PRIM »»‘‘‘(‘»o**1' poštnina post,al1e4f™ruppo°tOVilU Cena 60 lir 0? XI DNEVNIK [JLBRICHT ZAPUSTIL KARLOVE VARI Leto XXIV. Št. 185 (7078) TRST, sreda, 14. avgusta 1968 «Rahlo izboljšanje) odnosov med partijama Češkoslovaške in Vzhodne Nemčije Obisk je bil posvečen v pretežni meri obravnavi gospodarskih vprašanj - Končana preiskava o najdbi orožja PRAGA, 13. — Razgovori med češkoslovaškimi in vzhod-°nemškimi partijskimi predstavniki so se danes končali in bilo tudi objavljeno uradno poročilo, ki so ga menda se-®vljali več ur in so pri njem pazili na vsako podrobnost. , ° nekaterih neuradnih izjavah in iz tona uradnega poročila da sta obe delegaciji ostali na svojih stališčih, vendar j!a je bil narejen vseeno majhen korak naprej za izboljšanje "tedsebojnih odnosov. _ ornembno pa je, da so se mno-dogovarjali glede gospodarskih šp ,an'i’ kar v sedanjem razdobju tild' zan*ma CSSR, saj mora . (| nujno obnoviti svojo industrijo bo to lahko naredila tudi s polj., oj« Vzhodne Nemčije, ki ima do-pszvito industrijo orodnili stro-j, .ln strojne opreme. Tudi vpra-; Pl«čil ne bi predstavljalo več-. lezave, ker bi lahko ČSSR doba Plačil ne bi predstavljalo več- , .Plačala s viškom rubljev, ki iz-AaJo iz trgovinske bilance s SZ. pJbodnonemška delegacija je za-bt i češkoslovaško neposredno z jj 'oni, ki je zapustilo Karlove Va-■ ' Na letališču si Ulbrichta in nje su 6 sodelavce pozdravili vsi čele L?vaaki predstavniki. Prisotnih bilo nekaj sto radovednežev, ki Vzklikali Dubčku in ki brichta niso zmenili, kot da ga ne bi bilo. Uradni del razgovorov se je končal včeraj in so razgovori trajali skupno sedem ur, kasneje pa so še štiri ure «krpali» zaključno poročilo, ki je bilo zato objavljeno šele danes zjutraj. Dubček in Ulbricht sta se menda danes zjutraj ponovno sestala. Ulbricht je danes opoldne odgovarjal na vprašanja novinarjev, pri čemer so bili prisotni samo novinarji iz ČSSR in Vzhodne Nemčije. Predvsem je orisal odnose z Zahodno Nemčijo in dejal, da je treba uresničiti štiri pogoje, preden bo mogoče normalizirati odnose. Ti pogoji so naslednji: 1. Zahodna Nemčija mora opustiti stališče, da lah- ko govori v imenu vseh Nemcev i Torres in poveljnik generalštaba 2. Mora priznati da ni več velja-1 vojske Marcos Vasquez podala o-ven miinchenski sporazum iz leta | stavko. Barrientos pa ni omenil ve-1938. 3. Odpovedati se mora atom- sti, ki kroži v La Pazu, po kateri se za Ul- *U/a velika naprava, saj bo imel Peševalec premer 2.4000 m in bo Ubja stala okrog 1.800 milijonov -barskih frankov, ki jih bodo rabila v osmih letih. ^fvotno je bilo devet predlogov to kraj, kjer naj grade pospeševa-fai’ tned katerimi je Italija predla-La.Doberdob in Nardo Posebna ^biisija je izločila neustrezne pre-j0®6’ tako da sta sedaj samo še v kandidaturi Doberdob ta Luc Franciji. >tlwVV YORK, 13. - Italija Je HjUptala svojo kandidaturo za čla-19^„ ^mostnega sveta v razdobju hortjta to zlasti, ker bo na pri-8e l,ern zasedanju skupščine, id sed« 4' septembra dobila pred-kbftiSj0 naiP0Tnem'5nslše politične Utiran Georg Klotz 13. — Poveljstvo aunaj-v tieri60116 Phl101!® Je javilo, da so *®the 9^°’ avgusta, aretirali 33 ferja8a Uskarja Aloisa Purkartho-8kari’ 11311 kasneje Pa 21-Iebnega ti-ftega , Leopolda Engelkeja, 21 - let-leto, kovača Wolfgan.ga Brloha, 21-ka , uradnika (Volframa Wlasa- 49‘letnega kovača f^vlUVSi Bi Georga so osumljeni, da so ta izvedli ponoči med 10. v bližini irjjj^ avgustom atentat Med hišno preiskavo so ke. 11 med drugim tudi brzostrsl-Ar^^hkrese, naboje ta drugo. Sodniiane 80 priprli v dunajskih Uto00 zaporih ta jih prijavili sod- Avs?bIa'Stem' Javu trlJskd pravosodni minister je dhn ’ da je preiskovalni sodnik dej 's^efia kazenskega sodišča uve. Purkarthoferju ta Brlohu na podlagi čl. 4 zakona o razstrelivu (izvedba atentatov), proti Klotzu in VVlasaku pa na podlagi čl. 6 (nabava, posest in predaja razstreliv-nega materiala). Baje so nekateri že priznali krivdo. Trije so tudi priznali, da pripadajo skrajni desni čarskl nacionaldemokratični stranki, ki jo je ustanovil vodja atentatorjev Burger ta da so se spoznali med strankarskimi manifestacijami. Prizadevanja etiopskega cesarja ADIS ABEBA, 13. - Mirovna pogajanja za rešitev nigerijskega spora se bodo nadaljevala jutri v cesarski palači pod predsedstvom Haileja Selassdeja, predsednika posvetovalne komisije Organizacije afriške enotnosti za Nigerijo. Soremembo sedeža pogajanj — doslej so potekala v «Palači Afrika« — tolmačijo opazovalci za novo znamenje prizadevanj etiopskega oesaria, da bi privedel obe delegaciji do strpnejših stališč. Preiskovalni postopek proti | nirancev. Ritsos prepeljan iz internacije v bolnišnico ATENE, 13. — Grškega pesnika Ritsosa, starega 59 let, so prepeljali v atensko bolnišnico. Po državnem udaru 21. aprila 1967 je bil Ritsos interniran najprej na Yarosu in potem na Lerosu, Za pesnika, ki je tudi izven Grčije zelo poznan, so se v zadnjih mesecih zavzele organizacije intelektualcev iz raznih držav, da bi mu izprosile svobodo Vladni predstavnik je danes sporočil, da bodo vse ženske politične zapornice z otoka Yarosa preselili na Kreto. Nadalje je povedal, da bodo mlade komuniste z Yarosa preselili v obrežno mesto Oropos, ki leži približno 50 km severno od Aten. Predstavnik pa ni povedal števila oseb, ki jih bodo preselili. Znano pa je, da je na Yarosu in Lerosu 2.500 inter- ski oborožitvi. 4. Urediti mora od noše z Nemško demokratično republiko. Priznal je različne poglede na gospodarska in druga vprašanja, ki ločijo Vzhodno Nemčijo od Češkoslovaške. Tako je dejal, da oni u-porabljajo Marksov nauk in da so zato pri njih cene trdne, v ČSSR pa se cene preminjajo, kar je treba upoštevati. Zanikal je, da bi v Vzhodni Nemčiji obstajala cenzura nad tiskom. Kot vzgled je postavil sistem v Vzhodni Nemčiji, kjer po njegovem ne obstajajo v partiji struje in da gre za eno izmed najbolj stabilnih komunističnih partij v Evropi. Te metode so drugačne od češkoslovaških, vendar pa pravi Ulbricht, da temelje na socialistični demokraciji in da zaradi tega nekateri državljani iz Vzhodne Nemčije niso mogli vedno razumeti dogodkov v ČSSR. Dubček je na tiskovni konferenci sporočil, da bo v četrtek prispel tajnik Romunske partije, nato pa do kongresa partije ni predviden noben drug obisk. Po vesteh iz dobro obveščenih virov se v Pragi komentirajo razgovori z Ulbrichtom kot «rahio izboljšanje« odnosov, ki je sicer izboljšanje, toda istočasno tudi le «rahlo». Obstajajo še vedno globoke razlike ideološkega in političnega značaja, ki jih skupno zaključno poročilo ne omenja, vendar pa je prišlo do sestanka v Karlovih Varih, ker se obe strani zavedata, da bi razbitje odnosov imelo izredno resne gospodarske posledice in bi zaostrilo že tako ostra pereča vprašanja v svetovnem komunističnem gibanju. Zelo verjetno se bo polemika v češkoslovaške..i in vzhodnonemškem tisku nadaljevala, vendar pa menijo, da tudi tu obstaja bistvena razlika med polemiko in med napadi, tako da zaradi tega ne bo prišlo do resnejših trenj v odnosih. Vzhodnonemški tisk danes ne objavlja nobenega komentarja o razgovorih med Ulbrichtom in Dubčkom in se omejuje na objavo u-radnega sporočija V Pragi so objavili izid preiskave o najdbi orožja v okraju Sokolovo v bližini Karlovih Varov. Iz preiskave izhaja, da so orožje našli 12. julija, da je bilo orožje izdelano v ZDA med drugo svetovno vojno in da so orožje skrili največ tri dni preden so ga našli. Gre za dvajset brzostrelk vrste Thompson« in 30 pištol z municijo. Orožje je bilo v dobrem stanju in ga že dalj časa niso rabili. Okrog tega orožja se je razvil pravi kriminalni roman, sa„ so to najdbo sovjeti izkoristili med krizo odnosov s ČSSR kot izgovor, češ da se v ČSSR pripravlja protirevolucija in da morajo pomagati njih tanki «zdravim silam«. Zelo dvomljivo pa je, kdo je v resnici skril to orožje in je že takrat Praga odgovorila, da gre n navadno provokacijo. Ob koncu meseca se sestane kongres slovaške partije, ki bo nekaj pred kongresom celotne češkoslovaške partije. Politična komisija je sklenila, da ne bodo objavili imen kandidatov za CK, da ne bi bili podvrženi pritiskom in ker gre za notranje partijsko vprašanje. V Varšavi ni nobenih znakov, da se pripravlja Gomulka na obisk Češkoslovaške, čeprav se je o tem v preteklih dneh govorilo. Predvidevajo pa, da bodi v kratkem sklicali gospodarsko konferenco Ko-menkoma, ki naj obravnava gospodarsko sodelovanje in večjo gospodarsko integracijo socialističnih držav. naj bi bil podal ostavko tudi general Alfredo Ovando, poveljnik o-boroženih sil, ki je ena od najvidnejših političnih osebnosti v Boliviji. Bolivijski predsednik ni obrazložil vzrokov ostavke dveh generalov, pač pa je zanikal, da bi bili ostavki znamenj j krize, ki naj bi vladala v bolivijski vojski. Vojaški viri poročajo, da so v bližini La Higuere aretirali dopisnika revij «Lit'e» in «Time» Moisesa 1 kowu, ko celo Garcijo, ker ni imel pooblastila, da taboru narašča Zavrnitev vzhodno-nemškega predloga BERLIN, 13. — Danes je sedma obletnica, ko so postavili «berlin-siki zidu in ko vsako leto sledi vrsta svečanosti usmerjenih proti režimu v Vzhodni Nemčiji. To priložnost je tokrat izkoristil predsednik Bundestaga Gerstenmaier, ki v intervjuju z «Bild Zeitung« zavrača predloge Vzhodne Nemčije za izboljšanje odnosov med o-bema Nemčijama. Pretekli teden se je namreč sestal vzhodnonemški parlament na izrednem zasedanju, na katerem sta zunanji minister in Ulbricht Izrekla nekatere konkretne predloge in pogoje za izboljšanje odnosov, odnosno za vzpostavitev normalnih odnosov med obema Nemčijama. Takrat je te predloge ocenil predstavnik vlade za zanimive in da jih bodo podrobneje preučili. Seaaj pa pravi predsednik za-hodnonemškega parlamenta, da o-cenjuje ULbrichtove predloge «kot prevaro« in «da ni nobene potrebe, da bi počlovečili režim v Pan v komunističnem nezadovoljstvo IZREDNO VELIKO ŠTEVILO RAZNIH NESREČ Kljub vsakovrstnim prizadevanjem tudi včeraj mnogo mrtvih na cestah Nesreče v gorah . Strmoglavila sta z letalom, s katerega sta trosila letake - Eksplozija kotla v tovarni VERONA, 13. — Tri osebe so krajinski cesti med Caselle in San I cijo 19-letnega ameriškega letalca danes izgubile življenje pri dveh Maurizao Canavese se je 34-letni' Dennisa G. Bergerja, ki služi vo-prometnih nesrečah. Prva se je mož zaletel z motornim kolesom jaški rok v Avlami. Mladi Ameri-pripetila v industrijski coni, kjer; v nasproti vozeči poltovornjak, ki čan je obto'en trojnega nenamer-sta trčili alfa romeo junior gt švi-1 ga je šofirala 25-letna ženska. Mo- j nega umora. Berge se je namreč carske registracije in avto znam-1 tociklista je vrglo 15 m daleč, kjer j v soboto ponoči zaradi pretirano športnim avtom zatri osebe, ki so pri- carske registracije in avto znam- tociklista je vrglo io m aaiec, Kjer v sodoio pono ke innooenti. Šofer švicarskega av- je mrtev obležal na asfaltu. Ista j hitre vožnje s ta se je rešil brez poškodb, nje- usoda je doletela tudi 33-letno žen-j letel in ubil ti govo sopotnico pa so sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Šofer innocentija in dva potnika so se pri trčenju tako hudo poškodovali, da sta potnika avta z veronsko evidenčno tablico kasneje umrla. Na avtocesti Serenissima je 2 km od Verone neki Milančan zašel s svojim mercedesom na drugo stran ceste in zletel na travnik. Šoferja so hudo ranjenega potegnili iz avta m ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer Je dve uri kasneje podlegel poškodbam. CIRIE’ (Turin), 13. - Na sko, ki je sedela na drugem sede- skočile na pomoč nekemu ranjencu žu motornega kolesa. Hudo ranje-. na cesti. no potnico so odpeljali v torinsko | LJUBLJANA, 13. — Dva italijan-bolnišnico, kjer je nekaj ur kas-j ska državljana iz Bologne, Oddon* neje umrla. j in Zorka Zangarini, sta včeraj i* SALERNO, 13. — Pozno popol-! gobila življenje v nesreči, ki se dne je prišlo pri Sicignanu degli je pripetila pri Podvinu. Italijan obišče omenjeno pokrajino. V bli- njimt Končno pravi, da ne vidi žini La Higuere je bil lani ubit Er-1 potrebe, da bi jedel star sir, ki nesto Che Guevara, v pokrajini pa 1 ga ponuja Ulbricht, če so ga že se baje ponovno organizirajo enote prej večkrat in to utemeljeno za-gverilcev. 1 vrnili«. ....„„„....Hlinili.HHHHHIHHIIHIIHIHIHIHH.....................Hlinili.Hilli.....■"■III.I ZANIMIVE IZJAVE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA Leone o programu svoje vlade nekaterih perečih vprašanjih je prehiteval tovornjak v trenutku, ku je z nasprotne strani prihajal drugi. Trčenje je bilo neizbežno. Oddone je bil na mestu mrtev, njegova žena pa je umrla v kranj- in o Omenil je potrebo, da se obnovi konkordat med državo in Vatikanom Okrožnica za izvajanje zakona o prepovedi reklamnih tabel ob cestah RIM, 13. — Predsednik vlade Leone je dal tedniku «Epo-ca» intervju, v katerem pravi, da ni nikoli pozabil na meje, ki jih ima njegova vlada, ki dela na osnovi splošnih smernic levega centra, ne pa na osnovi v naprej dogovorjenega programa. Pozitivno je ocenil stališče opozicije, ki je sicer živahna, vendar intervenira razumno in tolerantno Leone je obravnaval tudi nekatera pereča vprašanja in tako italijansko predstavništvo v evropskem parlamentu, za kar je mnenja, da je treba razširiti na tak nač n.nAa bodo prisotne vse struje, ki sestavljajo parlament. V prvi vrsti gre pri tem za sodelovanje komunističnih poslancev tudi v evropskem organizmu, kar je dosedaj predstavljalo jabolko spora in je dosedaj vladna večina že pred leti izvolila V Španiji aretirana italijanska študenta MADRID, 13. - Španska policija je v preteklih dneh v Madridu aretirala dva italijanska študenta, Giacoma Bergaminija in Maria Cur zija, ter jih priprla v zaporu Ca-rabanchel. Do aretacije je prišlo poslance delegate samo iz svoje | pretekli četrtek v stanovanju neke-srede. ' ga španskega študenta, katerega vps in »aurssisrAž s ništvu, češ da se sedaj po drugi plati krepi varšavski pakt in da ni nikoli prišlo v okviru zavezništva do vmešavanj v notranje zadeve ne- Giacomo Bergamini, ki je star 22 let in je vpisan na filozofski fakulteti milanske univerze, je nečak dr. Bergaminija, milanskega njeni venezuelski komunistični partiji. Mario Curzi je star 26 let in študira na beneški stavbarski fakulteti. Bergaminijev oče je danes v Milanu izjavil, da bodo španske obla sti verjetpo mladeniča izgnale iz države. Dejal je tudi, da sploh ni vedel, da je njegov sin v Španiji, pač pa je mislil, da je na počitnicah v Palinuru. Španska policija baje obtožuje študenta, da sta navezala stike s španskimi študentskimi gibanji, ki nasprotujejo sedanjemu fašističnemu režimu. Albumi do strahovitega trčenja med tovornjakom in malim avtobusom fiat 600. Pet oseb, šofer malega avtobusa in štiri redovnice, je bilo na mestu mrtvih, šesto pa so morali zaradi zelo hudih ran ■ skl bolnišnici, sprejeti v bolnišnici v Eboliju. I LATINA, 13. - Pri Fondi ju Je SAN DONA DEL PIAVE, 13. — tudi prišlo do trčenja dveh avto-po- Tukajšnji pretor je odredil areta- j mobilov: dve osebi sta umrli, tri j so morali s pridržano prognozo sprejeti v bolnišnico, ena pa bo okrevala v nekaj dneh. SONDRIO, 13. — Komaj 19-letni študent iz Mede pri Milanu, ki je bil s starši na letovanju na Mon-te Spluga, je danes med izletom na Pizzo Časa v skupini Surette zletel 100 m v globino, kjer Je ranjen obležal. Njegov prijatelj, M je bil z njim na izletu, se je vrnil v dolino, ter sporočil vest reševalni skupini. Ta je odšla na kraj, kjer je našla mladeniča sicer hudo ranjenega, vendar še živega, žal je študent umrl med prenosom v dolino. BOČEN, 13. — Neki 33-letni milanski alpinist je danes padel s stene Cir nekaj sto metrov od prelaza Gardene in mrtev obležal 30 m nižje. Njegovi prijatelji so javili nesrečo reševalcem, ki so truplo prenesli v Colfosoo. Dva avstrijska plezalca iz Otten-schiena sta danes nadla z Dufner-jeve smeri na Catinacciu in se ubila. Njuni trupli so gorski reševalci že prenesli v dolino. ARCIDOSSO (Grossetto), 13. — Danes zjutraj je pri kraju Santa Flora strmoglavilo na tla letalo, last aerokluba iz Siene. Pilot in potnik sta bila na mesto mrtva. Oba sta nameravala odvreči po okolici propagandne letake za prijateljsko nogometno tekmo, ki bi tom v Venezueli aretirala tamka, ske komunistične partije, ki jo Je nja policija ter mu zaplenila 2U0 vodil član političnega urada Satom i tisoč dolarjev, ki so bili baje name- Japonska partija na obisku v Moskvi MOSKVA, 13. - V preteklih dneh je bila v Sovjetski zvezi na Hakamanda. Med dvanajstdnevnim obiskom so imeli več sestankov na najvišjd ravni. Zaključkov niso objavili, gre pa za zelo pomembno novost v odnosih med obema partijama. Japonska partija Je namreč pred časom pod kitajskim vplivom pretrgala odnose s sovjetsko partijo, kii je nato skušala zamenjati obstoječe partijsko vodstvo, vendar j' to ni uspelo. Kasneje pa je prišlo do preloma med japonsko ta kitaj sko partijo ta je maja letošnjega leta Suslov obiskal Tokio in ponovno vzpostavil stike z japonsko morala biti 15. t. m. katere države kot ie to primer Sandra Bergarmmja, milanskega ansn je ™ “ katere države, kot je to pruner . zdravnjka kj ga je pred kakim le. uradnem obisku delegacija japon partijo. Sedanji moskovski razgovori so se prav gotovo prvenstveno nana šali na vprašanje sodelovanja japonske partije na moskovski partijski konferenci na vrhu, ki o-’ letošnjo jesen. Ni znano če so Japonci vabilo sprejeli, na vsak način pa je že ta obisk pomemben. Zanimivo je, da je Leone omenil ..........................................................."m............ “ ““ ”d dr IZRAELSKO LETALO V ALŽIRIJI IN DVE SIRSKI LETALI V IZRAELU Kriza v Rolivijski vojski? LA PAZ, 13. — Bolivijski predsednik Rene Barrientos je danes potrdil, da sta poveljnika vrhovnega generalnega štaba Juan Jose ....■Hilli.IIIHIHHII.HMH.lUHIHII.HI.I.H.IHHIIIHIHHIH.M...IHIHIHII.MII.IIIIIIIIMIIIIIMMHHHI Grški ministrski predsednik se je srečno izognil atentatu 13. — Vladni glasnik iet») Stamatopulos je časnikar-74nVe na vzide ob 22,42 in zatone ob 12.37 Jutri, ČETRTEK, 15. avgusta Vnebovzetje D. M. Včeraj je ravnateljstvo podjetja »Atlas« poslalo prizadetim delavcem im uslužbencem pisma, v katerih jih obvešča, da so odpuščeni z dela. S tem ukrepom, ki je logična posledica dejstva, da je celotna uprava tovarne prešla pod nadzorstvo tržaškega aivilnega 'n kazenskega sodišča, je prizadetih okoli 70 delavcev in uslužbencev. Kot smo že poročali včeraj, je uprava podjetja sklenila pred dve-mi dnevi (svoj sklep je sporočila predvčerajšnjim sindikalnim zastopnikom), da bo izplačala vsakemu delavcu po 30.000 lir predujma na račune odpravnine. 2e prejšnji teden pa so se delavci in sindikalne organizacije pripravljali na večjo demonstrativno akcijo, da bi pred vsem prebivalstvom in še posebej pred sedeži vladnih in občinskih oblasti zahtevali, da se reši podjetje pred pro-pastjo in se zagotovi delo in kruh vsem prizadetim. Ta akcija je postala brezpredmetna v trenutku, ko je sodišče poseglo vmes ter praktično zaprlo pot vsaki samostojna pobudi delodajalcev in, žal, tudi delavcem Sodni.jske oblasti so bile prisiljene, da sprejmejo ta ukrep, ker je neko milansko podjetje zahtevalo stečaj tovarne. Ker pa je zadeva zelo kočljiva, saj je od njene rešitve odvisna življenjska usoda šte vilnih delavcev, je sodišče sprejelo tihoma pobudo določenih krogov (sem spadajo verjetno bivši lastniki in morda celo nekateri sindikalisti), da se počaka do prvih dni septembra, da se pojasni vprašanje, če je mogoče doseči neko sporazumno rešitev po kateri bi neko podjetje iz Milana prevzelo upravo tovarne (interesenta sta baje dva) ter zagotovilo obratovanje podjetja v pogojih nadzorovane uprave za eno leto. V tem primeru bi bili sedaj odpuščeni de lavci spet sprejeti na delo_ Dejstvo, da je ravnateljstvo podjetja ponudilo delavcem izplačilo 30.000 lir na račun odpravnine, dokazuje, da je obstajala določena bojazen, da ne bi delavci zahtevali, da se jim odpravnina izplača takoj, ker bi mebdA-. eaviralo morebitne sporazume'■»■'višji ravni. V tem vzdušju Je poteklo sinoči zborovanje, ki so ga sklicale vse tri sindikalne organizacije v dvorani v Ul. Pondares na sedežu Nove delavske zbornice - CGIL. Zborovanje, ki so se ga udeležili številni delavci podjetja (več kot polovica), je poteklo zelo živahno. Po poročilu sindikalnih predstavnikov (Ru-tigliano za Fiom-CGIL, Rossetti za Fim-CISL in Gasivolo za Delavsko zbornico) se je začela debata pri kateri je aktivno sodelovalo le nekaj prisotnih. Izredno ostro stališče je zastopal eden izmed ude ležencev, ki je zahteval, naj delavci, neodvisno od poteka razgovorov, zahtevajo od podjetja izplačilo celotne odpravnine in če bi se to ne zgodilo, naj bi tožili podjetje zaradi nezakonitega prilaščanja tuje imovine. Ker gre .'a denar, ki so ga delavci krvavo zaslužili, katerega izplačilo je bilo po zakonu le odloženo, je dejstvo, da ga delodajalec ne izplača v trenutku prekinitve delovnega odnosa, kaznivo po vseh zakonskih določilih. Ta teza ni naletela praktično na pozitiven odziv prisotnih delavcev. Sindikalni voditelji so jo spodbijali, ker po njihovem mnenju ne bi zagotovila na eni strani delavstvu takojšnjega izplačila od pravrnine, medtem ko bi na drugi strani utegnila škodovati morebitni rešitvi v okviru nadzorovane uprave (če bi jo sodnik v začetku prihodnjega meseca sprejel). Dolga debata Je bila prekinjena z odločitvijo sindikalnih predstavnikov, da prisotni delavci glasujejo o dveh predlogih. Prvi je predvideval sprejem teze, da se počaka do začetka septembra na ukrepe sodnika Lugnamija, ki vodi postopek v zveri z zahtevanim stečajem (toda ob istočasni akciji sindikalnih organov za uveljavitev pravic, ki pritdčejo delavcem glede odpravnine), drugi pa takojšen nastop delavcev, se pravi direktno sodelovanje pri stečaju. Absolutna večina prisotnih je glasovala za prvi predlog. S tem sklepom Je množična akcija delavcev odložena na začetek septembra v upanju, da bo eno izmed dveh milanskih podjetij postavilo take zahteve, ki bodo sprejemljive za sodišče. V zvezi z vložitvijo priziva, naj se upokojenci obrnejo na sledeče naslove: Pokrajinski urad INČA — Ulica Pondares 8 od 8.30 do 12.30 ter od 16.30 do 19.30; ob sobotah od 8.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30. Milje — Ul. S. Giovanni (Ljudski dom) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 15.30 do 17.30. Nabrežina — Trg sv. Roka: vsak četrtek od 17. do 20. ure. Sv. Jakob — sedež Delavskega krožka, Ul. S. Zenone 10: vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 20. ure. Škedenj — sedež kulturnega krožka — Ul. S. Lorenzo in Selva, od ponedeljka do petka od 19. do 20. Podlonjer sedež Krožka Stella, vsak dan, razen ob nedeljah, od 20. ure dalje. Barkovlje — sedež Krožka pri Rumeni hiši, ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 19.30 do 20.30. Zgornja Kolonja — sedež Kulturnega krožka Peciar, vsak dan od 20. ure naprej. JUTRI OB 10. URI NA OPČINAH KONEC ŠE ENEGA PODJETJA V INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU Včeraj odpuščeni zadnji delavci in uradniki v podjetju «Atlas» Upravo obrata je prevzelo civilno in kazensko sodišče ■ Skupščina prizadetih delavcev - Upanje delavcev, da bo sodnijska uprava našla nove lastnike in da bo tovarna ponovno obratovala Jutri, 15. avgusta se bo pričel na Opčinah 10. jubilejni kmečki tabor, ki ga prireja Kmetijska zadruga v Trstu. Ob 10. uri bo uradna otvoritev s priložnostnimi govori predstavnikov zadruge. Sledila bo otvoritev razstave panjskih končnic, velike razstave zadružnega gibanja od njenega začetka pa do današnjih dni ter otvoritev razstave strojev. Ob isti uri bo tudi otvoritev kioskov. Popoldne od 17. do 20. ure pa bo na sporedu koncert godbe na pihala «Par- .. ........................um.mi..mini mm.... .............mm.,,,.... Uradna otvoritev 10. kmečkega tabora Tabor bo trajal štiri dni in se bo zaključil v nedeljo ponoči DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE Dežela podpira okrepitev Julijskega letališča v Ronkah Vlada potrdila zakonski osnutek o spremembah letošnjega deželnega proračuna - Razprava o spremembah deželnega upravnega postopka Sporočilo upokojencem Pokrajinska sindikalna organizacija upokojencev, ki je včlanjena v CGIL poziva vse upokojence, ki so zaposleni in katerim so na njihovih upokojenskih potrdilih vpisali, da jim bodo odtegovali (delno ali v celoti) dnevne prejemke na podlagi zakonskih določil o upoko jencih v delovnem razmerju, naj vložijo takoj priziv na ustanovo INPS s posredovanjem patronata INČA - CGIL. Sindikat upokojencev pripominja, da CGIL in federacija upokojencev menita, da predpisi nedavnega zakona o pokojninah INPS hudo škodujejo upokojencem in da so nezakoniti. Istega mnenja so tudi pravni svetovalci patronata INČA. Deželni odbornik Varisco je vče raj sprejel na vljudnostnem obl sku novega predsednika konzorci ja Julijskega letališča prof, Osval da Ferrarija, s katerim je razprav ljal o važnih vprašanjih ronškega letališča. Odbornik je dejal, da je deželna uprava zainteresirana pri okrepitvi civilnega letališča v Ronkah in da nima nič proti, da konzorcij Julijskega letališča prevzame v svojo upravo tako imenovane «Handling» storitev, se pravi vseh dopolnilnih storitev na letališču, ki sedaj še niso urejena. Ni dvoma, da bo ureditev teh storitev, ki bodo služile predvsem mednarodnemu potniškemu prometu korak naprej pri splošni izpopolnitvi in o-krepitvi letališča. Odbornik je tudi poudaril, da bo treba v najkrajšem času odobriti deželni zakonski ukrep, ki bo pooblaščal deželno upravo, da konkretno prispeva z denarjem k Izpopolnitvi omenje- ■ ) IA i * i ,*? I I l i •1. ,, . , d d Glede že svoj čas napovedane ukinitve letalske poštne službe Ronke-Rim, kar bi škodljivo vplivalo na razvoj letalske službe v naši deželi, je odbornik izjavil, da je bil ta ukrep prav na posredovanje deželne uprave pri ministrstvu za promet in civilno letalstvo odložen do 15 septembra letos. Poudaril pa je, da bo deželna uprava še naprej podpirala stališče letališkega konzorcija in prizadetih krogov v deželi glede tega vprašanja. Zato bo deželna uprava ponovno odločno posredovala pri pristojnih organih v Rimu, da se o-menjena služba ne ukine. Tako odbornik Varisco kot prof. Ferrari sta poudarila važnost ronškega letališča za vsedržavne in mednarodne letalske zveze, zlasti pa za letalske zveze z Avstrijo. Takoj nato Je deželni odbornik Varisco sprejel pokrajinske predstavnike združenja zasebnih avtobusnih prevoznikov. Z njimi je govoril o važnih in nujnih vprašanjih avtobusnih prevozov v tržaški pokrajini ter jim zagotovil pomoč, deželne uprave pri rešitvi raznih težav. Deželni odbornik Varisco Je imel sestanek z najvišjimi funkcionarji deželne uprave, s katerimi je razpravljal o upravnem postopku v luči izvajanja prvih finančnih let deželne uprave. Funkcionarji so mu obširno poročali o delovanju posameznih od-borništev, nakar je odbornik Varisco naročil, naj glavni ravnatelji odborništev pripravijo do konca tega meseca poročila, v katerih naj navedejo svoje predloge in naj nakažejo morebitne rešitve za poenostavljenje upravnega postopka. O teh poročilih bo nato podrobno razpravljal deželni odbor. Nato se Je odbornik Varisco sestal s sindikalnimi predstavniki deželnih uslužbencev, s katerimi je obravnaval izvajanje deželnega zakona štev. 21 od 28. marca letos, s katerim je bila uzakonjena služba deželnih uslužbencev ter so bile določene plače. Vladni organi so dali svoj pristanek deželnemu zakonu, ki se nanaša na spremembe deželnega proračuna za letošnje finančno leto, ki ga je sprejel novi deželni svet 17. julija letos. Zakon bo objavljen v uradnem biltenu, potem ko ga bo podpisal deželni predsednik Berzanti. V ponedeljek je bil v Benetkah sestanek, na katerem so razpravljali o plovbi po notranjih vodah in predvsem o možnosti ureditve vprašanja obrežne plovbe med izlivom reke Adiže ln Trstom z možnostjo plovbe po vseh rekah in prekopih na omenjenem področju. Predstavnik deželne uprave se je strinjal z danimi predlogi, ker je r.aša dežela zainteresirana na rešitvi tega vprašanja, ki bo omogočilo ureditev blagovnega osebnega in turističnega prometa po notranjih vodah v deželi. Do prihod, nje turistične sezone bodo sestavili zadevni plovbni zemljevid, ki ga bodo dali v prodajo. Važno sporočilo zavarovancem obrtniške blagajne Pokrajinska bolniška blagajna o-brtnikov v Trstu sporoča, da se marajo zavarovanci, preden gredo k zdravniku, zglasiti na sedežu bolniške blagajne v Ul. Udine 19, kjer bodo dobili listek, na katerem bo napisan dan in ura zdravniškega pregleda, ki ga zavarovani potrebuje. Ta novost je bila uvedena zato, da se uredi dostop v zdravniške ambulante, da ne bo treba ljudem preveč časa čakati na zdravnika. Kdor ne bo prišel k zdravniku kot bo navedeno na listku, ga zdravnik ne bo sprejel. Samo zavarovanci, ki stanujejo izven mesta, se bodo lahko po telefonu dogovorili za dan in uro zdravniškega rrforrroo f oj. Zdravstvena oskrba INAM poljskim delavcem INAM je sporočila da bo še nadalje dajala zdravniško pomoč, a največ za 100 dni, tudi kmečkim delavcem, ki so vložili priziv proti izključitvi iz seznamov pri službi poenotenih kmečkih prispevkov (Servizio contributi agrieoli uni-ficati) Ukrep ustanov INAM. obravnava tri možne primere: prizivi proti izbrisu, proti neuvrstdtvi v neki določeni razred in sklepom, da se prizadetega ne vpiše. V prvem primeru bo ustanova nudila zdravniško pomoč, toda bo zahtevala povračilo stroškov če bi bil priziv zavrnjen. V drugem primeru bo na voljo še naprej navadna zdravniška pomoč; integracijsko pomoč pa bodo obračunal' v višini, ki jo predvideva razred v katerem se je prizadeti nahajal ob vložitvi priziva. Morebitne razlike, bodo doplačali, če bo priziv sprejet. V tretjem primeru ustanova ne bo nudila zdravniške pomoči. Le v primeru ugodne rešitve priziva bo INAM deloma prispevala za kritje stroškov. Urnik trgovin za veliki šmaren Danes, 14. avgusta: trgovi- ne z jestvinami bodo odprte ves dan za razliko od navadnih sred. Mlekarne bodo ravno tako odprte tudi popoldne. Vse trgovine pa bodo podaljšale večerni umik za pol ure. Jutri, 15. avgusta — veliki šmaren: vse trgovine bodo zaprte, razen cvetličarn (ki bodo odprte od 8. do 13. ure), slaščičarn in prodajaln pripravljenih jedi (od 8. do 21.30). Mesnice bodo danes odprte od 7.30 do 13. ure, jutri pa vse dan zaprte. Pekarne bodo danes odprte od 7.30 do 13. in od 16.30 do 19.30. V četrtek, na veliki šmaren, pa bodo prav tako kot druge trgovine ves dan zaprte. Od 16. avgusta dalje bodo poslovale po naslednjem urniku: v dopoldanskem času se bodo odpirale ob 7.30, razen maloštevilnih izjem, za katere bo občinstvo pravočasno zvedelo, pa bodo ob sredah popoldne zaprte. To velja za vse občine tržaške pokrajine, razen za mlljsko. ma» iz Trebč, od 20. do 24. ure prosta zabava in ples ob zvokih zabavnega ansambla «Kras». V petek ob 17. uri bo otvoritev kioskov, za soboto ob 19.30 pa je na programu napovedana o-krogla miza o temi: ((Kmetijstvo in zadružništvo, v okviru 10. kmečkega tabora«. V nedeljo bo otvoritev kioskov ob 9. uri. Ob 17. uri pa bo na sporedu drugi koncert godbe na pihala «Farma», nakar bo sledila uradna zaključna slovesnost ter žrebanje prvega para za Kmečko ohcet. Vsak večer bo igral za mlade in stare ansambel «Kras». Zastrupitev s hrano? Bolničarji rdečega križa so morali odhiteti včeraj popoldne v ko- £.a-Utče ‘,A1ia LailferW». kjer se je mlada žena zvijala v hudih bolečinah v želocjep. V bolnišnici, kamor so jo pospremili z rešilnim avtomobilom, je žena, 33-Ietna Antonia Corazza por. Dove iz Ul. Belpoggio 15, povedala, da ji je verjetno postalo slabo zaradi obloženega kruhka, ki ga je bila kupila pred odhodom na kopanje v bližini svojega stanovanja in ki ga je bila pojedla v kopališču, ženo so pridržali na III. zdravniškem oddelku, kjer se bo zdravila šest dni. ------*--- Italijanska turista sta se ponesrečila pri Rovinju Mlada italijanska turista sta se na izletu po Istri z avtomobilom ponesrečila v bližini Rovinja. Nesreča se je pripetila še v ponedeljek zvečer nekaj minut pred polnočjo. 23-letni Francesco Ber-nazza iz Turina, Ul. Mascagni 2/B n 20-letni Pietro Ferri iz Bergama, Ul. Carminati 16, sta se v fiatu 750 peljala proti istrskemu mestecu, ko je Bernazza, ki je bil za volanom, iz nepojasnjenih razlogov zgubil oblast nad avtomobilom, ki je zavozil na levo stran ter treščil v obcestni kamniti zid. Ponesrečencema, ki sta se kljub silovitemu trčenju samo laže poškodovala, so v Rovinju dali prvo pomoč, včeraj pa sta se javila v tržaški bolnišnici. Tukajšnji zdravniki so Ferrdju ugotovili udarce po vsem telesu, Bemazzi pa rano po obrazu in znake možganskega pretresa Prvega so pridržali na ortopedskem oddelku, drugega pa na nevrokirurškem. Oba bosta okrevala v enem tednu. Okrepljene vožnje avtobusov «la Carslca» za veliki šmaren Avtobusno podjetje «La Carslca« sporoča, da bodo 15. avgusta okrepili vse svoje avtobusne proge. Predvsem bodo okrepili vožnje na Repemtabor, kamor bodo vozili avtobusi s postaje na Trgu Laberta vsakih 20 minut. Prav tako bodo bolj pogostoma vozili avtobusi s Trga Oberdan na svetišče na Vejili, na Prosek in v Križ. Zvečer pa bodo avtobusi vozili, dokler bo potnikov. ŠTEVILO TVRDK NA TRŽAŠKEM Konec junija jih je bilo 17.647 Trgovskih obratov je bilo kar 9.099, od katerih 4.850 na drobno Po podatkih, ki smo jih prejeli na trgovinski zbornici, je bilo Konec preteklega junija v tržaški pokrajini 15.973 krajevnih tvrdk ter 540 filial zunanjih tvrdk in družb. Skupno število poslovnih enot pa je bilo še nekoliko višje zaradi tega, ker nekatere tvrdke imajo tudi po več poslovnih enot na področju tržaške pokrajine. Skupno število takšnih enot je bilo konec junija 17.647. Kar se tiče porazdelitve tvrdk na njihovo družbeno osnovo, naj navedemo, da je balo konec junija kar 13.844 (dndividualnih.) enot; delniških družb je bilo 624, družb z omejeno zavezo 657, itd, S čim se ukvarjajo tvrdke na našem področju? 61 s kmetijstvom, 37 z izkoriščanjem rud in kamenin, 3.375 s predelovalno industrijo, 1699 z gradbeništvom in povezanimi dejavnostmi, 1.939 s prometom, prevozništvom in komuni kacdjami, 9.099 pa s trgovino (1.397 na debelo, 4.859 na drobno, 1.640 s turizmom in javnimi lokali ter 1.203 s pomožnimi dejavnostmi). Poleg tega je treba omeniti še 1.077 kramarjev. Z bančništvom in zavarovalstvom se ukvarja 152 tvrdk in družb, na drugih pridobitnih področjih pa jih je še 1.281. voz 1.350.000 ton surovega petroleja za naftovod Trst — Ingolstadt V prvih sedmih mesecih letos je pristaniški promet po teh podatkih dosegel 11.330.000 ton, od tega pa je na dovoz surovega petroleja odpadlo 7.600.000 ton. Pristaniški promet v juliju Po neuradnih statističnih podatkih je blagovni promet v pristanišču dosegel v preteklem juliju 1 milijon 829.000 ton, od tega 173.000 ton odvoza, ostalo pa dovoza iz čezmor-ja. V tem prometu je vštet tudi do- ■iiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiiimiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiimiimiiiiiiim IZGINULEGA VOJAKA ŠE VEDNO IŠČEJO Je mladenič utonil, ali se naveličal vojaške suknje? Tudi včeraj so ga ves dan iskali v morju ob barkov-Ijanski obali, kjer so v nedeljo našli vojaško uniformo Pretekli teden so v tržaški bolnišnici sprejeli na zdravljenje pisatelja in časnikarja Manerja Lual-dija zaradi srčnega napada. Kot .............................I..........»M...N........................... IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Že tretji dan se je včeraj nadaljevalo iskanje izginulega vojaka Luigija Rotterdama, ki ga pogrešajo od nedelje zvečer. Policija, ga-sli-ci in karabinjerji so se zmeraj na delu. Potapljači so zjutraj in popoldne preiskovali morsko dno v bližini barkovljanske obale, nekaj pred 18. uro pa so iskanje prekinili. Domneva, da je vojak utonil, in da so morski tokovi njegovo truplo odnesli daleč od obale, ostane še vedno najbolj verjetna. Preiskovalni organi pa do sedaj ne izključujejo tudi drugih možnosti, kot npr., da se je Rotterdam naveličal vojaške suknje in jo popihal neznano kam. To domnevo bi utegnilo potrjevati dejstvo, da niso našli vojakovih čevljev in da v najdeni denarnici ni bilo niti lire. Neki tržaški list poroča celo, da je v .petek neki vojak zbežal iz vojašnice pri Banih, kjer je služil Rotterdam, karabinjerji pa so to vest zanikali. V Barkovljah se je včeraj tudi širila govorica, da so najdeno uniformo ukradli v soboto popoldne nekemu vojaku, ki se je kopal v Čedazu, vendar tudi ta vest se je izkazala za neosnovano. Vprašanje vojakovega izginotja o-stane torej še vedno nerešeno. Starši pogrešanega Rotterdama, ki živijo v Craveloni pri Novari, so bili obveščeni. Preiskava se nadaljuje. poročajo, se je zdravstveno stanje Lualdija v zadnjih dneh mnogo izboljšalo. Zdravniki, ki ga zdravijo, so izjavili, da bo bolnik kmalu zapustil bolnišnico. Lualddju so v tržaški bolnišnici napravah elek-trokarddogram in vse ostale potrebne zdravniške preglede. Pripravljajo zasedanje posvečeno pomorščakom Italijanski institut za socialno zdravstvo pripravlja v sodelovanju z Institutom za sodno medicino prt tržaški univerzi ter pod pokroviteljstvom vseučilišča poseben študijski dan, posvečen pomorščakom in njihovim zdravstvenim in socialnim problemom. Srečanje bo v Trstu 5. decembra letos. Poleg glavnega poročila so najavljeni tudi številni koreferati. Natečaji za mesta v državnih knjižnicah Ministrstvo za javno vzgojo razpisuje vrsto natečajev za zasedbo prostih mest v državnih javnih knjižnicah. Natečaji so naslednji: 1. Natečaj za 110 mest knjižničarja III. razreda v staležu vodilnega osebja; pogoji: doktorat, starost 18-32, ital. državljanstvo, itd. Rok za izročitev prošenj zapade 30. septembra Za podrobnosti glej U-radnd vestnik štev. 198 (6. avgusta 1968). 2. Natečaj za 54 mest pomož- nega knjižničarja v staležu vodilnega osebja; pogoji: opravljena višja srednja šola, starost 18-32, ital. državljanstvo, itd. Ostalo kakor zgoraj. 3. Natečaj za 107 mest pomožnega razpečevalca in 87 mest pomožnega strojepisca v staležu izvršilnega osebja (polovica teh mest je namenjena državnim nameščencem). Pogoji: opravljena nižja srednja šola, starost 18-25 za mesto razpečevalca in 18-32 za strojepisca, ostalo kakor zgoraj. 5. Natečaj za 146 mest sluge v državnih javnih knjižnicah. Pogoji opravljena osnovna šola (pet razredov), starost 18-21, ostalo kakor zgoraj.---------------- Nalezljive bolezni od 5. do 11. avgusta Občinski oddelek za zdravstvo In higieno sporoča, da so od 5. do 11. avgusta letos zabeležili v tržaški občini sledeče število primerov nalezljivih bolezni: tifoidna mrzlica 1, ošpice 10, oslovski kašelj 2,’garje 1 (izven občine), lnL fekoijsko vnetje jeter 1. STOLPEC INA Časnikar Lualdi bo kmalu okreval y • «Se sam ne vem, kako sem prišel v trgovino» I oda sodniki mu niso verjeli in so ga obsodili zaradi tatvine Stroga obsodba skupine beguncev, ki so ukradli avtomobil «še sam ne vem, kako sem prišel v tisto trgovino, ker sem ga malo preveč spil. Najbrž sem mislil, da gre za gostilno.« Tako se je včeraj zagovarjal pred kazenskim sodiščem (predsednik Fazi?, javni tožilec Brenči) 52-letni Giovanni Vesnaver, ki stanuje v Istrski ulici 126. 23. julija letos ponoči ga je bila policija zasačila v trgovini jestvin v Ul. delllstria 20, katere na pol odprta rebrača je bila pritegnila pozornost agentov. Vesnaver se je skrival za prodajno mizo in je bil videti, kot je včeraj povedal brigadir Ventrice, kot omotičen. Na njem so agenti našli orodje, ki se ga je bil mož poslužil za odprtje rebrače, pri vhodu pa je bil že pripravljen kup jestvin — največ je bilo sira — ki ga je mislil mož odnesti, ko mu je nastop policije prekrižal račune. Na razpravi, ki je trajala man) kot pol ure, je Vesnaver, ki je v stanju priprtosti dejal, da se je bil šele pred enim letom vrnil iz umobolnice, kjer je bil sedem mesecev na zdravljenju. Dejal je tudi, da se sicer dobro ne spominja, da pa se mu zdi, da je našel rebračo že odprto. Sodnik je zaslišal lastnika trgo- vine Bruna Tassinija, ki stanu|e ravno nasproti trgovine in ga 'je tisto noč prebudil hrup, ki ga je povzročil prihod policije. Na sodnikovo vprašanje, ali je bil Vesnaver videti pijan, ni znal Tassi-ni odgovoriti. Ko je on stopil na cesto, je Vesnaver že sedel v policijskem avtomobilu, tako da ga ni mogel dobro videti. Kot smo že dejali, je bil zaslišan tudi brigadir letečega oddelka Ventrice. Javni tožilec Brenči je v svojem govoru zahteval obsodbo Vesnaver j a na eno leto zaporne kazni in na 60 tisoč lir, branilec odv. Coslovich pa je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov ali pa vsaj najnižjo kazen. Po kratkem posvetovanju je sodišče obsodilo Vesnaver j a na štiri mesece zaporne kazni in na 20 tisoč lir globe, mu priznalo splošne olajševalne okoliščine in obte-žilno okoliščino, da je imel toženec v preteklosti že opravka s sodiščem. Malo prej je isto sodišče obsodilo na dve leti zaporne kazni in na 60 tisoč lir globe štiri mlade Jugoslovane in enega Albanca, ki so v noči med 5. in 6. julijem u-kradli fiat 600, last Tržačana Antonia Baine. Nekaj ur po tatvini je mladeniče v Tržiču ustavila patrulja finančne straže: ti so skušali zbežati, a so jih kmalu prijeli, šestega toženca je sodišče oprostilo, ker je še mladoleten. V skladišču je padel Delavec iz Beneške Slovenije se je sinoči hudo ponesrečil v skladišču podjetja Ambrosi, pri katerem je zaposlen. 46-letni Umber-to Truscnach iz Peternelov je bil okrog 21.30 v skladišču v Ul'. Gluha 54, kjer navadno tudi spi, ko je iz še neznanih vzrokov padel na tla in se hudo poškodoval. Kako je prišlo do padca ni še znano, ker je bil delavec ob tisti uri sam v skladišču. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji Rdečega križa, ki so ponesrečenca položili v rešilni avtomobil in ga odpel j ah v splošno bolnišnico Tu so mu zdravniki u-gotovill omotično stanje, udarec na zatilju, krvavenje iz ušes in druge poškodbe in ga pridržali na nevrokirurškem oddelku. Zaradi hudih poškodb je prognoza pridržana. O nesrečnem padcu so bili obveščeni karabinjerji postaje v Kolo-nji, ki vodijo preiskavo. ZAVAROVANJE, KI JE ENAKOVREDNO DEDIŠČINI Danes bomo obravnavali drugo obliko zavarovanja, ki je enako dediščini. Vaši najdražji bodo lahko prišli takoj v posest te dediščine v gotovini, katero boste pa VI ustvarili na obroke in ki poleg vsega uživa velike davčne olajšave. Se Vam zdi mogoče? Prečkajte In prepričali se boste, da nismo pretiravali. Zavarovanje, o katerem govorimo, je tako imenovano (.popolno življenjsko zavarovanje« («a vita intera«) To zanimivo obliko zavarovanja izbere tisti, ki želi biti gotov, da bodo preživeli družinski člani z lahkoto prebrodili vse finančne težave, ki so posledica njegove smrti. S tem zavarovanjem je namreč zagotovljena dedičem določena vsota denarja, katero lahko dvignejo v trenutku ko zavarovanec umre. Ako se boste tudi Vi poslužili te oblike zavarovanja, boste lahko rekli: «Storil sem vse, kar je v moji moči! Sedaj sem zares miren!« S tako zavarovalno polico zagotovite Vašim najdražjim gotovost, da se bodo lahko uspešno zoperstavili vsem težavam in da bodo lahko krili Vaše obveznosti napram upnikom (tretje osebe ali družabniki); zagotovili boste nedotaknjenost premoženja, ker boste dali na razpolago gotovino za kritje zapuščinskega davka; ognili se boste delitvi imetja, ker bo dedičem na razpolago gotovina; in tako dalje... Tako dediščino si lahko uredite v pičli minuti: ta čas potrebujete namreč, da podpišete pogodbo in da vplačate prvi obrok. Dogovorjeno vsoto lahko plačate tudi v zelo dolgi dobi (do največje dovoljene starosti 85 let). Zadostuje nekaj tisočakov na mesec, in si bomo zagotovili veliko vsoto. 40-letna oseba na primer’ si lahko zagotovi 4 milijone lir (povečano z dobičkom poslovanja), ako vplača samo 10.000 lir na mesec. Ne smete tudi pozabiti tega, kar smo Vam povedali v prejšnjih «stoLpcih INA«; ako boste podpisali tako življenjsko polico (to velja sicer tudi za ostale življenjske police), ne bodo Vaši dediči plačali zapuščinskega davka na zavarovano vsoto. Življenjsko zavarovanje je torej idealno sredstvo, s katerim ohranite in celo povečate Vaše premoženje. Vse potrebne informacije lahko dobite brezobvezno. Obrnite se torej na agencije INA, ali pošljite priloženi odrezek, ki ga prilepite na dopisnico. Vedno morate pa pomniti, da KDOR DOBRO PRERAČUNA SE ZAVARUJE Ime. I J Priimek I Ulica | Poštni kodeks in mesta... | Pokrajina............... Spoštovani IST1TUT0 NAZIONALE ' DELLE ASS1CURAZ10N11 Via Sallustiana 51 | 00100 ROMA , PD/19 Poletne prireditve PAHK MIHAMARSKEGA GRADU' predstave »Luči in zvokil. Ob 21.3“ «Der Kaisertraum von Mlramare« ' nemščini; ob 22.45 «Massimillano • Carlotta« v italijanščini. Avtobus iz Barkovelj, postajališče tramV8J* «6» proti parku ob 21. In ob 22.15 tej od parka proti Barkovljam po Vrt* stavah. Nazionale 16.00 «AU'ultlmo sanju**' Graiigh Hill. TeohnilcoJor. Grattacielo 16.30 «Un ragazzo, una J* gazza«. J. Perrin, E .Renat. mancolor. Prepovedano mladini P°° 18. letom. Fenice 16.30 »Killer, adios«. P*1*1 Lee Lawrence. Teohnicolor. - Eden 15.30 «M»rat Saden. John “ chardson, P. Magee. Excelsior 16.00 «Una plccala ra«*** calda«. L. Bergman. Švedski Ritz (Ulica San Francesco štev. ‘J1 16.00 (.iMiMardario ma bagnlno*. ’■ Presley. Teohnicolor. , Alabarda 16.30 «Katiuša». M. Vei»l<"' F. Humter. Teohnicolor. Moderno 16.00 «Uccidi o muori» Mark, G. Mitchell. Teohnicolor, Filodrammatico 16.30 «Amare petJ* vere«. F. Boyer. Prepovedano «**’ dimi pod 18. letoma. Aurora 16.30 «L’arte dl arranglaf9'1, Alberto Sordl. u Crlstallo 17.00 «L’ora del lupo*. vare Siddow. Prepovedano mla®1' pod 14. letom. Capttol 16.30 «A časa dopo 1’ural*' no». Joan Crawford. Technicolo/, Im,pero 16.30 «11 vecchio ed 11 ban*1, no«. Michel Simon. - Vittorlo Veneto 17.00 «Ari a tomi* * un papiimerato«. Thoslro Mifune. •'* ponski film. Garibaldi 16.30 «L’avventuriero». * Quiren, R. Sehiaffino. TeehnieoWri Astra 16.30 «Chi ha nulbato il Frev derete«. Loulis de Punes. Tecbn|c°’ Ideale 16.30 «11 13. uomo«. Ger*^ Blaire e. Teehnicalar. , Abbazia 16.00 «11 commlssarlo M*’ gret«. Jean Gabln, A. Girardot. Šolske vesti Državni trgovski tehnični «žiga Zois« — Trst sporoča, jj; je vpisovanje za šolsko leto 1969 vsak delavnik od 10. do JjJ ure. Podrobnejša pojasnila do«? v tajništvu zavoda. Vpisovanje * zaključi 25. septembra t. 1. SPDT priredi jutri, 15. avl*|? turistični izlet z avtobusom na K«: ško z ogledom Celovca, GosposvetJJ ■ ga polja in Vrbskega jezera. vanje v Ul. Geppa 9. Odhod l z*1* ka Ul. F. Severo točno ob 6. u Udeleženci vpisnino. naj čim prej pora iVinJ' ALPINISTIČNI TABOR ,, Alpinistični odsek SPDT priJeJj .bor alpinistov In planincev 16 8. sept. na Creti Grauzartf-A, »f! tabor alpinistov in planincev a6 8. sept. na Creti GrauzariL 7 bor je namenjen vsem ljubiWj planin. Vpisovanje in inforrn»® v Ulici Geppa 8. Mesta so Jena. * * • Kmečka zveza priredi 31. avJ“jj ln 1. septembra ob Mednarodni v|( skl razstavi v Ljubljani tradicion*' poučni izlet v Prekmurje. Vpis°,( nje v uradih Kmečke zveze v Ul. Geppa St. 9 v uradnih urah l.( 8. do 14., ob četrtkih pa od a 12. in od 15. do 18. ure) do P*"!*1«, nje sobote 17. tm. Na razpolago ^ nekaj mest. V NEDELJO, 1. SEPTEMB#* Izlet v Ljubljano na razstavo vina Potovalni urad «AURORA» fla redi v nedeljo, 1. septembra • , avtobusni izlet na Bled rf Ljubljano združen z ogla®0 mednarodne vinske razstave, j Cena za vožnjo, kosilo, Blejskega gradu, vstop na * stavišče in pokušnjo vib 3.500 lir. .j Prijave sprejema potov^ Ul. urad «AURORA,i v ne 4, tel. 29243. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POHO^Li Dne 13. avgusta 1968 se je v ‘5 rodilo 12 otrok, umrlo pa je ' UMRLI SO: 83-letni Vittorlo tp ja, 47-letni Luigi Curman, ? jni Giuseppe Luin, 71-tetna Paulin* riji retich por. Barbitsch, 87-letna C* na Viccbio vd. Dambrosi, i.fiO Luigia Apollonio, 54-letna stel Chermaz. DNEVNA SLUŽBA LEKA^ (Od 13. do 16. ure) Busolini, Ul. Revoltella 31. F%i Cignola. Korzo Italija 14. Pren f(l Ul. T. Vecelllo 24. Serravall0, Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AlPEsculaplo, Ul, Roma 15. Al Cammello, Drevored XX. s*L||c> bra 4. Alla Maddalena, IstrsK* j 43, Dr. Codermatz, Ul. T S. ?'e Darovi in prispevki Ob 23-Ietmlcl smrti Antonije vič Iz Gropade št. 60 daruje dr 1000 lir za Dijaško matico. ,n. Namesto cvetja na grob PoK, ; prijatelja Stanka Tršarja daruJe.) ton Mezgec 5000 lir za Dijaško h” n€! SOŽALJE J Prosvetno društvo France ren Iz Boljunca Izreka Slavi« ver Curman, zvesti članici Pf,. c ga zbora, svoje globoko sož^J prerani Izgubi dragega očeta- OiiuvikcL 2() TRST — Ul. sv. Frančič® Tel. 61-792 bo do 25. avgusta ZAPRTA zaradi prenovitvenih de*' PRIMORSKI dnevnik NAFTA IN EGIPT Velika upanja in težkoče Istrana nova področja naftnih polj • Obetajoča raziskovalna strokovnjakov - Problemi v zvezi z bližnjevzhodnim sporom Vzhodno in zahodno od Egipta ?? iztezajo nepregledne puščave, S. so zanje dolgo menili, da soje med najnekoristnejše predele *eweljske oble. Zatem pa je bilo Eotovljeno, da gre pravzaprav za ajbogatejše kraje, v katerih ne-'n' P°d vročim saharskim in a-abskim peskom, so skrita ogrom-sl morja prvorazredne gospodar-Hafu*11 v°jno'strateške surovine — Kuvajt se ves razteza nad mor-surovega petroleja, Saudska Rablja, Irak, Iran in številni šej-a“ in sultanati na obalah Per- jskega zaliva, pa se imajo za razvoj zadnjih nekaj desetle-, J in za vse svoje načrte še hi- {f^Jaega bodočega razvoja zahva-si? samo nafti, ki danes, v jedr-1 dobi, postaja čedalje bolj iska- * pogonska ter industrijska su-,.ywa najobsežnejše uporabe. Li-ftaft- *n- žirija, kot podaljška na 1 silno bogatega arabskega reja Ja zaK° in «Panamerican», st- fc®?Ptevski strokovnjaki in pred-Sv^Vniki državnih organov najprej Su n, P°zomost posvetili področju Inskega prekopa, ker je tu že fj0, dovolj indicij, aa se okrog dJ:;®morskih voda raztezajo po-, Jski arabskih naftnih slojev. . rezultati so zbudili velika upa-.Na ' la ih vlpEl Balaim najbolj bogat, j, r®d lanskoletnim napadom in Dolsko okupacijo Sinaja, je ZAR ^“izvedla okrog 6 ali 7 milijonov Slie Surove nafte letno v mestu i i,zu Pa je postavila rafinerijo aaPaciteto 5 milijonov ton. ■j..10teml ko je ENJ zavrnila iz-predlog, da bi se tudi pod kopajo nadaljevalo skupno iz-na lscanje egiptovskih naftnih -polj • Slnajski strani, so Izraelci sa-, organizirali eksploatacijo tega kan i - s'Mjski strani Sueškega lei vu bda odkrita vrsta petro-v.j^kih vrelcev, med katerimi je .Zgubljen ^izgubi. j.p . „„ 'rja. s čimer je ta, vsaj trenut-Arabce. Kljub Hje--euu<, pa se je z napredova-i-u01 egiptovskih petrolejskih raz-^a4eval ter pos*ov ae hitreje na-Pmiz tako da se današnja vodnja, kljub sinajski izgu- je' j^rti med 8 in 10 milijoni ton. qj, . j važno pa je to, da so bile l0(.rite določene možnosti za ma-5Pod nes'uten razvoj te važne go-stv arske Panoge v Egiptu: znan-riškof ,naP°vedi egiptovskih, ame-kjKla in sovjetskih strokovnjakov, Vo 80 zaposleni v tem delu, go-jene> da bo že v nekaj letih dose-Jono pr°izvodnja okrog 100 mili-1 - °v ton, kar je vsekakor zelo vrha svetovnih petrolejskih blizu “stistik “ ............. inN?jvečji delež v teh dosežkih mnogo bolj obetajočih per- h^ktivah so imela odkritja naft-jev AmZV/ na p di p.Isha družba «Philipps», ki VO- llju so nuf ,reyirjev v zahodni egiptovski aJ°avi. na področju El Alameina. *nemaziskovalna dela in je obje m nosilec proizvodne koncesi-otnZ- koprodukciji z Egipčani, v tzva' nem Predelu že danes pro-aaft 9 ,°kroS 2 milijona ton surove rvf letno. Ub( nj^ki °aze o.raziskujejo ozemlje okrog mva, kasneje, septembra, pa 'enem pa sovjetski strokov- bodo ta dela nadaljevali še drugje, povsod, kjer kaže, da bi u-tegnila biti naftna ležišča. Ob vseh teh sijajnih možnostih, pa so tu še nekateri težki problemi. Sueški prekop je zaprt, Izraelci na drugi strani grade svoj naftovod, rafinerija v Suezu je pod ognjem izraelskih topov in ne more delati. Egipčani bi morali žrtvovati velike vsote za izgradnjo lastnega naftovoda od Sueza do Aleksandrije, a tudi za nove rafinerijske naprave. Če bi pa nato prišlo do popuščanja napetosti in bi se Sueški kanal ponovno odprl, nakar bi rafinerije začele ponovno delati v vsaj kolikor toliko znosnih pogojih, potem bi pa vse omenjene velike naložbe postale nerentabilne oziroma bi ves denar bil kot vržen vstran. O tem zdaj v Egiptu mnogo razmišljajo in računajo. Podgorica, ki je bila med vojno skoraj povsem porušena, je bila po vojni obnovljena v moderno mestece, ki nosi danes ime Titograd. Za Titograd je značilno, da so mu urbanisti zagotovili veliko zelenja ..."""'"o...»'"'"o.mtniuiuiiiii.i.....tiimmi.■miiiiim.. KAM BO KDO ODŠEL ZA VELIKI ŠMAREN Veliko filmskih ljudi sploh ne more od doma Gassman niti ne mara v kako «peklensko oazo» Ugo Tognazzi ima preveč dela s svojim filmom RIM, 13. — Koliko je mladih deklet, ki sanjajo, da hi postale filmske umetnice. Mnoge ne mika toliko umetnost, uspeh v filmu, pač pa bogastvo in «lagodno življenje», ki da ga imajo filmske umetnice. Morda bi mogli isto reči tudi za marsikaterega mladeniča, ki meni, da je filmski u-speh lahek in da filmski človek postane bogat kar tako. Kar zadeva bogastvo, ni kaj reči, mnogi filmski umetniki so zares bogati, mogli bi reči celo preveč bogati. Kar pa zadeva lagodnost življenja, bi se pa dalo tudi go-Mriti, kajti razne reportaže, ki jih zasledimo v mnogih tednikih, in kjer lahko zavidamo filmskim ljudem njihovo uživanje prirod-nih lepot v gorah ali na bogatih plažah, so po navadi izjeme, delo, napori, pogosto izredni napori pa so iudi pri teh «izbrancih» vsakdanja normalnost. To se opaža tudi sedaj v poletnih mesecih, ko sl «navadni smrtniki» morejo privoščiti sicer manj bogate vsekakor pa bolj brezskrbne počitnice. Posebno v teh dneh, ko se mnogi odpravljajo na malo manj kot obvezen oddih ob Velikem Šmarnu, pride do izraza delovna obveznost filmskih ljudi. Za prihodnjo sezono, ki se začne praktično s prihodnjim mesecem, je predvideno, da bo v Italiji na programu okoli 340 filmov. Polovica teh filmov, in sicer okoli ISO, bo italijanskih ali italijanskih koprodukcij s francoskimi. nemSkimi, jugoslovanskimi, bolgarskimi ali sovjetskimi filmskimi podjetji. Od teh ISO jih je okoli 150 že dokončanih, ostale filme pa dokončujejo ali pa Sele začenjajo. Samo ob sebi se .ažurne, da je bilo doslej dela veliko, prav tako pa je jasno, da je Se precej dela ostalo in zato si bodo mnogi italijanski filmski ljudje mogli privoščiti za Veliki Šmaren le dan, dva oddiha, nekateri se sploh ne bodo premaknili z doma. Le redkim je srečno naključje omogočilo, da si u,».... Z nekega nedeljskega devinskega «cx tempore# lahko privoščijo normalne počitnice. Nemogoče je vedeti za vse italijanske filmske ljudi, kdaj in koliko dni si bodo privoščili počitka in kje ga bodo preživeli. Nekateri pa so to že najavili in tako zvemo, da bo na primer Gina Lollobrigida, ki je pravkar dokončala delo pri filmu «Čudoviti november», odšla na daljši počitek, verjetno v Španijo. Lisa Gastoni, ki je zaključila svojo nalogo pri filmu «Cma ovca», ki ga je režiral Luciano Salce, pa sploh ne ve, kaj bi storila, posebno ker ■so ji odvratne> imaertne - počitnice)), poleg tega pa je Se nekoliko preutrujena in bo po vsej verjetnosti ostala kar doma v Rimu. Prav tako bo ostal v Rimu Uidi njen partner v filmu Vittorio Gassman, ki ga Se veže delo v filmu in ki z druge strani sovraži «peklenske oaze», ki se sedaj v poletnih mesecih «Sirijo po vsej Italiji kot strahotna bolezen». Gassman bo torej ostal kar v Rimu, kot bo ostal v Rimu režiser «Crne ovce» Luciano Salce, ki si bo privoščil kvečjemu en dan odmora v Porto Santo Stefano ali Podeljene nagrade za devinsko «ex tempom Slikarsko ex tempore, ki jo je razpisala turistična in letoviščar-ska ustanova za devinsko in na-brežinsko obalo in ki smo jo najavili 6. t. m., se je minulo nedeljo zelo lepo vključilo v sicer zelo bogat spored in sicer v koncert, tombolo in druge prireditve turističnega značaja. Tekmovanja se je udeležilo veliko likovnikov in devetčlanska komisija je že dodelila nagrade. Prvo nagrado v znesku 150.000 lir je dobil Dante Pisani, drugo nagrado v znesku 100.000 lir je komisija dodelila Gianniju Bru-mattiju, tretjo v znesku 50.000 lir pa Rolandu Mascarinu. Enajst nagrad «ex equo» po 25 tisoč lir so si delili: Giorgio Co-soli, Ljuba Štolfa, Guido Massa-ria, Giorgio Milia, Guido Antoni, Giovanni Duiz, ki je bil nagrajen tudi na miljskem tekmovanju «ex tempore», Mario Sillani, Giorgio Tentastuglia, Marino Cassetti, Lo-redana Riavini in Aldo Bressa-nutti. Žirija je pohvalila še 14 slikarjev, med katerimi: Mariana Černeta, Luciana Troianisa, Čira Rus-sa, Bruna Ponteja in Riccarda Bastianutta. Svečana podelitev nagrad bo v nedeljo v devinskem gradu, občinstvo pa, ki se zanima za u-metnost, si more razstavo ogledati do 25. t.m., in sicer vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 20. ure. HOROSKOP '''iiiiiiiiiiinininiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii boste izpolnili še v pravem času. Prejeli boste prijetno in veselo vest. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) Ne odlašajte s svojim nastopom, zamudili bi najugodnejšo priložnost. Ne drezajte v občutljivost nekega soseda. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Pravočasno reagirajte na nekatere prehodne težkoče. Bujno čustveno življenje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Prišli boste v manjši spor z nekim predstojnikom. Pazite se pred nekim zlobnim ženskim jezikom. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neka vaša drzna pobuda bo naletela pri kolegih na odpor. Strogost ni edino vzgojno sredstvo za otroke. (od 21. 3. do 20. 4.) Ogi-Vig* v delu komodndh impro-J; Zelja po lagodnem življe-Blir menJaIa vaš čustveni načrt hib^f0^ 21. 4. do 20. 5.) Pri važ-siUta^tečitvah, Se ne opirajte na VonJ®- temveč na dejstva. Ne do-1% ‘Juhijeni osebi, da bi vas ža- Slgu^CKA (od 21. 5. do 21. 6.) dober nasvet bo koristil Do?""}* namenu. Vse se bo izteklo jJa4ih željah. bo^ opadu se ne opirajte na zvijačnost, marveč na zavest, da vam nekaj pošteno pripada. Bodite previdni s tujci. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Danes lahko računate samo na svoje lastne moči. Preveč ste podvrženi vplivu drugih. TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Izkoristite nekatere ugodne Okoliščine in ne zavrnite neke pomoči. Bodite bolj popustljivi do najmlaj-šib. ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Lahko ste brez skrbi, svoj načrt pa v Argentariju, kamor bo prišel na kratek oddih tudi Mark Damon, verjetno pa tudi znani «poročnik Sherridan» Ubaldo Lay. Delo ne dopušča počitka niti Stefanii Carreddu, ki bo morala ostati v Rimu zaradi dela pri o-zvočenju filma «Temtpation» Ce ji bodo pa dali vsaj dan počitka, bo odšla v hribe, kjer ima hišo. Tudi Ugo Tognazzi se ne bo mogel premakniti• iz Rimu, ker je zaposlen z delom pri svojem filmu «Sissignore», v katerem je igral glavno vlogo in film tudi režiral. Ce mu bo šlo delo zares od rok, si bo morda privoščil dan, dva počitka v podeželski hiši pri Velletriju. Ce je Tognazzi-ju čas skrajno odmerjen, imata več časa Maria Grazia Buccella in Gastone Moschin, ki sta pravkar končala delo s Tognazzijem in si bosta privoščila nekoliko počitnic, Buccella bo šla zagotovo na morje. Tomas Milian bo tudi ostal v Rimu. Dela ima namreč preveč, ker dokončuje film aClovek. hitiš, hkrati pa se mora učiti tekst za novo vlogo v filmu «Zivela revolucija*. Linda Veras si bo privoščila dan ali dva oddiha v Fre-gene, Chelo Alonso, ki je prav tako igral v filmu s Tomasom Milianom, pa bo odpeljal na počitnice svojo družino in sicer nekam na podeželje v bližino Siene, kjer ima lepo vilo. Se in še bi mogli govoriti o italijanskih Ulmskih ljudeh, ki jim marsikdo zavida bogastvo, ki pa bolj malo ve, kako naporno je njihovo delo. Toda že v nekaterih primerih smo videli, da si sicer zavidanja vredni umetniki ne morejo privoščiti veliko zabave oziroma oddiha. Fre Kako Matičetov zbira narodno bogastvo Benečije Zelo Je zanimivo pokukati v delavnioo Matičetovega, kako zbira ljudske zgodbe, pravljice in pripovesti, ki se jih je samo v Reziji nabralo toliko, da že dosegajo številke, ki so malone neverjetne. Sicilijanskim znanstvenikom je v njihovem Zborniku univerze v Cataniji takole predstavil Rezijsko dolino in svoje raziskovalno delo v njej: «Rezlja je mala alpska občina, ki je zaradi svoje starinske slovenske govorice že nad sto let prava obljubljena dežela jezikoslovcev, a v najnovejšem času začenja odpirati svoje doslej skrite folklorne zaklade, in sicer kar zadeva petje, glasbo in ples. (Splošni katalog registracij 1958-1962, Centro Studi di Musiča Po-polare, Rim 1963 — Osrednje raziskovalno središče za ljudsko glasbo v Rimu). Za pripovedno u-metnost glej med drugim: M. Matičetov: Sloji in tokovi v pripovednem zakladu Rezijanov (Schi-chten und Stromungen im Er-zahlschatz der Resiataler). IV. International Congress for Polk-Narrative in Athens (4. 9. — 6. 9. 1967. Predavanja in poročila. Atene, 1965. 282—286. «Ce v tem malo raziskanem kotu vzhodne Furlanije privlačijo skoro pri vsakem koraku našo pozornost stara ljudska nepredvidena izročila, nas to ne sme čuditi. Prav noben raziskovalec, pa čeprav je oborožen s še tako nadrobno sestavljeno vprašalno polo, se ne bo mogel izogniti presenečenju. Prve marčne dneve 1965 Je v Reziji zapadlo preko meter snega. Kakor je bdlo v takšnih razmerah pričakovati, so se tudi tokrat starejši domačini med seboj živahno menili in posvetovali, se skušali spomniti in se tudi spomnili ter našli v svojem nezmotljivem spominskem arhivu — in quo totum oontinetur — ki prav vse obsega, tako izredne snežne zamete, ki so Jih sami videli, kot tudi snegove, ki so jih doživeli njih očetje ali očetov očetje. Ker sem bil tako blokiran v vasi O-sojane, mi Je bilo dano od blizu preučevati, kako so ljudje sami od sebe preučevali »zgodovino# določenih starih vremenskih nezgod. Polagoma, kakor so se poglabljali nazaj v preteklost, so dogodki izgubljali svoje stvarne razsežnosti in se Je nanje spuščala čedalje gostejša poetično bajeslovna tančica. Prav v tem tiči razlog, zakaj dobri ljudski pripovedniki v takih primerih občutijo potrebo poudarjati s čedalje večjo vnemo, da kar pripovedujejo, Je gola resnica «ma te risno, ma Je to res». Gori v Koritih (ta gore na Korite), morda pred tisoč leti... Tako se začenja neka rezijanska zgodovinska zgodba, ki jo na tem mestu na kratko povzemam: «Neka stara žena je pozimi o-stala sama na planini in Je zvečer legla. V spanju Je zaslišala glas, ki Jo Je klical: «Marija, dvigni se, saj imaš samo še majhno iskro na ognjišču.# Zbudila se je, toda ker ni slišala ničesar okoli sebe, je spet zaspala in tako spet vdrugič jo je poklicalo, šele ko jo je tretjič energično poklicalo: «Vstani, vstani, saj i-maš le čisto majhno iskrico ognja!# je ženska razbrskala žerjavico in res našla le majčken košček žerjavice. Mučila se Je, preden Je spet zanetila ogenj. Ce ne, bi umrla od lakote: padlo je preko dva metra snega.# «S tem je moja pripovedovalka nehala oziroma vsaj ni pokazala, da hoče še pripovedovati. Izkoristil sem ta odmor in po- Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.35 Slov. pesmi - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 13.30 Z glasbo okoli sveta - 17.20 Pravna posvetovalnica • 18.15 Umetnost, književnost in prireditve - 18.30 Ljudske pesmi - 19.10 Higiena in zdravje - 19.20 Razkuštrane pesmi - 20.00 šport - 20.35 Simf. koncert - 21.15 Za vašo knjižno polico - 22.05 Zabavna glasba. Trst 12.05 Tržaške pesmi - 12.25 Tretja stran - 13.15 «E1 calcio# - 13.40 Rossinijeva «Pepelka» - 14.30 Arhivski drobir. II. program Koper 7.30, 8.30, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke • 9.30 Ansambel Martinas - 10.00 Pod senčnikom - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.00 Beethoven, Čajkovski in Grieg -15.10 Glasbeni spored - 15.15 Nove plošče - 15.50 Ritmi - 16.30 Gojenci glasbenih šol na Goriškem - 17.30 Preberimo skupaj 17.45 Iz Massenetovih del • 18.40 Ritmi za mladino - 19.00 In 20.30 Prenos RL - 20.00 Ansambel Ed-dy - 23.10 Jazz - 23.35 Paganini in Smetana. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - Filodifuiija 9.25 Schubertove simfonije -10.10 Na sporedu Gluok in Prokofjev - 11.20 Čelist G. Cassadb 12.20 Iz «Romea in Julije# - Lahka glasba - 8.30 Glasba z vsega sveta • 11.30 Glasba za mladino. vprašal, kdo bi bil tisti, ki je klical sredi noči staro ženo, ki Je sama ostala gori v Koritih. Dobil sem kar takoj odgovor: «Od rajnkih! Prišli so ji povedat prav do vrat in potrkali tako... (Pripovedovalka mi je pokazala z u-darci roke po mizi, kako so naredili.) Dragi moj, tudi Bog pošilja opozorilo, nikdar ne vemo, kdaj. Ljudje so bili prej svetniki, vsi so bili sveti ljudje, več so molili, niso bili tako domišljavi kot sedaj, v sanjah so imeli prikazni... Tako sem večkrat slišala.# Ker me je prizadela prvinska dramatičnost te zgodbe, sem se še naprej zanimal za stvar in u-gotovil, da je ta dogodek znan več osebam. Pojavile so se celo nove podrobnosti: «Ker Je zamedlo dva metra snega, so se ljudje bali, da je starka tam gori umrla. Med sabo so se menili, da bd bilo dobro pogledat, če je še živa. Posrečilo se jim je pregaziti pot do kraja Črna Peng. Od tam so zapazili dim. «Bo še žiiva!# so rekli in se vrnili. Drugi dan so šli naprej in napravili gaz do Korita in ji prinesli hrane.# Precej sem napredoval v rezijanskih raziskovanjih o ognju, kasneje ob košnji. Ko sem šotoril na Karnici, sem nekega lepega dne sklenil obiskati prijateljske Palettijeve v Ronku. Ravno so nosili seno s senožeti imenovane «ta-za Išpico#. V koči so mešali nepogrešljivo polento. Ko sem spraševal gospodinjo, kako pravijo tej ali oni stvari v koči, mi je povedala staro legendo, ki se je zgodila prav v njihovem stanu. Stari gospodarji so ostali na planini brez soli, pa jo je šla iskat žena v dolino. Mož je ostal sam ponoči in slišal vriskanje, pa je mislil, da je žena, pa je še on zavriskal. Ponovno je nekaj zavriskalo, stekel Je v stan in hitro zakuril. Kar sta se prikazala dva sopihajoča velika psa, ki jima Je molel jezik lz gobca. Rekla sta mu: «Zahvali Boga, da imaš ta blagoslovljen ogenj, če ne bi te raztrgala:,) In res, psička, ki je bil zunaj na planem, sta raztrgala na drobne kosce.# Razdalja med stvarnim in duhovnim svetom je v vsakem preprostem in osamljenem okolju, kot je naš, skoraj neopazna. Nepisani letopisi Solbice govore na pr. o volkovih, ki so si upali še pred 150 leti priplaziti do same vasi. Kadar so morali iti ponoči do stanov v kraju Ladina, so jemali s seboj posodo z ognjem. Toda ali niso mar volkovi (pravi in ne domišljijski) Solbioe morda sodobniki tistih dveh «psov», ki ponoči posnemajo človeške krike in skušajo raztrgati tistega, ki ga presenetijo brez ognja? Eni in drugi so po ljudski pameti ali pravi ali legendarni: razlikovati med njimi na verjeten in ne zavit način bi bilo nemogoče. V želji, da bi mogel svoje znanje o ognju v Reziji razširiti, ne izpuščam nobene prilike, da sprašujem svoje obveščevalce, kaj o-ni o tem vedo. Da sprožim pogovor, sam pripovedujem o tem ali pa pustim, da poslušajo na magnetofonskem traku eno ali več zgodb, kot sem jih zgoraj navedel. Zmerom je zanimivo o-pazovati, kako poslušalci reagirajo; poslušati njihove pripombe, morebitne različice, dodatke, popravke itn. Izkušnja mi pravi, da je to najboljša pot spraviti ali pa spodbuditi k pripovedovanju vise, ki o tem kaj vedo.# Kar je zanimivo za sicilijske znanstvenike, Je pa še bolj zanimivo za naše bralce, da spoznajo, kako si ustvarja ljudstvo svojo umetnost a. r. nF SREDA, 14. AVGUSTA 1968 9.05 Zvočni trak - 10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 14.37 in 15.10 Plošča za poletje - 16.00 Spored za najmlajše - 17.05 Program za mladino - 19.15 Roman - 20.15 Skupno življenje • 31.50 Simf. koncert. Slovenijo 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.40 Glasba po željah - 11.35 Plošča za poletje - 13.35 Spored z Or-nello Vanonl • 14.04 Juke box - 15.15 Absolventi glasbenih šol -16.00 Pesmi z neapeljskega festivala - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.01 Glasbeno-govorni spored - 21.00 Jazz • 22.40 Ameriške nove plošče. III. program 10.00 Mozart, Gluok in Cheru-bini - 10.50 Williamsova simfonija o morju - 13.10 Simf. koncert - 14.30 Baritonist C. Mazzo-nis - 15.30 Sodobni skladatelji • 17.15 Brahmsov 7. koncert - 18.15 Lahka glasba - 18.45 Italijani in morje - 20.30 Bartok in Kodaly - 22.30 Japonsko sodobno pripovedništvo - 23.25 Revija revij. 7.00, 9.00, 11.00, 14.00, 20.30 Poročila • 7.30 Informativna oddaja - 9.08 Glasbena matineja -10.00 Pisan svet pravljic - 10.15 Počitniški pozdravi - 10.30 Pol ure z orkestri - 11.15 Pri vas doma - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Ši-vic: Divertimento - 13.40 Slovenske narodne - 14.30 Priporočajo vam... • 15.05 Igramo za razvedrilo - 16.40 Ruske narodne - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Mladina sebi in vam • 19.00 Aktualnosti • 19.15 Iz pravljičnih baletov I. Čajkovskega - 19.45 Naš razgovor - 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 Gounod: Faust - 24.08 Ma-tevski: Pesmi. Ital. televizija 18.15 Spored za mladino • 19.45 Športni dnevnik in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Almanah - 22.00 Športna sreda • 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik • 21.15 Film: «L’o-ro di Roma# - 22.45 Skriti umotvori. Jug. televizija SREDA, 14. avgusta 21.00 in 23.55 Poročila - 19.30 Kljukčeve dogodivščine — lutke -20.05 Zabavnoglasbena oddaja -20.45 TV prospekt - 21.35 Šostakovič: čeriotnuski — glasbena medija film. 23.05 Perry ko-Mason — IVAN REGENT: SPOMINI 83. Drugi dan kongresa je prišel dopoldne k meni sedaj že pokojni Serrati, ravnatelj socialističnega Avantija, in mi povedal, da bi italijanski socialisti radi imeli v strankinem vodstvu slovenskega socialista, in me prosil za predlog. Predložil sem dr. Tumo. Na popoldanski seji je Serrati zopet prišel k meni in mi povedal, da je govoril z ostalimi slovenskimi in italijanskimi socialisti, ki pa so bili proti temu, da bi izvolili v vodstvo Socialistične stranke Italije dr. Tumo in da so predlagali mene za člana tega vodstva. Ne vem, če je Serrati govoril z dr. Tumo, le jaz sem mu v odmoru povedal, da sem ga predlagal za vodstvo, nakar mi je odgovoril, da tega ne more sprejeti in da naj to mesto sprejmem jaz. Razumel sem ga prav dobro. Tudi meni ni bilo prijetno sprejeti mesto v vodstvu stranke, ki mi j« bdlo več ali manj novo. Poleg tega sem bil takrat sekretar Slovenske socialistične stranke za Trst, Primorsko In Istro, urednik lista II Lavoratore, pripravljali smo izdajo lista Delo, ki naj bd mu bil jaz urednik, bil pa sem tudi uslužbenec bolniške blagajne. Vsa strankina organizacija in agitacija je bila na mojih ramenih. Kmetje in vrtnarji so v tem času zahtevali, naj jim ustanovimo zadrugo, ki naj bi ji bil jaz vsaj podpredsednik. Zaradi vsega tega sem prav tako nerad sprejel mesto v vodstvu stranke, kakor ga je dr. Tuma rad odklonil. Dr. Tuma je za vse moje dolžnosti v stranki vedel. Dalje pravi dr. Tuma v svojih spominih med drugim, da so slovenske meščanske stranke imele skorajda prav, ko so očitale slovenskim socialnim demokratom in slovenski social« nodemokratični stranki, da so privesek nemške socialne demokracije. To je pravzaprav stara pesem slovenskih meščanskih strank in je čudno, da se je je dr. Tuma, ki je proti taki bajki večkrat protestiral, v svojih spominih sam poslužil. Saj je to le bajka. Ravno tako kakor so slovenski nacionalisti slovenskim socialistom, tako so tudi italijanski nacionalisti očitali italijanskim socialistom, da so privesek nemških social, nih demokratov. Vendar je bil ta očitek krivičen. Vsaka socialnodemokratična stranka v Avstriji je bila popolnoma samostojna in nemški socialni demokratje v Avstriji niso po mojem nič slabega zakrivili, če so socialnodemokratičnim strankam drugih narodov kdaj posredovali take ali drugačne dobre rezultate svoje politike. Prav škoda je, da dr. Tuma ponavlja v svojih spominih to žalostno trditev slovenskih in italijanskih nacionalistov proti socialistom. Odnosov avstrijskih nemških socialnih demokratov do drugih avstrijskih so-cialnodemokratičnih strank ni mogoče soditi po trditvah teh ali drugih nacionalistov, marveč je treba vse delavsko socialistično gibanje presojati s stališča koristi proletariata in koristi mednarodnega proletarskega socialističnega gibanja. Vsako drugo merilo za presojo teh odnosov je napačno in proletariatu škodljivo. Konec koncev je vendarle res, da kar je koristilo nemškemu proletariatu v Avstriji, ni moglo biti v škodo slovenskemu delavstvu ali delavstvu drugih narodov. Dr. Tuma je dobro vedel, da smo Imeli za škodljivo za slovensko delavstvo vse, kar je bilo škodljivo vsemu avstrijskemu proletariatu in konec koncev proletariatu vseta sveta. Takih stvari, namigov ali priporočil ni bilo treba sprejemati. O tem priča tudi naše stališče v prvi svetovni vojni, ki se ni ujemalo s stališčem nemške socialne demokracije. Zopet pravi dr. Tuma v svojih spominih, da bi bili morali slovenski narodnjaki zahtevati, naj Amerikanci in Angleži vzamejo Trst v svoje roke, naj ga internacionalizirajo, v njem pa naj bi prevladoval vpliv Italijanske in jugoslovanske države. Tudi ta Tumova Ideja je, kakor marsikatera druga vsaj kratkovidna. Tako kakor se narod mora osvoboditi sam s svojimi silami, če hoče biti res svoboden, prav tako more le prebivalstvo vsakega posameznega mesta odločiti o svoji notranji ureditvi. Darovana svoboda ni svoboda. Narod, ki ga drugi osvobodijo, je podoben starogrškim in rimskim osvobojenim sužnjem, ki jih je smel osvoboditelj zopet zasužnjiti, če mu ti niso bili pokorni. Ce bi bili Angleži in Amerikanci internacionalizirali Trst, bi ga bili internacionalizirali predvsem v svojo korist in ne v korist italijanskega in jugoslovanskega ljudstva. Za življenja dr. Tume pa smo že vedeli, kaj pomenijo internacionalizirana mesta. Z dr. Tumo, s Tuntarjem in še nekaterimi levo usmerjenimi člani pokrajinskega odbora socialistične stranke za Trst, Goriško In Istro smo nekajkrat razpravljali o tem, da bi bilo treba dobiti iz Italije dobrega marksistično podkovanega sodruga, ki bi prevzel mesto ravnatelja tržaškega, dvakrat na dan izhajajočega lista II Lavoratore. Novi ravnatelj naj bi zamenjal tedanjega ravnatelja Passiglija. Vsi so bili mnenja, da Passigli ni in ne more biti kos tedanjim političnim potrebam socialističnega tiska, ki bi po našem mnenju moral biti resen, marksistično dobro podkovan zastopnik strankine maksimalistične linije. V imenu teh tovarišev, ki smo v pokrajinskem odboru bili v večini, sem na seji strankine direkcije v Rimu predlagal, naj bi direkcija določila za Trst novega ravnatelja. Razložil sem tudi, zakaj to predlagamo. Na tej seji je bil navzoč tudi prejšnji sekretar stranke Bombacci. Ko sem stopil v Trstu iz vlaka na peron, sem srečal Passiglija, ki mi je s prstom požugal, rekoč: «Sedaj fjrem na konferenco komunistične frakcije v Imolo, ko se trnem, bova pa obračunala.# Po njegovi vrnitvi smo na njegovo željo sklicali sejo pokrajinskega odbora, na kateri je Passigli povedal, kakšno poročilo sem dal o njem na seji ‘trankine direkcije, nato pa je odstopil od ravnateljstva li-ita II Lavoratore. Zgodilo pa se je čudo: Passiglijeve solze so omehčale vse sodruge, tudi dr. Tumo in Tuntarja, in seja ii sprejela njegovega odstopa. Za odstop sem glasoval sam. Tako me je pustil dr. Tuma na cedilu in mi po seji očital, da nisem politik. Dalje pravi dr. Tuma na 354. strani svoje knjige, da spadajo v vodstvo socialistične stranke samo delavci samouki in da v njem ne sme biti intelektualcev. To stališče dr. Tume je prav tako nepravilno, kakor je bilo nepravilno pismo Antona Kristana dr Tumi, ko je ta stopil v stranko, češ da «naj si nikar ne misli, da bo zato, ker je odvokat, postal voditelj stranke#. Vsak Intelektualec v stranki je imel in je moral imeti enake pravice kot vsi delavci, ki so bili strankini člani. Tako mnenje dr. Tume je nekaka diskriminacija proti intelektualcem, ki Je vsaj med socialisti na Primorskem nismo poznali. Ne gre za vprašanje, ali je član vodstva intelektualec ali delavec, marveč gre za to, da so voditelji zvesti, pametni in pošteni. Sicer pa je to pravilo moralo veljati za vse socialiste. Na seji pokrajinskega odbora za Trst, Goriško in Istro smo razpravljali o vabilu italijanske oblasti, da bi sodelovali v šclskih odborih, ki da jih bodo imenovale vlada ali pa pokrajinske oblasti. Italijanske oblasti so tedaj imenovale v posamezne odbore tudi nekatere sodruge. Na omenjeni seji smo sklenili odbiti vabilo, ker smo bili v načelu proti kakršnemu koli sodelovanju z meščanskimi strankami, saj bi bile te verjetno vselej v večini In mi s svojimi predlogi ne bi mogli prodreti. Sklenili smo tudi, da morajo tako vabilo odkloniti vsi sodrugi, ki bi bili imenovani ali so vabilo dobili. Ne morem se natanko spominjati, ali je bil dr. Tuma na seji ali ne; le to vem, da je bil dr. Tuma zelo reden In discipliniran udeleženec vseh sej pokrajinskega odbora, zato ni izključeno, da je bil navzoč tudi na tej seji. Ko ga je go-riški prefekt imenoval v šolski odbor v Gorici, je Tuma va-bi.o sprejel. Odpovedal se Je vabilu šele na zahtevo pokrajinskega odbora stranke. O teh nepravilnostih v spominih dr. Tume — ki prav gotovo niso edine — sem povedal nekaj besed zato, da pokažem, kako se tudi človek, ki je imel dobre zapiske in je bil zelo natančen, ne more vsega dobro spominjati. Vendar bo ostalo Tumovo ime ne glede na spodrsljaje v njegovih spominih krepko zapisano v zgodovini našega slovenskega socialističnega gibanja. Ko že odkrivamo spomenike liberalcu Andreju Gabrščku in klerikalcu dr, Antonu Gregorčiču, Je naša dolžnost, da se vsaj na tem mestu jaz spomnim pokojnega dr. Tume, ki Je vsa svoja najlepša moška leta posvetu delu za osvobojenje delavstva in s tem za osvobojenje vsega naroda. Njegovi spodrsljaji, njegove napake pri delu, so spodrsljaji in napake nas vseh, ki smo pomagali polagati prve temelje socialističnemu gibanju. (Nadaljtvanit tlUHJ KKiMok;>M Lihcv N iK 1 S c >f! tšj kbeneški dnevnik IiSiMIh« sni®*| PO STAVKI TEKSTILCEV V SOVODNJAH Tovarna dobro napreduje in ni razloga za priganjanje delavcev Po modernizaciji in povečanju obratov so povečali tudi število zaposlenih Prejšnji teden smo poročali o Splošni 24-umi protestni stavki v tekstilna tovarni v Sovodnjah. Delavci so se pritoževali, da so poostrili nad njimi nadzorstvo med delom, da so povečali tudi količino dela na posameznika in podobno. Stavke so se udeležili sko-ro vsi delavci. Po stavki delavci niso dobili nobenih obljub ali zagotovil od vodstva tovarne, vendar upajo, da bo stavka toliko zalegla, da se njihov položaj ne bo poslabšal in morda celo nekoliko izboljšal Saj ima tudi vodstvo samo korist, če poteka proizvodnja nemoteno in če delavci nimajo povoda za pritoževanje. To velja še toliko bolj, ker tovarna dela s polno paro ter se iz leta v leto širi in razvija. To je razvidno tudi iz podatkov na zvezi industrijcev v Gorici, M ugodno ocenjujejo položaj te tovarne in njene proizvodnje. Lansko leto je prineslo dobre ekonomske rezultate, čeprav je bilo opaziti nekaj znakov krize na tržišču. Tovarna je kmalu prebrodila tudi težave, ki so se pojavile s padcem prodajnih cen za izdelke v drugi polovici lanslkega leta. Ta padec pa Je bil le kratkotrajen in začasen ter se Je tržišče kmalu zopet zboljšalo, da so lahko nadaljevali s proizvodnjo s polnim ritmom. Izpopolnili so nekatere oddelke kot je batr- Gorica VERDI. 17.30—22: «Spia oltre il fronte«, A. Franciosa in A. Anet-te Oomer. Ameriški kinema-skopski barvni film. CORSO. 17.00: «L'imboscata>, Dean Martin in Senta Berger, ameriški barvni film; zadnja ob 22. VITTORIA. 17.30—21.30: «La male-dizione del Frankestein«, Peter Cushing in Susan Denberg, ameriški kinemaskopski barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom. MODERN1SSIMO. Zaprto CENTRALE. 17.30—21.30: «Una colt in pugno al diavolo«, Bob Hen-ry in George Wang. Barvni ameriški kinemaskopski film. Tržič AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 17.30—22.30: «Due as-sl nella manica«, Tony Curtis In Vima lasi. Barvni italijanski film. PRINCIPE. 18.30—22.15: «1 ragazzi di Čamp Syddons«, F. Mc Mur-ray in Vera Miles, v barvah. varna, oddelek za mercerizadjo, predilnico ter so namestili tudi nove predilne stroje, ki so zelo prikladni za boljše izdelke. S temi in drugimi ukrepi so povečali prodajo in tudi izboljšali prodajne cene: blago gre skoro sproti v promet, ko ga izdelajo. Premoženje tovarne pa se je a novima naložbami lani povečalo za 355 milijonov lir, prodaja pa se je povečala za 150 milijonov lir. Temu primerno se je povečalo lani tudi število zaposlenih za 88 oseh; letos so zaposlili še nadaljnjo novo delovno silo ter je število zaposlenih preseglo 350 in bo verjetno prišlo na 400 delavk in delavcev. Urnik trgovin za veliki šmaren DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je od prta lekarna Tavasani, Korzo Ita lija 10, tel. 25-76 TR2IC Danes je v Tržiču odprta lekar na «A1 redentore«, Ul. Fratelli Ros selU, tel. 72340. RONKE Danes Je odprta lekarna «Alla stažione» dr. Matitti, Vermeljan, Ulica Garibaldi 3, tel 77446. Z GORIŠKEGA MATIČNEGA URADA Na goriškem matičnem uradu so včeraj prijavili osem rojstev in pet smrti. ROJSTVA: Cristina Cmibed, Daniele Decorti, Pier Lulg, Privileggi, Marta Prlmozig, Tiziana Di Lenar-do, Silvana Lagamš, Paola Cont in Moris Miot. SMRTI: mizar 66-letni Giuseppe Falzari, upokojenec 66-letni Antonio Sullig, delavec 45-letni Ferruccio Maraogotto, 89-letna Lilly Mauth-ner, por. Pavovlch, 90-letna Zaira Sdvilotti, vd Ragnan. Zveza trgovcev goriške pokrajine je objavila umik trgovin za veli-košmarnske praznike. DANES, 14. AVGUSTA bodo vse trgovine lahko odprte do 20. ure, mesnice bodo prodajale tudi popoldne, pekarne in mlekarne bodo dostavile kruh in mleko tudi za naslednji dan. JUTRI, 15. AVGUSTA bodo vse trgovine zaprte ves dan, od 8. do 13. ure bo odprta dežurna cvetličarna. PETEK, 18. AVGUSTA bodo v Gorici ter v vseh občinah, kjer ne bodo častili krajevnega zaščitnika, trgovine ves dan zaprte, vštevši cvetličarne. Pekarne in mlekarne bodo odprte od 7. do 11. ure. Ker sta v tednu od 11. do 17. avgusta kar dva praznična dneva, trgovine ne bodo imele poldnevnega medtedenskega počitka. Pekarne PODKUPOVANJE OKOLI PODJETJA BONEZZI Obdolženi svetovalci bodo verjetno podali ostavko na svoj položaj Po členu 270 zakona ne smejo opravljati poslov svetovalcev do zaključka procesa Prijava treh občinskih svetovalcev iz Tržiča ter lastnika prevoznega podjetja Bonezzi sodišču zaradi sleparije utegne imeti svoje posledice tudi v samem občinskem svetu. Kakor smo pred časom že pisaU (vest smo objaviti tudi v včerajšnji številki), sta bila občinska odbornika v Tržiču socialdemokrat Marchesan in socialist Se- bodo zaprte v četrtek 15. ter spet i mola ter načelnik skupine sveto valcev KPI Saggini zapleteni v nedovoljeno podkupovanje s strani lastnika Bozzinija, ki je imel v za- v nedeljo, 18. avgusta, zavoljo tega bodo spekle 14. in 17. avgusta kruh za dva dneva. •iHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiišiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiii) VČERAJ POPOLDNE V MARIANU Betonski steber se je prevrnil in ubil zidarja iz Manzana Nesreča se je pripetila v lesnem podjetju «Compensati Friuli» Smrtna nesreča se je včeraj pri-1 so ga zgradili pod njim zaradi petila okoli 16.30 v Mariami, žrtev je postal 48-letnl zidar Vdttorio Na-dalutti iz Manzana, zaposlen pri podjetju De Marco iz istega kraja. Nesreča se Je pripetila v lesnem podjetju «Compensati Friiuli«, kd ga širijo ter mu prizidavajo novo pritlično halo za namestitev grelnih naprav. Zakrivil jo je padec cementnega nosilca za lesen oder, ki kupu mestni avtobusni prevoz, da M kar najbolj zavlačevali poobči-njemje mestne avtobusne službe. Sodišče bo na razpravi, ki je bila določena za mesec februar, moralo ugotoviti resničnost obdolžitev. Marchesan je bil pred dvema letoma odbornik za mestne prevoze, Sernola pa odbornik za javna dela. Na podlagi zakona o občinskih in pokrajinskih svetih morajo obdolžene razrešiti dolžnosti do zaključka procesa. To pomeni, da bo dolžnost župana izvršiti določila 270 omenjenega zakona. Skoraj gotovo pa bodo svetovalci že poprej podali ostavko, da bi lahko posamezne stranke nadomestile Izpraznjena mesta. * Priprave borovih košarkarjev na novo prvenstveno sezono V kratkem bo na sporedu več prijateljskih tekem z domačimi m jugoslovanskimi ekipah itiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n umi m POD NADZORSTVOM REPUBLIŠKIH STROKOVNJAKOV Svetogorska žičnica uspešno prestala kolavdacijo Danes popoldne prve vožnje - Jutri normalno obratovanje na podlagi začasnega dovoljenja - Uradna otvoritev verjetno 6. septembra Republiški strokovnjaki za kolavdacijo žičnic so včeraj pregledovali delovanje nihalke na Sveto goro. Naprava je uspešno prestala vse preizkušnje, tako da jo bodo pognali že danes popoldne, v četrtek, se pravi na veliki šmaren pa bo pričela redno delovati na podlagi začasnega dovoljenja. Pri Av-toprometu, ki je lastnik objekta, so nam sporočili, da bo uradna otvoritev zelo verjetno 6. septembra. Žičnica bo vozila vsako uro, če pa se bodo zbrale skupine po 20 oseb, bo vozila ob vsakem času v okviru dopoldanskega in popoldanskega obratovanja. Pustolovščine poljskega državljana Kakor je prišel tako je odšel V nedeljo se je neki Poljak po nedovoljenem prihodu v Italijo spet vrnil v Jugoslavijo Najbrž je to storil zaradi tega, ker prehod meje ni uspel njegovima prijateljema, sam pa ni imel poguma nadaljevati pot v neznano. Poljski državljan Jose! Rzeszvtek, doma iz Lvova, se je prejšnjo nedeljo z motociklom postavil v vrsto vozil, ki so se vračala v Gorico. Ko je prišla vrsta nanj, da pokaže dokumente, je pognal motor in se odpeljal na italijansko stran, kjer je po običajnih zasliševanjih podal običajno Izjavo, da zahteva ((politični azil«. Odpeljali so ga v hotel, in ko so ga policij- ske oblasti naslednje Jutro prišle iskat, da bi ga odpeljale v begunsko taborišče v Trst, ga nd bilo več: skočil je prek žice nazaj v Jugoslavijo. Se isti dan so jugoslovanske Obmejne oblasti obvestile italijanske o dogodku ter zahtevale vrnitev motornega vozila poljskega državljana. betoniranja. Oder ni vzdržal teže materiala ter se je podrl. Z njim pa je strmoglavil na tla z višine kakih 5 metrov tudi zidar Nada-lutti, katerega so kosa lesa in cementa pri priči ubili. Ranil se je tudi zidar Antonio Obit iz San Leonarda pri Vidmu, vendar so ga po prvi zdravniški pomoči v krmtn-ski bolnišnici poslali domov. Vzroke smrtne nesreče preiskuje krajevna karabinjerska postaja. Ukraden tovor lesa našli v Sacilah V Sadlah so našld tovor lesa, ki Je prejšnjo nedeljo skupaj z avstrijskim tovornjakom izginil v Trbižu. Deske so bile lepo naložene pri nekem podjetju bldzu Oordigniana ter pokrite s platnom, ki služi za pokrivanje tovornjaka. Oškodovanec dr. Watker iz Avstrije, ki je kmalu po najdbi prišel pregledat les, je ugotovil, da je njegov. Takoj po prijavi tatvine tovornjaka v noči od sobote na nedeljo so oblasti pričele z zasledovanjem tatov. Ker v nedeljo niso mogli s tovornjakom na cesto, Je bilo očdt no, da se daleč niso odpeljali. Ko so v Sacilah našli zapuščeni tovornjak ob cesti, so našli sled tudi za tovorom, ki je nujno moral biti v bližini, še celo nekje okoli Sadi, ki je znano središče za predelavo lesa. Ko so ga odkrili, so postopoma izvedeli tudi za druge nadrobnosti v zvezi s tatvino. Mestni stražnik je znal povedati, da Je dva avstrijska državljana opozoril zaradi nemarnega parkiranja tovornjaka, ki sta ga potem premaknila, se zadržala v mestu še na kosilu, potem pa odšla. Ukraden tovor desk je bil vreden deset milijonov in pol lir. Obvestilo mestnih podjetij za poletne počitnice Uradi kakor tudi tehnični oddelek mestnih podjetij v Gorici bodo zaprti nepretrgoma štiri dneve od 15. do 18. avgusta. Vse okvare, kd bodo nastale v tem času, bo popravila dežurna služba, kd bo te dni vzpostavljena nalašč za te dneve. Za vsako potrebo naj potrošniki telefonirajo na številko 31-56, ali pa naj se osebno zglasijo pri odgovornem za električna popravila v Ul. IX. avgusta 15. liiuiiiiliiiiifiiiiiiilillllliiiilHillliiiiiiiillllliiliiiiiiiiiiiiiiiinimiiiliililiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiifi SLAB DOKAZ GOSTOLJUBNOSTI Vojaške služnosti preprečujejo «charterske» polete iz Ronk Komunistična deželna svetovalca Bergomas in Zorzenon opozarjata deželnega predsednika na nove vojaške služnosti, ki bremenijo gospodarstvo naše dežele. Poleg o-mejitev, ki jih služnosti že prinašajo izbiri lokacije za jedrski pospeševalec, odprtju novih mejnih prehodov na območju Gorice, izkoriščanju namakalnih naprav na področju Gradiške in Krmina, gradnji novih trtnih nasadov pri Krminu, so v zadnjem času nastale težave za «charterske» polete z letališča v Ronkah. O njih namreč govori prof. Cal-caterra, pripravljalec gospodarske konference za Tržič; na strani devet svojega poročila je izrecno naglasil, da ministrstvo za obrambo preprečuje «charterske» polete prek Kanalske doline (Val Canale in C&nale del Ferro), kar izpodbija možnosti za razvoj ronskega pristanišča kot pomembnega dejavnika pri gospodarskem razvoju tr-žiškega območja Po daljšem premoru košarkarji Bora zopet pričenjajo s pripravo na prihodnjo sezono. Promocijsko prvenstvo je zaradi visokega števila nastopajočih ekip in njihove ravni vedno bolj naporno in zato utrudljivo. Od tod nujnost po počitku enega meseca in pol. Po drugi strani je važno, da dosežejo «plavi» uigranost pred začetkom prvenstva, da se ne ponove nepri-like preteklega leta. Lani se je novi trener prof. Mari, več časa seznanjal z igralci Prvenstvo se je bilo že začelo in število uporabnih igralcev se Je stalno manjšalo. V takih okoliščinah je bilo vsako tehnično - taktično napredovanje onemogočeno. Program pa, ki si ga je košar- karski odsek Bora Izdelal v okviru priprav za letošnje promocijsko prvenstvo, je zelo zahteven. Poleg treningov do na sporedu vrsta prijateljskih tekem z različnimi ekipami iz Slovenije, razen tradicionalnih srečanj s Servolano in drugimi tržaškimi moštvi. V avgustu sta predvideni dve tekmi in sicer ena proti sežanski ekipi «Tabor» in proti novoustanovljeni, a dobri ljubljanski peterki »Tone Čufar«. Tekmi bosta na sporedu to soboto 17., in naslednjo soboto 24. avgusta. Ekipa iz Sežane, ki nastopa v drugi republiški ligi, je stara znanka tržaških košarkarjev. Uganko pa predstavlja moštvo «Tone Čufar«, ki je bilo ustanovljeno de- llllll■lllllllllllllllllllllllll■ll■tllllllllllllllllllllllH■llll■IIIIIIIIIIIHtlllllt■HIIIIIIIIIIII■lllll•ll||ll|||fllll■tl||lllllll NOGffMEfi mm PREDPRVENSTVENA TEKMA V nedeljo v Nabrežini Vesna - U.S. Triestina Triestina bo nastopila z mnogimi novimi igralci - Začetek tekme ob 17.30 Nogometna prvenstva v različnih | nik Svetovne boksarske zveze je v ligah se naglo bližajo. Posamezna j Torontu izjavil, da je zahteval tu-moštva se že pripravljajo na ta ali di od Svetovnega boksarskega sve-oni način na začetne prvenstvene ta naj podpre njegovo stališče, napore in kmalu bodo odigrala vr- Po McKanzievlh besedah bi se sto predprvenstvemh srečanj, da bi moral u^nutj srečati letos 22. Ko turisti pridejo pri Rdeči hiši čez mejo, jih pozdravi tale večjezični napis. Na njem bi zaman iskali slovenščino, dasiravno tudi srbo hrvaščine ni, zakaj v tistih nekaj besedah je toliko napak, da je pozdrav bolj žaljiv kot pa dobrohoten pozdrav gostom. Zato se nam zdi, da bi ga bilo pametno zamenjati. Upamo, da gre za slabo pobudo zasebnega podjetja in da bo občinska uprava, ko bo namestila svojega, upoštevala pravila gostoljubnosti in dostojnosti. preizkusila svoja stara, prenovljena, izpopolnjena ali pa celo nova moštva. V Nabrežini bo v nedeljo prvo tako preč'prvenstveno srečanje, in sicer bo svetokriška Vesna gostila tretjeligaša Triestino, ki se bo prvič predstavila občinstvu s postavo, v kateri bo nastopala v sezoni 1968 69. Trener Triestine Radio je namreč zagotovil, da bodo v njenih vrstah gotovo igrali tudi novokup-ljeni nogometaši Giacomini, Var-nier, Paina, Sigarini, Tumiati in Facca. Srečanje bo gotovo privabilo na nabrežinsko igrišče številne navijače iz Trsta in okolice, saj si bodo lahko ob tej priložnosti prvič ogledali «pri delu« Igralce, ki bi morali prinesti Triestini v letošnjem tekmovanju «C» lige (po napovedih) mnogo zadoščenja. Srečanje na nabrežinskem igrišču bo v nedeljo, 18. t.m. ob 17.30. Poraz Izole v Poreču POREČ, 13. — V prijateljskem predprvenstvenem nogometnem srečanju v Poreču je domači Jadran premagal enajsterico Izole z izidom 3:0 (2:0). Srečanje med obema istrskima ekipama je bilo zelo lepo in borbeno. Domačini so zaigrali odlično zlasti v napadu, proti kateremu gostje niso našli enakovrednega pro-tiorožja. Benvenutl suspendiran? TORONTO, 13. — Komisar za šport kanadske zvezne države Ontario McKanzie Je danes zahteval od Svetovne boksarske zveze, naj ta suspendira svetovnega prvaka srednje boksarske kategorije Italijana Nina Benvenutija. McKanzie, ki Je bivši predsed- VIAREGGIO, 13. Na 46. junija v Torontu z Amerikancem Artom Hernandezom. To srečanje so na Benvenutljevo zahtevo prenesli najprej na 15. in nato na 29. julij. Ko se je bližal datum srečanja so dvoboj zopet prenesli na 4. september. Ker pa Italijan z vsemi temi odgoditvami ni spoštoval določil pogodbe, ki jo je podpisal za srečanje s Hernandezom, je McKanzie zdaj zahteval za Benvenutija suspenzijo. iHiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiimiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiii oembra 1967. Letos Je prvič n*8*? pilo v občinski ligi. Znano je. . se zmagovalec občinske lige l' drugouvrščena ekipa udeležita VO lifikacijskih tekem za prestop II. republiško ligo. Po sporni*^ skem delu prvenstva, v kateri nastopa 8 ekip, zaseda ljubljan** peterka drugo mesto in skoraj F tovo bo to mesto ohranila ali izboljšala, ker bo večino povrari' tekem odigrala na domačem ir šču (5 od 7). Društvo razP°laJ tudi z dobrim naraščajem, vzgaja pionirje, mladince in dinke. jg Organizacijo tekem Bor-Tabof Bor - «Tone Čufar« je prevri* športno društvo Sokol iz Na*1” žine. ^ Za prvo srečanje bo prof. M"’! poslal na igrišče sledeče igra1**; Sancin, Sirk, Kralj, Tavčar, ^ brožič, Starc, Fabjan, Čermelj. ” fol in Zavadlal. „ Tekma Bor - Tabor bo v 17 t. m. ob 21.15 v Nabrežini. • • • tri» TRST, 13. — Zenska ekipa j. stica Triestina je podpisala škega košarkarskega kluba 0^? tVl m* bo z milansko industrijsko - . Bloch, katere ime bo odslej n°. la. Za določeno denarno podP°a ki jo bo milanska Industrijska ša dajala tej tržaški peterki. Gmnastica Triestina v letošnJ ( prvenstvu sicer še naprej igm*8-svojih dresih in barvah, vendar r bo imela na majicah napis ((Blo® Adrijam Zavadl*1 TENIS Franulovič v višje kolo na turnirju v Yv&n0 narodnem teniškem turnirju v - j reggiu je Jugoslovan Franu^J, med moškimi posamezniki Pre% _ tfij) gal Italijana Sado z 2:0 (6:1. in se je uvrstil v višje kolo- -Med ostalimi srečanji je ^ Kalogeropulos odpravil doffl8*^ Meregallija z 2:0 (7:5, 6:3). 2. filmski festival v Kranju s tematiko «Šport in turizem* Trajal bo od 17. do 22. septembra - Prijavilo se je 31 držav i#* 100 filmi - Posebna nagrada francoskega ministrstva za *P° KRANJ, 13. — V Kranju je začela zasedati komisija, ki bo izbrala filme za drugi filmski festival, na katerem bodo predvajali dela s tematiko s področja športa in turizma. Festival bo v Kranju od 17. do 22. septembra. Organizator je že prejel v presojo nad 100 filmov iz 31 diržav. Komisija bo morala lz te množice del izbrati približno 30 do 40 filmov, ki bodo prišli v poštev za nagraditev Najboljši bodo nagrajeni z zlatim, srebrnim ali bronastim Triglavom. Posebna žirija bo podelila tudi nagrado, M jo Je prispevalo francosko ministrstvo za šport KOUSAKSTVO Jutri v Imoli dirka po Romajjni IMOLA, 13. — Jutri bo v Imoli na progi, kjer bo tudi letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo, kolesarska dirka po Romagnf ga bo merila skupno 185 kBi> a zači pa jo bodo morali PrevO(0 v dvanajstih krogih. Vsak krog „ meril 15,500 km Dirka bo velJ tudi na italijansko državno P1^ stvo v cestni vožnji OBVESTILU ŠPORTNO DRUŠTVO SOVO^J vabi vse mladince od 12. <*° [Jl leta starosti, da se zbero 18- *' i ob 10. uri na športnem '8r’^‘V(. Sovodnjah. kjer se bodo s trfl* jem pogovorili o začetku red1*^ treninga. Ti se bodo začeli ker bodo prve tekme mladin**4 prvenstva na sporedu že li- tem bra. Sd Sovodnje vabi, da se ka udeležijo tudi mladinci iz ,a, Peči, Gabrij, Vrha in drugih kr*^ Odb<>( s. ( B. TRAVEN j General iz džungle Muchachosi so zlezli z grička dol. Ruralesi niso mogli videti obeh čet, ki sta se utaborili okrog grička, če pa so videli tistih nekaj muchachosov, ki so bili na gričku, ni bilo gotovo. Toda General je dejal, da so jih po njegovem mnenju ruralesi videli, ker da ima capitan gotovo daljnogled s seboj. Medtem je prispela še ena četa, ki ji je General zapovedal, naj se utabori in naj fantje, če hočejo tekati naokoli, to delajo le sklonjeni. Ni hotel dopustiti, da bi ruralesi zvedeli, koliko šteje krdelo, ki se je zdaj tukaj utaborilo. S tistim, kar je zdaj ukrepal in zapovedal, je dokazal, da bi bil lahko po pravici general, čeprav je bil samo sin revnega indijanskega malega kmeta. Noben izkušen oficir zveznih čet ne bi znal tega bolje storiti. Z gotovostjo lahko trdimo, da verjetno ne bi bila izmed sto izšolanih oficirjev zvezne armade niti dva, ki bi znala prav tako dobro ali celo bolje storiti, kakor si je zasnoval on, in potem tako dobro izpeljati tisto, kar si Je bil zasnoval. Poklical je Profesorja, Celsa, Santiaga in voditelja čet, ki so prispele, k sebi, da bi se posvetoval z njimi in jim sporočil svoje načrte. «Ce zdaj kar tako odkorakamo kot ovce, bodo pustili drdrati svojo strojnico in niti eden med nami ne ostane živ. Upor v tej državi, vsekakor pa v tem okrožju bo za letos končan. Moramo jih izvabiti iz te globeli.« «Lahko bi jih napadlo kakih ducat muchahosov. Potem bi prišli ven. Nato bi vsi naskočili,« je menil capitan tretje čete. «Ne, tako jih ne bomo spravili iz njihovih lukenj. Pustili bodo ducat mož k sebi, ne da bi izstrelili enega samega strela, in šele ko bi muchachosi prikorakali v globel, bi se jih lotili najemniki in jih poklali, da ne bi muchachosi, ki prihajajo za njimi, nič slišali in nič vedeli, kaj se je zgodilo.« «Prav, potem bomo vsi skupaj naskočili,« je svetoval eden izmed muchachosov, ki je sedel zraven in ni sodil k vojnemu svetu. «To bi bilo še mnogo bolj neumno,« je dejal Celso, «in to bi moral sam razumeti, čeprav si na monteriji samo vole krmil.« «Tako je, to bi bilo najbolj neumno, kar bi lahko storili.# General Je imel besedo. «Tukaj bi se lahko na široko utaborili in začeli na debelo spuščati dim v zrak. če to storimo, bodo ti sužnji na eden izmed več načinov odgovorili. Eden izmed načinov bo ta, da se bodo vrnili na finco, ker ne bodo ves dan in vso noč tukaj na prostem ležali na mokrem, ker so za to preleni, preveč razvajeni in preveč pogoltni. Tam v finci hi počakali na pol bataljona federalesov, da bi jih okrepili.« «Morda pa ne vedo, koliko nas je, in si mislijo, da nas je samo kakih šestdeset muchachosov samo z ene monteri je,» je dejal Profesor. «To se mi zdi pravilno, Profesor, zakaj četudi smo biu izdani, ni noben izdajalec vedel, koliko nas Je, ker nismo korakali vsi na kupu. Samo na malem ranchitu, kjer so peoni obračunali s svojim don Chuchom, so lahko peoni, ki tam stanujejo, vedeli, koliko nas je. Toda izmed tistih ni nihče zbežal naprej. Pozanimal sem se in zvedel, koliko jih je bilo tam, ko smo prispeli, in koliko jih je bilo še tam, ko smo odkorakali. Nihče ni manjkal. Toda z enega izmed malih dvorov Je gotovo odjezdil nekdo na finco, bodisi gospodar ali kak oskrbnik. Toda ne glede na to, kdo je odnesel sporočilo na finco ali celo v Hucutsin ali Achlum, je vedel le za približno število muchachosov v prvi četi, v naši predstraži. In ruralesi mislijo, da je samo to krdelo.« «Kako moreš to vedeti?« ga Je vprašal Celso «Zelo preprosto, če bi ruralesi vedeli, da nas je približno šest sto mož in da imamo kakih dvajset revolverjev in deset ali dvanajst lovskih pihalnikov, vrhu tega pa še šest sto mačet, ne bi, kolikor poznam te sužnje diktatorja, čakali tukaj na nas s stražarskim oddelkom in samo z eno strojnico. Ne ti uniformirani hlapci. Ti mučitelji in pretepači so samo takrat hrabri, če Jih je skupaj kakih ducat, če ima vsak gorjačo in revolver in če imajo pred seboj kakega nebogljenega jetnika. Takrat bi moral videti, kako hrabri so. Toda tukaj na odprtem svetu, ko jih je petindvajset, ko ima vsakdo iz med njih karabinko in imajo še strojnico, nas pa je nekaj sto z nekaj revolverji in mačetami, ne bi čakali niti deset minut in bi zbežali kot zajci. Ne bi si vzeli niti toliko časa, da bi razdrli strojnico in jo naložili na mulo, ker bi sicer utegnili izgubiti kožo. In prav zato, ker čepijo tam zadaj v globeli, zato vem, ne da bi mi bilo treba iti tja in jih vprašati, da nas imajo samo za kakih šestdeset ali sedemdeset na pol sestradanih muchachosov. Mislijo si, da nas bodo kar tako mimogrede požrli za kosilo. Gotovo so že v finci naročili banket, da bd lahko s finquerom in njegovimi sosedi praznovali zmago. Frispela je še ena četa Celso se je ozrl okrog sebe in si ogledal oblake. Ti so se temno kopičili na zahodu in z vseh strani neba vlekli k sebi oblačke, ki so negotovo pluli sem in tja in očitno niso vedeli, kaj naj počno, tako da se je naglo večala temna grooU. čim bolj se je gostila, tem hitreje se je bližala nevihta čeprav je sonce, ki se je zdaj bližalo svoji najvišji točki, oilo še f»v® jj in žareče. «Zdaj nam bo prišel na pomoč indijanski o pravem času,« je dejal Celso «Ce se nočejo zmočit1, ^ morali zdaj prilezti iz svojih lukenj Mokrote pa se bolj ^ jijo kot stare mačke. Ali ne misliš tudi ti tako?« v ((Povedal sem vam že, da se ne marajo zmočiti. S se moj načrt nič ne spremeni. To ga bo samo pospešilo- 0. Olegario, zlezi spet na grič. Toda skrij glavo. Dobro pa**’ m bro glej. Kmalu se bodo pokazale njihove glave. In prav radi bližajočega se dežja bodo skušali spopad čim prej čati, da bi se lahko vrnili na finco in čepeli tam na «Zgodi se pa lahko,« se Je oglasil Profesor, «da se s{,jSc ne bodo spopadli z nami in se tako delali, kakor da nas 11 videli. Utegnejo kratko malo oditi in nas pustiti da demo finco.« «To sodi v moj načrt.« General je s pogledom sledil 0 garlu in čakal, da mu da znamenje, kaj bodo storili si. «Ti lopovi bi prav radi, Profesor, bi prav radi šli nost nazaj na finco, da bi tam popivali, žrli in se gonili-da tega ne bodo mogli tako lahko storiti. Na finci in gotjV na vseh fincah v soseščini vedo vsi, da smo na pohodu-rajo nas pričakati že zato, da bi lahko ohranili ugled P nih vojakov, saj se ne morejo osmešiti že zaradi žensk manj pa zaradi finquera.» j ((Najvažnejše pa si pozabil, General,« Je smeje se %j Celso. «Ti vendar ne morejo bežati pred Indijanci in celo pred peoni, saj se ne bi mogli prikazati več pred n°^0 nim Ladinom. V obraz bi jim pljuvali, da so oni, ruralesi- , zob oboroženi s karabinkami in strojnicami, bežali pred n9Lj ušivimi in usranlmi drvarji caobe Saj bi še prišli pred V°L. sodišče ali pred posebno sodišče šefa tajne politične PollCU In še postrelili bi Jih.« . «Dober učenec si, Celso.« Profesor se Je glasno zastn*! (Nadaljevanje sledi) UL SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 ^ UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI —sst .-»s-s. ^jr.srss -n« ss. s beseda - Oglasi za tržaško ln go riško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ((Societa Pubblicltš Italiana« - Odgovorni urednik: Sianisi* nko _ izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst Trst 11-5374