Ratboy, ameriški fantazijski film, 1986 (Sondra Locke). 21.45 Umetnost ljubiti (Ars Amandi), fran-cosko-italijanski erotični film, 1984 (Massimo Girotti). 23.20 Camille Claudel, francoski biografski film o francoski slikarki, 1988 (Isabelle Ad-jani, Gerard Depardieu). Intervju z Marijo Jelen Dolgo sva premišljevali, koga bi vam predstavili. Odločili sva se za Marijo Jelen, »Klamšetovo mamo«, pisateljico in pesnico doma iz Šentilja pri Titovem Velenju. Ko sva prišli k njej in jo prosili, da bi nama odgovorila na nekaj vprašanj, je ravno takrat pripravljala svoji dve kozi Rogačko in Miško k paši. Takoj je bila pripravljena odgovoriti na najina vprašanja. Sedle smo kar na travo blizu hiše, opazovale meketajoči se kozi na paši, malce pokramljale o vsakdanjem življenju, nato pa pričele z intervjujem, ki seje nadaljeval v prijeten pogovor. Vaše pesmi so verjetno povezane z vašimi doživetji v mladosti. Kdaj in kje ste rojeni? Rodila sem se 28. januarja 1919 leta v Podlipi pri Vrhniki. Ali lahko poveste kaj o vaši družini in vaši mladosti? Bili smo poprečna slovenska družina. Pri hiši nas je bilo šest. Oče, mama, dve sestri in dva brata. Od tega živiva še jaz in brat. Bila sem zelo nadarjena, zato sem šla v šolo že s petimi leti. Brati sem znala že prej. V prvih počitnicah je brat služil in zbolel za ošpicami. Prišel je domov. Kot njegova sestra sem ga pazila in mu kratila dolg čas. V teh dneh sem stikala na podstrešju in našla staro zarjavelo pištolo, verjetno iz prve svetovne vojne. Da bi mu prikrajšala dolg čas, sva se igrala s to nevarno igračo. Igrala sva se kot vojaka, pištola pa ni hotela delovati. Ker pa nesreča nikoli ne počiva, je ravno v tistem trenutku, ko sem pogledala v cev, počilo. Krogla meje zadela v levo ličnico. Pritekli so starši in me preko domačega zdravnika takoj s konjem odpeljali v bolnišnico v Ljubljano. Zdravniki so pogledali rano in ugotovili, da krogle ne bodo mogli odstraniti, kajti zagozdila se je med kosti. Zato imam še danes v glavi kroglo, ki me spominja na nepremišljene in nevarne igre z orožjem. Ker sem bila otrok, ki sem se rodila pred drugo svetovno vojno, sem občutila vojne grozote tudi na lastni koži. Leta 1941 so prišli okupatorji in nas odpeljali v Maribor. Moja hčerka je imela takrat deset me- secev. Eden od vojakov je jokal z nami in nas tolažil, da se bomo vrnili. Nismo mu verjeli. V Mariboru se je v pisarni tako dolgo potegoval za nas, da so nam dovolili odhod nazaj domov. Kdaj ste začeli pisati? Že kot čisto majhna deklica sem sestavljala rime. Prve pesmi pa sem izdala pri osemnajstih letih. Kdaj in kje ste pisali oziroma še pišete? Pisala sem na samem, ob različnem času, kadar se mi je pesem pojavila v mislih. Pri delu na polju so se mi porajale razne rime, ki sem jih sestavljala v pesmi. Naučila sem se jih na pamet, ko pa sem prišla domov, sem jih zapisala. Od kod črpate teme za vaše pesmi? Kot marsikdo od vas ve, kako poteka življenje na kmetih, lahko sklepate, da se od jutra do večera dogaja kaj novega. Po odgovoru sklepava, da pišete kmečke pesmi? Res je. Največ pišem kmečke pesmi, saj celo moje življenje teče na kmetih. Komu so te pesmi namenjene? Pesmi so za stare in mlade. Če pesem, ki jo napišem ni za otro-ke-mlade, tudi ni zame. Koliko pesmi ste do sedaj že napisali? Ne spominjam se točnega števila. Izdala sem že več zbirk. V prvi je bilo osemindvajset pesmi, v naslednjih pa več. Kje vse objavljate svoje pesmi? Pred vojno sem jih objavljala v revijah in časopisih Mladi Slovenec, Mladi junak in drugih. Po vojni pa jih objavljam v Kmečkem glasu, Mohorjevem koledarju. Verskem listu. Družini, Mladiki, Kurirčku ... Kdo od naših pesnikov vam je bil vzor? Najrajši sem brala Gregorčičeve in Prešernove pesmi, veliko teh pa sem znala tudi na pamet. Ali ste mogoče v stikih s katerim od pesnikov v današnjem času? Pred vojno sem bila, zdaj pa ne. S Finžgarjem sem se nekoč pogovarjala, od Bevka in Albrehta pa sem dobila vizitko za pogovor, vendar nisem šla. Kako to, da še kljub enainsedemdesetemu letu starosti vozite avto? »LAŽJE SE VOZIM Z AVTOM, KOT PA HODIM PEŠ!« To mi je rekel že marsikdo. Jaz pa mu odvrnem: Bi nama povedali za konec še kakšen naslov vaše pesmi in morda celo kakšno pesem? Ne spomnim se veliko naslovov. Nekateri so: Dvoje jasnih slik, Jaz ne vem zakaj, Gasilska himna, Živi mi v duši . .. Nekaj od teh pesmi je bilo tudi uglasbenih. JAZ NE VEM ZAKAJ Jaz ne vem zakaj želim si, da bi bila čisto majhna. Med cvetlice bi se skrila. Slušala bi drobnih virčkov žuborenje, pesmi ptičic in zelenih vej šumenje Z ve t rek i bi se igrala po gozdovih in z metuljčki bi kramljala po cvetovih. V drobno bi srce ves nebes zaklenila in z očmi vso prelepoto stvarstva izpila. In nikdar nikoli ne bi zla spoznala, rada. rada čisto majhna bi postala. Na koncu sva seji prisrčno zahvalili za klepet. Upava, da sva vam bolje predstavili za nekatere manj znano pisateljico Marijo Jelen. Novinarsko šolsko nalogo sva opravili (zadovoljno z vidnim uspehom) ANKA VOH in JANJA ROTOYNÌK. ChpJjoiil ko i (co k Küdhi I o ti ki >s ■ jmpwljvt ZDRAVO!! V prejšnjem kotičku ste lahko zasledili kviz o Madonni, s katerim sem hotel preizkusiti vaše znanje. Seveda v času, ko pišem te vrstice, še nimam končnih rezultatov. Znani pa bodo že jutri v prostorih našega stalnega pokrovitelja lestvice Radia Velenje VIDEOTEKE TOMY, in sicer od 16. ure dalje, (nasproti doma učencev — Efenkova 46) Kamor vas vabim na otvoritev DJ SERVICA-ROBBY B., ta bo 8. 6. 90. DEE JAY SERVICE -vam bo nudil: — izposojo več kot 800 gramofonskih plošč (LP— MAXI SINGLE) različnih glasbenih zvrsti, več kot 80 % plošč iz tujine — posnete kasete — prazne kasete — programi kluba DMC (London) Vse to in še več v prijetnem »House Partiy-u« ob cocktailih in dobri glasbi v petek, 8. 6. 90. jWlpuiyllti i)..I, «o.,.yr i»,,!,** Prav tako vas vabi tudi VIDEO TOMY na svojo prvo obletnico. T VABLJENI! * Pa si za konec poglejmo še nekaj glasbenih novic: Vsi, ki se zadnje dni odpravljate v tujino, lahko na policah trgovin z gramofonskimi ploščami najdete izredno dobre LP plošče kot npr. THE BEST OF THE BANGLES; SOUL II SOUL, SNAP, MADONNA in na koncu koncev tudi dobre stare BEE GEES z njihovimi uspešnicami. .. YO. .. LEE MARROW alias Franceso Bontempi je izdal svoj novi house prvenec z imenom MOV1N' (strašna stvar!). .. . YO . . .JANET JACKSON je že 1911 (tisočdevetstoenaista) oseba, ki so ji v Hollywoodu položili na tla tako imenovano »zvezdo« . . . YO. . . . Več o novostih pa lahko spremljate v ponedeljkovih oddajah Radia Velenje. Za konec samo še lestvica glasbenikov, ki se prevažajo z za nas dragimi motocikli Harley Davidson . . .YO . . . Do naslednjič pa samo še KISS na vaš »fris« ! Onesnaženosti zraka V dneh od 28. 5.-3. 6. 1990 so bile na posameznih merilnih postajah izmerjene naslednje koncentracije SO; višje od polurne MIK 0.75 mg/m3 Datum: Ura: Merilna Koncentr. SO postaja: mg/m' 31. 5. 90 09.00 V. Vrh 0.79 11.00 V. Vrh 0.79 I. 6. 90 1 1.00 V. Vrh 1.99 11.30 V. Vrh 1.86 12.00 V. Vrh 1.20 D ! »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar« kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od 1. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, Cesta Františka Foita 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 6 din, mesečna naročnina 24,00 din, trimesečna naročnina 65,10 din in trimesečna naročnina za tujino I 12,50 din. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk, Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »NAŠ ČAS« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine R Slovenije, številka 421-1/72 po 8. februarju 1984 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalov-nem območju, na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10, v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. Program PETEK, 8. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu sove (oddaja, ki jo pripravlja šaleški študentski klub); 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDELJA, 10. JUNIJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 11. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18.00 Lestvica Radia Velenje. SREDA, 13. JUNIJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj,-kje, kaj; 17.00 Vi in mi. 18.00 Ob glasbi in klepetu s skupino šato. * M N o 1 1 1 1 1 1 1 J FILMSKI SPORED ZA KINO VELENJE REDNI KINO VELENJE Četrtek, 7. 6. ob 18. uri NORČIJA NA KOLESIH -ameriški, komedija. V gl. vi.: John Murray Petek, 8. 6. ob 18. in 20. uri SODNIKI IZVEN ZAKONA — ameriški, triler. V gl. vi.: Michael Douglas Petek, 8. 6. ob 10. uri Sobota in nedelja, 9., 10. 6. ob 18. in 20. uri BLAZNOST — ameriški, triler, kriminalka. V gl. vi.: Harri-son Ford (Priča). Ameriški kardiolog pripotuje z ženo v Pariz na srečanje kardiologov nato pa se po čudnem naključju znajde v bolnišnici, za ženo pa je prepričan, da so jo ugrabili toda nihče mu noče ali ne more pomagati le mlada Parižanka, ki.. . Neverjetni igralski kreaciji Harrisona Forda in mlade Em-manuelle Seigner. Ponedeljek, 11. 6. ob 10. in 18. uri Torek, 12. 6. ob 18. in 20. uri ŽRELO III — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Dennis Quaid Sreda, 13.6. ob 10., 18. in 20. uri RAZBOJNIK IZ GETA ameriški, akcijski. NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek, 7. 6. ob 20. uri Petek, 8. 6. ob 22. uri Nedelja, 10. 6. ob 22. uri VROČA MERLYN - ameriški, erotski. Sobota, 9. 6. ob 22. uri Ponedeljek, 11. 6. ob 20. uri TEKMOVANJE TRDIH — ameriški, trda erotika. MLADINI POD 18. LET NE DOVOLIMO OGLEDA NOČNIH PREDSTAV! KINO DOM KULTURE Četrtek, 7. 6. ob 20. uri SODNIKI IZVEN ZAKONA — ameriški, triler. V gl. vi.: Michael Douglas. Ali se bo naš sodnik pridružil skupini sodnikov, ki mimo zakona obračunavajo s kriminalci, ki so bili »mimo zakona« oproščeni. KINO ŠOŠTANJ Sobota 9. 6. ob 20. uri NOČNI KINO - VROČA MERLYN — ameriški, erotski. Nedelja, 10. 6. ob 19. uri SODNIKI IZVEN ZAKONA — ameriški, triler. Ponedeljek, 11. 6. ob 19. uri BLAZNOST — ameriški, triler. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 8. 6. ob 20. uri BLAZNOST - ameriški, triler. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA! Občina Mozirje KINO »DOM« MOZIRJE 7. 6. - GREŠNA ZADOVOLJSTVA, ameriška erotika 9. in 10. 6. - OBSEDENA Z MESECEM, ameriška ljubezenska drama 14. 6. - PEKEL V ŠOLI, ameriški akcijski KINO »JELKA« NAZARJE 9. in 10. 6. - OBSEDENEC, ameriška grozljivka 13. 6. - NAZAJ V ŠOLO, ameriški zabavni KINO LJUBNO 9. in 10. 6. - PRISMUKNJENI BOLNIČAR, ameriška komedija Izleta v Verono Kulturni center Ivan Napotnik obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za letošnji obisk oper v Veroni in sicer 24. julija 2 dnevni izlet v Verono z ogledom opere AIDA 26. julija 2 dnevni izlet v Verono z ogledom opere CARMEN Možnost plačila pod ugodnimi pogoji. Pohitite! A srudLoylctAL Tel. št.: 853 451 _855 45CL HIŠNI SVET - v pritličju bloka vzamem v najem prostor za malo specializirano trgovino 20 mJ ali več. Plačilo po dogovoru. 'S? dopoldan 855-645, ali zvečer 854-769. VIDEO RECORDER JAPONSKI FUNAI VHS s carinsko deklaracijo in video kasete Sony VHS 180, poceni prodam. © popoldan 856-092. PRIKOLICO ADRIA 400, s predprostorom, 2 + 2, rabljeno mesec dni, prodam v protivrednosti DM 7.500, ali zamenjam za parcelo za vikend v bližini Velenja. ® 854-139. ZLOŽLJIVO VRATNO KRILO, brez okvirja, za dvižna garažna vrata z utežmi in škripci in gradbeno električno omarico, prodam. © dopoldan 854-867. SCHEINDER EURO-PC, XT 10 Mhz, 640 RAM, YU traki, mrežica za monitor, ocarinjen, originalna dokumentacija in programi, prodam za 15.000,00 din. g5g_3g2 SKORAJ NOV TRAKTOR, Tomo Vinkovič, tip 732, s priključki, prikolico, plug in brano, ugodno prodam. © 855-142. KUPIM TELEFONSKO ŠTEVILKO V OKOLICI ŠOŠTANJA ali menjam za osebni avto GT 101, letnik 1984 z doplačilom. Pisne ponudbe pod šifro »Telefonska številka!« MOTOR AVTOMATIC, 3 A SL, star 1 leto, prodam. © 856-428. MOTOKULTIVATOR LABIN PROGRESS, s pogonsko prikolico, frezo, plug zaoranje ter ostalo opremo, prodam. Osolnik, Cesta na vrtače 9 Titovo Velenje. AVTOMATIC s smerokazi, prodam za 8000 din. © 832-369. ZDOMKA, UPOKOJENKA ku pi manjšo hišo v Titovem Velenju ali širši okolici. © v uredništvu. POSLOVNE PROSTORE ODDAM V NAJEM. (160 m' do 200 m') v Pesju. 2? 855-935. ATRAKTIVNO GRADBENO PARCELO ob gozdu v Titovem Velenju, prodam. Vsi priključki možni, 800 m2 za 40.000 DEM, dinarska protivrednost. Naslov je na upravi lista. JADRALNO DESKO PRODAM, profilno jadro, obleko za jadranje št. 48 in čevlje št. 41. ® 853-289. TELICO BREJO, tretji mesec, staro leto in pol, sivo in sedem vreč perlita, prodam. © 882-326. NOVO USNJENO SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. © 854-266. KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE, v Ljubljani (Šmarje—Sap), z nekaj zemlje in garažo (zgornji del stanovanjske hiše) zamenjam za manjšo hišico v Titovem Velenju ali širši okolici. © popoldne in zvečer 853-432. ZASTAVO 750, obnovljeno, letnik 1981, prodam. © 888-159. Ivan Meh, Laze 43, Titovo Velenje. GUMIJAST ČOLN ŠPORT, z motorjem prodam. © 855-976. VIDEO KAMERO IN RECORDER Sharp, novo, prodam. © 857-897. SEDEM TEDNOV STARE NESNICE, pasme Hisex, prodam. Škale, © 857-956. ATX 50, nov, pod garancijo, ne-vožen, prodam. © 858-340. POČITNIŠKO PRIKOLICO, ADRIA, dobro ohranjeno, izvozni model z predprostorom in baldahimom, rabljeno le dve sezoni prodam. © 855-428. V LOKOVICI prodam parcelo, primerno za vikende. © 882-369. ZAKONCA S SREDNJE VELIKO MEHANIZIRANO KMETIJO iščeta za pomoč na kmetiji fanta s službo ali mlajšega upokojenca. Ponudbe pošljite na upravo Našega časa pod šifro »DOM«. SONČNE KOLEKTORJE IMP, 3 komade in 250 1 bojler, ugodno prodam. ® 856-131. PISALNO MIZO MEBLO, trip trap stolček, otroško kolo in otroško posteljico, prodani. ® 856-733. PRODAM LOKAL, delavnica 44 m' z opremo ali brez nje v Velenju. Kličite zvečer 26-491. SPECIALKO, PUCH, mistral SE 12 prestav, malo voženo z dodatno opremo in kotalke št. 39 zelo ugodno prodam. ® 857-116. ODDAM STANOVANJE V NAJEM in prodam BMW 316. ® 855-631. VLEČNO PRIKOLICO ZA AVTOMOBILE, prodam. ® 882-704. P-126, letnik 1979 z rezervnimi deli, prodam. ® 858-164, popoldan. SVINJSKO MAST, domačo, prodam. ® 884-082. KOMBINIRAN, UVOŽEN OTROŠKI VOZIČEK, prodam. ® 857-890. ZASTAVO 128, letnik 1989, 5.000 km in Zastavo 101, leHik 1986, prodam. «831-1.98. DOBRO OHRANJENO DNEVNO SOBO TRIGLAV, prodam po ugodni ceni. ® 882-167. HLADILNIK prodam. ® 854-805, v petek, od 17. do 18. ure. DESET BETONSKIH CEVI, premera 50 cm, prodam po znižani ceni. Franc Pergamovž, Cesta talcev 19. Titovo Velenje. OBRATOVALNICA AV-TOSERVIS — USLUGE VLADO PRAPROTNIK na Šaleški 15, v Titovem Velenju znova obratuje. Odprta je vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 17. ure. Vabljeni! Dežurstva Dežurni zdravniki v Zdravstvenem domu Velenje: Četrtek, 7. junija — dopoldan dr. Žuber, popoldan dr. Pečnik, nočni dr. D. Popov in dr. O. Renko Petek, 8. junija — dopoldan dr. S. Popov, popoldan dr. Zupančič, nočni dr. Mijin in dr. Lazar Soboto, 9. junija in nedeljo, 10. junija — dr. Grošelj in dr. Jonko Ponedeljek, 11. junija — dopoldan dr. Vrabič, popoldan dr. V. Renko, nočni dr. Smonkar in dr. Menih Dežurna zobozdravnica v Zdravstvenem domu Velenje: V nedeljo, 10. junija je dežurna zobozdravnica dr. Vesna Pu-pič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Šoštanju: Od 8. junija do 15. junija je dežurni dipl. veterinar Milan Matko, Topolšica 15, telefon: 891-166. Dežurni veterinar na veterinarski postaji v Mozirju: Do 10. junija je dežurni dipl. veterinar Drago Zagožen, Ljubno, telefon: 840-179. Od 11. junija do 17. junija je dežurni dipl. veterinar Marjan Lešnik, Ljubija, telefon: 831-219. Gibanje prebivalstva f Poroke: Franc Šmon, roj. 1963, str. ključavničar iz Topolšice in Alenka Trogar, roj. 1967, ekon. tehnik iz Raven; Samo Korelc, roj. 1963, str. tehnik iz Podkraja pri Velenju in Tatjana Ramšak, roj. 1964, vzgojiteljica iz Podkraja pri Velenju; Janko Dobnik, roj. 1967, elektrotehnik iz Topolšice in Valerija Ošep, roj. 1969, upravni tehnik iz Topolšice. Rojstva: Rodilo se je 27 dečkov in 16 deklic. Smrti: Marija Adela Starič, upokojenka iz Ljubljane, Kvedrova 12, roj. 1914; Nazifa Kantarevič, gospodinja iz Bosanski Novi, Prvomajska 44, roj. 1925; Ana Gra-čner, kmetovalka iz Dobja 11, roj. 1910; Dobrave Irena, dipl. inženirka iz Žalca, Silihova 2, roj. 1941; Stančin Mirko, inv. upok., Titovo Velenje, Ul. Veljka Vlahoviča 39, roj. 1951; Marija Pobrežnik, inv. upok., Šmiklavž. št. 21, roj. 1924; Fortunat Me-žnar, krneč, upok., Florjan št. 16, roj. 1909. Občina Mozirje Poroke: Ivan Brunet, 1967, delavec iz Tera 51 in Erika Praznik, 1969, konfekcionarka iz Konjskega vrha 24; Ivan Kosmač, 1966, voz- nik iz Krnice 65 in Silva Ročnik, 1966, delavka iz Tera 40. Smrti: Viktor Topovšek, 1914, upokojenec z Rečice 25, Marija Gr-melj, upokojenka iz Solčave 46, Jožef Žibovt, 1890, upokojenec iz Tera 23. ßisiro £ Milama Namin kotiček Verjamete v ugoden nakup doma? Obiščite veleblagovnico Nama Titovo Velenje in prepričajte se, da so s košarico živil celo cenejši od sosedov v Avstriji in Italiji! Za nakup košarice živil preko 1.000 din vam bodo ob plačilu povrnili še 10%. V teh dneh so vam ugoden nakup pripravili v veleblagovnici Nama na oddelkih: PRESKRBA: kom/din 9.90 Namizno rdeče vino GORIŠKA BRDA 1/1 st./din 14.60 Keramične skodele KIL kom/din 38.50 Keramične skodele KIL kom/din 33.80 SAMOPOSTREŽBA: Sirup APIS 1/1 kom/din 24.70 čokolešnik KOLINSKA kom/din 12.90 majoneza TOM Y 250 gr kom/din 15.40 majoneza TOM Y 470 gr kom/din 30.20 TOMYNEZA 245 gr kom/din 15.40 gorčica 65 gr kom/din 4.60 kokošja juha s testeninami KOLINSKA 3.60 fideli juha KOLINSKA 6.20 krajnskajuha 7.30 pomarančni sok FRUCTAL 1/1 KOLINSKA 20.10 mežiška salama kg/din 36.40 navadna klobasa_kg/din 36.40 Nagrajenec za NAMIN IZLET: MATJAŽ JAMNIKAR C. na Vrtače 14, Titovo Velenje ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in tasta Vinka Grma st. s Konovega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala govornikoma g. Uranjeku in g. Stropniku, rudarski častni straži, rudarski godbi, pevcem za odpete žalostinke in g. duhovniku za opravljen obred. Posebna zahvala velja dr. Kralju za dolgoletno skrb med zdravljenjem. Žalujoči: žena Nada, sin Janko in sin Vinko z družino. ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene in matere Mance Agata rojene 9. 5. 1939—29. 4. 1990 se iskreno zahvaljujemo bolniškemu osebju bolnice Topolšica. Enaka zahvala velja tudi sodelavcem GORENJE - TOZD ŠTEDILNIKI za izkazano poslednjo čast. Žalujoči: mož Vladimir, otroci z družinami in ostali sorodniki. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta Mirka Stančina roj. 12. maja 1951, iz ul. Veljka Vlahoviča 39 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč in nam pomagali lajšati bolečine ob izgubi dragega moža in očeta. Še posebaj hvala sorodnikom in sosedom. Posebna zahvala velja tudi dr. Janezu Polesu, dr. Aleksandri Žuber, osebju intenzivne nege bolnišnice Topolšica, temeljni organizaciji Priprave Rudnika lignita Velenje, častni straži, rudarski godbi, duhovniku za opravljen obred in sodelavkam iz tozda Štedilniki. Njegovi: žena Pavla in hčerki Simona in Liljana. Usoda ti kruta, usoda nemila, *ko grob tvoj prerani bo solza kropila ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage hčerke in sestre Alenke Spital iz Gaberk se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, darovali cvetje in sveče, izrekli sožalje in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Vesni in Rafkotu za poslovilne besede. Zahvala tudi pevcem, dr. Menihu in častitemu g. dekanu za opravljen pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija Jožeta Cegnerja 11. 2. 1924-26. 5. 1990 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali številno cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebej se zahvaljujemo družini Oštir za nesebično pomoč. Zahvala tudi govorniku za poslovilne besede, delavcem REK TOZD Jamska mehanizacija, bivšim sodelavcem GIP Vegrada, duhovniku za opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Zofka, sin Milan, hčerki Majda in Tatjana z družinama ter ostalo sorodstvo. m : m éTjJ Namiznoteniški klub Tempo Slavje ob 15-letnici Namiznoteniški klub Tempo iz Titovega Velenja bo v soboto, 9. junija, proslavil petnajstletnico obstoja in uspešnega delovanja. Ob tej priliki bodo pripravili vrsto zanimivih prireditev in tekmovanj, ki se bodo zvrstile v domu krajanov v Skalah. Od 9. do 12. ure bodo na vrsti prijateljska namiznoteni-ška srečanja, ob 15. uri pa bo še posebej slavnostno in tudi tekmovalno zanimivo. V tem času se bo namreč pričela slavnostna seja ob 15-letnici, istočasno pa še turnir, ki ga bo klub Tempo organiziral v sodelovanju s TVD Partizanom iz Škal. Na njem bodo nastopili najboljši slovenski igralci, predstavili pa se bodo tudi najobetavnejši tekmovalci domačega kluba. Karate Bravo Šoštanjčani! Na tekmovanju za evropski pokal v Milanu je nastopilo 12 evropskih reprezentanc, med njimi tudi karateisti Šoštanja, ki so predstavljali republiko Slovenijo. V ekipnih bojih je zmagala Jugoslavija pred Češko, Šoštanjčani pa so pred Italijo osvojili tretje mesto, kar je velik uspeh. Izkazali so se tudi posamično. Mladen Todorovič je v kategoriji do 65 kilogramov osvojil bronasto medaljo, Brane Cimperman je bil peti, do 75 kg sta si Markošek in Pejkunovič razdelila 5. in 6. mesto, sicer pa so nastopili Čerkezovič, Radič, Todorovič, Cimperman, Markošek, Pejkunovič in Jukič, trener je bil Smajlovic, sodnik pa Miklavc. Ta uspeh so dopolniliše najmljaši člani, ki so se udeležili mednarodnega turnirja v Črnučah, na katerem so nastopili tekmovalci iz Jugoslavije, Italije in ZRN Nemčije. Pri pionirjih do 15 let je zmagala Ljubiša Petrovič, četrti je bil Zeko Tabakovič, pri pionirkah do 15 let pa je Mirsada Tabakovič osvojila tretje mesto. Vsekakor spodbudni rezultati pred državnim prvenstvom, ki bo to soboto, 9. 6., v Karlovcu. 5. 5. ZTKO občine Velenje Turnir trojk v košarki ZTKO občine Velenje bo v soboto, 16. junija, pripravila odprti turnir trojk v košarki, pričel pa se bo ob 10. uri na igrišču ob bazenu. Na sedežu ZTKO sprejemajo prijave do 12. 6., žrebanje bo v prostorih ZTKO 14. 6. ob 18. uri, pri tem pa je treba predložiti potrdilo o plačilu participacije (150 dinarjev), ki jo plačate na račun ZTKO Velenje 52800-678-56117 s pripisom vplačnika in ekipe. Med turnirjem bodo pripravili še tekmovanje v metanju prostih metov in metov izza linije 6,25 metra. Društvo Modelar Titovo Velenje Uspešni v Ljubljani V soboto je bilo v Ljubljani prvo letošnje tekmovanje modelarjev v razredih FSR-daljinsko vodenih motornih čolnov. Lepe uspehe so dosegli velenjski tekmovalci. V kategoriji FSR — V 3,5 so se Šentjurc, Škoflek, Hilda Dobovičnik in Vodončnik uvrstili od 3. do 6. mesta, v razredu FSR — V 6,5 je Avgust Škoflek zmagal, tretji in peti pa sta bila Krepel in Melanšek; Vodončnik, Klaus in Šalamon so se v razredu FSR — V 15 zvrstili od 4. do 6. mesta, v enourni vožnji (FSR — V 15) pa je z 51 krogi zmagal Anton Klaus. Naslednje tekmovanje bo prihodnjo soboto v Zagrebu. MILIČNIKI SO ZAPISALI Športne črtice Boksa na tržnicah ne potrebujemo. Standard je /e zdavnaj nokautiran. • • • Nekateri razpisi so kot košarka: oajvež metov $ stra- ■ HOTEL GA JE PREHITETI, A SE JE ZALETEL VANJ Dvaintridesetletni Boris Leno-všek je peljal 1. junija malo po 12. uri iz Paške vasi proti Rečici ob Paki, kjer je dohitel osebni avtomobil, ki ga je vozil enaindvajsetletni Franc Fajdiga. Nameraval ga je prehiteti, a se je pri tem zaletel v zadnji del avtomobila in se telesno poškodoval. PO SPORU JIH JE NAPADEL V gostišču pod gozdom na Partizanski cesti se je 1. junija ponoči Danilo T., ki je bil v družbi z Vladom K. in Brankom K. spri z Nikom B. Ta je po sporu odšel iz lokala. Ko so se malo po polnoči odpravili domov tudi Danilo, Vlado in Branko je Niko skočil izza grma in z motiko, ki jo je nekje našel, udaril po strehi njihovega avtomobila in naredil luknjo, nato pa razbil še stransko okno. ODNESEL DESET KOKOŠI V času med 9. in 18. uro 28. maja je nekdo odnesel Miranu R. iz Topolšice deset kokoši. VLOMI V AVTOMOBILE Le slabe pol ure se je mudil Peter Š. 31. maja nekaj po 22. uri v gostišču Rajh na Partizanski cesti v Titovem Velenju. Ko pa se je vrnil je bil neprijetno prese- ni. • • • Ce sem daleč od športnih trofej, tni blagajni. • • Ni vse črno v našem nogometu, nja rumenih in rdečih kartonov. • •t blizu nogome- . Narašča proizvod- V tenisu so različni tereni. Ampak vedno trdna de*i-zna podlaga. • • • Tain kjer krojijo rezultate, tudi gledalci ostanejo kratkih rokavov. • • • Sploh mi ni jasno kaj nam bi gledališča? Saj je tudi na tekmah — vse odlično režirano. ■ • • • Nimam rad gospodarskega vaterpola. Kdo vse bo potonil, da bo nekdo splaval? P. S. Šoštanj V RK Šoštanj iščejo novo ime Rokometaši Šoštanja so navdušili z igro v nedavno končani prvenstveni sezoni. Kot smo že pisali, so osvojili odlično peto mesto, kar je izreden uspeh glede na težave, s katerimi so se srečali med tekmovanjem. Ob znanih nenehnih finančnih težavah so v kratkem obdobju doživeli menjavo kar treh trenerjev. Najprej je klub zapustil, da se spomnimo, odlični Tone Tiselj, zamenjal gaje Miloš Rovšnik, malo pred koncem prvenstva je tudi ta obupal in igralcem je kot trener pomagal Zoran Kompan, trener mladincev. Kljub vsemu so v Šoštanju, po mnenju poznavalcev rokometa v državi, igrali najbolj privlačno igro, s katero so navduševali ne le gledalce v domači dvorani, ampak tudi na gostovanjih. Medtem so njihove oči usmerjene proti naslednji prvenstveni sezoni in glavna skrb teh dni je, kako pritegniti za delo uprave kar največ članov. Po bese- dah predsednika Franca Plaskana je kar precej starejših ljubiteljev (tudi nekdanjih rokometašev) pripravljenih delati v klubu in vse kaže, da bo — kot upajo in načrtujejo — igralcem v naslednji sezoni kar zadeva organizacijsko stran, le lažje. Med drugim pa v klubu razmišljajo o novem imenu. Resda so kot Šoštanj znani po vsej domovini, vendar so v glavnem vsi igralci iz Titovega Velenja, kjer tudi trenirajo in igrajo. Prav zato naj bi že v naslednji prvenstveni sezoni nastopali pod novim imenom. Zato vas vabijo, da pomagate pri izbiri novega imena, ki pa mora biti vsebinsko povezano s Šaleško dolino. Skratka, če imate ideje za novo ime, sporočite ga. Ime naj bi spremenili že na skupščini kluba, ki bo predvidoma v dru^i polovici junija, avtorja izbranega imena pa bodo ustrezno nagradili. (vos) Tradicionalni turnir Prvi turnir v maiem nogometu v škaiah KMN Titovo Velenje najboljši v malem nogometu Telesno vzgojno društvo Partizan Šoštanj in časopisna hiša Ve-černje novosti iz Beograda bosta organizirala že tradicionalno letno ligo v malem nogometu. Tekmovanje bo od 14. do 17. junija na igrišču TVD Partizan Šoštanj. Prvak bo prejel pokal Večernjih novosti ter vabilo za igranje na turnirju za prvaka Jugoslavije. Prijave in informacije sprejemata Nino Ošlovnik (TEŠ), Ivo Loie Ribarja 18, Šoštanj (telefon v službi 063/881-111, interna 567) in Gojko Živkovič — interna 179 do 11. junija 1990. Žrebanje parov bo v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v pisarni TVD Partizan Šoštanj. Pogoj za prijavo je kupon iz Večernjih novosti, ki ga dobite pri organizatorju v Šoštanju. Prijavnina za turnir je 300,00 din, plačilo pa je možno še pri žrebanju. Vsekakor se tudi tokrat v Šoštanju obeta lepo športno srečanje z leti že postaja množično in tradicionalno. V. K. Nadvse zagnani člani sekcije kluba malega nogometa, ki deluje pri TVD Partizan Škale, s predsednikom Slavkom Kobaletom na čelu, so odlično izvedli prvi turnir v mali nogometni igri v svojem kraju. Na njem je sodelovalo 33 ekip; turnir pa je trajal od petka do nedelje. Kot zanimivost naj dodamo, da so tekme odigrali tudi pozno v noč, ali natančneje čez polnoč. To jim je seveda omogočila razsvetljava igrišča in sploh lahko, rečemo, da je športni prostor pri novem škalskem središču prav gotovo trenutno najlepši v velenjski občini. Nanj so tam seveda še posebej ponosni. Vse tri dni turnirja se je na tribunah zbralo tudi veliko gledalcev, ne samo mladih, ampak tudi starejših domačinov. Zasluženo so prvo mesto osvojili igralci KMN Titovo Velenje, ki so v finalni tekmi nepričakovano visoko, s 4:1, premagali mlado ekipo Cik-cak Tornado, prav tako iz Titovega Velenja, s tremi zadetki Tomažiča in enim Cvikla. Igralci Cik-caka so se gotovo izsušili v polfinalni tekmi z ekipo KMN Cigler, ki je bila najbolj zanimiva, saj so Ci-glerjevi igralci veljali za enega izmed favoritov turnirja. Največ zadetkov sta dosegla igralca KMN Titovo Velenje Tomažič in Pogorelčnik, za najboljšega vratarja pa so razglasili Petra Hrovata (Cik-cak). Vrstni red je bil naslednji: 1. KMN Titovo Velenje, 2. Cik-cak, 3. KMN Cigler, 4. TNT Ravne na Koroškem. (vos) Zmagovalna ekipa z lepim prehodnim pokalom, kajti turnir bo poslej tradicionalen nečen. Nekdo mu je ukradel av-toradijski sprejemnik, prevleko za sedež, vzvratno ogledalo in vzglavnik. Ivan M. se je ustavil 27. maja okoli desete ure na parkirišču pod avtopralnico APS, v neposredni bližini vikend hišice ob velenjskem jezeru. Zaradi tega svojega avtomobila ni zaklenil. Ko pa se je vrnil, okoli 12. ure, je bil neprijetno presenečen. Nekdo mu je ukradel avtoradio. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR V bifeju Market na Efenkovi v Titovem Velenju je bil Stanko Ž. 30. maja zelo dobre volje, pa tudi v kozarec je malce preveč pogledal. Z razgrajanjem je skušal dobro razpoloženje prenesti še na druge, a je bil preveč neroden. Posredovali so miličniki, zdaj pa ga čaka še pot k sodniku za prekrške. Velenjski miličniki so morali posredovati tudi naslednji dan. Tokrat pri družinskem pretepu. Franjo M. je bil v oblasti alkohola nasilen, pretepal je ženo. Ker ga tudi miličniki niso uspeli pomiriti, so mu priskrbeli ustrezno prenočišče, ki pa ga bo drago stalo. Račun bo moral poravnati pri sodniku za prekrške. Cirila K. in Jožico V. miličniki prav dobro poznajo, saj so njuni stalni »gostje«. Tudi ta teden je bilo tako. 2. junija nekaj po 19. uri sta se hudo sprla. Miličniki so zoper oba napisali prijavo sodniku za prekrške. Isti večer so morali miličniki še v gostišče Rajh, kjer je razgrajal Esad B., a se jim je raje umaknil. V gostišču pod gradom pa so Avda D. opozorili, da je alkohola dovolj. Ubogal jih je. POPRAVEK V 48. številki Našega časa decembra lani smo v rubriki Miličniki so zapisali, objavili, da so velenjski miličniki izsledili Bogo-mirja Sešla iz Lipja, ki naj bi bil osumljen spolnega nasilja. Ta sum pa je bil povsem neutemeljen, s čimer je bila storjena Bo-gomirju Sešlju velika škoda. Sodišče ga namreč ni spoznalo za krivega za nobeno kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost in moralo. Za neljubo napako, ki smo jo naredili z objavo, se Bo-gomirju Sešlju opravičujemo. VOZIL BREZ LUČI Po pešpoti v Šaleku je 2. junija nekaj po 22. uri vozil voznik kolesa z motorjem, sedemnajstletni Marjan Haupman. Vozil je brez luči, zato ni opazil betonskega stebra, v katerega se je silovito zaletel in se hudo telesno poškodoval. ZBIL JO JE Okoli 16. ure 31. maja letos je voznik osebnega avtomobila de-vetnajstletni Sadik Sinanovič na Stanetovi cesti v Titovem Velenju zbil pešakinjo oseminštiride-setletno Vero Konovšek in jo lažje telesno poškodoval. SPREGLEDAL RDEČO LUČ IN ZBIL OTROKA Iz smeri šaleške ceste je pripeljal 2. junija malo pred 19. uro v križišče Efenkove in Tomšičeve ceste voznik osebnega avtqmobi-la dvainštiridesetletni Dominik Bastič. Spregledal je rdečo luč, ki je gorela na semaforju, hitro zavrl, a vseeno zbil osemletnega kolesarja Branka Čumurdžiča. Ta se je pri trčenju lažje telesno poškodoval. AVTO SE JE USTAVIL, A SE JE VSEENO ZALETEL VANJ Voznik kolesa z motorjem, osemnajstletni Valerij Skočaj je peljal 1. junija malo pred 20. uro po Trgu mladosti, proti Prešernovi cesti v Titovem Velenju. Ko je zapeljal na to cesto, je gledal nazaj, proti Trgu mladosti in pri tem spregledal nasproti vozečega voznika osebnega avtomobila petindvajsetletnega Mojmira Culka. Ta je opazil motorista in ustavil svoje vozilo, vendar se je Skočaj vseeno zaletel vanj in se lahko telesno poškodoval. Žive meje Ob marsikateri velenjski hiši je živa meja. Nekatere so lepo urejene, druge pa . . . Rekli bi lahko celo nevarne, ker voznikom in pešcem v prometu, ovirajo pogled. Primer iz Starega Velenja — eden živo mejo lepo reže, sosed pa jo pusti, da raste kakor raste. Upajmo, da ne bo prerasla pločnika.