Poštarina plaćena u gotovom
Godina IX. Broj 3b
U Zagrebu, đ. septembra 1937.
Pojedini broj Din. I.—
Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARYKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva 4a
* r- .
ISTRA
SIMON
GREGORČIČ
GLASILO SAVEZA IUGOSLOVFNSKIH EMIGRANATA IZ JULIJSKE KRAJINE
OP ODKRITJU SPOMENIKA
SIMONU GREGORČIČU
SOČI
Krasnà si, bistra hči planin,
Brdkà v prirodni si lepoti,
Ko ti prozornih globočin Nevihte temne srd ne mòti,
Krasnà si, hči planin!
Gorjé, da daleč ni ta dan!
Nad tabo jasen bo oblòk,
Krog tebe pa svinčena toča,
In dež krvav in solz potòk.
In blisk in grom, — oh, bitva vroča. Tod šekla bridka bodo jekla.
In ti mi boš krvava tekla:
Kri naša te pojila bo,
Sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča.
Kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenjih voda V oblakih tvojega neba,
Kar vode v tvojih bo planinah,
Kar bode v cvetnih je ravninah.
Tačas podrvi vse na dan,
Narasti, vskipi v tok strašan!
Ne stiskaj v meje se bregov.
Srdita čez branove stopi,
Ter tujce, zemlje — lačne, vtopi Na dno razpenjenih valov!
SIMON GREGORČIČ
SIMON GREGORČIČEV SPOMENIK
Radi odkritja spomenika blagopokoj-nemu Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zedinitelju na Rakeku dne 5. t. m. smo morali preložiti proslavo našega vzor. pesnika S. Gregorčiča NA 8. SEPTEMBER.
Spored slavnosti ob odkritju spomenika S. Gregorčiču:
Slavnostno odkritje S. G. spomenika na Napoleonovem trgu V LJUBLJANI BO TOREJ 8 SEPTEMBRA T. L.
Sodelujejo Hubadova župa, godba »Sloga«, zbor slovanskih narodnih noš, mnoge nacijonalne organizacije, . emigrantska udruženja širom svobodne Jugoslavije itd. Spored obsega predpoldan-sko slavnostno odkritje in popoldansko proslavo na Taboru.
I.	PREDPOLDNE OB POL 11 URI NA NAPOLEONOVEM TRGU
1.	Godba Sloga: Smetanova ©uvertura iz opere Libuša:
2.	Slavnostni govor predsednika Soče dr. Dinka Piica;
3.	Ferjančič Fr.: Tone sonce, tone. Poje Hubadova župa;
4.	Prevzem spomenika po zastopniku mestne občine;
5.	Državna himna;
6.	Nedved A.:	»Nazaj v planinski
raj«. Poje Hubadova župa;
7.	Polaganje vencev in cvetja po zboru narodnih noš in zastopstvih društev;
8.	Hej Slovani.
II. POPOLDNE OB 16 URI VELIKA NARODNA PROSLAVA NA TABORU z najpestrejšim podrobnim programom, ki je še v delu radi priglaševanja mnogih pevskih zborov in nacijonalnih udruženj.
Na dnevnem redu so:
Zbor vseh slovanskih narodnih noš;
Telovadne simbolske vaje po recitaciji Gregorčičevih pesmi izvaja Sokolsko društvo Ljubljana II iz šiške. Petje raznih pesmi po S. Gregorčičevem tekstu;
Deklamacije Njegovih pesmi;
Istrski plesi s spremljevanjem narodne godbe v narodnih nošah;
Narodna kola;
Srečelov z mnogimi dobitki;
Pošta z razglednicami narodnih noš;
Prosta zabava itd.
Vstopnina k popoldanski proslavi samo 5.— Din. Ves čisti dobiček se porabi za S. G. spomenik.
Društvo Soča-Matica v Ljubljan prosi vsa bratska društva širom domovine, da ji javijo z dopisnico svojo udeležbo s številom članov, pevcev, praporov, deputacije, narodnih noš itd., da bc mogoče urediti točno razporedbo preč spomenikom in pri popoldanski proslavi
Spomenik je že skoraj dovršen ir vzbuja veliko zanimanje ljubljanskega občinstva, ker je res odlično delo našil umetnikov arh. prof. Plečnika in mladega nadarjenega kiparja Zdenka Kalina. Ko bode palača vseučiliške knjižnice povsem zgrajena in pred njo urejen prostor, bo lični spomenik najlepš okras Napoleonovega trga s spomenik naših skladateljev vred pred Glasben« Matico.
V častnem odboru za odkritje S. Gre gorčičevega spomenika, pod predsed stvom mojstra naše besede Otona Župančiča, so zbrani mnogi naši pesniki pisatelji, prosvetni delavci in delavki pod vodstvom dvorne dame Franje Tav čarjeve.	Odbor.
Pesnik slovenske narodne borbe
Slovstvena zgodovina predstavlja Simona Gregorčiča kot nežnega, prefinjenega lirika,-pesnika miline verza in muzikalnosti jezika. Pomen takega Gregorčiča v razvoju slovenske kulture ne bo ugasnil, dokler bomo to kulturo gradili. Tudi ne bo zmanjšan pomen njegovega nepomirljivega, izredno težavnega boja za človekovo osebno svobodo, ki ga je bilo biti njemu, prosvetljenemu slovenskemu duhovniku, proti mračnjakom In zagri-zencem, želečim, da bi ostalo dobro In verno slovensko ljudstvo vedno le v ojah naj-primitivnejšega miselnega in čuvstvenoga življenja, ki so mu ga bili pripravljeni dovoljevati. Vse je bilo za njegovih dni kot je danes. Enake temne sile so ustvarjale javno življenje na Slovenskem in mu dajale s trditvijo, da jim tako ravnanje narekujejo skrbi za vdčnostno življenje, ozkost, ki je bila slovenskemu narodnemu razvoju škodljiva. Pesnika Gregorčiča in Gregorčiča borca za osvoboditev človeške duše, bi rabili in cenili danes. Toda še preko teh vrednosti se dviga za neosvobojen narod dragocena vrednost pesnika slovenskega narodnostnega boja, kakršen je bil Gregorčič.
Visoko gori pod Krnom se je rodil malemu slovenskemu kmetu sin, ki je nosil v svojem srcu navezanost na svojo drago zemljo enako kot jo je nosilo vse ljudstvo. Drago tembolj, ker je bila ogrožena. Sin je zapustil očetov dom in šel v šole. Postal je duhovnik in se naučil z darom, ki sta mu ga dali narava in izobrazba, prelivati čuvstva svojega preprostega ljudstva v pesem. V letih, ko je hodil med svojim ljudstvom, vprašanja niso bila kot so danes. Slovensko ozemlje ni bilo razkosano med tri države, toda bilo je podrejeno oblasti, ki ni bila oblast slovenskega ljudstva in ne izvajana v njegovem imenu. Kmet v uradu svoje dežele ni mogel povedati v svojem jeziku, kaj ga teži in po kaj je prišel. Naloga uradov je bila, da spravljajo bogastvo in koristi njegove zemlje in morja ob njej v tujo deželo in tuji družbi, Avstrijcem Toda po zemlji ni segal le avstrijski Nemec, ki jo je imel v °blasti, temveč tudi Italijan. V škodo doma-^nga ljudstva je Nemec v soški dolini in vzdolž morske obale raje podpiral Š3 dru-Sega tujca, kot pa Slovence. Trpljenje, ki ga ta čutilo v takih razmerah slovensko primorsko ljudstvo, je znal Simon Gregorčič Zajeti v besedo in ji dati obliko, ki se, ko je k*'a enkrat izgovorjena, ne bo nikdar več z8ubila: znal ga je izraziti v pesmi. Otrok 86 je uči v šoli, da se nauči iz nje lepote
gibkosti svojega jezika, toga zapomnil si ta' obenem njeno misel in vsebino, ki bosta °dslej bogastvo njegove duše. Ko se to do-£aìa od generacije do generacije, prehaja ^regorči6ev izraz v narodno last in mno-^tae doživljajo narodnostno borbo kot jo je 'taživljal on.
Lirik kot je bil, je ni slikal v realističnih 'tajanjih in konkretnem dnevnem življenju, tahiveč v abstrakciji pesniške podobe. Po-•taato je porabil zato zanjo celo primere iz tajih narodnostnih bojev, bolgarskih ali srb-*kih, ki go bili glasnejši kot slovenski in ^anejši v svetu po dejanjih. Prav sposob-tamt, g katero je znal nad dnevnimi dogodki tÌ8atj boj slovenskega primorskega ljudstva j aajčistejši lirični obliki, zgolj z orisom Uvstev in ne dogodkov, daje njegovim pe-ta'im nadčasovni značaj. Ta sposobnost se z drugo, ki je zanj značilna, vizionar-.°8yo. Dobro desetletje po njegovi smrti je v pozni jeseni 1906.) se je začelo ^ taotjirio slovenske zemlje, kar je napo-^6<tal za svojo soško dolino. Je predvidel l^hftikt, ki je moral priti radi železnih zabitosti razvoja narodov, ali ga je videl v
°ii občutljivejši čuvstvenosti pesnika? Go-
riško ljudstvo je za življenje ljubilo svojega slavčka, kot je dobil vzdevek Gregorčič, danes se slovensko ljudstvo zateka k njegovemu delu, ker je bilo to delo napoved njegove usode, kot mu jo je danes v vsej grenkosti življenja živeti, a je obenem že tudi pogled preko tega trpljenja. Svojo vero krepi z nezlomljivo strastno njegovo vero v čas, ko bo slovensko ljudstvo na svoji zemlji svoj gospod in bo v miru z ostalimi narodi gradilo svoj lastni narodni dom, da doprinese tudi ono svoj delež k civilizaciji, miru in napredku v Evropi. Res ustvarjajo danes življenje Evropi drugi faktorji kot narodi, ki nad vse žele miru, med katerimi po težnjah za mirom ni zadnji dvomilijonski slovenski narod, razgnan med vrsto držav. Toda ali bo mogla Evropa prenašati neprestani strah in vedno nove grožnje? Kaj se ne bo zgodilo, kot se je zgodilo še vedno v zgodovini, da je v trenotkih, ko je postajal vpliv razdiralnih sil največji, stresla s svojih ram reakcijo in dala živeti svobodi in resnici, ki sta potisnili zopet za korak dalje razvoj človeštva na poti k dostojnemu, narodnostno in socialno pravičnejšemu življenju?
Kaj bi bil Simon Gregorčič, ee hi živel, danes?
Njegovo življenje in delo nam odgovarjata na to vprašanje. Govorita, da njegova
usoda ne bi bila drugačna, kot je usoda njegovega ljudstva. Pesem, elegična in tožna v dobi, ko ljudstvo še ni bilo narodnostno toliko prebujeno, da bi do vseh podrobnosti čutilo ponižanje politične odvisnosti kot tudi ni čutilo velike socialne krivičnosti, bi bila danes, ko je ljudstvo neprimerno pro-svetljenejše in je njegovo trpljenje neizmerno večje, pravi biser v oklepu školjke, trpljenje malega naroda v oklepu velikega imperializma. Primer zavednega slovenskega inteligenta Iz Primorske, duhovnik ki je v službi blagra ljudstva, iz katerega je izšel, pesnik, ki mu je dano, da globlje čuti trpljenje, kot ostali svet, ne bi mogel ravnati drugače kot ostati sredi svojega ljudstva in deliti njegovo usodo.
Zunanje okoliščine bi mu najbrže tako ali drugače dolgo ne dovoljevale tega. Takrat bi si zadal nalogo, da Evropi in svetu z jezikom, ki mu je dano, da hitreje in lažje kot kdo drugi odpira človeška srca, razkriči bolečino, ki jo mora prestajati njegovo Ijud-stvo — nalogo, ki je danes glavna naloga primorskega pisatelja ali pesnika.
Takemu Gregorčiču, pesniku svojega ljudstva, se tudi ob priliki, ko mu postavlja Ljubljana, srce Slovenije, spomenik, ne le Primorska, temveč vse slovensko ljudstvo klanja globoko, do tal.
, P*
6 IX 1923 - 6 IX 1937
ROĐENDAN NJ. VEL. KRALJA
6. SEPTEMBRA navršava NI. V. Krali Petar II. četrnaest godina svoga života. Rodjen 6. septembra 1923. u Beogradu, stupio le na prijestolje Iza tragične smrti blagopokojnog Kralja Aleksandra, umorenog 9. oktobra 1934. u Marsellleu.
Odgajan pod brižnim okom svole uzvišene Majke, N|. Vel. Krali Petar II. se uspješno sprema za teške dužnosti, kole će primiti svojim punolletstvom.
Nj. Vel. Krali Petar U. I samom svojom noiavom nastavila slavnu tradiciju Doma Karadjordievlća, kao praunuk legendarnog Karadlordia. unuk Kralja Oslobodioca i sin Kralja Ujedinitelja. Sa tragično prekinutim djetinjstvom smrću svoga Oca. naš mlad! Krali mora u svojim najvedrijim godinama života da nosi težak teret budućeg vladara Jugoslavije, spremajući se nalsavjesnlie za svolu vladalačku dužnost.
Iz dna duše pozdravljamo našega Kralja Petra II !
Širite „ISTRU" !
Čitajte „ISTRU" !
Pretplaćujte se na „ISTRU" !
JOSIP BALIČ:
SPOMIN NA SIMONA GREGORČIČA
SIMON GREGORČIČ
Pesnika Simona Gregorčiča sem vselej visoko cenil, osebno pa sem prišel ž njim y dotiko še-le zadnja leta njegovega življenja, a še to le slučajno. Pismeno pa sem se bil obrnil do njega že meseca decembra 1. 1897. Učiteljeval sem takrat na slovenski šoli v Ločniku in sem hotel o novem letu revnejše in pridnejše učence nekoliko obdarovati. Potrkal sem na srca nekaterih rodoljubov, med temi tudi na Gregorčiča. In ne zastonj! Dasi živeč v skromnih razmerah poslal mi je po nakaznici dva gol dinarja z besedami *ad petitionem domini Balič«, voščeč mi srečno novo leto. Nekaj let zatem sem ga parkrat obiskal na Gradišču, kjer me je nad vse prijazno in gostoljubno sprejel. Že nekaj dni po tem po-setu sem prejel od njega meseca julija 1902. to-le ljubeznjivo pismo:
»Velecenjeni gospod! Amalija mi je povedala. da sta se zaročila. Dobite pridno, varčno in pošteno ženko. Čestitam Vam, a jaz ne vem, odkod enako nastopnico dobim. Zmenila sta se menda, da bi šla v Gorico in da bi se vsa slavnost doli zvršila. Moja želja je, da bodi to pri meni: služila mi je zvesto in nje dolžnik sem. Izprosite vse tri oklice hkratu in določite dan koncem avgusta. V tem času pozovem v hišo svojo nečakinjo — šiviljo, da Amaliji kaj priredi. O priliki kaj več. Pozdrav od mene in Amalije!«
Kaj sem hotel na tako prijazno vabilo? Uklonil in zahvalil sem se. Hvaležnost me sili, da pri tej priliki omenim, da je pokojni Gregorčič na svojem domu imel več takih ženitvenih slavnosti, in sicer: v prvo, ko se je bila poročila k Martinim na Brje pri Rihemberku njegova najmlajša sestra in postrežnica Katarina: v drugo- ko se je bil poročil Alojzij Čebron. ki ie bil — mimogrede povedano — Gregorčičeva desna roka pri zidanju hiše na Hribu in pri oskrbovanju posestva sploh: tretje, ko se je omožila pesnikova nečakinja po sestri Neži, gospodična učiteljica Pepca (živi danes v Ljubljani) z Antonom Možino, učiteljem na Brjah; v četrto, ko je stopila v zakon pesnikova nečakinja po sestri Katarini gdč. Kristina Čebron; v peto, ko sva se poročila jaz in Amalija Čebron dne 20. avgusta 1902. Ti Gregorčičevi požrtvovalni čini, kakor tudi brezštevilni poseti vabljenih in nevabljenih gostov, ki so se pri pesniku leto za letom oglašali ter bili vselej dobro sprejeti in postreženi, pričajo dovolj o njegovem brezmejnem gostoljubju.
Razume se, da smo poskrbeli, da ni ostal Simon brez postrežnice. Cecilija Čebron, sestra Amalijina. je odpovedala v ta namen svojo službo monsignoru dr. Sedeju, takratnemu župniku v veliki cerkvi — tako imenujejo Goričani stolno cerkev — in je prišla k Gregorčiču na Hrib še pred najino poroko. Služila mu je že prej več let in je sedaj ostala pri njem do njegove smrti.
Kakor je bil Simon obljubil, je bil tiste tednfe pred najino poroko res poklical k sebi svojo nečakinjo po sestri Katarini- šiviljo Heleno, ki je teti Amaliji pomagala prirejati balo. Za plačilo ji ie pesnik po Amaliji vložil na njeno ime v hranilnici 200 goldinarjev, enako vsoto je daroval tudi Amaliji sami.
Po preteku več let obiščem nekega dne pri Martinih gospodično Heleno, mojo nekdanjo učenko na Brjah. Vprašam jo. če hrani po gospodu ujcu kak pismen spominek. In glej, vsa vesela mi pokaže Pesnikovo lastnoročno pisano pesem. Kasneje ji pišem in prosim, naj mi omenjeno pesem prepiše in odpošlje. Ugodila 'e in mi med drugim v priloženem pisemcu odpisala ta-ko-le: »Veleštovani gospod! Prejela sem Vaše ljubeznjivo pismo, ki me je razveselilo. a obenem globoko ganilo. Tudi iaz se neštetokrat spominjam onih srečnih šolskih let. ko sem poslušala Vaše zlate nauke, spominjam se tudi. kako ste me nekoč celo za roko vodili v Rihemberk k šolski maši, ker mi ni bilo mogoče dohitevati mojih součenk. pozneje sem še-le spoznala, kako
blago srce ste imeli. Izvolite sprejeti za vse skup mojo srčno zahvalo, a Vsevečni naj Vam stotero povrne. Oprostite- da sem tako pozna z odgovorom in da Vam še-le danes pošiljam prepis obljubljene pesmice Kakor razvidite, je pismu pripisan datum; pesem mi je izročil pok. g. pesnik takoj, ker sem bila ravno takrat pri njem na Gradišču nekaj tednov. Natisnjena najbrž še ni bila, a hrani jo gotovo vlč. g. Ivan Vrhovnik v Ljubljani, ker vem, da mu jo je poslal pokojni pesnik sam«.
Predmetna pesem se torej glasi:
HEiLENKI,
moji nečakinji v spomin. Zlato dete moje.
Dete Ti sanjavo.
Tl si meni blizu Gledaš pa v daljavo.
Kam? sam Bog ga vedi! Nič ne razodeneš.
Misli, čute svoje Vse trdó zakleneš.
Jezik nič ne reče. Kakor da Tl nem je. Neme govorice Tvoje ne urnem ie.
In oči mi svojih Nečeš Ti odpreti. Skoz oči Ti v dušo Mogel bi prodreti.
Te oči saniave Meni Ti zapiraš.
In le v daljno daljo Ž njimi se oziraš.
Kam? sam Bog ga vedi! —
Morda v dni bodoče?
Srečo v njih dodeli Ti nebeški Oče!
2. 8. 02	S. GREGORČIČ.
Leta 1903. je bil Simon prodal svoie posestvice na Gradišču ter se ie preselil v Gorico, v nekdanjo hišo inženerja Batističa na Goriščeku, kjer je imel precej udobno stanovanje za skromno najemnino. Vabil ie mene In soprogo večkrat, naj ga svelej obiščeva, ko dojdeva v mesto. Jeseni 1. 1905. sva ga bila res obiskala. Z veseljem je naju sprejel in imenitno pogostil, dasi .ni sam jedi skoro nič okusil. Razgovarjali smo se o tem in onem. Med drugim nama je pravil, da je zgubil že tri noči s sestavo neke nemške pesmi, ki jo je bil zložil v proslavo pesnice kraljice rumunske. na vabilo nekega odbora, ki je sklenil kraljici
pokloniti album pesmi različnih avtorjev, v priznanje njenih zaslug na leposlovnem polju. Ob tej priliki nama ie pesnik podaril lastnoročno izpopolnjeni slavospev na novo posvečenega nadškofa goriškega monsig. dr. Sedeja. Razume se, da sem ga tudi jaz povabil ob slovesu, naj naju obišče na Vrhu sv. Mihaela, kjer sem takrat služboval. Obljubil je, da pride.
To se je tudi zgodilo meseca avgusta 1. 1906, ko smo na Vrhu praznovali o sv. Lovrencu cerkveno »žegnanje«. Došel je kmalu po deseti uri, medtem ko ga je bila poštrežnica Cilka že malo prej naznanila. Kar obstal je gabrski g. kurat Zega. zagledavši ga popoldne v zakristiji sedečega na stolici. Bil je ves čas dobre volje in ugajalo mu je vse, kar je videl. Tako je opazil na šolskem vrtu tudi tri lovore, ki so prenešeni s Hriba in presajeni na Vrhu bujno rastli, medtem ko niso pri njem nič kaj vspevali. (Gl. Poezije III. zv. Pred-smrtnice št. XIII. str. 24.). Veselil se je lepega razgleda ter se čuti! srečnega- da stoji na slovenski zemlji, četudi na jezikovni meji. Ko smo ga zvečer spremljali po hribu navzdol, je mene in soprogo ponovno vabil, naj ga v kratkem zopet obiščeva, češ, da se lahko zgodi, da ga več ne dobiva. In legla mu ie neizrekljiva otožnost na srce. Je pač slutil, da gre njegovo življenje h koncu. In ta slutnja se ie žal izpolnila še istega leta 24. novembra. »Počakajte malo.
Lopata saj kmalo
In meni in Vam zazveni v pokop!
nadaljni napadi v goriškem listu na rihem-berško učiteljstvo. Da bi vsa ta gonja na zunaj lepše izgledala in pri oblastih morda več zalegla, so nadaljni izbruhi izhajali pod stalnim naslovom »iz uradniških krogov«. Kdo naj bi pisal te pamflete, se sicer ni moglo nikoli dognati. Sum pa je padal v veliki meri na rihemberškega slavnostnega govornika, ki je imel takrat veliko besedo v
A stari moj Krn
Saj on Je pač večen,
Kaj to, če na vznožju mu kdo je umrl?!«
Predsmrtnice IX.
*) JOSIP BALI C, roj. št. Petru pri Gorici, umrl Ljubljani. Po dovršeni gini
14. marca 1854. v
2. marca 1933. v
laztjl v Gorici Je
vstopil v gorlško hogosiovnlco, ki Jo Je po
treh letih ostavil ter se posvetil učiteljskemu
stanu. L. 1881. Je položil zrelostni ispit na učiteljišču v Kopru, služboval najprej v Istri, od 1. 1886. na raznih krajih Goriške do 1916., ko je moral vslcd nastalih vojnih razmer v zaledje. L. 1921. Je bil vpokojen; kot vpoko-Jenec je še do 1. 1927. poučeval na zasebni gimnaziji v stiškem samostanu. L. 1931. se je naselil v Ljubljani ter umrl leto dni za svojo ženo Amalijo. Jezikovno temeljito naobražen — na gimnaziji mu Je bil za učitelja slovenščine prof. Fr. Levec — Je posvetil svoje moči
raziskovanju domače gorlske zgodovine, za katero ga je bil navdušil zgodovinar Štefan Kocjančič že v goriškem semenišču. Svoje spise — največ o kapucincu Janezu o. Sveto-krlškem — Je priobčeval v listkih goriških predvojnih listov. — Pričujoči spis Je prirejen po zapiskih, ki se jih Je našlo med njegovo zapuščino. — P. Plesničar.
deželi. Pa to še ni bilo vse! Naši prijatelji so si pomagali z denuncijacijami — s podpisanimi in nepodpisanimi — ki jih je kar deževalo proti nam na goriško okrajno glavarstvo. Sam sem ob neki priliki videl v uradu goriškega okrajnega šolskega sveta kup »Sočinilu številk raznih letnikov, tudi starejših, opremljenih z daljšim dopisom, češ, glejte, vse to je Plesničar nagrmadil čez rihemberške pristaše SLS, četudi sem bil v Rihemberku komaj dobro leto dni. Seveda, česar niso mogli dokazati prijatelju Možini, to so hoteli naprtiti meni novincu. Mimogrede bodi omenjeno, da spada pravkar omenjeni zbiratelj »Sočinih« številk v vrsto tistih redkih mojih rihemberških »prijateljev«, ki — hvala Bogu — še žive Pred nekaj leti sem ga srečal na Marijinem trgu v Ljubljani. Pa Bog mu grehe odpusti, jaz sem mu jih že zdavnaj, četudi mi je marsikatero bridko prizadejal!
Na koncu koncev so prijatelji iz nasprotnega tabora venda r-le dosegli svoj namen. Z dolgotrajnim d.rezanjem pri nadležnih šolskih oblastih- so spravili trojico rihemberškega učiteljstva v disciplinarno preiskavo, ki se je vlekla skozi dolge mesece, da je šla na živce, nam pa tudi gospodi na goriškem okrajnem glavarstvu, kjer sta takrat vedrila in oblačila dvorni svetnik prof. H. Attems, poznejši deželni predsednik kranjski, in šolski nadzornik Fran Finžgar Pa vsa čast tema uvidevnima državnima funkcijonar-jema ! Videla sta, da se nam godi krivica od strani tiska SLS ter nam nasvetovala tožbo proti listu »Gorica«. To smo storili. Zadevo smo izročili danes že pok. advokatu dr. Josipu Levpuščeku, ki jo je prav spretno izvedel do ugodnega konca.
PAVEL PLESNIČAR
REMINISCENCE OB 30 LETNICI ODKRITJA PRVE SPOMINSKE PLOŠČE PESNIKU SIMONU GREGORČIČU
H.
Krasna septembrska nedelja. V rihem-berškem »Britofu«, na precej obširnem trgu med cerkvijo, Kaplanijo in staro šojo, je bilo vse pripravljeno za sprejem Gregorči čevih čestilcev. Tik pod kaplanijo so postavili že prejšnji dan primerno velik, z zelenjem in cvetjem okrašen oder, na katerem naj se izvrši bistveni del vse slavnosti. Po lepem jutru se je dalo soditi, da bo udeležba nenavadno velika. Že z dopoldanskimi vlaki, toliko od goriške kolikor od tržaške strani, so dohajalo trume gostov, ki so v prvih popoldanskih urah narastle v večtisočglavo množico. Ko se jo ves ta narod zgrnil po slavnostnem prostoru in so popoldne po končanih molitvah pritisnili še domačini iz cerkve, tedaj se je obširni »Britof« napolnil
do svojega zadnjega kotička.
Z okna svojega stanovanja, sem gledal
vso to množico v neposredni bližini pred seboj. Vse je bilo nenavadno živahno, nekam hrupno in bojevito. Slutil sem, da je v ozračju nekaj težkega in da se nekaj pripravlja. Prav zato me ni mikalo doli na trg med množico. Čemu tudi, saj moji pevci ne nastopajo, a imam z okna tako lep, razgled čez vso to pisano družbo!
V bližnjem stolpu župne cerkve sv. Urha odbila ura polštirih in slavnost jo pričela. Otvorili so jo cerkveni pevci z Nedvedovo »Našo zvezdo«. Pa jedva so odpeli par akordov, ko se iz sredine navzočega naroda izvije mogočni »Hej Slovani«, tako glasno navdušeno, da so se šibki glasovi odrskih pevcev ob petju tisočglave množice popolnoma izgubili. Sličen prizor se je ponovil pri drugi točki: nastopil je prof. Berbuč svojim slavnostnim govorom, toda v istem trenutku zadoni preko trga iz tisoič grl »Iz bratskog zagrljaja« ... Govornik skuša svoj govor čimpreje zaključiti, zavesa pade iri odkritje jo bilo v hipu izvršeno... Nadaljevati s kako nadaljno točko programa bi bilo nesmisleno, ker bi nobena točka ob petju in hrupu razdraženega naroda ne prišla do svoje veljave. Zato ni kazalo prirediteljem drugega nego slavnost zaključiti in se raziti Zadnje razočaranje so doživeli še v hotelu Ličen, kjer so jim vse zanje pripravljene
prostore zasedli tržaški gostje. Tako je narod s prav primerno demonstracijo in na licu mesta obsodil prireditelje za njihovo nekvalificirano postopanje, s katerim so pokazali, da jim je strankarski fanatizem več nego dostojna skupna proslava moža, ki jo bil pesnik vseh Slovencev.
Tržaška »Edinost« je imela drugi dan (1907. št. 243) o odkritju sledeče poročilo; »Slavnost odkritja Sim. Gregorčičeve plošče v Rihemberku je za stranko, ki je hotela pod roko proslaviti našega nesmrtnega pesnika — neoziraje se na narodna društva rihemberške okolice — prav klaverno vspela. Med govorom prof. Berbuča so peli domači narodni fantje in nekateri člani pevskega društva »Ilirije« iz Trsta različne pesmi in ljudstvo je bilo navdušeno le za te zadnje. Ogromna večina naroda je bila le za to protestno prireditev in župan Pavlica se je umaknil. Veselje je bilo nepopisno, kadar so je videlo, da je gospod župnik doživel tako imenitno blamažo.«
»Gorica« z dne 3 septembra 1907. št. 73 je pa svojemu poročilu o rihemberški slavnosti dostavila te-le vrste: »Pomilovati moramo, da so Plesničar—Bric—Možinov! šolski otroci, uže med tednom za to pripravljeni, z žvižganjem motili slavnost. Demonstrirali so tudi pevci imenovane trojice. Pridružili so so jim tudi udje društva »Ilirije« iz Trsta. Koncert pri Ličnu so preprečili s tem, da so zasedli prostore razgrajači in omiko prodajajoči liberalni pevci.« In na drugem mestu: »Možinovim in Plesničar— Bricòvim pevcem je bilo na prosto dano od županstva, da nastopijo z vsemi tremi pesmimi, kar sta Možina in Plesničar sprejela, a sta v zadnjem trenutku zopet odpovedala. Cerkveni mladi pevski zbor je nastopil le zato, ker so brejski in vaški pevci v zadnjem trenutku odpovedali sodelovanje.« In zopet: »Sram jih bilo vse skupaj, posebno na znano trojico, ki je ves škandal aranžirala in še »Edinost«, k! hvali ta korak surovosti in neolikanosti. Spravili so v Ribem-l^erk tržaško društvo »Ilirija«, ki je prišlo repoklicano delat zgago in tako pomagat domačim izprijencem do namena.«
V približno takem tonu so sledili tudi
Dne 2. junija 1. 1908 je prišlo do obrav nave pred porotnim kot tiskovnim sodiščem v Gorici. Odgovornega urednika »Gorice« ji zastopal danes tudi že pokojni advokat dr Pavletič. Doslej tako bojevitim nasprotni kom je pred porotno dvorano, kjer je čakal senat pod predsedstvom deželnosodnega nad svetnika, danes še živečega Matije Rutarja očevidno zmanjkalo poguma in so predlagali poravnavo. Po sporazumnem dogovoru snu1 na poravnavo pristali pod pogoji: »Gorica« plača vse doslej nastale stroške ter da oh rekovani trojici primerno zadoščenje v oh liki izjave, ki naj jo list prinese v prvi pri hodnji številki, kar so je zgodilo v št. 4P dne 9. junija 1908. Le- ta izjava ‘ se je glasila.- »Podpisano uredništvo »Gorice« iz-javlja, da sta bila članka »Odkritje S. Gr» gorčičeve spominske plošče v Rihemberku« in »K poročilu o nedeljski rihemberški slav* nosti« v štev. 73 »Gorice« z dne 3. septemJ bra 1907., v kolikor se tičeta gg. učitelje« Pavel Plesničar, Anton Možina in Josip Bric, objavljena na podlagi napačne infoi' macije in obžaluje in preklicuje vse žalitvi na njihov ugled. V Gorici, 2 junija 1908. Z» uredništvo: dr. Franc Pavletič.«
«
Po 30 letih lahko mirne duše izpovem, da nam že od prvega početka ni bilo za. kak® sodnijsko obsodbo naših nasprotnikov, pad pa smo hoteli obrekovalce spraviti s pri' merno izjavo na kolena, kar se nam je * polnem obsegu posrečilo. S tem smo se pa tudi izmotali iz disciplinarne preiskave, ka« je bilo za nas trojico najvažnejše, saj sto0 pač dovolj časa vzidavali in končno pra« temeljito vzidali Gregočičevo apominsR9 ploščo na rihemberški kaplaniji!!
Pri kraju sem! Mene je po dveh letih službovanja v Rihemberku še tisto leto oi' neslo v Ajdovščino, tovariš Bric je priS** nekoliko kasneje u rojstni mu Dornberg W pod vročim rihemberškim solncem je osta* Možina sam, toda pogumno vztrajajoč 1,(1 braniku, on, neustrašeni borec za pravico $ resnico ! Zrušila ga je še - le velika narodna katastrofa koncem 1. 1918., da je polagoB>® el v nrezeodnii
hiral in naposled padel v prezgodnji gn (28. maja 1927.) na rojstnem domu n* Brjah. Časten mu spomin!
Taki so torej spomini, ki me še da0*? . i preteku toliko let tako tesno vežejo tisto Gregorčičevo odkritje v Rihemberku*'’ žo posebej bridko priklepajo na izgubljen, domovino. Neveseli so in pričajo o neverje*!’ politični nestrpnosti, ki se je bila zagri*y pred desetletji v naše narodne vrste na riškem. Danes jo tam doli seveda drug8® '
Priti je moral tuji meč, ki je slovenske^ »klerikalca« približal slovenskemu ralcu«, da vidi prvi v drugem brata t. j- 80 enakega, ravnotako po božji podobi ustv»f jenoga človeka!
Drugače jo seveda tudi v rihembcrAk8^ »Britofu«, kjer se boš zaman oziral po * V * 2 * * S * *P minski plošči Gregorčičevi.
p^;
In slednjič: Spomeniku, ki ga bodo . hodnje dni postavljal! »Sočani« velik8^, pesniku - proroku v Ljubljani, želim nejšo usode, kakor sta jo imela njegov* ]5. predhodnici tam preko — v domovini- ^ j sen in svarilen klic naj bo. ki naj rli,[jiti druži v skupno obrambo proti skupne sovražniku!
SOŠKI :
Po tridesetletnici Gregorčičeve smrti
V nekdanji slovenski Gorici — danes J novo mašo. kakor je baje povsod navada pod tujim jarmom — je zatisnil svoje utru- v naših slovenskih cerkvah. Moj oče — ta-jene oči pred tridesetimi leti 24. novembra krat šestnajstletni fant — je imel v žepu 1906. največji vodnik in najzanesljivejši I samo 1 eld, nekaj šestič in dva bakrena prerok Neodrešene domovine. V svojem tr-1 štiriaka (4 krajcarje — na Goriškem smo dem življenskem boju je podaril svobodnim temu novcu rekli »patakon«). Ko je šel
Jugoslovanom in onim razžaljenim rojakom tam preko »Na potujčenj zemlji« toliko krasnih stihov, da še stoletja ne pozabijo čarobne materine govorice, katera nas druži z onimi poniženimi, ki znajo še moliti v ti-lem šepetu Gregorčičevo besedo o lepoti njegovega planinskega raja. Kdor pove svojemu danes svobodnemu narodu toliko divnih, vezanih besed v tako prisrčni obliki, kdor odkrije svojim podjarmljenim bratom toliko tolažilnih rekov s preroškim poletom, zasluži, da se poklonimo njegovemu velikemu geniju ob vsaki priliki, ko iščemo hladilnega leka svojim ranam. Vse, kar vemo iz življenja svojega narodnega preroka in klicarja, vse moramo priobčiti v javnosti, da vsaj deloma proslavimo velikega clasnika ljubezni do svoje poteptane zemlje, do svojega, v tuje jeklene verige, priklenjenega doma.
Planinski raj oklepajo sneženi večno beli Krn (tujec mu pravi Monte negro, ker misli, da ie Krn črn — nero) travnati Matajur in le malo vejnati Stol. Te gorske orjake ie ločila v svojem severnem in južnem teku s svojo ozko strugo bistra hči planin — Gregorčičeva Soča. Dvomim, da 'e še kakšna reka pod božjim soncem tako klasično opevana v prekrasni odi, polni ljubezni do zemlje, s svojim smaragdasto-srebrnim planinskim sokom, ki vzkipi v tako silno vodo, kakor da bi hotela izpolniti preroško naročilo svojega ljubljenca, našega Goriškega Slavčka. Med temi tremi srorsklmi vršaci je ožji Gregorčičev planinski rai — kobariška dolina s svojo prijazno nrestolnico Kobaridom, katerega lepša zeleno ozadje lepih gorskih vasic z belimi cerkvicami.
Gregorčičev pobratim svobodomiselni A. Aškerc nravi v svoji baladi Atila in slovenska kraljica »Hun vlada ob Nadiži bistri povsod...«, kar je baje še danes resnica, a njegova »planinska roža« Vila posestrima Dragojila Milek, jo roti 7. iskrenimi besedami v letu 1871,. , ,
« ...TL miča, 0 rc,ta- ljubezni si vroče, zakril med valove, kar videla sl.
'o, prosim Te. molči ! — oko če se Joče, saj srce ie srečno, ima, kar želi.
*
Dr. Joža G1 o n a r je v ljubljanski »Soči« 21. januarja 1922. predaval o Simonu Gregorčiču In njegovi slavi med severnimi brati Čehi. katero je razširil med nji-mi čchoslovcnski profesor Dr. Dominik Stri-'brny. ki ie menda tudi prvi za dr. Vladimirom Knafličem pisal o nesrečni idealni ljubezni našega pesniškega preroka planinskega raja. Slišal sem že šepetati o ■ tej Gregorčičevi ljubezni v svoji mladosti, a mi smo tako častili svojega velikega pes' nika v svoji študentovski mladosti, da smo se- bali o tem celo govoriti med seboj, ker smo mislili v svoji moralni naivnosti, da bi s tem osenčili svoj blag spomin na oboževanega pesnika — ljubljenca. Danes je ta ljubezen že priobčena v Lj. Zvonu 1915. in v Jadranskem Almanahu za 1923., kjer je v celoti priobčeno vse predavanje dr. Jože Glonarja. Omenim naj le to golo dejstvo. V letu 19Q6. sem se vozil proti Kobaridu hot učitelj v goriški okolici po lepi Soški dolini s svojim blagopokojnim očetom in ho sem ugledal griček Sv. Lovrenca, me «e v mrzlem mraku svetega večera navdahnilo pesniško navdušenje, ker sem užival planinsko slikovitost svoje rodne grude, h' dehti iz vseh čarobnih umotvorov na-^eKa planinskega slavca. Svojemu sprem-I ‘ievalcu sem rekel ves navdušen:
[ »Glejte, tu k Sv. Lovrencu bo naš hva-i 'cžen narod romal na grob našega pe-^uika !
Oče me je zaupno pogledal in nekako shrivnostno rekel:
. »Ali veš. da sta se ljubila z učiteljico ^ilek ko ie bil še kaplan pri nas Kobaridu ?«
. JVes radoveden za njegove življenske doživljaje sem izpraševal dalje in moj re-Slli skrbni oče je nadaljeval:
»Učiteljica Milek je stanovala pri nas Soma v hiši v prvem času, ko sem pričel {'ospodariti 1872. na našem domu pri Kot-'ariev|h z našo mamo. Simon Gregorčič ie “['baiai večkrat pozno zvečer k nam v go-, 'hio. ko smo že odpravili domov druge Oste in pustila sva jih sama v gostilniški ?obj tin p0znih polnočnih ur. »Menda sta '“brat kovala pesmi«, je omenil, a jaz sem Izmišljal svoje mlade misli, katere so se t1' zonet ponavljale, ko sem čital 19-3. v jadranskem Almanahu predavanje Dr. Jože liu "aria Večkrat prej in tudi ob te pn-'k' mi ie pripovedoval oče razne anekdote • Gregorčičevega življenja. Sestra ,.eta Ana Urbančič poročena Gabršček
okrog oltarja, je v mračnem ozadju hitro seenil v žep in izvlekel nehote v naglici štirjak mesto goldinarja, ter ga spustil na oltar pred novomašnika poljubivši ponujeno svetinjo. Ko je že maša končala, je spoznal svojo zmoto. Novomašnik je prišel z vsemi svati k pogrnjeni mizi in na vprašanje, koliko darov ie dobil, ie povedal v glasnem
smehu in ob skorai družbe:
»Toliko goldinarjev« — natanko število je oče pozabil — »in en patakon«.
Šestnajstleten fant — moj blagopokojni oče — ie zardel do ušes. odstranil se potuhnjeno iz svatovske sobe v libušenjskem župnišču in io popihal brez kosila v Kobarid, a novomašnikova svatovska družba sc
z dnevko: V Trstu, 13. oktobra 1894., kjer | opisuje svoj obisk »Na Gregorčičevem domu« (na Vršnem), kot spomenico ob petdesetletnici pesnikovega rojstva. Razgovarjala sva se največ o svojem ljubljencu pozno v noč in tisti dan ni šel v Gorico, kamor ie bil namenjen. Pri tei priliki mi je dal Va-troslav Holz toliko pobude, da sem se drz-jnil obiskati oboževanega rojaka na Gradišču, ker je poznal moje starše, strice in
niški notar v Ljubljani.	k(e.r.Je .bil z niimi. vedl'° v Driiat^ì-
c- rianpc CP ri,i nn sk,h st'kih ob času svojega bivanja v Ko-
baham, da sem v svoji otroški dobi od 8- ba.ridl! in, f0'ania v Gorici. - Bilo je neki
12 leta stregel pri sv., maši temu »Vrlemu h:ftr ek	’epraVn0 m,?.d0
možu«. Saj je tudi moja blagopokojna ma- hlpelo v sodih, otrkal s m na vrata, Odprl ina tako rada povedala še nam svojim m) !e sam- 'me sen, sreco. Bil je prilično
otrokom, da je bila Gregorčičeva cerkvena I zd1ray-,.nas an!f. se ,e na navadno potno in narodna npvlra	zakrivljeno palico, da sem se spomnil na
Od „as se ie preselil pesnik, ljubljenec hieKOveKa rVeseleffa Pastiria«. Predstavil našega trga, v Rilieinberk, kjer pa ni bil sernI/e.1inV’ ■ v . -j „ j •	-.«».•
tako zadovoljen dasi je »Vipavska dolina »Kotlarjev iz Kobarida seda, ueiteh
— lepota sveta«. Žalostno je vzdihoval v L?™ .freu.....	.	.	, .
»Nazai v planinski raj!«, ker ga ni razu-	„mi. ,e sm,ehlia!e r(*0 m rekel:
1 -A Kotlarjev, saj sva v duhovnem so-
mevai konservativni predstojnik
razu-
župnik
rahlem krohotu vse > Brezavšček in ni bilo »Planinske rože«. I [od^vu;,sa' jc moja duhovna mati Koma-
Moja sestrična Ana, najstarejša hčerka devka- Ya^a *ela<<-
Gregorčičeve duhovne matere — sedaj biva v Ljubliani mi ie pravila, da ga je uči
Stonila sva v sobo in izpraševal me ie po vsaki boljši kobariški osebnosti. Do trde
teliica Milak Dragoiila inkognito obiskala h00.1 semxM nieni'n na^H m, je na, tudi v Rihemberku. a ona jo je kot mlada ™dern ?red"° pojdem do,1nov ,na b°-deklica spreinljevala na tem potu radi ne- zlcne boctmcc. Razgovor s tako obozeva-
I	*%*»«»»-» i LP/-k* v» *-»i I «rt	I I »» 1 I >1 H r> •»« « «
potrebnega ljudskega šepetanja. Bila je takrat stara 14 let in ie v tihem opazovanju
nim pesnikom mi ie bil mlademu sanjaču užitek — da. kar nailepše doživetje. Obde-
ic smelala na račun njegovega »patakona«. | spoznala, da sta si morda pesnik in uči- .sv.a vse drui'-jne n)'h člane svpjega Večkrat ie oče nrinovedoval to nenrosto- teljica	več blizu	kot	prijatelja	s	svojimi I P'ani[lskeKa /am. Izpraševal me	je o svojih
srčnimi nagnenji.	Bodi	karkoli	in	kakorkoli.	!iodobl"h!1 ,'z vseb nas'h 8°ra	'n silno se
tudi iaz sem zadovoljen, da vem. zakaj 'e veselil, da sem mu znal toliko Povedat, noieino '	° vse*1 veljavnejsili narodnih delavcih teda-
»Ohrani Bog te v cveti,	dobe- Naro^al mi ie Pozdrave na vse
nlaninska	roži	ti '«	strani, a najbolj na Komaceve	(Gabršček),
Dltm.nska	rozi	tl .«	špičkove. (Gruntar). Jeronove	(Uršič) itd.
Tudi Nadiža se mi je priljubila v tem j ker se on je	Spravi iz svoje »kaj-
spoznanju, a zal vse njene tajnosti sem I že v dolino«, kakor mi je imenoval v tem doznal sele iz Jadranskega Almanaha. Ko- 00n;0voru svoi dom. Prepovedal mi je na-barulci smo se hodil, med solsktmi Pomt-! ziVanje gospod pesnik in smehljaje odobril nicami ze od nekdaj menda tudi v Gre- ,r0Sp0(j vikar. Prosil sem ga. da bi spesnil
d°bl rad' kupat. V Y10 ln od L' Primerno pesmico v spomin skladatelju '^3. dMie. sem se ob nji vedno spomnil An(jrejU Volariču, ki je bil tudi sin našega, naročila Drago,ile Milek m vzljubil sem to Kobarida in ie umrl v Devinu 30. septem-vodo. ker ni izdala, kar je zapovedala lju- bra ,895 v 32 letu svoje starosti. Obljubil bežen »Reki« ze 1873.
»Ti priča, o reka, ljubezni si vroče
Večkrat je oče pripovedoval to neprostovoljno zmoto in vedno je iskreno obžaloval. da ni boljše obdaril svojega ljubljenca, ker ljubili so vsi mladi Kobaridci svojega gospoda kaplana. Vrnil mu je ta namenjeni goldinar z drugimi uslugami, saj je pozneje odpiral in zapiral za niim vrata svoje hiše v vednem molku o nočnih sestankih in ljubezenskem prebiranju morda tudi pilenju pesniških del.
Spominjam se še iaz prav dobro na svo-io prvo učiteljico Dragojilo Milek. saj me je učila v prvem šolskem letu 1882./83. Zapomnil sem si jo, ker mi je rekla enkrat »Kotlarjev peklenšček«, ko ji je iz rok mojega sošolca zletel ravno moj klobuček v obraz pri šolski tabli. Bil sem v prvi klopi, a obešalo ie bilo na zadnji steni. Součenec iz zadnje klopi mi je vrgel klobuk v prvo klop s preveliko močjo, da je zadel ravno obraz gospodično učiteljico. Vzplamtela je v svojem pedagoškem ognju, jaz sem Pa moral po nedolžnem sprejeti nezasluženega peklenščka, kateri mi je ohranil v: spominu požrtvovalno učiteljico, o kateri smo vedno slišali v našem trgu, da ie zelo naobražena dama tedanje dobe. Spominjam se še danes, da smo jo spoštovali vsi otroci, ker je bijp y. dobi sVojes;? .bivanja.res; ugledna med našim ljudstvom. Kdaj ie pri-' šla ona v Kobarid, ne vem, a po predavaniu dr. Jože Glonarja sem zasledil da je že 1871. opevala (Gregorčičeve) »Njegove oči«: In zlobni jeziki v mojem rodnem kraju so šepetali med seboj, da jih je res gledala večkrat v noči kasno in rano v zori, kar mi je tudi skrivnostno zaupal moj oče med najino vožnio ob Soči pod Sv. Lovrencem na sveti večer 1906. Naslednji dan na Božič 1906. sem že romal z bratrancem in mentorjem svoje mladosti, s prerano umrlim dr. Rudolfom Gruntarjem na njegov še sveži grob. na katerem še ni bilo nagrobnega spomenika z napisom:
»Brodarjem pomoč! nesimo Naš čolnič pogube otmimo !«
Prerokovanje so te besede. Posebno danes čutim njegov obupni klic iz temnega groba, a ni je pomoči, saj je omagal na tei poti za tem našim klicarjem ravno ob dvajsetpetletnici tudi blagopokojni knezo-nadškof dr. Frančišek Sedej, kateremu je še ob posvetitvi zapel:
»Tvoj pot še vnukom plod rodil bo zlat.«
Njegovi častilci pod tujim jarmom so postavili Simonu Gregorčiču nagrobnik 8. septembra 1908. in spominsko ploščo rodni »Kmetski hiši« na Vršnem, kjer so se ta dan zbrali vsi rojaki, ki so bili hvaležni za vse svoje narodno čustvovanje svojemu priljubljenomu pesniku — Šimnu. V našem Kobaridu je namreč Simon Gregorčič že takoj prvo leto svojega bivanja 1868. razvil najagilneiše narodno delo. Ustanovil ie za cerkveno in narodno petje mešan pevski zbor v katerem je tudi sam prepeval s sve-
rni je. da to napravi z besedami:
»Hvaležen sem Volariču, da je ubral lepe pevske zbore na moje besedilo in spišem mu kaj primernega, ko mi pridejo zbrane misli, ker pravi pesnik ni rokodelec, ki sprejema naročila svojih odjemalcev Škoda ga je Volariča, prezgodaj je umrl
zakril med valove, kar videla si !«
Mehkosrčni pesnik ie priče! žalovati zanel ie »Slovo od Rihemberga«:
»Tu bival sen, nad osam let in liub mi ie ta krasni svet.«
V 1882. ga že najdemo na Gradišču nad I za,1®J h'”3!” »e m.n?K° 'e.p'h pesmi«. Prvačino. kier ie poslal med svet prvo knji- Ta obbuba ^.n.' izpolnjena, ako ni ka, gò svojih krasnih	duševnih proizvodov.	Iv mehovi zapuščini.
‘Zašumelo ie po vsem Slovenskem, imeli J, Leta 1.01 je bil nevarno bolan m potem smo bogato zbirko najlepših rodoljubnih 11? Pneel resP° rrns 'VrJla svo!° scb*cv v pesmi, ki so nas učile v najčistejši materini L,()nco. f (9daJ ,e.	, sv?!e P°sestv0
govorici vezano besedo, katera še daiies za	“J . s n^J-e, ?k(onlno s*3*
ob svoji petdeset in	večletnici zveni kakor	novanJe	v Gorici na	Katarimjevem	trgu,
nebeška struna in	pove tujcu, da ne iz-	[rn srn.°	Ka 'menovali	tudi ^Gonscek.	Setal
zveni ta lepota še	sto in stoletja iz src	Ue tt> m	tam po mestu, srečavala sva se v
našega naroda »Na ootujčeni zemlji«. Ta- Pjestu le redko, menda štirikrat sva stokrat je to bilo. ko sem bil jaz »peklenšček« I pda k Jple,[u rncd ^a.z^ovpr°I,I, °, p. v prvem razredu ljudske šole v Kobaridu skern raiu 'n 0 Kobaridu. Tožil mi je, da in kjer sem videval dan za dnem Gregor- 80 nieS°ve m>se trde, da nočejo prav slu-čičeve poezije I. zvezek v roki svoje uči- žiti P° njegovem ukazu. Nekoč sva ga sre-teljice Dragoiile Milek v krasno vezani z I 9ala na Kornju s pokojnim mojim očetom, zlatom obrobljeni knjigi. Brala jih je pred Pozdravila sta se kot najboljša prijatelja in poukom, mnogokrat med poukom in čitala	bilo ie zopet	nekoliko smeha	na	račun »pa-
iih ie. da na pamet se iih ie učila tudi po	takona«. Pri	drugi priliki se	je	zanimal	za
pouku.	sr°b svojega prijatelja pesnika Krilana Jo-
Veliko Gregorčičevo srce je prebolelo s>Pa Pagliaruzzija in ves skrušen je pov-Mahničevo obsodbo svoje prve knjige, a I	^°^^a škoda ie za naš dotri in rod,
kljub temu je 1888. izdal drugo knjigo svo- da ie ta nadepolni mož umrl v tako rani jih biserov, katero je založil slovenski me- mladosti. Kar ginjen je bil in »modro, mir-cen Gorup. S tem pesniškim honorarjem je no’ milo, jasno oko« mu je zasolzelo, ko kupil naš pesnik mal vinograd in si zgradil senl mu Povedal, da _sem si s Krilanovega še precei čedno hišico na Gradišču! kamor nagrobnika na domačem pokopališču zase je umaknil v stalni pokoj in ni ga bilo p°mml dnevki rojen 26 maja 1859 _ umrl več med svet. Kogar ie kdaj peljala pot 1 marSa 18R5/ .f bl1. Pes",k P° md°-iz Gorice po cvetni Vipavski dolini vsaj	sti božji in	tudi Kriianu je	rekel iste	bedo Prvačine. se ie gotovo ozrl na to hišo.	sode »Pepi Pincev je pesnik	po	milosti	bo-
v kateri ie pesnil najidealnejši slovenski	Govorila sva tudi o bogočastju naših
sin zlate nauke domovinske ljubezni.	prednikov, ki so v Kobaridu molili do 1331
Leta 1896. sem bil imenovan za učitelja hpe ,n mrzle studence. Smehljaje mi je re-v Dornberku in tu sem srečal na cesti ne- kel, da smo Kobaridci se danes zaverovani pozabnega dobrodušnega Gregoričičevega v oboževanje lipe sredi trga m studenca častilca ravnatelja banke Slavije. Vatrosla- Kobanšceka kateri nas oskrbuje po nje-■va Holza, ki ie bil znan po vsej naši do- fcovih besedah z najboljšo pitno vodo na movini kot Ahasver. a meni že pod piša-’ svetu. Povedal mi je, da je zgodovinska tel iškim imenom Prostoslav Kretanov iz resnica, da je bila v Kobaridu križarska študentovskih časov v Kobaridu. Bil je ži- vojska verskega inkvizitorja Francesca de dane volje in povedal mi je ves blažen, Gingia iz Čedada 16 avgusta 1331, kateri zuur V Kaierciu jc «uu, »au. w.v.wa, o o., da prihaja iz Gradišča, kjer je obiskal svo- ie posekal lipo in razkopal studenec da so jim nežnim baritonom. Že 1. 1869. je usta- Sega velikega prijatelja. Beseda je dala nasi pradedi opustili to malikovalstvo, novil narodno čitalnico s svojim rodolju- besedo in povedal sem mu, da imam v V crtah in potezah njegovega obraza bnim pobratimom visokoškolcem Gruntar- dornberški šoli med Gregorčičevimi poezi- sem čital pr, vsakem sestanku neizmerno
s°vka v Kobaridu pri Komacu je bila
L
v ive/./«*..v*« ^«. ^	-
creeorčičeva duhovna mati pri novi masi, l^ro ie zanel 27. oktobra 1867. pri Sv i.hu na LibuSnjem. Pri tej slovesnosti je ,1' Lidi moi oče kot 16 letni fant brez star-J- Sestra mu ie dala 1 gld., da ga ponese ^vomašniku k »ofru« ali obdarovanju med
jem i,rnnciiem
Kobarid
fhlmosti srčno: dobroto, ki objema z najpopolnejšo 1 ljubeznijo vse človeštvo z njegovimi vrlinami in hibami, narod, domovino — že takrat v njegovih besedah Jugoslavijo, planinski raj. rodno vas. domačo trato, kmetsko hišo, vaško znamenje, našo goro, dete v zibelki, učenca v šoli, pastirja na planini, siroto brez doma, krepkega moža. nežno dekle, mlado mater, skrbnega očeta, vnete-|.ga duhovnika polnega ljubezni do doma iti roda, vzornega učitelja — značajnega vzgojitelja, vernega prijatelja, odločnega hajduka, hrabrega vojaka, planinsko rožo, svetlo zvezdo, cvetoče drevo, ujetega ptiča .. . sploh vse — vse, kar je lepo, blago in dobro v božji prirodi, kar prihaja v stik z vzor-človekom in njegovim srčnim življenjem. Njegova pesniška duša je bila vedno plameneča, trpeča, ljubeča in vse odpuščajoča. dovzetna za vsako socijalno bedo. Njegovo pero je bilo nedosežno v vsakem ljubezenskem čuvstvovanju. V seh svojih pesniških umotvorih je obogatil srca naših razžaljnih in ponižanih bratov v ne-odrešeni domovini, da najdejo sedaj v teh težkih dneh silnega trpljenja trdno vero, goreče upanje in neizčrpno vrelo liubczni v večnem hrepenenju.
VEČER
SIMONA GREGORČIČA U ZAGREBU
ZBRANI SPISI DR. KLEMENTA JUGA
V založništvu Planinske matice v Lju-1 sijani so izšli »Zbrani spisi« pokojnega fi-ozofa dra Klementa Juga, našega rojaka, loma iz Solkana pri Gorici, ki je 11 av-lusta 1924 tragično končal svoje življenje ir severni triglavski steni.
Knjiga obsega poleg načelnega članka >0 smotru alpinizma« začetniški opis ture »Trije krti v snegu« in serijo planinskiti j sotopisov »Na Jalovec«, »Plezalne ture v /zhodnih Julijskih in Kamniških planinah« :er »Zadnje plezalne zapiske«. Knjigi je na-jisal uvod pokojnikov prijatelj dr. Viadi-nir Bartol, ki je posvetil spominu pokojnega Jure že več svojih leposlovnih spisov.
S to knjigo se je slovenska javnost od-lolžila spominu mladega človeka in mišičja kremenitega značaja in močne volje, ki >1 nam, če ne bi gore prezgodaj terjale liegovega življenja, dal še veliko del o ilaninah, na katere je bil navezan z vso | ivojo dušo.
Knjigo našega rojaka priporočamo na-iirn čitateljem da si jo nabavijo, in se ta-1 co oddolžijo spominu tako zgodaj in tra-1 rično preminulega slovenskega ideologa.
(Aels).
Naš narod v Julijski Krajini
PO NEMŠKIH PUBLIKACIJAH
(Vovootkriveni spomenik Simona Gregorčiča u Ljubljani
Prigodom 30 godišnjice smrti Simo-I nu Gregorčiču održala je omladinska sekcija društva »Istra« u Zagrebu 28 augusta u 8 sati na večer u društvenim prostorijama članski sastanak s preda-! vanjem i recitacijama, koji je bio posvečen Simo u Gregorčiču, goriškom slav-ceku.
Predavanje je održao Boris Pegan U svome je predavanju Pegan istakao život i rad Simona Gregorčiča.
Gregorčič je najpopularniji slovenski pjesnik. Njegove se pjesme i danas cijene i rado se pjevaju. Simon Gregorčič je sin siromašnih roditelja koji su imali malo gospodarstvo. Djetinjstvo provodi u rodnom mjestu. On je svoj kraj jako zavolio. To najbolje vidimo u njegovim pjesmama, gdje je opjevao idilični i planinski život svoga kraja Pošto je bio siromašan, odluči da se posveti svećeničkom zvanju. Gregorčiču se kao svečeniku pružila prilika da vidi kako živi naš narod, tj. seljak. Vidio je nepravdu koja se čini našem narodu — seljaku. Traži načina kako bi svom narodu pomogao. Ali od starijih niko ga ne razumije, fljega razumije samo omladina, koja je s oduševljenjem čitala i pjevala njegove pjesme, te ga je s punim pravom nazvala »goriški slavček«, a njegovu zbirku pjesama »zlatna knjiga«. Omladina ga veliča, a njegovi pretpostavljeni proganjaju. Biskup Antun Mahnič je oštro napadao Simona Gregorčiča i njegove pjesme. Biskup je čak i naziranje Gregorčiča i njegove pjesme proglasio kao protivno katoličkoj vjeri. To, pa briga za svakidašnji život tako je Gregorčiča ojadilo, da je izgubio volju za pjesničko stvaranje. Gregorčič se povukao u zatišje i živio je kao »kmet-poet« na svojem malom imanju. Budući da je bio bolestan, bez ikakve liječničke pomoći, preseli se 1903 godine u Goricu, gdje umre 1906 godine.
Osnovna misao u njegovim pjesmama Je dužnost, saučešće za narod koji trpi, velika težnja za domaćim bregovima, za izgubljenom seoskom i djetlnj-i skom idiličnom srećom, sve to zavito | bolom čovjeka, koji se prevario u svojim idealima, u svijetu i u ljudima, pa duboka i neslomljiva ljubav za pogaženi slovenski narod i za cijelo čovječanstvo.
Nakon predavanja, koje je bilo pažljivo saslušano, recitirao je Pirih nekoliko pjesama Simona Gregorčiča. Nakon vrlo uspjele recitacije razvila se vrlo lijepa diskusija.
članski sastanak je bio vrlo dobro posjećen, što nam opet služi za dokaz, da se istarska omladina opet probudila i da je započela aktivnim radom.
(d t—ić).
Nemci sami se vedno hvalijo po svetu, češ da so silno stvarni in temeljiti v svojih spisih in delih, in še vedno se dobi med nami ta ali oni, ki veruje celo bolj tej nemški »temeljitosti« kakor lastnim očem in ušesom. Kako je zadeva v resnici, ve svakdo, ki je nekoliko točneje proučeval te nemške spise in razprave, zlasti pa one iz povojne dobe. Toda rekord v netočnosti ima gotovo pravkar izišli Brockhausov atlant (Der Brockhaus Atlas, Die Welt in Bild in Karte), ki ga je izdala sicer znano za-I ložništvo Brockhaus v Leipzigu.
Ne moramo se niti dotakniti poseb-jnosti v tem atlantu, ki jasno pričajo o njegovi tendenčnosti in velenemški propagandi. Tako je n. pr. na kartah 104 do 107, ki prikazujejo industrijo v Srednji Evropi, vse ozemlje, kjer bivajo Nemci, belo v nasprotju z ostalim ozemljem, ki je črtkano. Nemško ozemlje na teh kartah obsega poleg Nemčije tudi vso Avstrijo, veliki del češke, Švice in Italije, razne predele Poljske, in Francoske ter ves Luksemburg. Seveda je vključen tudi trikotnik ob Dravi na jugoslovanskem ozemlju, še bolj značilna je karta 109, ki predočuje prometne ceste v »Deželah Nemške države«. Kot tako dežele sta vsaj po barvah prika-|zane tudi Avstrija in večji dèi Švice.
Naravnost preseneča pa čitatelja I karta 120-121, ki prikazuje, kako je nemštvo razširjeno po svetu. Gori opisano nemško ozemlje je pobarvano intenzivno rdeče. Todi skoro ravno tako nemško izgleda tudi vse ozemlje Jugoslavije, posebno še ves hrvatski in srb-|ski del.
Spričo take »temeljitosti« m »točno-Isti« knjige se ne smemo čuditi, ako je vsa jugovzhodna Srbija celo še tostran
samo na jugoslovanskem ozemlju in v neznatni meri na grškem »makedonce«.
O površnosti pa priča že samo ime-nonoslovje Na eni karti čitaš n. p. samo Agram, na drugi Agram in v oklepaju Zagreb, na tretji pa obratno. Beograd je prikazan kot glavno mesto »Stare Srbije« in Jugoslavije.
Silno površna je tudi karta 250 o gospodarstvu Jugoslavije.
Nas seveda še posebej zanimajo karte, ki prikazujejo narodnostne prilike v Julijski Krajini. Teh je v knjigi celo več, toda kakšne so! Po karti 117 (Razdelitev jezikov v Srednji Evropi) je skoro vsa Julijska Krajina italijanska. Italijanska je vsa zapadna in vzhodna istrska obala, hrvatski je samo ožji otok v sredini, ki je po še ožjem traku ■ v zvezi s hrvatskim ozemljem onstran državno meje. Ves Kras, Notranjska in Goriška so italijanska, le tupatam so naseljeni Slovenci. Furlani pa segajo kar čez Sočo in bivajo na vsem ozemlju Julijske Krajine severno od Idrije. Pač pa
sta popolnoma hrvatska otoka Krk in Cres.
Docela nasprotno priča karta 254 (Razdelitev jezikov v južnovzhodni Evropi). Tudi po tej karti je Istra po večjem delu italijanska, docela italijanska pa sta otoka Cres in Krk kakor sicer tudi večina otokov Dalmacije.
Da gre pri tem v glavnem za skrajno površnost in malomarnost izhaja najbolje iz dejstva, da ima atlant še eno karto, namreč karto 204 (Jeziki v Alpah), ki prikazuje jezikovne prilike v Julijski Krajini po dejanskem stanju.
Od knjige, ki hoče veljati za resno in ki bo bržkone šla po vsem svetu bi morali pričakovati večjo tečnost in temeljitost. Žal pa vse te pomanjkljivosti ne bodo preprečile, da ne bi knjiga stala na vidnem mestu v izložbah naših knjigarn. Da, Nemci so bili res temeljiti, temeljiti namreč o obdelavi našega duha, tako da je šo veliko naših ljudi zaverovanih v njihovo nezmotljivost
L. Č.
Jezikovna karta Julijske Krajine
V kratkem izide Jezikovna karta Julijske Krajine, ki jo je pripravil naš publicistični odsek. Karta bo v merilu 1:300.000 ter bo približno 90 cm visoka in 60 cm široka. Prikazala bo v osmih barvah jezikovno stanje v Julijski Krajini in Zadrski pokrajini po stanju ob ljudskem štetju 1. 19211 in po politično-upravni razdelitvi dežele ob koncu 1936. Na karti bodo označene pokrajinske, sodne in občinske meje. Barva ozemlja posameznih občin ustreza relativnemu številu Slovencev in Hrvatov nasproti
Niša bolgarska- Tudi izkazuje ta karta Italijanom, Furlanom in drugim. Veli-
kost kvadratov, ki predstavljajo sedeže občin, pa prikazuje absolutno število prebivalcev, tako da ustreza karta vsem sodobnim zahtevam podobnih publikacij. Na robu karte bo seznam občin po pokrajinah z našim imenom in sedanjim italijanskim nazivom. Karta izide v hrvatskem in slovenskem jeziku. Opozarjamo že danes, nanjo naša društva in vso javnost. Pripominjamo, da bo cena karti kljub večbarvni litografiji poceni. Podrobnejše podatke prinesemo v eni prihodnjih številk.
Pot v razočaranja
Prišla je ura ko se moraš poslavljati od svoje rojstne grude. Težko se oziraš po vsq-ki malenkosti, po vsakem kameniku in po vsem kar veže tvoj spomin. Treba je additi. Še enkrat se žalosno ozreš po vsem kar je tvoje. Bliskovito obudiš spomin na tvojo mladost, na prijatelje in znance, na dom in na ves narod, ki ga puštaš za sabo. Odhajaš in v sebi nosiš sledove bojev za svoj rod in svoj jezik. Nisi padel, onemogel si pred tisoč in tisoč krat močnejšim sovražnikom. Ne moreš ostati dalje, vzeli so ti vse, si razoro-žen in prisiljen si v stran, ne, da resiš sebe ampak, da dvigneš plamenico vdanosti in vernosti za jutrišnji še hujši boj. Greš, da se priključiš trumam onih, ki menda kot ti čakajo na junaški mejdan. da se pridružiš tistim, ki kot ti so polni zanosa in vere v osvobojenje.
Kam? Kam če ne v prosto in svobodno domovino. Saj tam je tvoj veliki dom, tvoja velika mati, ki rada sprejme svoje trpeče sinove v svoje naročje, da jih bodri v junaštvu, da ji otme jo še one njene sinove po kateri plače in, ki jo komaj poznajo.
Komaj prestopiš prag se radostno nasme-jiš, ker si na tleh tvoje tako težko željene domovine. Koliko upanja je v tem trenotku v tebi in koliko nad, da bi se uresničile tvoje želje*Prosto dihaš in se razgibaš. Gledaš na vse strani in vse se ti zdi lepo, najlepše kar lahko vidiš. Nikoli ti ni dovolj. To in še to bi hotel vedeti, to in še to slišati. Hotel bi, da bi ti neprestano govorili o veliki materi, ki jo tako ljubiš. Mine nekaj dni in prvo navdušenje začne izginjati, prijatelji in znanci nimajo več časa za te. da bi te poslušali, da bi odgovarjali tvojim vprašanjem. Vse hiti po delu in zaslužku. Ti si tudi med njimi in po nekaj dneh se spomniš, da ti je treba kruha in strehe. Tu nisi več doma, kjer ti je mati pripravila borno skledo juhe in ti s tem preganjala skrbi želodca.
Tudi ti hočeš dela, hočeš kruha. Povprašuješ, iščeš, pišeš na vse strani, da te usli-
šijo in ti zagotovijo obstanek četudi grenak. Končno, glej srečo! Pozovejo te, da nastopiš delo. Vesel si in vse žari iz tebe. Kako bo lepo sedaj. Kruh imaš, po kruhu pa delo, delo in vedno delo za narod, za one, ki še čakajo...
Predstaviš se na delo. Sef te z ostrim pogledom ogleduje, meri od. nog do glave.
*Hm, emigrant ste.* čakaš kaj bo sedaj.
-Emigrant*, no saj to ti ne bo v škodo, morda pa je šef še ponosen, ker je zvedel tvojo preteklost in te bo tem raje zaposlil.
»Pridite prihodnji trden, s prvim nastopite službo.*
Vrneš se ob določenom roku, prepričan, da si sprejet, čakaš na šefa, da ti določi mesto. Pride in te pozove v svojo pisarno. Morda radi navodil si misliš. Dolg in mučen molk. Končno, gospod šef vstane. »Also, mi Vas ne moremo zaposliti, začne. Težko boste zmagovali naše delo. Potem pa Vaša preteklost, ah, ta preteklost, kaj se pa brigate s gotovimi stvarmi, ki niso za Vas. Veste, moje podjetje je internaci j analno, mi imamo zveze z Avstrijo, Nemčijo, .. ■ Italijo. Mi se ne moremo kompromitirati. Saj ste še mlad in bostq že kje drugje kaj našel. Pa zapomnite si, ne pečajte se s posli, ki niso za Vas. Vi ste g o st v Jugoslaviji.*
Odideš, težko zadet Ranili so to kar tl je najsvetejše. Nočejo vedeti do je še tisoče in tisoče bratov onstran meje. ki radi njih trpe. Barantajo. Internacijonalni kapital! Ah, da, saj res: denar sveta vladar.
Tavaš in iščeš človeka, ki čuti in misli kot ti. Premišljuješ če si ali nisi v Jugoslaviji, če je to tvoja mati ali mačeha.
U ušesu pa ti neprestano brenče one besede:	. .internacijonalno podjetje, se ne
moremo kompromitirati...«. So oni Id gospodarijo. četudi tujci v Jugoslaviji. Imajo denar, kdo jim more kaj. Qui s contra nos?, vzklikajo.
Kako dolgo še?
Drt.
I CIGARETE PROTIV ČEHOSL O VA ČKE
Jedan tipičan način njemačke propagan-| de protiv Čehoslovačke zapažen je ovih I dana.
U tvornici duhana u Dresdenu izradjuju I se cigarete »Sport*. U svaku kutiju prilažu 1 se slike. Do nedavna su te slike bile razli-I čite, ali bez političke tendencije. Sada je stvar drugačija. Sve slike u kutijama imaju političku tendenciju uperenu protiv Čehoslovačke republike. Jedna slika na pVimjer prikazuje, ljude, kako rade na polju i kako im se čehoslovački vojnici smiju Druga slika prikazuje trošnu zgradu — tobože njemačku školu. Treča slika pr.uža »dokaz* kako čehoslovaci gospodarski iskoriščuju Ni-ijem.ee. Propagandističke su slike izradjene I tako. da na naličju nose tekst, koji je upe-\ren protiv čehoslovačke. Slike su sve od reda neprijateljske, a tekst po mogučnosti još i više. Slike izradjuje tvrtka Karl Werner u ' Reichenbachu.
Ti čehoslovaci su zbilja budale kada ne te da se priklone Hitleru, koji bi. eto, i s icigaretnim kutijama čuvao čehoslovačke granice.
PROFESOR IVAN KOŠTIAJL Š ESTDES ETLETNIK
27. julija t. 1. je praznoval svoj šestdeseti rojstni dan prof. Ivan Koštial, slovenski jezikoslovec in profesor na gimnaziji v Novem mestu. Prof. Koštial je svojčas služboval v Gorici in na učiteljišču v Kopru, kjer se je šolalo veliko število naših dijakov. Učitelji, ki so tamkaj študirali, so ga ohranili v najboljšem spominu. Jubilantu tudi mi iskreno čestitamo! — (Agls).
Krušne molče zmanjkuje.
Ilirska Bistrica, avgusta 1937. (Agis). Pri nas že 10 dni primanjkuje krušne moke. Vse urgence trgovcev so zaman, že dvakrat so se merodajni činitelji obrnili na prefekturo na Reki s prošnjo, da bi ukrenila potrebno. Trgovci so dobili nalog, da smejo prodati le po pet kg moke na družino. Zaradi pomanjkanja moke je zmanjkalo tudi kruha in peki že nekajkrat niso mogli postreči svoje odjemalce.
IZJAVA ZAHVALNOSTI
Povodom smrti moje neprežaljene supruge Erne, smatram za svoju dužnost iz sveg srca zahvaliti se svima onima, braći emigrantima, koji se u časovima tuge i boli staviše na raspolaganje meni kao i ostaloj rodbini.
U prvom redu neka je bratska i duboka zahvalnost gdji Mariji B a u-čer, vjernoj prijateljici mile pokojnice, koja je kroz cijelo to vrijeme, ostavivši sve svoje, učinila svima nama usluge, za koje nemam riječi da izra-., zim svoju zahvalnost. Istotako i njezinoj kćerci gdjici Silviji i suprugu Antunu, koji je ostavivši svoju službu, stavio se na raspoloženje svima nama.
Topla i bratska zahvalnost neka j® Udruženju istarskih emigranata »O r-jem« u Novom Sadu, koje je na odar mile pokojnice poslalo prekrasan vije-4 nac kao prvoj svojoj članici, nadalje gg-direktoru i činovnicima Ljubljanske kreditne banke, podružnice u Novom Sadu te namještenicima Okružnog ureda za osiguranje radnika, Novisad, koji na odar pokojnice poslaše takodjer svoj® prekrasne vijence. Toplo se zahvaljujem svima onima, koji odar moje mile Erne okitiše brojnim vijencima i bezbrojnim buketima svježeg cvijeća, kao i svima onima, koji je otpratiše do hladnog groba, u prvom redu članstvu društva »Orjem« i ostaloj braći emigrantima iz Julijske Krajine.
Posebnu zahvalnost izjavljujem pret-sjedniku »Orjema« g. Bronzinu Valer i jan u, nadalje gg. Tihomir u C u k o n u, te braći Antunu i Josipu Baučeru, odbornicima društva »Orjem«, koji zemne ostatke drag® pokojnice odnesoše do vječnog počinka-
Zahvaljujem se toplo i mnogobrojnim prijateljima i zemljacima, koji tu1 izraziše svoje bratsko saučešće.
Svima neka je još jednom topla 1 bratska zahvalnost, a pokojnici, našoj dragoj i neprežaljenoj Erni, koja je m®' ni za vrijeme svoga života bila ne sam® drug i suputnik u životu već i hrabar 1 neustrašiv saradnik u našoj emigrant' skoj borbi, neka je vječan pokoj i spo' men medju nama i neka joj bude lahk® ova gruda zemlje, daleko od kraja, je ugledala svijetlo života, £ koji kr®) je toliko voljela.
Novi Sad, 31 VIII. 1937.
Lujo Juričić, čin.
Ljubljanske kreditne banke, SMRT NAŠE ROJAKINJE V REKI BOSNI
Dne 26 julija t. 1. je našla smrt valovih reke Bosne pri Zenici naša ro jakinja 19-letna štefanka Kenda, r°2 jena v Idriji, v Zenico se je priselila očetom že v letu 1931. Pokojnica je s stra Vladimirja Kende, ki je bil olJS® jen od fašističnih oblasti na 18 let j® in je zaprt v rimskih zaporih.	i„
Kako je bila pokojna Stefanka P j ljubljena med tukajšnjimi prlselj®^ in domačini je pokazal pogreb, kater®» so se udeležili vsi člani emigrantske društva »Gortan-Bazovica« in vel število drugih meščanov.	ri-
Pokojnici naj bo lahka zemlja- P zadeti družini naše Iskreno sožalje!
DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE
— Iz Ljubljane je prispel v Trst beogradski nadškof mons. Ujčič. Prenočeval je v tržaški škofiji, kjer je bil prijazno sprejet. Iz Trsta je odpotoval na Sušak.
— Prizivno sodišče v Trstu je obsodilo trgovca Uberja Ivana na 6 mesecev ječe in zaprtje trgovine tudi za 6 mesecev pogojno In da se mu ne vpiše v kazenski list, zaradi stečaja. Ker pa je Uber že plačal in poravnal vse svoje dolgove, mu bi morala kazen odpasti. Toda prizivno sodišče v Trstu je potrdilo obsodbo prve instance. Kasacija v Rimu pa je upoštevala njegov rekurz in razveljavila obsodbo.
— V Trstu so se vršile v drugi polovici avgusta velike mednarodne regate. Za tekme se je prijavilo poleg najštevilnejših Italijanov, tudi mnogo' Nemcev, Austrijcev, Belgijcev itd. Iz Jugoslavije je prišel samo kap. Drašković, z jahto »Polet«, čeprav je bilo mnogo drugih jugosl. tekmovalcev najavljenih. V tekmi z jahtami je zmagal kap. Drašković.
— Neznanci so napadli 30Ietnega Kristana Josipa, ko je ravno prislonil kolo na steno, da bi se podal v gostilno. Udarili so ga po glavi, da je obležal nezavesten. Dognali so. da ima počeno lobanjo.
— U Pobeglma i Cezarju kod Kopra je bilo uhapšeno desetak ljudi ood sumnjom da su izvjesili jedne noći u Pobegima crvenu zastavu.
— Zaradi ponesrečenega udarca s kladivom je bil težko ranjen pri delu Ferluga Roman, star 24 let. doma iz Konkonela. Kiadvo je odletelo v čelo in povzročilo veliko rano. Njegovo stanje je nevarno .
— Karablnerji iz Sežane so te dni prijeli zločinca Miroslava Scherpoj?), ki je dolgo časa strahoval kraško prebivalstvo. Je to dvajsetleten mladenič, atletsko razvit, ki ima med drugim na vesti ubojstvo Ivana Benčine, o katerem smo svoječasno Pisali. Takrat je mislil, da se bo polastil lepe svote denarja, ker je bil Benčina ravno tistega usodnega dne na sežanskem sejmu in je prodal par volov. Toda zaradi varnosti je pokojnik izročil denar svoji hčeri in je pri sebi obdržal le majhno vsoto. Kara-binerji so z veliko vztrajnostjo iskali storilca, preiskali vse gozdove in gmajne, toda zviti tolovaj se jim je znal vedno izmuzniti. Ko so nekoč karabinerji obkolili hišo je v zadnjem trenutku ubežal iz nje Popolnoma nag. Drugič jim je vbežal v bližini Boršta, ko se je peljal z motorjem ter streljal na karabinerje.
— V Sovodnjah pri Gorici je šofer Guerrino Venturini zletel z avtomobilom, v katerem se je peljala še ena oseba, s ceste v Sočo. Ker je bil avtomobil odprt, sta hitro skočila iz njega in se tako rešila samo z malimi praskami.
— Ladislav Pahor iz Sovodenj in Bruno Brumat iz Gorice, uslužbenca pri mehanični delavnici Sacchetti, v Gorici sta dobila težje opekline po vsem telesu zaradi eksplozije bencina.
— U predvečerje sv. Cirila 1 Metoda
gorieii su kresovi u Žabčama. Traže se »krivci« na sve strane.
— Na križišču pri Ločniku (Gorica) je postal žrtev avtomobilske nesreče 541etni kovač Angel Peršič. Ko se je približal avtobus, ki vozi med Goricom in Palmanovo, se je Peršiču nenadoma pokvarilo krmilo, nakar ga je podrl blatnik in vrgel pod kolesa. V goriški bolnici je kmalu nato izdihnil.
— Videmski nadškof monsg. Nogara je obiskal Sveto Goro. V Gorici ga je sprejel Margotti.
— V Saiežu pri Zgoniku je gorela hiša
Amalije vd. Škrk. Poklicani so bili tržaški gasilci, ki pa niso mogli skoro ničesar rešiti. ker je že skoro vse požar vničil. Skoda je precejšna.
— K zdravniku se je morala zateči Alojzija Breščakova iz Bat, ker je padla z niotocikla. Ko jo je Franc Pisk peljal na motorju v Ravne je Breščakova nenadoma zgubila ravnotežje in padla na tla. Pisk pa tega ni hitro opazil in je vozil naprej. Šele Po nekaj kilometrih je videl, da nima več spremljevalke. Vrnil se je nazaj pobral Breščakovo in jo peljal k zdravniku. Zadobila je veliko rano na levi nogi in zlo-tnila dva zoba.
— Goriški grad je sedaj v popravilu. Bela si je ogledal tudi prefekt. Renovirali Ra bodo v stari obliki in napravili bodo tudi lepši dostop iz mesta.
— Goriškemu podeštatu advokatu Pas-Paliju ie maršal Badoglio poslal telegram °b priliki 21-letnice prvega italijanskega Pohoda v Gorico. Telegram se začenja tatto,: »Mučeniška Gorica je neusahljivi svetilnik balijanstva «
— Od 8—IS avgusta t. 1. so umrli v Borici: Ipavec Amalija 25 let, Faganel Ivan tl mesecev. Gostiša Antonija por. Mozetič 6d let Pavšič Anton 31 let, Dobravec Ma-r.''a 43 let. Mavrič Andrej 72 let. Hvalica Alojz 47 let. lurca Josipina 77 let.
— V vlaku ki vozi iz Trsta v Gorico je bil okraden potnik Josip Milasnič iz •lirske Bistrice. Ko se je za trenutek odda-iil iz svojega kupeja, so neznanci pretanili njegov jooič in mu vzeli denarnico s 1.800 lirami. Milasnič je tatvino javil ka-rabinerjem v Gorici. Sumi se, da sta ga kradla dva neznanca, ki sta vstopila v vlak v Trstu.
Skednju pri Trstu je umrla dne fgusta gdja Josipa Godina, vdov Bernardu Godini, soustanovitelju Dodarskega društva« v Sk^d^u.u Marije Trebec-Godina, voditeljice-rlce bivšega Ciril Metodovovega kega vrtca v Skednju pri Trstu.
VIJESTI IZ JULIJSKE KRAJINE
PODESTÀ! PRODAO OPĆINSKU ŠUMU
Kako je nastojao zaslijepiti narod obojenim pločicama u crkvi
V o dice, septembra 1937. — Da se u našoj općini vodi loše gospodarstvo i da naše općinski faktori nastoje, kako bi nam uništili i oduzeli ioš ono malo. što nam je ostalo, iako su nas do sada do skrajnosti iscrpili, vidi se po ovom slučaju kojeg ćemo opisati.
Mi smo kraj samog sela imali zasad jenu vrlo lijepu borovu šumu. koja ie ne samo krasila selo, nego je i štitila od vjetra i drugih vremenskih nepogoda. Ova se šuma protezala uz cestu prema Golcu u dužini od dva kilometara. Šuma ie bila zasadjena pred pedeset godina i sačinjavala je veliku vrijednost. Unatoč toga naša iu je općina prodala jednom talijanskom trgovcu, koji ju je posjekao. Kod ovog rada bilo je zaposleno nekoliko naših ljudi i to samo kod
sječe, dok za prevoz ovog drveta je taj trgovac upotrebljavao svoje kamione.
Sigurno ie da ie netko od naših općinskih faktora imao poderane džepove, jer mi ne znamo, kako se prodala, a niti za koliku svotu ta naša šuma. Da nas seljake naša općina zaslijepi nečim, dala je opet jednom talijanskom poduzetniku postaviti u našu crkvu novi pod od pločica, a te pločice složene u tri boje prikazuju tal. zastavu. Napominjemo da je ovaj novi pod postavljen bez ikakve potrebe, jer naša crkva, koja ie zidana pred stotinu godina, bila je popločena od velikih i vrlo lijepo izradienih kamenih ploča, koie su bile vječite, tako da mi danas trpimo dvostruku štetu, ier pločice, koje su sada postavljene neće biti trajne, a mi ih plaćamo, i izgubili smo onako lijepu šumu.
12.000 lir prlmankljaja na občinskem uradu
Prem, avgusta 1937. (Agis). Na tukajšnjem občinskem uradu je bila osem let nameščena kot občinska uradnica neka Milka Troj er, doma iz Trnovega. Se preden je prišla k nam je službovala v Jablanci in je že tam slovela kot nemoralno dekle, ki ni niti preveč za to skrbela, da bi bilo delo v pisarni v redu. Toda z močno zaslombo na prefekturi ji je uspelo dobiti prosto mesto na našem občinskem uradu. Tudi pri nas, bodisi v pisarni bodisi izven nje se je kmalu znašla. S sladko besedo in pretirano prijaznostjo je skušala pridobiti zaupanje naših ljudi, kar ji je deloma tudi uspelo. Vendar so imeli zlasti zadnje čase občani večkrat prilike ugotoviti, da ji ne smejo prav ničesar verjeti. Ponovno so ostali ljudje samo z obljubami, mnogokrat pa tudi brez plačanega denarja in brez dokumentov ali karkoli bi imeli dobiti. Pred nedavnim je odpovelada službo in odšla na Reko, kjer bi se imela poročiti z nekim reškim advokatom. Na njeno mesto v občinski urad je prišel uradnik, Slovenec, doma iz Knežaka, ki je kmalu ugotovil nerodnosti in končno tudi razne priman-kljaje, ki znašajo skupno baje nad 12.000 lir. Primankljaj bo deloma menda sama plačala, deloma pa njen že-
nin, kateremu pa kot zgleda, zadeva s primankljaj! prav nič ne ugaja.
Kot nam je na eni strani žal, da moramo poročati take neljube zadeve o našem človeku, moramo z druge pribiti potrebo, da se taka dejanja pošteno kaznujejo. Omenjena uradnica se je obnašala napram občanom kot absolutni gospodar na občinskem uradu. Za vsako uslugo, ki jo je naredila posamezniku, si. je znala preskrbeti dobro plačilo. Ko so ljudje po zimi klali, je pod pretvezo, da mora meso pregledati občinski zdravnik in kaj še vse, sprejemala tudi od revežev večje količine 'prašičjega mesa. Pa tudi sicer ima vse-polno dejanj na vesti. Bržkone se bodo sedaj začeli oglašati tudi posamezniki in zahtevati razna pojasnila in povračila.
Omenjena občinska uradnica je bila ena izmed redkih naših uradnikov, ki so šli po poti, po kakršni hodi večina priseljencev. Pred leti je imela tudi potni list za Jugoslavijo in je večkrat zahajala v Ljubljano in Zagreb, a nihče ni vedel po kaj.
Ni potrebno h koncu še pripomniti, da so se občani oddahnili, ko so zvedeli, da odhaja.
Tek sada se doznalo za smrt Ribarič Ivana iz Vodica
kolega Je vojnički kamion usmrtio kod Vodnlana ioš u maju miesecu.
Vodice, augusta 1937. — Ribarič Anton je u mjesecu maju otišao u Pulu k svome bratu, koji ima u via Ema trgovinu drva. Od tog brata je otišao da posjeti i drugog brata, koji je na radu u selu Jur-šičima. ali na cesti izmediu Vodnjana i Juršića, naletio ie na njega iedan vojnički teretni auto i na miestu ga usmrtio. Nakon ove nesreće, odvezli su ga natrag u fašističku kasarnu u Vođnjan. a drugog dana ie bio nokonan bez ikakvih ceremonija.
Nitko nije znao od kuda ie rodom i nitko nije bio obaviješten, ier su mu nakon' ove nesreće bili oduzeti svi dokumenti. Za njegovu smrt nije se znalo preko tri mjeseca, ier njegova žena ie mislila, da se nalazi kod brata u Puli. a ovaj pak misleći da ie kod kuće, nije se zanimao više za njega, dok treći brat nije o tome znao ništa. Napokon je njegova žena. ne sluteći nikakvo zlo. pisala šurjaku u Pulu neka reče mužu da dodje kući. Sada ie nastala zabuna i potraga za niim. Žena sa još jednim čovjekom išla ie u Pulu i tu su doznali. kuda ie on otišao. Svi su se uputili u Juršiće k trećem bratu, ali on nije o tome znao ništa, pa su otišli sve četvoro u Vodnjan karabinjerima, i tek tada su doznali za nesreću, koja ih ie snašla.
PROMET V TRŽAŠKI LUKI
Po pisanju tržaških listov, se je promet v tržaški luki precej povečal. V prvem polletju 1936 so
uvozili:	izvozili:
po	želenici	3,598.966 ko.	3,097.572	kv.
po	morju	6,888.928 kv.	3,474.309	kv.
skupaj:	10,487.894 kv.	6,561.881	kv.
Skupni promet znaša torej 17,059.775 kv. pripomniti je treba, da je bilo to v času sankcij. Za letočnjo prvo polovico leta na je znašal
uvoz :	izvoz	:
po	železnici	3,598.966 kv.	3,097.572	kv.
po morju 9,864 284 kv. 5,639.498 kv.
15,528.821 kv. 10,554.654 kv Skupno ie znašal letošnji promet v prvi polovici Icia 26.083.545 kv.
URAD ZA POSREDOVANJE DELA NA PREMU
Prem, avgusta. 1937. — (Agis). —-Na Premu bodo v kratkem na novo odprli sindikalni urad za posredovanje dela. Do zdaj je premska občina v tem oziru spadala pod ilirskobistriški posredovalni urad. Odkar pa smejo kmetje najemati in sprejemati poljske delavce le potom tega fašističnega urada, so nastale zmede in zmešnjave. Naš kmet je nezadovoljen s tem, da mu tuj neznan človek, ki ne pozna ne razmer ne potreb določa koga ne sme in koga more sprejeti za pomoč pri poljskem delu. Sedaj nameravajo otvoriti podružnico te institucije tudi na Premu Brez dvoma bo ta urad novo breme za naše občane.
VLASNIK ŠUME JE ONAJ KOME SE PLAČA POREZ
kaže općinski načelnik u Klani
Klana, avgusta 1937. (Sag). — Nekada su naše šume bile guste i lijepe, a sada se sve uništava. Ali ne uništavamo ih mi već doseljeni talijanski radnici i vojništvo, a sve uz blagoslov našega po-deštata. Ako naš čovjek posječe nekoliko stabala u svojoj šumi bez dozvole, kažnjen je od 500 do 5000 lira globe i do šest mjeseci zatvora. A za dozvolu treba mnogo potrošiti. Ko hoće da dobije takovu dozvolu, mora da pribavi od geometra dva nacrta tog posjeda, da napiše dvije biljegovane molbe i da molbe s nacrtima pošalje direkciji šumske milicije u Rijeku i vojnoj komandi u Trst. Tek kada obe ove vlasti odobre sječu, tek tada se smije sjeći.
A te molbe se vrlo polagano rješavaju. Ljudi ne mogu čekati, čekajući te dozvole uzalud, ljudi su otišli načelniku da se skine ta zabrana. Pitali su načelnika ko je vlasnik šume, da li onaj ko plaća za nju porez ili država. Načelnik je odgovorio da je vlasnik onaj kome se plaća, to jest država, a mi da možemo biti zadovoljni što nam se dozvoljava da plaćamo porez.
Tako se radi s nama, dok doseljeni Talijani pustoše nemilice ne samo općinsku šumu, već i naše privatne i ni-ko im ništa ne može.
KOMEMORACIJU BAZOVICKIH ŽRTAVA
prlrediule društvo »Istra« u Zagrebu u subotu, dne 4. o. ml. u 8 sati naveče u Hrvatskom učiteljskom domu, Trg Kralja Aleksandra broj 4.
MALE VIJESTI IZ JULIJSKE KRAJINE
— Težko poškodbo je dobil Ivau Uršič, star 28 let iz Banjšice, ko je prijel za cev napoljnjeno z želatino, ki je eksplodirala in mu odtrgala levo roko.
— Požar Je uničil Hledetu Mariju, stanujočemu v ulici Svete gore v Gorici, skoro celo hišo z opravo, kakor tudi najemnici Tereziji Vuga. Škoda znaša 7.000 lir.
— Karabine-jl so prijavili oblastem Skupka Miroslava, starega 20 let iz Št. Vida nad Vipavo radi kraje, groženj ter rabe orožja. Ko so ga hoteli aretirati, je nameril na agente revolver in se počasi oddaljeval, nakar jim je zbežal. Dogodek je precej zanimiv in se je naglo razširila vest o njem Skupek, za katerim je bila izdana sodna tiralica se je nahajal v času. ko so ga hoteli aretirati v hiši Stanka Kobala. Policijski agenti, ki so obkolili hišo in prišli v stanovanjc, so bili presenečeni, ko jim je Skupek z orežjem v roki zagrozil, da jih pobije, če se kdo gane. Iznenađeni nad tem, niso agenti mogli preprečiti bega tatu. ki se je r> hrbtom proti vratom umikal in na pragu naglo skočil na dvorišče ter brez sledu izginil. Še sedaj ga iščejo brez uspeha.
— Goriški prefekt Frazzi je obiskal
Šempas in se pozanimal za stanje kmetov, občinske uprave itd.
— Na Slapu Idrija sta trčila dva avtomobila in se prevrnila pod cesto. Težje jo je izkupil samo šofer Alojz Borgo iz Gorice, ki si je polomi! nekaj reber.
— Ko je 17 Konstantin Trpin Iz Vrtojbe kopal, je zadel s krampom na granato skrito v zemlji, ki se je razpočila in ga zelo težko ranila.
— Velik spomenik, ki bo obenem grobnica, bo kmalu konč-.n na Oslavju. V njega bodo spravil’ 50.000 padlih vojakov.
— Na Reki se je z motorjem ponesrečil Jože Hrabar. Preskušal je nov motocikl in pri tem zadel v avtobus. Hrabar je ostal z zlomljenimi nogami, njegov tovariš, ki je bil z njim na motorju, pa je dobil tako močne poškodbe, da najbrž ne bo ostal pri življenju. Motor se je pa vžgal in zgorel.
— Goriška kvestura je prijavila oblastem Urško Vončinov© por. Štrukelj iz Gorice zaradi mazaštva. Njenemu zdravljenju so prišli na sled po neki Genovefi Val-devit, ki je imela splav. Na podlagi preiskave so dognali, da se Vončinova ukvarja z nedovoljenim zdravljenjem na podlagi lastnih zdravil. Za želodčne bolečine je uporabljala kuhane velike mravlje in bezgov sok. za oči pa je predpisovala »žav-bo» iz strupenih gob in masti merjasca.
—	»Giustizia c Libertà« prinaša v svojih poslednjih številkah resolucijo s podpisi intelektualcev, v kateri ostro obsojalo postopanje fašizma ob priliki umora bratov Karla in Neili-ja Rosselli. Resolucijo podpi-sujoje predvsem pisatelji, umetniki in drugi.
— Italijanski konzul v Aleksandriji je
zahteval izgon dr. Gaetana Protana radi antifašističnega nazora. Oblast pa mu je odgovorila, da ga samo radi tega, ker za-, govarja svoje politične ideje ne more izganjati in se posluževati proti uglednemu človeku, kot je dr. Protano, takih mer.
— Predsednik občine v Sidneyu (Avstralija) je obvestil slavnega italijanskega tenorja Tito Schlppa, da' mu bo prepovedal gostovanje, če bo pozdravil občinstvo na fašistovski način.
— Italijani, ki vzamejo domačinke v Abesiniji, dobe od enega do pet let ječe.
—	»La voce degli italiani« prinaša vest, da so italijanske protifašistične jetnike pripeljali iz Španije v Italijo, kjer so baje enega že ustrelili.
— Neki londonski listovi javljaju da su se Engleska i Francuska saglasile da prilikom zasjedanja Društva naroda u jeseni verifikacioni odbor ne primi pretstavnika Negusa.
— Povećana trgovina Italije sa njenim kolonijama. Uvoz Italije iz njenih kolonija porasao je u prvom polugodištu 1937 na 135 milijuna lira, prema 72 milijuna lira za prvih šest mjeseci 1936. Izvoz Italije u njene kolonije se u tom razdoblju povećao od 886 milijuna na 1474 milijuna lira.
— Povećana pasiva talijanske vanjske trgovine u prvoj polovini 1937. Prema podacima Centralnog statističkog ureda u Rimu, iznosio je talijanski uvoz u prvoj polovini 1937 godine 6.936 milijuna lita, a izvoz 3.777 milijuna lira. Talijanska bilanca vanjske trgovine u prvoj polovini o. g. pasivna je dakle sa 2.159 milijuna lira. U istom periodu prošle godine, pasiva je iznosila svega 1.532 milijuna lira.
KONFINACIJE
Gorica, septembra 1937. Od oseb, ki so bile aretirane v Kamenščkovi gostilni na Komu v Gorici je bil gostilničar Kamenšček konfiniran na dve leti, od prisotnih. gostov neki Kumar pa na štiri leta. Štiri druge osebe so bile posvarjene in postavljene pod strogo policijsko nadzorstvo. Ostali so bili oproščeni.
REŠKA »VEDETTA DTTALIA«
se sme, po dovoljenju ministrstva za notranje zadeve, spet uvažati in proda-jati v Jugoslaviji. List se že več let ni uvažal v našo državo in je nekako uradno glasilo za reško pokrajino. Nanj morajo biti naročeni vsi občinski uradi v pokrajini in vse javnopravne institucije. (Agis)
DOGRADITEV ISf IZPOPOLNITEV
PRVEGA EMIGRANTSKEGA ZAVETIŠČA V JUGOSLAVIJI
raj	s
Begunci urejujejo svoj dom
Ljubljana, 1 sept. 1937. Med emigrantskimi organizacijami, ki so razumele in globoko zajele težak socialni problem naše emigracije in ga skušale, po svojih močeh in sredstvih kolikor mogoče dobro in temeljito rešiti, je predvsem »Tabor« v Ljubljani, ki prednjači z delom na socialnem polju. Poleg vseh drugih nalog je »Tabor« že od svoje ustanovitve dalje posvečal posebno pozornost vprašanju brezposelnih rojakov, njihovi prehrani in bivanju.
Da bi zaščitil najbednejše, jim olajšal težke skrbi in jim nudil čim izdatnejšo pomoč, je društvo prve čase najelo sobo in uredilo začasno prenočišče. Vendar je bilo vprašanje rešeno samo začasno in odbori so si nadeli nalogo zgraditi lastno zavetišče. S sredstvi zbranimi med rojaki in prijatelji so kupili parcelo in pričeli graditi svoj dom. Mnogo truda in dela je bilo vloženega v temelje in zgradbo, ki je bila in je še danes edina te vrste v Jugoslaviji. Kako potrebna je bila pričajo visoke številke prenočnin in visoko število onih, ki so iskali zavetja in strehe. Posebno močan je bil naval v času abesinske vojne, vendar pa tudi danes ni popolnoma prenehal. Tudi oni, ki so tekom poletja razkropljeni širom Jugoslavije in zaposleni kot delavci pri raznih javnih delih se na zimo, v dobi brezposelnosti, zatekajo na zavetišče. Popolnoma razumljivo. Domačini gredo na svoje domove, kjer prezimijo, naši pa so prepuščeni cesti in usmiljenju javnosti. Spričo majhnih mezd in splošne draginje si tekom delovne sezone ne morejo prihraniti toliko, da bi s prihrankom preživeli zimo. če si kdo prihrani za obleko in obutev je to že veliko. Zato je mnogim, mnogim edina rešitev naše zavetišče, kjer v skromnih razmerah sicer živijo življenje dostojno človeka.
Zato si je društvo vedno prizadevalo, da bi prenočišče razširilo in izpopolnilo! Stavbo, ki je bila prvotno samo pritlična in dokaj skromno opremljena, je bila že pred par leti dvignjena v enonadstropno. Zaradi pomanjkanja sredstev pa so bila tedaj dovršena le najnujnejša dela, ostala so čakala boljših časov. Nadaljujoč delo prejšnjih odborov je letošnji odbor sklenil dovršiti vsa dela na stavbi in kolikor mogoče izpopolniti tudi notranjost prenočišča. Njegovo prizadevanje je naletelo na razumevanje v naši javnosti in pri merodajnih krogih in tako se bližamo zaključku važnih dèi, s katerimi bo stavba dovršena in izročena popolna svojemu namenu.
Izvršena so bila tekom letošnje poslovne dobe sledeča dela. Zunanjost je bila ometana samo na polovico, zato se je najprej ometalo okoli 230 kv. m. zidu, nakar je bila stavba v celoti lično pobarvana. S podarjenim lesom je bil po-
stavljen strešni napušč v izmeri nad 30bor« v Ljubljani.
kv. m. Popravljeni, na novo pobeljeni in prepleskali so bili vsi notranji prostori, napravljen napušč pri oknih in pokrit s pločevino, ter pobarvan strešni napušč. Lično so se pobarvala vsa okna in vrata. V spalnici v pritljičju in v čitalnici, kjer je pod že popolnoma preperel se postavlja nov ladijski pod v površini 106 kv. m. Namesto lesenih in obrabljenih stopnjic iz pritljičja v prvo nadstropje se bodo prihodnji teden postavile nove stopnjice iz umetnega kamna.
Za izvršena dela se je porabilo veliko količino raznega materijala. Tako okoli 10 kub. m. peska in apna, več stotov cementa, okoli 300 komadov opeke, 45 kg pločevine, nad 50 kg oljnatih barv, mnogo lesa. železja, stekla itd. Ti podatki najbolj zgovorno govorijo o izvr šenih delih.
Prepričani smo, da bodo vsa glavna dela na stavbi letos končana, ostala bo sanm še kaka malenkost, tako da bo zavetišče v ponos društvu in celotni emigraciji. Vsem onim, ki se bodo zatekli v dom bodo ležje dihali v prenovljenih prostorih lične stavbe.
Vendar pa s tem še niso pri kraju vsa dela in vse potrebe prenočišča. Treba bo skrbeti za notranjo opremo, primerne postelje, omare in obešalnike, mize in stolice, izpopolniti in opremiti pralnice in umivalnice ter preskrbeti potrebno kuhinjsko opremo in posodo. Letos se bo morala nabaviti nova slama, nujno so potrebni vzglavniki, najbolj pa je pereče vprašanje nabave novih odej. Tudi to nabavo si je nadel sedanji odbor, vendar ne vemo če bo kos svoji nalogi.
Poleg vsega tega je pred nami tudi nabava živeža in kuriva. Vsem stanovalcem moramo nuditi tudi v bodoči zimi ono skromno kosilo in večerjo, kakor lansko leto.
Velika je odborova naloga in težko je njegovo breme, ki si ga je nadel. Toda odbor ne kloni. Njegova dolžnost je pomagati onim, ki so pomoči potrebni, rešiti jim življenje, rešiti jih pred obupom in zagrenjenostjo. Ljudje so. Zato je naša naloga, da jih dvignemo in rešimo njihovo človeško dostojanstvo, ne z mi-Ibščinami in usmiljenjem, temveč z dolžnostjo in ljubeznijo. .Ne pehajmo jih od sebe, temveč priklenimo jih nase kot sebi enake.'
Ko se društvo zahvaljuje vsem dobrotnikom in podpornikom za njihovo dosedanjo pomoč jih prosi tudi za na-daljno nakloniennst Vsak naj prispeva po svojih močeh in sredstvih, najmanjši dar bo hvaležno sprejet. Dolžnost vse emigracije, organizirane in neorganizi-rane je^ da podpre idealno stremljenje in obsežno socialno akcijo društva »Ta-
Podrobnosti o zločinskem umoru v Miljah
VIJESTI IZ ORGANIZACIJA '1 DRUŠTVA ))ISTRA(( u ZAGREBU
_____ŽERJAVICE V A ULICA BROJ 7.
Komemoracija Bazovačkim žrtvama
Društvo »Istra« u Zagrebu priredjuje đne 4. ov. mj. komemoraciju Bazovačkim žrtvama u prostorijama »Hrvatskog učiteljskog rtoma« Trg Kralja Aleksandra broj 4, prizemno desno, početak je u 20 sati navečer. Molimo sve emigrante 1 prijatelje da nefaijeno rtodju na komemoraciju da tako odamo poštu našim mučenicima. — Odbor.
Važno !
Naši povjerenici za istočni dio grada (okolica Maksimira) lesu: Mate G r b a c, vrtlar, Petrova 85 1 Otllio Z i v u 1 i č, Nartska 2, a povjerenici društva za Radionu državnih željeznica T u m p i č Jakov 1 Petaros Stanislav. — Umoljavaju se svi članovi, kojl dolaze u dodir sa pomenutim našim povjerenicima, da kod njih uplaćuju svoju mjesečnu društvenu članarinu. Članovi mogu kod društvenih povjerenika zatražiti 1 sve informacije.
Umoljavaju se članovi da uplaćuju točno svoju mjesečnu članarinu ili inkasatoru, ili Izravno u društvu, a u koliko lm je podesno i preko naših povjerenika. Kako je društvenom inkasatoru posao vrlo otešćan time što nije mnoge članove mogao posjetiti uslijed njihove odsutnosti, umoljavaju se članovi, da inkasatora upozore, kada bi bilo najzgodnije vrijeme, da ih se može posjetiti, kako ne bi inkasator morao pojedince posjećivati po nekoliko puta uzalud.
Stara odijela, cipele 1 ponošeno rublje neka naše domaćice spremaju za one, koji će biti potrebni ovakovih odjevnih predmeta. Socijalni odsjek društva organizirati će pred zimu jednu sabirnu akciju, pa vjerujemo da neće biti niti jedne naše obitelji, koja tu akciju u korist bijednika neće potpomoći. — Svaki odjevni predmet, potpora u hrani ili najmanji iznos u gotovom dobro će doći onima, koji ovdje nemaju svojih. Za svaki darovani predmet Ili iznos ispostavit će se potvrda od lica koja budu ovlaštena za sabiranje.
Roditeljima — našim članovima stavljamo na srce, da svoju djecu zaćlane u Omladinsku sekciju društva. Mjesečna članarina Je Din. 1.— uz društvenu članarinu. Dužnost Je svih roditelja, da svoju djecu zainteresiraju za naše probleme, za naš narod iz kojega su i oni potekli, jer našu djecu u budućnosti čekaju veliki zadaci, na koje ih stariji moraju postepeno pripremati.
Naš list »Istra« — jedini naš emigrantski Ifst u Jugoslaviji, koji brani interese' našega naroda u JulijskoJ Krajini naše je ogledalo. List će biti takav, kakove ćemo mu mi mogućnosti epstanka dati. Članovima našeg najjačeg emigrantskog društva — društva »Istra« stavljamo taj naš list na pažnju. Svi članovi neka se na list pretplate. — Pretplata je mjesečno 4 dinara. Našim orga-nizovanjem u društvo, kao 1 pomaganjem naše emigrantske štampe pomažete i borbu, koja ide u korist našega naroda.
APEL
SVIMA EMIGRANTIMA I PRIJATELJIMA
Omladinska sekcija društva »Istra« u Zagrebu shvatila je svoju dužnost kako treba da se postavi na pravo mjesto i da iskoristi u živom radu sve mogućnosti u svrhu poboljšanja općeg položaja braće u starom kraju i ovdje, u emigraciji.
Omladinska sekcija shvaća važnost našega jedinog emigrantskog glasila »Istra« pa ga pomaže gdje stigne: ra-spačavanjem i sticanjem novih pretplatnika.
Omladinska sekcija poziva sve emigrante, kojima je iskreno do progresa u rješavanju zajedničkih pitanja i emigrantskog pokreta da joj pomognu u tom radu i nastojanju.
Uporedo s time uredjuje se knjižnica omladinske sekcije da bi mogla u najskorije vrijeme razviti što življu izmjenu i posudjivanje knjiga. Osjeća se pomanjkanje ozbiljnijih djela: naučnih i beletrističkih.
Odbor Omladinske sekcije apelira na sve emigrante kojima knjige leže neplodno kod kuće da ih stave na raspoloženje organiziranoj emigrantskoj omladini. Omladinska sekcija prihvatit će s razumijevanjem i zahvalnošću svaki dar za društvenu knjižnicu. Članovi Omladinske sekcije spremni su da se brinu o dopremi knjiga. Inače se mogu dostaviti dnevno u tajništvu društvenih prostorija, Žerjavićeva 7, dvorište, telefon broj 84-66.
Krediti Omladinske sekcije za nabavku novih knjiga su ograničeni. Očekuje se i ovim putem znatno proširenje i pojačanje društvene biblioteke.
Emigracija će znati jednom da cijeni i prizna napore koje su pojedinci izvršili nesebično za skupnu stvar emigracije.	Odbor.
Izlet na Fongračevu lugarnicu
Omladinska sekcija društva »Istra« priredjuje izlet na Fongračevu lugarnicu. Sastanak je na posljednjoj tramvajskoj stanici Cerno-merac u 6 sati ii Jutro. Pozivamo svu omladinu, roditelje s djecom i prijatelje da tom izletu prisustvuju. Ako bude ružno vrijeme, izlet se odgadja za osam dana. Svi na Izlet!
Odbor
OMLADINSKA SEKCIJA NA GRACANIMA
Bez naročitih prethodnih priprema priredila Je O. S. prošle nedjelje popodne izlet na Gračane. Oko 20 omladinaca(-kl) pošlo je kroz Tuškanac preko Cmroka 1 šestina na Gračansku piramidu. Vrijeme je bilo toplo, sunčano. Vidici prilično jasni.
Već na prvim Izletima stlču naši omladinci potrebno iskustvo o takvim priredbama. — Izmedju ostaloga i potreba većeg poznavanja naše narodne glazbene literature .'..
Povećavanjem iskustava garantiran Je sve reći uspjeh svakog slijedećeg izleta. —1—
ISPIT.
Ovih dana položio je kapetanski ispit poručnik ii pl. puka Prebilić R. Zdravko, sin upravitelja škole u Omišlju inače naš Istranin, na čemu mu iskreno čestitamo.
HIMEN
V Trstu so se pred dnevi poročili, g. Miroslav Furlan in gdč. Petriča Cerkveni-ieva. g. France Kosovel in gdč. Mira Lahova ter g. Rudolf Škerlj in gdč, Polda Tomažičeva. Čestitamo!	(Agis).
Trst, avgusta 1937. (Agis). — v zadnji številki je prinesel naš list kratko poročilo o umoru Marjana Rossetti j a v Miljah. Poročila, ki smo jih prejeli o tem umoru, si sicer precej nasprotujejo, a dejstvo je, da iz nobenega poročila ni mogoče zvedeti točno za vzrok tega zločinskega dejanja. Eno poročilo pravi, da je Rossettija ustrelil miličnik Venosa v prepiru, ko sta se vračala iz gostilne, dočim druga poročila smatrajo kot vzrok politično nasprotstvo, kar je naš list v zadnji številki že omenil kot najbolj verjetno vsled tega umora je nastalo med ljudmi veliko razburjenje, tako, da so bile oblasti prisiljene izdati prepoved udeležbe pri pogrebu. To dejstvo pa je še slabše vplivalo na razpoloženje ljudi. Ker se je pogreb vršil ob času, ko so bili možje na delu, so se skušale udeležiti pogreba le ženske, ki so hotele na vsak način priti na pokopališče. Tu je prišlo do spora med stražo in ženskami, ki so kršile od oblasti izdano prepoved. Ker so ženske le vztra-
jale pri svoji odločitvi in jih stražniki niso mogli pomiriti, so jih pričeli pol..-gano aretirati in spravljati v zapore. Nemalo presenečeni so zvečer možje, ko so prišli z dela, zvedeli za dogodke. Razburjeni so šli skupno pred občinske zapore in zahtevali, da izpuste njihove žene. Toda zgodilo se je baš nasprotno in pomnožena straža je tudi večino njih vtaknila v zapore, število vseh aretirancev se je povzpelo tako okoli 140. O nadalnji usodi in postopanju s temi aretiranci nam ni znano. Prepričani pa smo, da dogodek ne bo imel hujših posledic. Kakor pa poročajo z druge strani, je bilo razburjenje ljudi precej veliko. Padli so celo vzkliki, ki v Italiji danes niso dovoljeni. Tako so vzklikali proti fašizmu in za republikansko Španijo, vmes pa tudi za Rusijo, če je to res, bodo oblasti gotovo proti prizadetim postopale z vso strogostjo, kar da slutiti zopet velik proces pred posebnim sodiščem.
GORIŠKA POKRAJINA
GEOGRAFSKO-FIZIČNI PREGLED
Iz »Bollettina mensile del Consiglio provinciale delle Corporazioni« posnemamo sledeče podatke iz spisa dr. Ed-monda Canduttija o goriški pokrajini.
Goriška provinca meji na tržaško in videmsko Na severovzhodu meji na Jugoslavijo v dolžini 218 km. Po katastrskih podatkih meri goriška pokrajina 2701,62 kvadratnih km in zavzema približno ves vodni oazen Soče in njenih pritokov. V smeri sever—jug je dolga 65 km in višinske, morfologične ter geološke razlike napravljajo zelo različne klimatske in poljedelske razmere. Zaradi teh razlik in težkoč moremo pokrajino razdeliti na šest delov, ki se zielo razlikujejo med seboj po različnih pogojih za gospodarstvo, kakor tudi za naselitev. Alpski del zavzema gorske skupine Kanin, Mangart, Triglav, okolico črnega vrha in Cerkljansko. Predalpska zona se razprostira na severnem vznožju Mije, Matajurja, na Kolovratu in zavzema gorati predel med deželno administrativno mejo in srednjim tokom Soče. Visoki Kras zavzema banjško visoko planoto, Trnovsko planoto in Hrušico. Nizki Kras ali Kras obsega gričasta Brda, vipavsko dolino in končno skrajni južno-zapadni del te doline, ki jo je lahko smatrati kot začetek padsko-beneške nižine. Veriga Julijskih Alp je odprta proti morju in je pod vplivom južno-vzhod-nih vetrov. Ta veriga zadržuje vlago in padavine so zaradi tega precejšne. Zaradi pogostega in rednega deževja ter drugih padavin, je dežela bogata z vodo in rekami. Tud.' glede vodovja je stanje dokaj različno med raznimi deli dežele. V alpskem delu je mnogo vodnih tokov in hudournikov. V tem delu od 1000 do 1300 m in naprej je število vodnih izvirkov vedno manjše. V predalpskem predelu manjkajo važni vodni toki in glavna reka je Nadiža. V gričastem predelu so vodni toki hudourniškega značaja. V poletnem času nastajajo tu zaradi močnega izhlapevanja večkrat suše. Brda nimajo razen depresije pri Prevalu važnejših voda. Vodo zbira hudournik Versa.
Karakteristična je vipavska dolina zaradi bližnjega Kraškega sveta. Vodovje Trnovške planote in Hrušice pritekajo po podzemeljskem potu v Vipavsko dolino. Zato je Vipavšica v začetku srednje velika reka. Vodovje Krasa je zelo revno in se omejuje le na podzemeljske tokove, začasne studence, požiralnike, kraške vire, ki nastaja ob nepropustnih peščenih plasteh. V dolinah alùvìònal-nega značaja nastanejo navadno ponikalnice ravne smeri s požiralniki, reka se potem pojavi v nižinskem delu.
Zaradi tega v enem delu prevladujejo krme in na drugi strani pa pri-manjkuju črne zemlje za žito, zato je provinca razdeljena na nižinski gozdna-to-travniški 28.938 ha, trajni pašniki in travniki 110.722 ha, sadovnjaki in vinogradi 5.984 ha, gozdovi in kostanjevi nasadi 82.730 ha, nekultiviranega 25.296 ha.
Travniki in pašniki so po večini v alpskem delu in v nižjem Krasu, gozdovi pa v predalpskem predelu in visokem Krasu, razno drevje po gričevnih predelih in vsajeno drevje v nižini.
določitev klime ni samo važna visinska razlika, ampak tudi kam so obrnjene doline in kje ležijo bivališča (in-solacija, izpostava vetrom, padavine in vpliv kraških planot). Tako je tudi klima v isti zoni različna. V alpskem in predalpskem predelu je zima mrzla in suha z majhnimi vetrovi, poleti pa zmerno toplo, z jesenskimi dežji večinoma. V kraškem delu, kjer vplivata široko in burja, so poletja vroča in suha, in zime mrzle s čestimi snežnimi zameti. Griča-sti predel je obvarovan pred severnimi vetrovi in klima je mila. Nižinski del je precej enak gričastemu v tem oziru.
| NAŠI POKOJNIKI |
, Ban ia f u k a, 1 septembra 1937. — V Slatini pri Banjaluki je umrla dne 29 avgusta 47 letna Alojzija Adamič, soproga Alojzi'eva doma iz Tvanigrada a sedaj posestnika v Slatini. Bila je rodom iz ugledne družine Dugulinove v Gonansketn-njenega pogrebu so se udeleželi skoraj vsi naši naseljnik' iz Slatine, razen njih pa tudi mnogo domačega prebivalstva iz česar se je videlo, kako priljubljena je bila Pa se je videlo, kako priljubljena je bila pokoj* niča in pa tudi to, kaka harmonija vlada med naseljniki in domačini. Bila je v resnih vzor žene, matere in gospodinje, pridna kot mravlja a za reveže ie imela vedno odprt® reke, kar je ob posmrtnem govoru poudarjat predsednik banjaluškega društva »Istre« £• A. S t r e k e I j. Pevski zbor tega društva iz Slatine zapel ji je pred hišo žalosti. v cerkvi in ob grobu razne žalostinke. Zapušča soproga, tri ščere in 80 letnega tasta-
Gostoljubni družin^ naše sožalje!
Mirkotu Šavliju, doma iz Čepovana, P°' sestniku na Vlaškem bregu kraj Banjaluk® odvzela je 27 avgusta nenadna smrt 4 l®f' nega sina edinca Pcpija. Žalostnim s ta P šem naše sožalje!
n.,. »Ilca M. lil. «»t. - I»»: iujnl»» lag„Uo«„,M	». ziaa,, lll«u,«.i» „5c; »VorJL“1|t""G,St“oa70"« nS:iii l.„SŽS- Tli«'»"? !«•