SS. ftnfliffl. f LlibllBil, i Mrt* I. ma »17. L. lelo. ^^^^^^k ^^^^^^B ^^^^^^^h ^^^^^B 9^^^^^k m^^^^^B ^^^^^^^B^^^B l^^^^^^V V^^^k ^^^^^K ^^^^^^^^^1 ^^^^^b ^^^^^^H ^^^^^^^1 ^^^^^^^^m ^^^^^^^B ^^^^^B ^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B H^H^^b S^^^^^E ^^^B^BC v Wic^^^ ~4"v */ ** ■?«■ .Slovenski Narod' vtlfa po posti: n Avstro-Ogrsko: eel© lete skupaj naprej . K 28 — pol leta „ •, ... 14 — četrt leta „ » • . . 7 — na mcMC „ • • • • 2 50 | za Nemčijo: celo !cto naprej . . . . K 33*— za Amerlko in vse druge dežele : I celo leto naprej . . . . K 38.— VpraŠaitJem gfede fn?*ratov se naj priloži za odgovor dopisnica att rnamka. fprarnl*t*o (spodaj, dvortfče ievo). Unaflova nUca 4t 3, telefoa št. 65. Isfeafa vsik đia zvećer Une«« aaiaMa la aratalkt. In«erati se računaju po porabljenem prostoru in sleer: 1 mm visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., d.akrat po 7 vln.f trikrat po 5 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., r»arte in zahvale (cnak prostor) 10 vin. Pri večjih inserciph po dogovoru. Na pismena naroč'ia bresz istodobne vp^slatve naročniae se ne ozira. „ftarađn* flašira*" talafoa 5t. SS. Upravništvu naj se :i3Šiljai riaročiine, rekla nacije, inserati i. t žilavem odporu naših čet. Posku^en sovražni napad na Monte Slet se je zlomil že v našem zspor-oem ognju. Tarnošnia razstrelitev, Ki je veljala našim pozlcijatn, te poSko-dovala samo italijanske pozlcife. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml. iinnifL'n nnifnn nnF^rifn MM EMm PSii'iliO. Berolin, 7. marca. (Kor. urad.) NVoiffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJIŠČE. Ob ScarpL na ofceh straneh An-cre in Somine, v Champasni in na vzhodjiem bresu Mose je bilo včeraj artiljerijsko delovanje živahno. Vre5-krat |e prišlo tuđi do bojev ?zvidnih oddelkov s posadko jarka* Zvcčer so napadli Francozi na severovzhodni fronti Verduna naše bližnle pozicije ob gozdu Caurieres. Z ogn'Kjm smo jUt zavrtiili. Jasno vrems Je podpfralo letalce pri Izpo!nlevanfii njih nalog. V §'.evilnih bojih ▼ zraku srno zhill 1S sovražnih letal. Mi smo izgubili y?!ed učinkovanja scvražnika eno letala VZMODNO BOJlSCE. Med Vzhodnira in Crnim tnor-jem je bfl ogeni pri poiemajočeni mrazu v posameznlh odsekih zivah-nejšl. Deiovanje pehote je ostalo ie majrino. MAKEDONSKO BOJTŠCE. Med Vardarjem In Dofranskfrn iezerom in v nizini Stmme so zavr-nile naše straže šunke angJeških 9totnii Prvi generalni kvartirni mojster p. Ludendorft Mmm odlcčit;e v Ani riki. Frankfurt, 7. marca. »Frankfurter Ztg.« javlja iz Novega Jorka: Radi starega zakona, ki prepoveduje tr-govskim ladjam upor proti vojnim ladjam, je položaj tak, da se odioji-tev lahko zavlece ^e ce!e tedne. ker mora oboroženje ladij odobriti kongres. Zbornica reprezentantov pa se še ni konstituirala. Stranke so enako moćne, zato bo boj za predsedništvo trajal precej dolgo. \Vilsonov pred-Iog. da naj senat spremeni svoj poslovnik, je zadel na hi'đ ocinor. Ko!n, 7. marca. »Koln. Ztg.« javlja iz VA'ashingtona: Vsled obstrukci-je v senatu je nastal položai, ki je v ameriski zgodovini brez primere. Opozicijonalni senatorji se nišo vdaii ne pritisku VVilsona in ministrstva, ne manevrom voditeljev strank in velike zbornične večine. Najbolj čudno jct da je senator Stone, dosedanji zaup-nik predsednika v senatu in načelnik odseka za zunanje zadevc, nastopil proti predlogu. ki ga je odsek sam že odobril. Stone je odložil načelništvo; njegov naslednik je senator Hitchook. Stove ne zaupa predsedniku in njegovim niiroljjbnim zatrjavanjem. Ncwyoik, 7. mirca. Nad 20 re-publkanskih senatorjev ^e izjavilo, da sicer odobravajo \ViIsonov nastop proti NemČiii, da pa so principnelni raspretniki ne^mejenih pooblastii, ki jih zčhteva predsednik. Wash!n^ton, 7. marca. Opozici-jor.alni senatorji so sklenili. da bodo z obstrnkciio onemogočili ^premem-bo poslovnika. Podpirsjo jih tuđi neka teri republikanci. Obstrukcija traja lahko več tednov. Neni^ke zarote proti ATneHVI. NVashfnRton, 7. marca. Danes je bilo fradno razgla^eno, da imajo oblasti še druge dokaze za nemške zarote proti Ameriki v rokah. kakor samo Zimmermarnovo pismo. Pel materijala so dobile ameriške oblasti pri zaplembi papirjev v. Igelsa, večino dokazov pa je dobila američka vlada, ker ji je bil znan ključ za brezžične brzojavke, oddane od nem-ških urače predsednik odpraviti, predno privoli v pretrganje odnošajev z Nemčijo. Foosfpsn podnors^ yn'na. KONTERADAURAL RODLER O VOJNI PODMORSKIH ĆOLNOV. Budimpešta, 7. marca. Nado-iresini šef mornanškega Štaba, kon-teradmiral Rodler, se je ^zrazil na-r.ram nekemu poroćevalcu med dru^in*: V Severoem morju operirajo samo nemški, v Sredozemskem morju avstro - ogrski in nemški podmorski čolni. Zaporni okoliš v Sredozemskem morju ima trojen namrn. Zapre naj pot do Italije, prepreci naj dovoz in dopalnjevanje solunske ekspedicije in nsj ogroža promet Anglije preko Sueskega prekopa. Rači^ra se. da epravija živilski promet An^liie 11 do 12 milijonov ton ladijskega prostora. Del ten ladij je bil ustavljen že oni dan, ko ie stopila napora v veljavo, ker nevtralne lad-je. ki jih smemo računati na 2V* do 3 milijone ton. nišo več vozile. Lahko je torej spoznati, da poveča vsaka tona. ladi'skesra prostora, ki se jo posreći zadržati od Angiije, bedo na Anglo^cm irj če se v poostrenem boju podmorskih čolnov posreči potopiti 2 rrilijona ton, bo položaj Angiije zcTo kritičen. Po dosedanjih uspehih se da prav lahko izračunati, kdaj se bo to zgodilo. O dosedanjem uspehu vojne podmorskih Čolnov še nimamo jasne slike, ker lahko ostanejo podmorski čolni po več tednov na morju: katere ladje je kak podmorski čoln Dotopil, ve navadno Ie podmorski čoln in k večjemu še ententa, če ladja ne dospe v nan'embno pristanišče V krlikor je prišlo v javnost, smo potopili do 20. fe^ruvarja 250.000 ton. Gotova roročiln govore o nadalnjin 50.000 tonah. Rrez optimizma smemo upati, da je bilo prvega polmeseca pooštrene nndmorske voine potop1irnih 1 r*<2ij s 300.000 sovražnimi tonami. Pri-čakovati smemo, da bo prihod^?? mc-sece potonljenih najmanj no 700.000 ton, im^tno pa tuđi vzroke, da do-r^nf>^-nTno. da bo število ^e večie. ker se bliža pomlad. Dnevi so daljši in podmorski čoln v sntoSnem lahVo de- la Ie podnevu. dočim je delo ponoči izključeno ali pa vsaj zelo nesigurno. Sicer se bo sovražni ladijski promet v nevarnem okolišu zmanjšal, delujoči podmorski čolni pa bodo od dne do dne močnejši ter je zato do-mnevati, da se plen ne bo zmanjšal, rrarveč poveča!. ličinki podmorske vojne. BeroSin, 6. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Bolj prepriče-valno, kakor vse tajenje engleskih ministrov kažejo poročila iz angle-ških pristanisč in industrijskih mest učinek nemške podmorske vojne. LIoydova agentura objavlja za čas od 12. do 21. februarja to-le lakonično poročilo. Glas?ow: Upanje, da bo ustvarilo zvišanje tcvornine v škotskih pristaniščih več tovornega prostora, se ni izpolnilo. Cardiff: Izva-ževalci premoga so prisiljeni, da po-čivajo, ker ne dobe ladij. S\vansca: Kupdja je bila izredno slaba. Razme-re v plovstvu se nišo nič izboljšale. Huli: Trgovina s premogom zelo tiha. Izgledi zaradi pomanjkanja ladij nišo sijajni. London: Delovanje podmorskih čolnov, stalno znamenje trga, se zopet kaže. Le malo kupčij je bilo sklenjenih Ladij je bilo, kljub zvišanim tovorninam, Ie malo na razpolago. Liverpool: Pomanikanje 'adijskega prostora v vsakem oziru. Manchester: Dovoz premoga je tako malenkosten. da trpi mesto vsled pomanjkanja New Castle: Plovba po-polnoma ustavljena ker kljub visokim tovorninam ni na razpolago ladij. Italifanska obramba proti podmorskim čolnom. Rim, 7. marca. (Koresp. urad.) »A-genzia Stefani« naznanja. da tuđi italijansko mornariško ministrstvo ne bo priobčevalo vsak dan potopi-tev ladij potom podmorskih čolnov, marveč bo prve dni vsakega tedna podajalo skupno poročilo o številu potopljenih ladij v razmerju s skupnim prometom. (Znano je, da italijan-ska vlada že doslej ni naznanjala po-topitev dnevno, marveč samo ob pri-liki.) Rim, 7. marca. (Koresp. urad.) Uradni list naznanja. da se združijo vse službe, tikajoče se obrambe mor-skega prometa proti podmorskim čolnom, in se poverijo jednemu admiralu. Dolžnosti admirala so: preskr-baf razdelitev in poraba defenzivnih in ofenzivnih sredstev na kopnem, na rnorju, pod vodo !n v zraku, dclo-čitev pristanisč in točk za zavetje, odreditev učinkovite oborožitve ita-lijanskih trgovskih ladij za boj proti podmorskim čolnom. predlog za de-narne nagrade trgovskim ladjam. ki so pokončale ali do nerabnosti po-škodovale kak sovražni podmorski čoln, predlog morebitneiga sporazuma z nevtralnimi državami o ravnanju z italijanskimi oboroženimi tr-govskimi ladjami v njihovih teritorijalnih vodah in odredbe za discipliniranje trgovske plovbe na način, korišten njenemu varstvu. Vsi prefekt!, kakor tuđi civilne in vojaške krajsv-. ne oblasti se imajo ravnati po odred-bah admirala. V SREDOZEMSKEM MORJU POTOPLJENI. B£/elin, 7. marca. Wolffov uracl poroča: V Sredozemskem moriu je bilo potopljenih: Osem parnikov in se-dem jadrnic s skupaj 40.000 tonami, med njimi 19. februvaria težko obložen transportni parnik kakih 8000 ton pri Porto d1 Anzio, 20. februvarja norveški parnik »Doravore« (2760 ton) iz Genove v London, 22. febm-arja 4 italijanske jadrnfee s premogom in živili v Italijo, 24. februvana južno od Krete transportni parnik, oborožen z enim lScentimeterskim topom, zavarovan od ribiŠkih parnikov, ki je obsegal 8000 ton, in grškf parnik >MicuIin« (291S ton) z bomba-žem na Angleško, 26. februvarja oboroženi an^leški pamik »Član FaT-puher« (5858 ton) z bombažem. Čajem in juto v Armijo. 27. fehnivarja oboroženi antrleški parv.ik »Brodmo-re« (4071 ton) z zmrzlim mesom zn Anglijo. Vjeti so bili en kapitan m dva strojnika. Šef admir. Štaba mornarfee. Potopljene ladje. Christianfa, 6. marca. (Kor. ur.) Jutranji listi prinašajo z velikimi na^-slovi poročila o torpediranju norve-Škega parnika »Gurre« v Severnem morju, ki je bil na poti iz Bergna v Huli. Pri torpediranju je bilo 15, glasom drugih poroci! 19 oseb ubitib, med njimi 2 angleški dami, mati in hči, ki sta se smeli vsled priprosnje angleškeea konzulata peljati skozi nevarni okoliš. Pfovba v Amerilfo. • Rotterđarn, 7. marca. Tu se je ustanovila nova paroplovna družba s 30 milijom* gcldinarjev kapitala, kl bo skrbela za plovbo v Ameriko. Prva bo odplu'a nekdaj rrrŠka pomožna križarka »M?.kedonia«. Nen#o «B?B?no porolSHa. Berch'tn, 7. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča 7. marca z večer: Z zapada in vzhoda ni poročati o večjiii bojnih č i n i h. LISTEK. Nesretni album. Manica Koman. (Dalje.) Iznova so jo polile solzc. »Oj ti nesramnež, sleparski Skric, grda hudoba,« se je v silni ogorčenosti zgražala, mati. Oče pa se je pogladil po tolstem trebuhu in se prav sladko rakro-hotai: »Ha, ha, ha. afi ti nlsem vedno pravil? E, jaz dobro poznam vse ta-ke tiče. Denar, ta mu di$i, kaj mu je mar ženska! Sicer pa, deklc moje, bodi hvaležno, da se je le pravočas-no razkrinkal ta prefrigani ptiček. Pomisli, kaksna revica bi bila ti po-leg njega vse svoje življenje. O, te-daj naj se pa ie obriše zate in za tvoj denar! Pri prvi priliki mu dam broo, da jo bo pomni še tri dni po smrti. Ti pa A!inka, le vesela bodi! Snubačev bos imela se na kupe, izbrali borno pa le takega. ki te bo hnel posaditi na kaj in ki ^o res vreden tebe in tvojega denarja!« Še dolgo so potem debatirah* vsi trije o tem, najnovejsem dogodku in se končno zedinili v toliko, da se Jan-kotu. ko se prvič prikaže, enkrat za vselej pokažejo vrata. Janko pa, ki ni niti najmanje slu-til, kako grozna nevihta se zbira nad njegovo ubogo glavo, prišel je žc ta-koj drugi večer po tem docodkn k Zagarju. K njegovi sreCI ni b^to doma ne očeta, ne matere. Odpeljala 5ta se namreč šc le popoldne v metto. Minka se Je mudila v kuhinji ter se razgovarjala s svojo sestričino, sosednvo Jerico, ko je vstopil Janko. »Dober večer, dušica.« je srrreh-IJaje pocdravil svojo zaročenko, a ona STaJe osVUrnila t tako srenlm pogledom, da Je Jankota zazebio Drav đo giobocine srca. »Wnka, srce moje, kaj ti je vendar?« »Poberi se mi izpred oči, nesramnež, slepar, fej,« je z jeze se tre-sočim glasom zakričsla Minka ter zbežala iz kuhinje. Janko je pobledel kakor zid ter se ozrl v Jerico z izbuljenimi očmi, ki so izpraševale molče: povcj mi ti, kaj to pomeni? Jerici je bila vsa ta afera seveda dobro znana in % Minko vred je oštro obsojala Jankotov egoizem. A zdajci se ji je zasmilii ubogi mladenič in brez da bi mu rekla žal besedo, mu je na kratko pojasnila celo stvar. Jankotu so se pošibile noge m naslonil se je ob zid ... »Zdaj pa, gospod Krajnik.« je hi-tda Jerica, »sverujem ram, đa izvinete hitro. Oče in mati bosta vsak čas doma in če vas zaiotita tu, gorje vam!« Janko se je brez besed iemuznfl skozi vežo ia se opotekal po dvo-rišču... Pred dvoriščnimi vrati pa je po-j stal, kot da bi hotel razbrati skupaj vse svoje misli in preudariti, je-li vse to kruta resnica ali Ie grezne sanje... V tem trenutku pa od veže sem-kaj završi nekaj v zraku in — že pri-leti k Jankotovim nogam nesrečni — album, ki trešči ob tla tako močno, da se vrhnja baržbnasta platnica po-polnoma odtrga in odfrči daleč vstran . . . Kajcšna le bila v tem trenutku notranjost pomilovanja vrednes:a Jankota, si lahko predstavljamo vsaj površno, kajti nemogoče je, uživeti se popolnoma v besni orkan, sesto-ječ iz obupa, žalosti, jeze, kesanja in sramote, ki je divjal v Jankotovem srcu. To je občutil le on sam, ki je v nekaki omotici otipaval žepe svoje suknje in hlač, hotec najti revolver, izproŽItl in napraviti vsemu konec. Tipal 5e in tipal, a zaman. Revol-verja, tega strašnega rešitelja v sili, ni bilo naiti nikjer. Niti sam ni vedel, kedaj in kako je prikolovratil tišti večer domov, toda prisel je vendar le. VstopivŠi v svoje stanovanje, je, ne da bi si napravil luč, telebnil na stol, položil roki na razbeljeno čelo in izpustil od sebe glas, ki bi bil še najbolj podoben voljčjemu tuljenju. Par trenutkov nato se odpro vrata njegove sobe. Vstopila je stara postrežnica. Na pol oblečena, dr-žeč luč v roki, je s plašnimi očmi zijala v Jankota: »Gospod Krajnik — ljubi Bog — ali ste vi tako nazarensko zakričali? Ali vam je slabo.« Jan!:o je odskočil s stola: »Kdo vas je klical? Bežite mi izpred oči, sicer vas sunem skozi vrata,« je zakrlčal tako divje, da se je postrežnica stresla kakor trepetli-ka in je bilo res pravo čudo, da ni Iz-pustila svetiljke iz rok. (Konec prihoJnJič.) S!ran 2. .fci-OVEfM5Kj NAKUU*, une 8. marca 1917. 65. Ste*. Položaj na bojiščih. Iz vojaškega razmotri van ja 7. marca: Današnje armadno poročilo po-roča zvzhodne fronte, da je mraz ponehal, da je oživel topovski ogenj in vsebuje opazko, da je bilo delova-nje infanterije še neznatno. Iz tega se morejo pričakovati večja ruska in-fanterijska podjetja v bližnji prihod-njosti. Tuđi 11 a 1 i j a n i izvajajo operacije, ki spauajo najbrže že v okvir nameravanih spomladnih akcij. Tirolska vzhodna fronta je v marcu prav pripravna za demostrativna ali taka dejanja, ki stremijo za vezanjem sil, ako se da sovražnik slepiti ali ako je kvalitativno slabši. V tem slučaju pa ni ne enega ne dražega. Morda poskusijo Italijani v bližnjih dneh z močnimi četami to, kar se jim je došle j izjalovilo. Nafrontiob Sommi so se povećali boji seda] na sprednjem polju. »Pohod« Angležev na obeh stra-neh Ancre se še ni vstavil. ker nišo mogli povsodi premagati odpora nemskih straž in zone zapornega ognja. Jako neprijetna izguba časa in sJl jih zadene s tem tuđi za prihodnje dni. Major K. Moraht piše v »Pester Llovdu« : Italijansko vojno vodstvo se giblje v prav posebnih nesrečah. Odvisnost od Anglije je vedno očit-nejša od časa pooštrene podmorske vojne. Velikansko razočaranje na-vdaja vse kraljestvo. Ako sedaj pre-citamo one blazne fraze, katere je ponavljalo italijansko ljudstvo dan na dan v omamljanje samega sebe pred dvema letoma. uvidimo zazevajočo odprtino med lažjo in resnico. Bližnja prihodnjost nam mora razodeti. ali imajo Italijani pogum za deseto sosko bitko. Ako se prične. bo to po-grum obupa. kajti tako trdno ni več armadno zaledje. Po drugi strani pa ie zadonelo z molčeče avstro-ogrske fronte, da potolaženi čakajo bližnjega dvoboja, in ne-esnico bi crovorili. ako bi hoteli zanikati. da i m a j o Italijani več skrbi pred avstrijsko - nemško ofenzivo, nego veselja na svojem ofen živne m nacrtu. Tuđi tu vrta pooštrena podmorska vojna nainevarnejše v odporno silo so-vražnika... S tirolske južnovzhodne fronte se poroča: Na tirolsko južnovzhodni fronti *e dviga med dolino San Pelle-Krino in gorern"m takom Avsia ir.o-počno eorovje Marmo'ate (3360 m\ Cime di Co«t?bH?a (27*3 m) in Pun-te Vallaoa '3632 m). Ti rrasivi. med katerimi je Cima di Costabella v sredi, zapi rajo pot v Flejmsko in Ežko dolini. Visoko srnrovje nudi tob'ko \r-ređn»h rozicij. da zadeva prodiranje Ttalijanov v ćo1!ni A visio in Pelle-grino na na?veČ?e ovire. Berolin, 6. marca. S soške fronte pOTOča vo.ini poro*eval?c Kirchleh-ner »Lokalanze^erju*: Nasproti ita-lijanskim Čssniškim poročilom, ki be-ležijo vsak dan nove uspehe Italija-!K)v, navajam iz lastnega opazovanja, da sovražnik od av^usta lanskega leta dalje ne more vknjižiti na svoj ra-čun niti najmanjŠe pridobitve na ozetnliu C. in kr. čete pa so na raznih točkah soške fronte s spretno priče-timi in izvedenimi podietji prekrižall nacrte sovražnika in jih v kali pre-precili. Kljub ogromnim italijanskim izgubam. ki znašaio sedaj že več sto-tfsoč mož. obsega vsa terenska pri-dobitev Italijanov tekom 22 vojnim inesecev komai deset kilometrov. Pri tem treba pomisliti, da je bila italijan-ska premoč ogromna. Javnost bo str-mela, kadar izve. s kako malimi si-lami je na^e armadno vodstvo ustavilo sovražne mase. O bojih na Tirolskem se poroča tuđi zjužnegain sever-n e g a odseka, da je bil italijanski napad na Colbricon, 2604 m visoko južno Paneveggia, odbit z ročnim! granatami. RazstrelUev pred hribom S i e f o in , 2426 m, katero so vprizo-rili Italijani, je poškodovala njihove lastne pozicije. Potek dosedanjih bojev na tirolski vzhodni fronti je skozi in skozi ugoden za branitelje tirolske dežele. Berolin, 7. marca. Vojni poroče-valec -Berliner Tageblatta« prinaša nastopno cenzurirano poročilo k bližnji soški bitki: Tumed Sv. Marti-nomnaKrasuin Kostanjevi-c o so spravili Italijani 9 in pol kilometra sveta v svojo posest. Vgori-škem odseku nišo pridobili več nego 4 do 5 kilometrov. Nove pozicije tu tečejo komaj 1500 korakov od goriške citadele in samostana. To je italijanska pridobitev prostora tekom poldrugega leta! Torej še manj-šakakorfrancosko-angle-Š k a o b Sommi. To samo na specijalni karti vidno pridobitev so plaćali Italijani z izgubo najmanj 600.000 mož. Vsega skupa} so imeli Italijani dostei V soskih bitkah 95 y& fanterijsklh brigad na fronti, to Je, vstevšj gorsko artiljerijo In alpinske formacije okroglo 110 brigad s 700 bataljoni, torej 700.000 mož. Rotterđam, 6. marca. (Kor. ur.) V spodnji zbornici je izrckel Chur-c h i 11 dvom, ali bo mogoče v tem letu doseči odločilcn rezultat. On upa, da vlada ne vporabi svojih ar-mad za kak boj ogromnega obsega, ako ne bo povsem gotova koraka v odločilno fazo. Državni kancelar Bonar Law je odklonil zase izjavo za solunsko podjetje ali proti so-Iunskemu podjetju. St gre več samo za politiko angleške vlade; zavezn!-ške države so zasledovale sedai skupno politiko na bližnjem vzhodu. TURSKO URAĐNO POROČILO. 6. marca. FrontaobTi-grisu. Angleži so napadli z dvema polkoma, 6 oklopnimi avtoraobili in dvema topnicarkama naše sprednje straže zapadno od Azizieja, 80 km ju-govzhoono od Bagdada. Napad smo z velikimi izgubami za sovražnika za-vrnili, pri čemer smo vjeli enega častnika in nekaj vojakov. Popoldnc so Angleži obnovili svoj napad s pc-hoto, toda z istim uspehom. Ponoći smo umaknili svoje sprednje straže, ko so Izpolnile svojo nalogo. na povelje v glavno pozicijo. Z ostalih front ne poročajo o nobenem po-membnem dogodku. (Azizie leži ob Tigrisu zapadno Kut el Amare, približno 80 km od Bagdada.) FRANCOSKO URADNO POROCll-O. 4. marca popoldne. Med Oiso in Aiso so vdrli naši oddelki v sovražne pozicije južno od Nouvrona do drugega nemskeca jarka ter raz-dejali več kritij. Sovražni nenadni napad bolj proti zapadu na naše pozicije ob gornjem Braveju se je po-nesrečil v našem ognju. Na levem bregu iMose smo obstreljevali sovražne oddelke severno od Regnie-viUa ter jih razpršili. V \Voevni pre-cej živahno artiljerijsko delovanie, zlasti severno in južno od železniške proge v Etain. V Alzaciii smo zavr-nili sovražne oddelke. ki so napadli naše postojanke v odsekih Ammer-zweiler in Burnhaupt. 4. marca zvečer. Vzhodno od Mose je bil artiljerijski ogenj v odseku gozda Caurieres zelo silen. Po bombardiranju v pokrajini severno od Eixa je siedil popoldne napad Nemcev na naše pozicije pri La Fie-veterie. Sovražnika, ki je bil vdrl v naše prve jarke, smo z ognjem in protlnapad' popoinoma zavmili. Zapadno od Mose smo namerili usne?en ogenj na sovražne bateriie v okolici Mniancourta v smen na F?nurenil1es. Nenarleti r»?.pad na sovrarne jarVe ram je omogrric'?1 dobiti vietnike. Na ostali fronti nć časa do Časa prene-hajoč artiljerijski ogenj. 5. marca popoldne. Ponoći se je posrećilo tj.is'tti !z\idnim od-delkom več nenadm'h napadov zlasti severovzhodno od Trac^'' ?e Vala in v gozdu pri Avocourtu. Pri Trovonu, v okolici Reimsa in ob visini 304 smo zadržali poskušene sovražne napade ter vjeli 20 mož. Na desnem bregu Mose se je podvojila sila sovrn*nega topovskega ognja proti gozdu Caurieres. Proti 4. popoldne je sledi! silen napad na fronti 3 km med pristavo Chambrettes in Bezonvaxuom. Opetovana prizadevanja Nemcev so se ponesrečila v našem z^nor^em ognju in ognju strojnih pušk. Vendar se ie sovražnik vstalil v eksponiranih kosih jarkov severno od gozda Caurieres, vse njegove poskuse, vdreti v gozd. pa smo zlomili s svoiim osr-njem ter prizadejali sovražniku velike izgube., 5. marca zveče r. Na desnem bregu Mose smo vrgli tekom živahnih protinaoadov sovražnika iz dela pozicije, ki jo je bil včeraj severno od gozda Caurieres zasedel. Zapadno od Pont k Moussona se je po-polnoma ponesrečil poskušen rapad na neki naš jarek severno od Flireva. Nas razdiralni ogenj je poškodovaJ so\Tn?ne naprave. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 4. marca. Zjutraj smo naradli fronto sovražnika in pođporne jarke vzhodno Bouhavesnesa na fronti 1200 vardov !n smo jih zavzeli. Pripeljali smo s seboj 173 vjetmkov in 3 strojne puške. Sovražni protinapadi so bili odbiti s te^kimi izgubami. Sovražnik je izgubil zopet ozemlja vzhodno Gommecourta, kjer smo na fronti 2 milj globoko povprečno napredovali 1200 vardov. Zadnjih 24 ur smo vjeli 190 mož in vplenili 5 strojnih pušk in 2 možnana. RUSKO URADNO POROČILO. 4. marca. Zapadna fronta. V odseku južno od Buribreva smo izvršili napad s plinom, ki je provzročil v sovražnih strefskih jarkih nemir. — Romunska fron-t a. Na obeh stranih ogecl Nov poveDnHt angleikeca brodovla. Rotterdam, 7. marca. (Kor. ur.) »Nieuwe Rotterd Courant« poroča iz Londona: K on ter admiral sir \Viilian Pakcnham je imenovan za poveljni-ka angleškega brodovja bojnih križark. Ruska duma. E>očim je bila prva seja ruske dume razmeroma mirna, je prišlo za-raUi napadov na kabinet v drugi seji do burnih prizorov. Vodja kadetov Miljukov je izvajal med drugim, da je moičanje ministrskega predsedni-ka ob otvorirvi dume mnogo bolj po-membno kakor gostobesednost nje-govtga prednika- Vlaia nima dumi nićesar sporočiti glede skupnega de-lovanja. Vsi koraki vtede so se pone-srečilu ker se vlada ne opira na narod. Obupne so notranje razmere. Duma ne želi skleniti z vlado miru, marveč hoče premagati odpor vlade, ker vlada ne more resiti niti finanč-nih, niti živiiskih vjprašanj. Ljudstvo samo mora prevzeti vodstvo, sicer je rešitev nemogoča. Že bolj silno je vlado rapadal vodja delavne skupine Korenskij, ki je iziavil. da je priSia vojna ck> najbdj kritične točke in da je izid presojati zelo pesimistično. Bedasto je govoril o zavzetju Carigrada in izpremembi karte Evrope, če vlada ne more niti lastne dežele braniti. Ves sistem je treba izpreme-niti. Vlada je ugonobila vse gospodarsko življenje v Rusiji. Treba je z dc janji pripravljati konec krvave vojne. Italiianske oficirske izgube. Iz vojnoporocevalskega stana: V času od 31. januarja do 2S. februvar-ja so padli: polkovnik Alfredo Melita, major Ferrucio Franco in 15 stotni-kov. 21 nadporočnikov in 46 Doroč-nikov._________ ITALIJANSKI PARLAMENT. Zbolj£anje Rospodarskih razmer samo potom mira. Curih, 7. marca. (Kor. urad.) V vČerajšnJU&eji je obliubil zastopnik vlade nadaljnje odredbe za zboljšanje ribjegalova, da se uRotli nuj-nim potrebam prebivalstva. Socijalist C a s a 1 a n i je raz-pravljal težkoče v ljudski prehrani, ki se je podražila v času vojne za 70 odstotkov, potem je govoril o števil-nih gospodarskih, finančnih in pro-metnotehniških vprašanjih, da je izvajal iz njih. da ie zboljšanje mogoče samo potom mira, ko diplomatične in gospodarskopoli-tične temeljne napake samo zabra-njujeio upanje na enotno gospodarsko fronto zaveznikov kakor tuđi na samopomoč. Ministrstvo vidi, da Je njegova gospodarska politika napa dena z vseh strani, pa ne najde branitelja. Ćelo za vojno soodgovorni par-lamentarci si skušajo pomagati s kri-tiko ministrstva, da bi se tako poza-bila njihova odgovornost. Žal, da je vlada zamudila ugodno priliko, da bi obmila nevarnosti poln mednarodni položaj. Socijalisti se bodo trudili še nadalje, da izrabiio vsako ugodno priliko za približevanje k miru. »Princip narodne suverenosti«. Potem so govorili trije poslanci intervencijonistične skrajne levice. Poslanec Labriola je pripoznal skupnost gospodarskih in političnih vojn'h problemov in je zastopal stali-šce, da bi moglo naknadno premotre-nje pogojev. navedenih 10. januarja v odgovoru predsedniku VVilsonu, v zvezi z drugimi okolnostmi res privesti hitrejši in srečnejsi zaključek vojne. Vlada bi se morala v zunanji politiki boli prilagoditi mnenju in za-htevam ljudstva. V gospodarskem konfliktu med nemškim in angleškim imperijalizmom ni želeti uspeha ne enemu ne drugemu kakor anloh no-benemu imperijalizmu. P o 1 j ak i se ne smejo izročiti zopet ru-skemu car ju. Pri rešitvi srbske-ga vprašanja se mora vzpostaviti harmonija z dni^'mi velikobalkanske narodnosti zadevajočimi vprašanjl. Doseči se mora tuđi nriznanje i talijanskih aspiracij na Dalmacijo. Priznanja ruskih za-htev srlede Carigrada se ne more odobravati. Naznaniena stvoritev velike češkoslovaške države bi bila polna nevarnih JDosledic. V novi Evropi mora vladati princip narodne suverenosti in vpoštevati se mora svobodna volja interesiranih narodov bolj, kakor je to storila de-seterozveza v noti na Wilsona. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. »AvantU poroča, da v vojnem pristanišču Spezzia je bilo obsojenih 700 vojakov radi upora. — »Popolo df Italia« poroča h gospodarski vojni, da je italijanski vlada odredila ugo-tovitev trgovskih dofeov in preduj-mov italijanskih tvrdk napram podanikom centralnih držav. — Preko Lugana se poroča, da se sili italiian-sko vlado z vseh strani, da najame posojila v Ameriki ne glede na obre-stno mero. Industriialci in trgovci za- htcvajo obenem ustanovitev devizne centrale. Proti oktroiuin za parlament Z Dunaja poročajo 7. marca: Danes se je vršila tu seja pred-sedstva hrvatsko - slovenskega kluba, v kateri se je razpravljalo o no-tranjepolitičnem položaju. Objavljeni komunike poudarja, da bi imela raz-rešitev notranjepolitičnih vprašanj brez sodelovanja narodov, katerih življenjski interes zahteva na eni strani mogočno pozicijo monarhije v srednjeevropejski zvezi držav, na drugi strani pa notranjo okrepitev celokupne monarhije, v obeh smereh Ie nasprotne posledice. Zato je nujno potrebno, da se skliće državni zbor, ki naj ugodno razreši narodnopolitič-na vprašanja, ki omogočijo narodom vztrajanje, tako aprovizačno vpra-šanje ter oskrbovalne zadeve, ki jih je vlada postavila na dnevni red, vštevši zadevo povrnitve škod po-vzročenih po vojni in oskrbovalne akcije za begunce. Tuđi za priprave, ki naj omogočijo prehod k mirovne-mu gospodarstvu je neobhodno potrebno, da se skliče državni zbor. Isti dan je zborovaio tuđi pred-sedstvo »Češke Zveze«, ki je konstatiralo: Politika »Češke Zveze« mora dejansko računati z nepresta-nimi stremljenji, ki hočejo sedanje težke čaše izrabiti za enostransko razrešitev gotovih narodnopolitičnih vprašanj. Proti temu poudarja pred-sedstvo »Češke Zveze«, da je v interesu države na zunaj in na znotraj nujno potrebno, da se skliče parlament, in da torej sedanji moment ni-kakor ni mgoden enostranski razre-šitvi spornih narodnih vprašanj. S takim činom bi se kršilo narodnostno premirje; to premirje ohraniti je dolžnost vseh faktorjev naše države. Z izvenparlamentarično razrešitvijo teh vprašanj ne omogočimo dela-zmožnosti državnega zbora. Pred-pogoj stvarnega in nemotenega delo-vanja parlamenta je, izvzemši resno voljo vseh faktorjev, edino Ie poslovnik. Zastopniki češkega naroda so pripravljeni se pogajati in sklepati dogovore o spornih narodnih vprašanjih. One zadeve, ki jih smatra »Zve-zja« sedaj za prave državne potrebe, so bile naštete v programatični izjavi min. predsednika pri zadnjih kon-ferencah 3. in 4. marca. * »Zveza« je odločena, da bo v interesu države in dinastije sodelovala v parlamentu pri razresitvi vseh takih vprašanj. ki so v zvezi z obrambo države in blago-bitom prebivalstva. Popoldne se ie vršila skupna seja predsedstev »Češke Zveze« in »Hrvatsko - slovenskega kluba«, v kateri se je konstatiralo s o g 1 a s j e nazorov obeh političnih sku p i n. Brao, 7. marca. »Moravska Or-Iice« poroča iz Prage: Klub konzervativnih veleposestnikov je izročil min. predsedniku grofu Clam - Mar-tinicu poseben memorandum, v ka-terem svari pred nepravilnim postopanjem v aktualnih vprašanjih. Memorandum se smatra za interni akt kluba in zaenkrat ne bo objavljen. Razne pe!i*ičns vesti. = Cesar v Budimpešti. Z Dunaja poročajo: Cear in cesarica sta se podala snoči 7. t. m. v Budimpešto, kjer se bodo vršila važna politična posvetovanja. Zatrjuje se. da priđe do rekonstrukcije ministrstva, ki naj se spremeni v koalicijski kabinet pod Tiszovim predsedstvom. Cesarja bo spremljal zunnnji minister gTof Czer-nin. iz česar se sklepa, da se bodo vršile v Budimpešti tuđi zunanje politične konference. = Iz slovenskega strankarskega življenja. Pod tem naslovom prinaša »Tagespošta« svoj četrti članek, ki se glasi: Kakor je bilo že omenjeno, vzbuja zlasti postopanje deželnega glavarja v gospodarskih in financijel-nih zadevah od tedna do tedna več nezadovoljnosti, Pred nekaj meseci je deželni odbor ustanovi! centralo za krmila, ki naj bi z ozirom na obsto-ječe težave preskrbovala kmetoval-cem krmila. Splošno se je mislilo, da bo ta, pod vodstvom deželnega odbornika dr. Lampeta. nafožjega za-upnika deželnega glavar ja, stojeći urad poskušal resiti svojo nalogo na način, ki mu ne bo nič očitati. Da se to nikakor ne godi, priča slučaj, ki se je pred kratkim primeril. Sredi janu-varja je namrec poslalo »Deželno me-sto za preskrbo krmil« na vse občin-ske urade okrožnico, v kateri obeta, da se mu posreči, dobiti večjo množino koruze, ki se bo oddajala po ce-lih vagon ih. Kupna cena bo, vštevšf troske dovoza, znasala okroglo 200 krori za 100 kilo^ramov koruze. Ob-činski uradi in aDrovi>aciiski odbori so bili v okroTnici pozvani, nai naro-čila pr^večasno vposljejo. Ker so morali kmetovalcl koruzo, ki so }o sami pridelali, oddati vojnemu žitne-mu prometnemu zavodu po 28 K za 100 kg, so se ponudbi deželnega odbora seveda začudili in jih je razbu-riio, da naj bi koruzo tako drago pla-čali. Da bi se pomirili, se Jim je za-gotovilo« da se zavzame deželni odbor pri vladi za zvišanje živinskih cen. Troske operacije s koruzo naj bi torej nosili vojaška uprava, ki priha-ja zlasti v poštev kot kupovalka ktavne živine, in itak težko izhajajo-če mestrto prebivalstvo. Namerava-na kupčija ni bila izvršena, ker je vojnožitni prometni zavod, ki je sedaj izključno upravičen nakupovati žito v tuzemstvu in ga dobivati iz inozemstva, poročal o tej stvari ura-du za prehrano, nakar je ta deželni centrali za krmila prepovedal izvrši-tev imenovane kupčije in jo prisilil umakniti občinskim uradom poslano okrožnico. — Naknadno se je izve-delo, da je nameravalo »Deželno me-sto za krmila« dobiti 100 vagonov koruze iz Ogrske. Pridobilo si je v ta namen dobro pomoč budimpeštan-skega advokata dr. Ratza, ki naj bi bil kupil koruzo po zakoniti najviš]! cen i in dobil za vsak vagon več ti-soč kron provizije. S tem je deloma pojašnjena visoka cena 200 K, ki jo je Deželno mesto za preskrbo krmil zahtevalo od občin za meterski stot koruze. Dr. Ratz naj bi bil Deželne-mu mestu za krmila rudi pomagal prf nakupu 50 vagonov pšenice, vendar ie rudi ta kupčija ponesrečila vsled nastopa u rada za prehrano. Kako nai bi se ta pšenica porabila. ni doslej dognano. Financiranje po omenjenem Dežel-nem mesru nameravane kupčije s koruzo je bilo poverjeno »Ilirski banki«, katere predsednik je deželni glavar. V plenumu deželnega odbora se ni razpravljalo niti o kupčiji s koruzo Deželnega mesta za krmila. katere kupčije ne majhne troske bo morala dežela plaćati ^Ilirski banki«, niti o že pojasnjenem nakupu masti in prekajenega blaga. Ražen Deželnega glavarja in njegovih bližnjih za-upnikov ne ve nihče. čemu je bila na^ kupljena ogromna množina 10 vagonov špeha, masti in prekajenega blaga. To postopanje je toliko čuclnejše, ker se kvari od oktobra v nepri-memih prostorih hranjeno blago, tako da ne grozi škoda Ie dežeinim fi-nancam, nego v danih razmerah tuđi splošnosti. Denarna sredstva za na-kup masti in prekajenega blaga so bila dobljena pri Deželni banki, ne da bi se bili vpoštevali veljavni pred-pisi. Po § 3. statuta Deželne banka srne ta dovoljevati deželi posolila Ie, če ji dovoli naietje posolila dežeTnl zbor s sklepom, ki ga je cesar potrdil. Sedaj seveda ni mogoče doseči tak sklep, ker ne zboruje deželni zbor. A ker gre za posoo'ilo več stotisoč kron, bi se bilo moralo dobiti najmanj odobrenje vlade. Zakaj se kuratorij De-zelne banke -niti tega ni držal, ie teško umeti. Sicer pa se tuđi pri pre-skrbi masti'ni postopalo pravilno* Decembra lanskega leta je bil na hr* vatski mejni postaji Zaprešič zćir>le-* nien vagon masti, čitrar izvoz iz Ogr-ske ri bil dovoljen. Od ne?:nari^^a odr* Rp^Hialca ndda-Tia in na dczelno bol-nisnico v Liubljnno naslovljena pošl» ljatev je bila prodana na javni dražbi in se je zanjo izkupilo 70 ooo kron. Kakor piše »Agramer Ta?rblattlno av-tonomijo. Prusko - nemški vladi v Alzaciji - Lotaringiji se to ni posrećilo. Opozarjamo na to, kako se obnaša nemška vlada proti B^lgijcem, 55 fitev. ,SLUV£NSKJ NAKOLi*. anc 8. marca 1917, Stran 3. Dobil sem številne pritožbe, kako grdo se ravna z belgijskimi delavci, ki so bili deportirani na Nemško. Poljske socijaliste, ki nišo storili ničesar druzega, kakor da so udeistvovali svoje prepričan je, so vlekli siloma na iNemško — akoravno se do danes nišo obtoženl. Zahtevamo, da se naj napravi konec temu preganjanju. Generalno poveljstvo postopa proti opo-zičnim socijalnrm demokratom popol-noma svojevoljno. Proti temu naj-sramotnejsemu zakonolomstvu bi moral protestirati vsak pravi zas topnik ljudstva. — Mirovna ponudba nemške vlade je bila že vnaprej brez-uspešna. ker sta centralni državi proklamirali poljsko kraljestvo. To je v n?.sprotju z netnškim odgovorom na fimeriško noto. kjer |e rečeno: Smo za to, da naj ima vsak narod pravico s^mcHJoločbe. Očividno smo hoteli pridobiti Poljsko za Nemčijo zopet s kakim hohenzolerskim princem. Ali še vedno niste spoznali, kako malo-pomembne so vse te dinastične ckupnosti; navzlic izkustvom z Niko! a jem, Jurjem, Ferdinandom? frdina kralja, ki simpatizirata z Nem-ćijo, sta francoskega pokolenja: Bourbon na Spanskem in Bernadotte na ?vedskem. Pe!avec ostane Ncmec ali Francoz, princi pa menjavajo svojo narodnost kakor sraico. Sploh ves monarhični sistem ne spada več v naŠo dobo, povsodi se mu mora napraviti konec. (Ogorčenje.) Namcn proklamacije ni bil osvoboditi Poljsko, temveč dobiti novih rekni tov za nemsko armado. Vi delate zunanjo politiko po sistemu pruskih policijskih uradnikov. Mirovna ponudba bi imela zinisel le, če se ncmška vlada od-reče vsem aneksijskim nacrtom. Pc~ tovaJni pridiprar von Bethmann - HolI-we?a gospod Scheidemann (voditelj oficiialne soc. dem. stranke) sicer tr-di. da je temu tako. toda ta frditev je nepoštena. Kaj hoče vlada pravza-prnv. tega nam državni kaneler tuđi tokratnipovedai. Zahtevamo mirovno ponudbo, ki naj narodom res prinese osvoboditev. Hujskanje med narodi obsojamo. Je gotovo pretirano pri-merjati Nemce s Huni. kakor to de-lajo Angleži. Toda komu se imamo za to zahvaliti? Samo gospodu, ki Je pozval nemš\'e vojake, ko jih 'e posla! na ekspedicijo v Kitajsko. da se naj v sovražni deželi obnašajo kakor Huni. »Faraon se ne daje, vjetnikov se ne dela!« — vidim, da vsi poznate to historijo. — Mi zavra-i-amo pooštreno pedmorsko vojno, k! ravnotako kaknr artefeski fzstra-dalni nacrt nasprotuie predp^om hu-rranitete. Tuđi nraktiene posledice te vojne ne upravičujeio. đa bi riskirali nje dalekosežne posledice. VnHa. z Arnerlko h\ imela za nas najstr?>šnej-Te srosno^arske posledice. Ako se stranke skrivaio za Hinđen*uird nenRtrfjotičnfm nas tonom radikalnega socijnfističnee^ prvaka. — An»er?*ki den^r R*«sitl. LJsti ^oročalo. da je niski finančni minister Hark prispel v Novi .Tork. da po^p^Še dogovor zaradi ve!ike$ra Do«<\ifl.i h da Amerika torej v prihodrno^ti ne hn dajala Rusiji samo topov in muni-c*\ ne^o tuđi denar. Bnevne vesti- — Cesarica za voiaške domove. Ccsarica Čita \e darovala za vojaške domove 243.000 K. Polovico dobi avstrijski, polovico pa ogrski centralni komite. — Tretfič odlikovan. Trgovec nadporočnik f rane Trdinav Ljubljani, že prej odlikovan dvakrat s »Signum laudis«, je bil sedaj odlikovan z nemškim železnim križem II. razreda. — Za cesarja Jn domovino sta dala svoje mlado življenje brata Bogumil in Josip U d o v č, sinova obče-spoštovanega prožnega mojstra c. kr. drž. železnic v pok.f g. Josipa Udov-Ča, begunca iz Gorice, stanujočega sedaj v Novem mestu. Obadva sta bila vrla mladeniča in vseskoz odlična dijaka. Prvi je odšel k vojakom po dovršenem 6. gimn. razredu v aprilu 1915 in je padel dne 4. juni ja 1916 v Bukovini kot enoletni prosto-voljec-četovodja. — Drugi je dovr-Sil tik pred splošno mobilizacijo go-risko realko in bil poklican oktobra 1914. leta. Bojeva! se je na severo-vzhodu, bil ranjen in za izredno hrabrost odlikovan s srebrno svetinjo. Pozneje je odšel na jugo-vzhodno bo-jišče, kjer je bil povišan v poročnika v r. Novembra 1.1. je prišel na dopust, bolan na malariji, ki ga je položila čine 4. t. m. v vojaški bolnišnici v Kamniku v prerani grob. Junakoma časten spomin, kruto prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Skladatelj Emfi Adamič je od-poslal Iz Taškenta na uredništvo dne 6* decembra dopisnico, ki je dospela šele sedaj. V dopisnici želi srečne božične praznike in veselo novo loto vsem rojakom. Ob enem prosi, naj bi uplivni faktorji vendar storili kake korake, da bi bilo mogoče slovenskim vojnim vjetnikom pošiljati, kaj duševne hrane, knjig in časopi-sov. Končno vpraSuje, cc so prijatelji in znanci čisto pozabili nanj, da tako malo pišejo, ko si vendar lahko predstavljalo kć*ko hrepenijo po vsa-kem glasu iz domomive. Njegov naslov: tinii Adamić, Voennoplen-nyi, Taškent, I. polk, Rosija (Azfa). — Ćehi o Slovcncih. V 20. stev. »Zlate Prahe« čitamo lep feuilleton »Novoročni nadeje u Slovencu«, ki &a je — kakor dostavlja uredništvo pod crto — v originalu, torej v če-škem jeziku narisal naš pisatelj dr. Ivan Lah. Članeic poroča o novem pesniškem zborniku dr. Al. Gradnika »Zvezde padajo«. o novi upravi »Ljubljanskega Zvona< in »Slova-na«, o novih publikacijah in spisih O. Zupančiča, Al. Kraigherja. Iv. Can-karja i. dr. ter je pregledna. dasi se-veda !e površna slika naših literarnih razmer. Dr. Lahu moremo biti za č!a-nek le hvaležni ter želimo, da bi se o našem narodu in njegovih kulturnih stremljenjih večkrat poroćalo češkim, hrvatskim in drugim slovan-skim listom. Treba pa je tuđi. da se naši leposlovni listi živo zanimajo za kulturne literarne in umetniske nspehe Čehov, Hr\-atov i. dr. Treba nam je namreč obzorja, ki je širše kot £a objemajo planke naše ozke in maihne doline šentflorijanske. Zlasti češko slovstvo, res izvirno. narodno, bogato in raznovrstno. imn toliko remek - del. ki bi morala zanimati vsakega res izobražene^a Slovenca. — Stritarjeva dela. K toj notici v ponedeljkovi številki našega lista nam piše dober poznavalec sloven-skega knjižnepra trga: I. (Poezije) in II. zvezka Stritarjevih zbranih spisov v knjigotrštvn res ni več dobiti, to pa še dokaj več nego samo 7 oziroma 3 leta — vsaj posamezno ne. Založ-nik je v svojih cenikih in oglasih svof čas pač naznanil, da se nova izdaja »pripravlja« pa ta poskus bi bil glede visine števila novela natiska obeh teh zvezkov v razmerju s številom še razpoložliivih ostalih zvezkov drzen ter skrajno negotov in če dovoljiv, je menda tuđi vpruša-nje in sicer Stritarievo. Uvaževati !e tuđi, da je izdaja Stritarjevih spisov stara že 30 ]et in da je ne kaže le de-loma obnoviti. Na*lepši bi bil nov po-polen Stritar. na tega pri danih raz-merah najbrž še dolsro ne učakamo. — V pojasnilo. Podpisani izjav-Ijam, da sem prekinil vse zveze s »SI. be^unskim koledarjem^, ki iziđe baie v kratkem v založbi £. monsi'/norja dr. Faidurtija. dežel. glav. goriškega, sedaj na Dunaju. Uredništvo imeno-vanega koledana sem odložll radi samovoljnega postopanja založnika, ki je leposlovno gradivo, ki sem ga zbra!, uredil in mu izročil laz. razko-sal in proti moji volii izločil malone vse najboljše prispevko, med dru?im tuđi pesem O. 2unančiča »Goričkim izgnancem«, pnobčeno v 'ebruarski številki »Ljublianskega ^vona«. — Fran Albrecht, Dunaj III. Seidlg. 21./3. — Boj proti tuberkulozi. U s t a -novitev oskrbovalnic. Da se cim uspesneje vodi boj proti tuberkulozi, je zaukazalo ministrstvo za no-tranje zadeve, da se po vseh krono-vinah ustanove oskrbovalnice za tuberkulozo. V to svrho je vled razpisa c. ki\ deželne vlade za Krarj :'o po-v-bil gosp. podžupan dr. Karei T r i 11 e r v petek dne 2. marca t. 1. v mestno posvetovalnico merodajne faktorje na razgovor in posvetovanje. Zastopani so bili: Deželni odbor kranjski po g. dr. Dol šaku; De-želrio in Oospejno pomoćno društvo I^dečega križa za Kranjsko po c. kr. o!:rajnem glavarju v pok. in r>redsed-niku Rdečega križa g. Gustavu D e 1 C o 11 u in po c. kr. višjem okraj-nem zdra\nfku g. dr. Alfrciu M a h -ru; Pomočno društvo za bolne na pljiičih »Viribus unitis«c po c. in kr. polkovnem zdravniku dr. Demeteru B1 e i w e i s u vitezu Trstcniškem: Vincencijeva družba po g. kanoniku dr. Grudnu; Okrajna bolniška bla-gaina ljubljanska po gg. R o ž a n c u, Hlebšu in Zoretu; in Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrb po g. mestnemu fiziku dr. Ot-marju K r a j c u. Sprejet je bil pred-log, naj Pomočno društvo za bolne na pljučih »Viribus unitis« svojo že obstoječo oskrbovanico v zmislu mi-nistrskega ukaza, razširi in naj se gotovi faktorii kot mesto. dežela. Rdeči križ, razni obrati in bolniške blagajne naprosiio. da podpirajo to blacotvor-no napravo, da bo lahko uspešno vodila boj proti tuberkulozi. — Lfuhliianka kredjfna banka v LjuMjani. V včerajšnji bilančni seji upra\Tega sveta LJublran^ke kredit-ne banke se je ugotovila čista bilanca k 31. decembru 1916. katera iz-kazuje čistega dobička 1,071^62 kron 65 v in vštevši prenrabiti 15.000 K in osta-nek v znesku 50.107 K 87 v prenesti na novi račun 1917. — Obenem je upravni svet sklenil predlagati ob-čnemu zboru zvlšanje delniške glavnice za 2,000.000 K na 10.000.000 K. — Se!:lni rok za Llubliano po-dalj^an. C. kr. deželni predsednik za Kranjsko je izdal ukaz, ki pravi: Z ozirom na obstoječe izvanredne raz-mere deloča se dogovorno s c. kr. višjim dežolnim sodiščem za Štajersko, Koroško in Kranjsko delna iz-prememba § 2. za ljubljansko obmest-je veljavnecra najemnega in selilnega reda z dne 18. aprila 1890 dež. zak. šiev. 10. da se ima najemni predmet še !e do opoldne 8. anrila 1917 iz-prazniti, ne pa že 8. februvarja ali 5. marca 1917, kakor doloca § 2. zgoraj omenjenesra reda, oziroma tukajšnji ukaz z dne 28. januvarla 1917, štev. 3£v5O de7. zak. št. 3. — Prepoved Imanja v ogrski razredni loterfii. O^rski a^entje se na vso moč trudijo spraviti tuđi v to-stranski državni polovici v denar srećke oprrske razredne loterije ter se po^osto poslužujcjo ku\Tert z na-pačnimi natiski, dn preprečiio inhibi-ranje pošiljatev. Občinstvo se svari pred nakuporn takih srečk, ker zana-dejo srečke konfiskaciii, ker se eventualni dobitki konfiscirajo in ker je določena za kupovanje takih srečk tuđi denarna kazen. — Iz c. kr. irestnega šolskega sveta. O redni seji c. kr. mestnega šolskecra sveta, ki se je vršila v to-rek, dne 20. februana 1917, je došlo sledeče poročilo: Potem ko otvori predsednik se'*o in proglasi njeno sklepčnost, oglasi zapisnikar iz pred-sedstva kurenciie in pove, kako so rešene, kar se vzame na znanje. Odobrita se zapisnika predzadnje redne seje s 13 decembra 1916 in pa zadnje izredne seje z dne 29. decembra 1916. Pripoznajo se petletnice, in sicer: učiteljicama Mariji Cerarjevi in Serafini Hubadovi 1. provizorna, učitelju Pavlu Gorjupu V. in učiteljici Leopoldini Kumpovi I. provizorna. Sklene se, več prosenj stalno name-Ščenih učiteljev za podalisanje dopu-stov c. kr. deželnemu šolskemu svetu priporočiti v ugodno rešitev. Ra2-pravlja se o prošnjah za remuneri-ranje zacasnega pouka in se sklene predložiti primerne nasvete. Raz-pravlia in sklcnasevdvehdisciplinarnih slučajih. Prošnja neke otroške vrtnarice za definitivno nameščenje se odstopi ohčinskcmu svetu v pristojno uradovanje. Nasveti radi slo-vesnepra praznrvanja nastopa vladanja cesarja Karla F. in presvetle ce-sarice Cite po šolah se predlože ob-činskemu svetu radi odobrenja in do-volitve potrebnegra denarnega kredita in je o njih porocati tuđi c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Nasvetom lokalnih konferenc radi izključitve nekaterih učencev in učenk v smislu £§ 82 in 85 dokončnega šolske^ra in učnega reda se pritrdi. Zajedno je pa vsem šolskim vodstvom naročiti, naj bodo pri vtemelievanju takšnih na-svetov zelo temeljita in vestna, naj sploh v interesu stvari same iemljo to zadevo s skrajno previdnostjo in natančnostjo ter stavijo takšne predlože v smislu predpisov ondi. kjer je zares sila. Potem ko se pojasni še ne-kaj internih zadev vzgojnega-in eko-nomskega značaja, zaključi predsednik sejo. — LHudsKo?o!ske vestf. Kristina H o č e v a r je nameščena za suplen-tinjo v Novem Vinkljn, Jnstina Kmet za provizorično učiteljico v Šturijah, Katarina Punču h v Sp. Logatcu, Ivana Kranner-Leilerza sup-lentinjo v Gor. Logatcu, Gabrijcla Pipan v Polianah. Definitivncmu učitelju Karlu G o r i š k u je poverje-no začasno vodstvo sole v Zatičini, definitivni učiteljici Melaniji F a j d i-g: a začasno vodstvo Sole v šmart-nu pri Kranju in definitivni učiteljici Ani Schifirer začasno vodstvo v Kovoru. — Provizorična učiteljica Kristina R o g a r je nameščena za su-plentinjo na Dobrovi. — Društvo železniških nslužben-Cfiv za vza'erano podpiranje ob smrt! v Lhibiiani ima svoj redni občni zbor v nedeljo 11. marca točno ob po! 10. uri dopoldne v restavraciji »Novi svet« (PreSernova soba). K po!no-številni nd^'e^bi vab1* odbor. — Nezgoda na ždeznicL Skla-diščnl delavec na tukajšnjem glav-nem kolodvoru Ivan Pavlič je hotel skočiti na vlak, ko se Je le premikal. pa mu Je spodrsnilo in se je ponesre-čil. Težko ranjenega na Jben nogah in eni roki so prenesli v deželno boi-nišnico. — Odlikovan gasflec. Lovro l> e r n i k, član gasilnega društva v Spodnji Šiški, je odlikovan s čabtno svetinjo za 251etno zaslužno delova-nje na gasilnem in reševalnem polju. Iz Višnje gore. Dne 4. marca za-pustil nas je gospod iVuhael Vehovar ter nastopii službo okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Idriji. ^ V višenjskem sodnem okraju je službo-val devet let. kjer je bil posebno priljubljen in vsestransko spoštovan. Kot sodnik je bil zelo natančen in ob-eiiem precej strog, vendar pa vedno človekoljuben. V obče je znano, kako mirno in podučno je razpravljal s strankami preiskave in tožbe. V pri-vatnem življenju je bil vedno prija-zen, vesel in zabaven. Iskreno želeći, naj bi sodni predstojnik, gospod Vehovar tuđi v prijazni Idriji užival tisto priljubljenost in tište simpatije kakor pri nas, mu kličemo z izrazom neomajne^a vednega prijateljstva: Na svidenje! Umrla .ie v Zatičini gospica Alek-sandrina G e r d i n i č, zasebnica. — Počivaj v miru! Umri je v LJubnem enoletni pro-stovoliec gosp. Vil:co Bregant vsled bolezni, dobljene na bojiščih. — Bodi mu prijazen spomin* Vofeška policija v Zagrebu. Z ozirom na razne pojave je bila v Zagrebu poleg državne policije uvedena tuđi vojaška policija z lastnim delo-krogom. V to svrho je bilo mesto raz-deljeno v tri vojaško - policijske okoliše. VojaŠka policija se bo pecala le z delikti vojaških oseb. Za načelnika je bil imenovan polkovnik Marković. Kino Tdeal. Danes in jutri »Po-morščak Sami«, jako komičen film, ki občinstvo izborno zabava. Predstave ob 3., 5., 7. in 9. uri. — V soboto *John Rool«, detektivski film z R. Meinertom kot Willian Voss. (Pri-merno.) V torek 13. marca »Velika bitka ob Sommi« in štiridejanska amerikanska veseloigra »Rožni tat«. Tuđi za mladino. 10.000 kron ukradenih. Trgovka z živili Rozalija Nanut v Trstu je od-šla 28. januvarja v Ljubljano po svojih poslih, kjer je prenočila pri svoji znanki Jakobini Severjevi- S seboj je imela, kakor pravi, 23.000 kron, katere ]e djala pod zglavje, drugo jutro pa je manjkalo 10.000 kron. Naru tova je pri jela svojo znanko radi tega, ali ta je odloČno tajila. Nanuto-va je čakala en mesec, da jej vrne Severjeva denar. Ker se pa to le n\ zgodilo, je naznanfla sodniil, kako jej je zmanika! denar. Severjeva je sedaj v preiskavi v Trstu. Na^li so pri niej nad lO.noo kron, o katerih trdi, da so njena last. Aprovizaciia. + Oddaia sveže repe. Mestna aprovizacija bo oddaia iz Miihleisno-vega skladišča na Dunajski cesti jutri v petek in pojutranjem v soboto po-poldne en vagon sveže repe. Na vrsto pridejo v petek popoldne od 2. do 5. stranke iz VI. okraja in v soboto one iz VII. okraja. Predložiti je krompirjeve izkaznice. Na vsake šti-ri osebe odpade po 10 kg repe. Cena za 1 kg je 24 vinarjev. Stranke naj pripravijo pri plačevanju drobiž, da je olahkočeno poslovanje. -r Prodajalci sladkorja se opo-zarjajo v novič, da se sladkor ne srne oddajati na ćele sladkorne izkaznice, ki so veljavne od 18. februarja do 31. marca 1917, temveč, da je v prvih treh tednih t. j. do 11. marca t. 1. oddajati sladkor le na prvih pet odrez-kov vsake izkaznice. na ostale od-rezke pa se srne oddajati sladkor šele po 11. marcu 1.1. -t- Popis zalog. Vlada pripravlja naredbo o popisu zalog živil in živ-ljenjskih potrebščin. Rekviriralo pa se bo le v industrijalnih, obrtnih in podobnih gospodarstvih, v privatnih gospodarstvih pa v splošnem ne. Tuđi baje ni nameravana splošna pre-iskava privatnih stanovanj, temveč bodo oblasti le upravičene od vsa* kogar zahtevati, da naznani kakšne in koliko zalog da ima. Poleg tega bo vsebovala nova naredba stroge do-ločbe proti prekupčevanju. Obrtniki in trgovci bodo morali znova prositi za licenco in v bodoče bodo vse kup-čije dovoljene izkljuČno le upraviče-nim trgovcem. Sistem maksimalnih cen bo naibrž odpravljen in nadome-ščen z »vzornimi« cenami (Richt-preis). Naredba bo kaznovala pro-stopke s strogimi kaznimi (zapor do 1 leta, globa do pol milijona kron.) + Rotnunsko žito na Štaier-skem. Graški listi poročajo: Dne 6. t. m. je prispelo v Gradec 30 vago-nov romunskega žita. 14 vagonov dobi mesto, ostalih 16 vagonov se razdeli po deželi. + Pivo na Nemškem. >Berliner Tageblatu javlja, da bo začetkom maja na Nemškem sploh ustavlje^ no varenje piva. Pivovarne že od 15. februarja nišo dobile nič ječmena, ker se porablja za hrano prebival-stva.___________________^^ Mm stvari * Ustrelil se ie 7. t. m. na Dunaju sekcijski načelnik v justičnem mini-, slr^tvu dr. Artur Schober. * Ameriški vojaški ataše smrtno ponesrečii v ItalljL »Secolo« poroča, da je vojaški ataše Zedinjenih držav major Heiberg padel s konja in umri na posledicah prebitja črepinje. * Po znižanih cenab bodo dobi« vali usnje ogrski nižji državni urad-* niki in sLuge. Oženjeni imajo pravico do pol kiiograma podplatov, neoženjeni do en četrt kilograma. Cena podplatov bo znašala 13 do 15 K za kilogram. * Starejši vojaki se bodo gotova še spominjali časov, ko so dobivali k o m i s in rekli bodo, da so to bili lepi čaši. Malokdo pa bo vedel, kako je nastala beseda komis. Svoje čaše nišo imeli ne pekov in ne pekarn pri armadi, nego so posebne komisije zalagale armade s kruhom. Ta kruh so imenovali komisijski kruh in iz tega je nastala beseda komis, ne samo za vojaški kruh, nego z vsem, kar je v; zvezi z vojaštvom. * Uljudnost v Meksiki. Na ured-« niskih vratih nekega v Mehiki izha-jajočega časopisa je čitati: »Vstop je prepovedan vsem osebam, ki ne pridejo lista naročit ali ne prinesejo oglasov. Kdor priđe z drugim name-nom, se izpostavi neprijaznemu odgovoru.« — V nekem drugem listu je bilo zapisano: »Gospod X. Y. naj na priđe več v naše uredništvo suslt svoje obleke in vprašat za novicef sicer se seznani z našimi podplati.« *Indijanci v vojni. Listi poročajo, da se ne bore v angleško - franeoski samo Alžirci, Marokani, Tonkinezl, Madagaški in zamorci nego tuđi Indn janci iz Kanade. Pravijo. da so An^ jrleži pripeljali že 1200 prav pristnih' divjih Indijancev iz Kanade, takih, kakršni so popisani v znanih >lndn jansk'h povestih«. Najraje se bore pri bližnjih bojih s »tomahadki«. A neken liko so vendar že oblizani od kultu-« re: nabrali so za vojne namene 6000J frankov. Darila. Marijina družba in besancL Ma^ rijina družba v Št. Janžu je priredila igro »Prisiljen stan je zaničevan« vi prilog poriškim beguncem. Cisti do* nesek 320 K je poslala »Posredovala nici za fforiške begunce v Llubljani*^ Srčna hvala! Izdajateli In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lasfalna fn t?sk »Narodne Hskamcc; Spričo pomanikania Jedflnega olja priporočamo, da prečita vsakdc^ oglas Mat. Dežmana v Ljubljani, kr priporoča prav dober nadomestek« (606—5) Kdor že pri najmanjSem prehlaje-t nju kašlja, mu bodo vsakdanja Jzpla-kovanja ust in grla dobro dela, če porabi v to Fellerjev rastlinski esenč^ ni fluid z znamko Elsa-fluid. S tem se oživi obtok krvi v nežnih stanicah zrela in vratu, ki postaneta bolj od-poma proti učinkom mraza. Teller-) jev rastlinski fluid učinkuje tuđi anti-> septično ter uničuje pri vdihavanju y zrelo za§le bolezenske kali. Negova-j nje ust in zrela s Fellerjevim Elsa-fluidom je tedaj potrebno za ljudi, k( so nadmeni k hitremu prehlajenju. Nad 100.000 zahvalnih pišem izprU Čuje dobrodejen vpliv tega domaćega zdravila zoper kašelj. Predvojne cene. 12 steklenic posije franko zđ samo 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubi-ca, Elsatrg 238, Hrvatsko. Tu naročite tuđi tek vzbujajoče sredstvo za želodec, Fellerjeve milo odvajajočei rabarbarske kroljice. z znamko Elsa* krogljice, 6 škatljic franko 4 K 40 v. Idealno odvajilo. katero zemljejo radi otroci, žene in možje; ne draži, učin-* kuje zanesljivo in se vsakomur priljubi, kdor je je enkrat jemal. Oba zdravili naj bi bili vedno doma pri rokah. (et) S^^^^^P^^ĆŠI^^I Stran 4. #5LAJVCNt>Ki nakv-H-t, ai*c 8 marca itfi7. 55. Stcv. Pridno, pošteno W jt dovršila z dobrim uspehom 6 razredov i ija-*ske Sole in ki ima v»«!jo do trgovine, I fteU watoafttt kat sioaka v kaki večji trgo-vint v mestu ali na dcželi. — Nas tov pove upravu. »Slov. Naroda« 636 j ■= Ova moCna am KONJA xm TOinjo, knoi tflraktao on* aasoatalkft B- Sjatolowaky, stava. no]«ior ¥ Liabl'aal, filmska o. 1. Suhe iedilne gobe vsake kakovostl 1b koUćm« po naiviifih dnevnik eeaak knpn • in prosi ofer'e ' vzrrJ, z r^vedb množine X ADLEB. Haldl b. Itien-•tetn, luaava, Češko. 7- 7 I ga*r OENAR TRAT.TE -*mT kmdsr kurujete drag rum, ker si 2 mojim rorntsencjem morete brez trudi napraviti mm in likcrje mnogo boi)5e vrste. Ena stek-lemca fa Jamaikarum esence za. 5 I najfn. poma K 2.—, *na stek!. Ia esence za 3 litre namiznih likenev Ailasch-creme, Charrreuse, Aitvarra, Punča, Maraskina. Ros-opčma, AIpenkBnig, Kaiserb rn. Teuftl, (Gruszokora) f. t d. K 3.—. Tri steklernce. skupa i K 8 -. HavocJHo povsod zraven. Vakoslav Poster- I lm, M«teg*s*e 11 IL vrata. 10, OracSec pemGeniee k *▼*■!«, prm mmk. 767 Kje, pove upravniitvo »Slov. Naroda«. Wm~ Mapn«al !• aalku ~W : tiis^a : t vrtom v mdustri'skem kraju na S^odr.jem Stajerskem. — Naslov dovc upravniStvn »S'ovenskeca Naio^a« 783 PO OPLATE s> prav staregs usna. lah~o dobtc, ako posliete K 2 —, na kar se vam roblje natan-čen nas ov >n pogodbe. - Protiv a* tuđi 1O9 kg topr« »rcnsnj« A 3O. — Btrv in 50 kg aapr ke slatffc« a ; 10- kg — Tuđi r ■ po$ti a *> Kg ^roti predpta^i u Vakoalav Postarae«, Mett-r*sse it ti U. vrata 10, traćec. 785 Sprejste se s taVSnfioi ntoncni impa Umti \Ma vajenka za damiko obrt in brivski vajenec. Oglasiti se ie med I9, n 1. uro oooldir pn Navi n tek, itleobnr-gova ulica 1. 763 A^ađ. (eha- đraltvo , Triglav11 ▼ Građe« naganja tužno vest, da je dac 27. febr. 1917, preminui n.ega »»taicjšina gospod Alojzij Komljanc c kr. sodnik v Logatoa- Vrletna »Triglavanu« bodi obranjen čas ten spomin I Gradec, dne 5. marca 1917. 0D101. Potrtim srcem naznanjamo vsem 5orodn?kom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubijeni sin, odnesno brat, gospod Vilkffe ofpcisnf ilrtU ill6j)Ulll enoletni prostovoljec po dolgi in mučni bolezni, ki si jo je nalropal na bojiSfih, dne 3. t. m. v Ljubnem na Š'ajcrskem, preriden s tolažili st. vere, ▼ starosti 25 let, mirno preminui. Bodi junaku časten spomin ! LJUBLJANA, 8. marca I9l7. Ivan Breffant, sklad Š^ni moister južne ieleznice, oče. — Josip in Adolf i na bojišču, IvaBv asistent juine železniee, Osfiiar, brat je. — H«!kay poštanca, sestra. V ^1oboVi boV«ti naznan^jo Faniv Ivan in FarAaaađ Portima ter Josipiaa JaTaneC ^ • prijate jem m zn > >cem tužno vest, da je njibora oolgoletoa prijateljica, gospodična Aleksandrina Gerdinič zasebnica dne 8 marca 1917f ob 4. »jutmj, sprejetnia tolažili gr. vere, j Bogu odana preminula. Pogreb pokojnice bodo dne 10» marca 1917, ob 10. uri zjutraj ▼ Zatićiol. Sf. male ndušnice se bodo đarotale ? farai ceik?i w ZatičiaL ZATl&NA, 6*t t. marca 1917. VK STROJI ta valienje preskrbe vsako fospodnistvo z mesom in jaje i. HUNI sa kosti za pripravo piče, ročni obnt ali s silo. aa M'toUtt k«pifo varavsoat pri mCBnu * Bo. Isie«ra4awf pri »«Ba|«. Zantevajte veltki katalog, učna knjiga St «4, proti 1 K v znamkah. 727 MF* Spr©1«© aa veo dobrih 1» • • IIJRIVI ftII * THHIVIIIII proti dobri -!e?S stasevan*« in ■ran • — Sr o v l'nbliani. Ogian' e »♦• pri F oril^nu Srransn Sv. Petra c cta it 21, I*ub: ana. —a tla«! Sd = V brtltlf HteS'ai v vređ^osti 4H.O0O kr, n, fal • večjo hlfto v mestn. Ponudbe nod „Kapital 781" na unravr»'*tr » »S O1 r^-lc*- 'a Nsrffb« do 2 m dolg, ep-1 m '^—30 cm v prrr^u kup. j- VIN^O VABTc, vele-frteo, Aalao Jnznosta erako. Lc ponudbe z navedbo skrajne cene, množine in roka dobave nai se vnogilja1 Točno Dl^>lo. — Kulantno poslovanje. Kap«^tBi tuđi mehak les, nukove in hrastove hlode MT KUPIM vsako mniž no oo najvišjih cenah proti t?koi4n'pmu nlačilu po ?prH^u bla^a: vse vrst« čun) — atsre vo^ne^e rnte — sale. — Pietan* volnene no*a vire, - to! ran'no. — Od-pa4ke novaca sn^na - lioićke, staro sukno brei fa a pcđlogo, stpre moftxa in tenakc ob e&o, stare posfaline nđej© — koce. Platneno m bombai*ste cune. Nove in staro raztrfano ia si|ev Star panir, easopiae, akte ia kllUgO« Male posiijatrc »i>reimcfi po tv-it ^rči*" no i^'rzn^ AlO'Z Aza- broach, Cslavec, Pf&rrplaU 1. NemSka korespondenca 45 Preiv C Ratio! Preiv Gorici. I. DalJCI Gorici. Ljubljana, Stari trg St 28. DVOKOLES Sivalnih strojev GRAMOFONOV Zepnih električnih svetilk kompletnih že od 2 K. V zalogi vedno par tisoL Naiboliše SflTEPiJL i pbsjUib mi mi n mm^Mi.' iljiiJM prlporota s oio novo Um Pismu Htotlla se M«i inrti. Gonoktein.4 Nainovcjše, islcušeno sredstvo oroti Icapavcu (triperfu), belemu ♦cicu, (^revesnemu in mehurnemu ratari u » t. H. GON"Orrof dr. ]. BuKovsVy, fseuč prof F Ssm'perger, vscuč doceat dr I. CH-trčil i. t. d. V--MjfHi*čni docent dr. ER KLAUSNER, 1. asistent nem^ke dermatol« g' skr kim ke v Pragt je ▼ »Tojem predavan-u pred zdrav-rrki na untTcr^' povdarial izvrstn<» U'Mnkovanjr Gf>noktnrid ter ga posebno priporučal kot ubom-ba1?amkum, ker ne draži želo^ca niti Ird^ic, 213j M U. dr J. grof ROSSIGOL1, občinski zdravnik v Kaštelu starem pi§e : V mnogih slučaiih akut- , nega kapaica zapisa! s?m Gono- i ktein in uvidel sem, da je iz vrstni I aotigonorrhoieum, ker ne kvari Želodca io ne led vic. Dobi se po Tseh večjih le- i karoah. Škatljiea K 6—. ZahteTajte literaturo in prospekt Liubljana tokaru Tmkoiaj. \ Zagrtb: Lakaraa^alra'at-.t. nTM-tatftoak, **um**w trs. Pioizvaja: Farmakolo*wo-kemiCni laboratorij „IEtA~ rraga-Vrtovicc §5t. >obi¥ttoU vofnooa aatu tatratva In -Voao-a#r yat«c»fm a4rm£esl«. Vaienec in avlsarotvo. ao tnkof oprofaio. Kic, povc upravništvo »Slov. Naroda". 703 Ko! vzgojiteljica toli TltOpltl za pol ali sa ves dan, biv^a ućitehica Zna tuHi dobro Rivati Ponuibe pod ff €£rte!:ic2 763" na apravni^tvo »Slovenskcqa Naroda«. 9*T Mlad trgovski ~~%m Wt ^t jh /^P ^J |ap 2B 'TM 5i 5fi fll J^K 9L i^"3 ^^^uC_ 8C srir^iliO ta'iO] in pod u^odoimi po^oii. Narslov puve ujrav »Slov. Nar«. H a J 675 Strika bre^ cffrok i§če stanovanje z 1 ali 2 sobama za takoj ali s • 1. apr lom t. 1. . 742 Naslov peve unravn »S^v. Naroda«. Žlahtnih kostanjev les in smrekovo lubje, knnnlo nafbollo A. losenbert, Gradac, Annonotrasse 28, 765 Stanovanje t novejii hiši obstoječe iz 4—5 sob a električno raz«vet1ja?o SO lito za ma'ft termin. Ponudbe poi ltnfaJM 450$ na upr. Sloren. Naroda. Volika isesefina nemeblovina SOBA. s po-ebnim vh >do-n 86 Ođđa tftkol ali za L april. 779 Kje, pove uDravništvo »Slov. Naroda«. ?*^* Vse vrite "*»« KSalsuke in slamnlKe za Gssais&'e In preobiikas]o se vzame ¥ dolo ResSjeva cestu štev. 22. Cr.41 se tuđi proda sedlo (za gospode). mm JL ^ * 5 k I B ~M I ^k «v ariB hO^h Sli 'jt^ og>3*o osiaakl mesa lanasamoa, ki xv>3aje Ul9 ttr Vis^i* »-l^aj«, 44 sd rairijaiO UćliUe In ocliL Oospcdiiija mnogo prihrani nko si sazna prfpra^i nedomcatok Jedilnoga ol]a Is a!yiđiil*S^ %UlllljllS 111 u II li ki na raznih sol a ta h po olrusa popolnoma nadomeš5a na fioejŠe namizno olje in je 'dravja zelo prileladen, četudi ne vsebuie oljne maščobe. Za« i tek mahu na finejše vrste za I liter nadomestoega olja K 1*30, po pošti poslan IC 1^0, rekomandirana poŠiijatev velia 25 v ?eč. Navodilo *a pripravo, ki je popolnoma priprosta ia brez stroškoT, je pri-dejana vsakerrn za vitku. Za po§ku*njo pošiljam tuđi posamezoe zafitke proti predplačila ali pof-zetjo, sicer se pa priporoča več zet i tko t zajedao naroćati, da se prihrani nekaj poštmne 605 Prodaja i M. Spenko v L"ub!»ani, ilop^fapjaira ulica. Poitaa sftročUa trn deaarao poiUi&fv^ aa] go poilllalo u Mat Dežman v Ljubljani, Kopitarjeua ulica t