5 i Published udi distributed under permit No. 728) aatEor. by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. the only slovenian daily between new york and chicago the best medium to reach iso.ooo slovenians in u. s., canada and south america. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." IV.—LETO IV. CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) OCT. 3. 1921. ST. (NO.) 231. » Copy 3c. Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. BOJ! MED FAŠISTI, SOCIJALISTI IN ANARHISTI V ITALIJI. UBITIH, 40 RANJENIH V MODENI. — POLICIJA JE REVOLTIRALA. — VOJAŠKE PATRULJE NA RIMSKIH ULICAH. Milan, 2. oktobra. — V Italiji -zopet vre. Po rim-^ ulicah hodijo vojaške patrulje na konjih in peš. V Modeni, nedaleč od Bologne, so se uprli policisti, J«ar so paradirali po mestu, kličoč: "Doli s predstoi- ni'ki!" , Dva člana parlamenta sta bila ustreljena, medtem 0 je 'bilo nekje drugje sedem oseb ubitih, Okrog 40 pa Njenih. | Vzrdk teh nemirov so fašisti, to je stranka najbolj taPetih 'nacijonalistov, medtem ko si stoje v nasprotju .Jfi socijalisti in anarhisti. Fašisti so 'tako proti soci-Ja%t0m kot tudi proti anarhistom. Signar di Vagno, socijalistieni državni poslanec, je /skal Bari, v južni Italiji, da drži govor. Ko je čakal , ... .. , , . fla vini, i • • 1- T M 1 • 1 T • 1 .1 • konstitucija, vsled cesar je ame s, Vlak> ki naj bi ga bil peljal domov, je bil nanj oddan. ;ižki H ki mu je zadal smrtno rano. Njegovi napadalci so1 rana njih pravica do oljnih yrel- 1 0 vrgli več bomb ter v splošni zmešnjavi, ki je sledi-[cev, ki so bili kupljeni pred le-la> Pobegnili Vest o napadu se je razširila kot blisk. Ni še mi-tola ura> je "biio ge vse mesto v temi, kajti delavci., vedevši, kaj se je zgodilo, so takoj prenehali z delom v ektrarni, nakar so zaštrajkali tudi delavci vseh drugih Javnih naprav. Večje število fašitov v Bari je bilo aretiranih. Nato Mehika pričakuje priznanja. Mexico City, 2. okt. — Mehika pričakuje priznanja ameriške vlade v teku tridesetih dni, kot se da soditi iz pogovorov v tukajšnjih političnih krogih. Temelj temu prepričanju so baje neformalna dogovorjanja, ki so baje zadnji čas v tdku med predsednikom Hardingom in pa predsednikom Obregonom. Tu se govori, da je washington-ska vlada prepričana, da mehi-kanskega preblema sploh več ni. Govori se, da so poteze, katere je napravila mehikanska vlada v zadnjem času, pospešile priznanje od strani Zedinjenih držav. Te poteze so: pomirjenje dežele, odločitev najvišjega mehi-kanskega sodišča, da 27. člen ustave ne more biti veljaven za čas, predno je bila sprejeta nova Štetje štrajkovnib glasovnic. Chicago, 2 .okt. — Jutri se bo pričelo s štetjem štrajkovnih glasovnic štirih železničarskih bratovščin, ki štejejo 259.000 članov, posledica česar morda Devetdeset odstotkov stavbinskih delavcev upos-ijenifo. Devetdeset procentov od ce- bo, da bo zaštrajkalo 800.0001 lotnega članstva 35.000 cleve-železničarjev kot protest 'proti lanskih stavbinskih unij je danes -.i odredili, da se vrši parada, katero pa so obla^ .1 Prepovedale. Toda navzlic temu se je -zbrala množi-^ > sestoječa iz približno 500 fašistov, ki so pričeli s po-navzlic prepovedi oblasti. Pri tem jih je usta-j a Policija, nakar je sledilo streljanje, v katerem je bi-Ubitih sedem oseb, ranjenih pa 40. Med smrtno ranimi je tudi fašistovski državni poslanec Vicinia. | Policija je vedno gledala na fašiste kdt na svoje zamike, vsled česar je ukaz njih načelnika, da streljajo J1 fašiste, tako razburil moštvo, da So se vprli in zoper-j.avi'li kraljevi gardi, ki je bila poklicana, da uporne po-®kte spravi v njih službene prostore. Vrhovni načel-£ Policije je odredil, da mesto patrulirajo policijski x s^iki na oklopnih avtomobilih, nakar se je v mesto °Pet povrnil vsaj dozdeven mir. | Medtem pa delavci sirom dežele proglašajo štrajke. ^ ^aznih mestih je bilo zagnanih več bomb, v mestu ^cenza pa je bil napravljen napad na vojaški arzenal. jQ Komiteji vseh političnih strank v Italiji pričakuje-^ °lfl vlade, da s silo napravi konec, sedanjemu položaju, J6 podoben pravcati civilni vojni Brezposelnostma konferenca. J^pRENEHAHLA Z ZBORO-^NJEM O 10. OKTOBRA. ^»shington, 1. olct. — Brez-•• 8e'nostna konferenca je danes ^ Padala" visoke cene premo-j, stavbinskega dela. Ta "na-^ se označuje kot prvi korak i, *e»itev brezposelnostnega pro- n013 l^^'je v stavbinski industriji, RUDEČI KRIŽ ZA RUSIJO. tom 1917,. in pa poravnava vprašanja glede oljnega davka, potom direktnih pogajanj s predstavniki ameriških oljnih družb, pričenjala Končno pa so v zadnjem času pričenjala prihajati velika naročila za razne (tovarniške produkte, kar kaže, da se notranji položaj stabilizuje. Tu se splošno misli, da bo a-meriška vlada izrekla svoje priznanje pred 11. novembrom, ko se snide v Waehingtonu konferenca, ki bi razmotrivala omejitev oboroževanja. Mehika bo znižala armado. Mexico City, 1. okt. — Na banketu, ki se je vršil tu včeraj v počast tujezemskim delegatom, ki so prisostvovali praznovanju 100-letnice meihikanske neodvisnosti, je predsednik Obregon iz-javil, da si mehikanska vlada prizadeva znižati svojo armado in armadne stroške. Obregon je omenil to kot dokaz, da Mehika želi sodelovati z vsakim takim svetovnim gibanjem v soglasju s svojimi dolžnostmi in aspiracijami. "Mehika namerava brez pre-stanka dvigati moralni in duševni standard svojega prebivalstva," 12-procentnemu znižanju plač, ki jo je s 1. julijem odredil vladni železniški odbor. Štetje bo trajalo najbrže do konca tedna. Dve drugi železni-čarski organizaciji sta že z veliko večino glasovali za štrajk, to: da vodje obeh so se izjavili, da ne bodo proglasili štrajka, ako se jim ne pridružijo še ostale že-lezničarske organizacije. Pri glasovanju železniških u-službenc.ev, ki so uposljeni po železniških delavnicah, je 325,-000 mož glasovalo za štrajk in le 48,000 proti, pri organizaciji ''trinmanov'' je glasovalo za štrajk 161,220 mož, in*le 24.780 proti. —-O--- NEMIRNOST V INDIJI RASTE. uposljenih Kar se tiče stavbinske industrije je položaj v Clevelandu dosti boljši kot po večini ameriških mest. To so zaključki, katere podaja v svojem mesečnem poročilu, ki je bilo objavljeno včeraj, poslovni zastopnik clevelandskih stavbinskih unij, Charles B. Smith. Clemenceau-ev govor. Sainte Hermine, Francija, 2. oktobra. —Georges Clemenceau. bivši francoski ministrski predsednik, je danes ob odkritju svo jega lastnega spomenika, v katerem se ga predstavlja v strelnih zakopih, obkrožen od vojakov, ki stoje nasproti Nemcem, držal govor, katerega nekateri tolmačijo kot slovo od političnega življenja, drugi pa zopet kot dokaz, da se misli "tiger" zopet aktivno podati v politično areno. Spomenik so mu postavili prebivalci njegovega rojstnega o-kraja v počast njegovega vojnega delovanja. Rudarji odložili mezdne zahteve. "Spominjamo se," je dejal Kalkuta, 2. okt. — Položaj v Melatur postaja zelo resen. U^ pomiki groze Hindusom s smrtjo, ako ne priznajo mohamedan-ake vere. Ako se obotavljajo, fedaj jim uporniki ukažejo, da začno kopati lastne grobovi. A-ko nečejo sprejeti mohamedan-stva, tedaj se jih postreli in pokoplje v grobove, ki so jih žrtve same skopale- Proglašena je popolna samouprava. Poljski pridelki, pripadajoči Hindusom so konfiscirani. BIVŠI VIRTEMBURŠKI KRALJ JE MRTEV. Stuttgart, Nemčija, 2. okt. —-Danes je umrl tukaj bivši virtem-burški kralj Viljem II. Viljem II. se je odpovedal tronu 1918. Ko je izbruhnila revolucija, je izdal proklamacijo, v. kateri se je odpovedal kraljevski časti in izjavil, da se ne bo nikdar zo-perstavljal željam ljudstva. Vlado je nastopil leta 1891. je pokazala na nepobiten način s tem, da je razpustila več polkov in bataljonov, ter s tem, da je zvišala aprovizacijo za javno izo-je dejal Obregon, "in tolbrazbo in da odpira nove šole. |1jh~°sojalo se je "^lobne kom- C k Ustavljajo gradbeno delo, ki postni problem t^iveč pomagalo rešiti brez- New York. — Ameriški Ru-deči Križ bo pomagal olajšati strašne razmere, ki vladajo na Ruskem vsled glada, s tem da stavi na razpolago take zdravniške in bolničarske opreme, katere bodo od njega zahtevali in ki jih ima na' razpolago. Ameriški Rudeči Križ bo sam izbiral potrebno blago in bo odgovoren za dostavo; vsaka pošiljatev bo nosila sledeči naslov: "From the American Red Cross for the American Relief Administration for Russian Relief." Od časa do časa bo zdravniški uprafitelj v Rusiji poročal centrali Ameriške t^ Se8a skupaj je konferenca v1 ga Rudečega Križa o dostavi in i^. er»ega tedna sprejela 1 1 j<,Jn°stnih priporočil, nakar se ^ličilo, da se z Zborovanjem do 10. oktobra. k&k^ ^onferenc' se ie govorilo, Ijo 0 ^nižati cene premogu in ko ° prePrečki nadaljno višanje, pf^de zima. premoga že ni bi-nizka izza leta 1908. fCf a Predvečer zaključka kon-so se pojavljala na kon-ie Znamenja nevihte, ko se razmotrivati Hardingov df^v^ 2a podporo železniškim art1' o potrebi znižanja razdelitvi te pripomoči, tako da bodo vsi člani Rudečega Križa obveščeni o delovanju tega društva v skupni pripomožni akciji. Za sedaj Ameriški Rudeži križ ne bo poslal svojega osobja v Rusijo razun morda enega ali dveh zdravnikov, ki bodo služili kot člani American Reilef Administracije. Amerika bo predstavila skupno jednoto, ki priskoči v pomoč proti lakoti na Ruskem, in vsaka organizacija, ki prispeva, bo delovala potom organizacije, H. HooVer-ja. Za sedaj se ne bo apeliralo na občinstvo za pomoč. Pregled, katerega je uvedla organizacija stavbinskih delav-cev, obsega Cleveland, Cleve- Clemenceau, in ne nadomešČaj-land Heights, Rocky River, West "»o praznih besed za dejstva, ka-Park, South Brooklyn, Newburg, terih 9e P"č*kuje nas. Spo-North Randall. Collinwood in ™njajmo se gesla Francije: Živi East Cleveland. v miru p^vičnosti ali pa pogi- Poročilo Smitha je v splošnem jako optimistično. V njem se napoveduje, da bo spomladi stav-binska industrija pričela delati s polno paro, in da bo dela dovolj za najmanj 10 let. Vseh 31,500 Stavbinskih delavcev, ki zdaj delajo, je uposljenih na malih stanovanjskih hišah, in dela bo dovolj do Božiča in še tudi potem, ako bo vreme dovoljevalo. Seveda, od Božiča do spomladi ni pričakovati posebne aktivnosti. Zborovanje ohijske delavske federacije. Hamilton, O., 1. okt. — Glavni predmet na konvenciji ohij-ske delavske federacije bo brez-poselnostni problem. Unijski voditelji priznavajo, da bo prihodnja zima ena najtežjih, kar jih pomni ameriško delavstvo. Vprašanje, ki se bo razmotriva lo na konvenciji, je: kaj je or-ganizirano delavstvo v Ohio v stanu napraviti, da olajša pričakovano breme. Nekateri imajo v mislih denarno pomoč. Na konvenciji se bo delovalo v ta namen tudi za tesnejše vezi med ohijsko delavsko federacijo in bratovščino lo-komotivskih strojevodij in drugimi železničarskimi organizacijami. Na konvenciji se bo razmotri-valo tudi sledeče predmete: minimalna plača za ženske in otroke, zakonodaja za starinsko in odškodninsko podporo od države in pa vsiljenje zakona za 8r urno delo pri javnih napravah. Tekom zadnjega leta je dobila 190 novih unij. Federacija reprezentira sedaj že 1219 unij,, ki štejejo približno 300.000 čla- ni. "Spominjajmo se," je bila beseda, ki jo je Clemenceau ponavljal zopet in zopet skozi ves svoj govor. "Zmaga, ki smo jo dosegli, je bila zmaga vseh zaveznikov," je nadaljeval. "Toda kakor hitro je bil sovražnik razorožen, še so se pričeli spori med zavezniki "V Versaillesu smo uklonili koleno Nemčije. Zakaj smo ji dovolili to pozabiti? Včeraj s$po bili zmagovalci. Ne dopustimo se spraviti v položaj, ko bi se nas lahko vprašalo, da-li smo še vedno zmagovalci. "Mi vidimo, da se nekateri zelo prizadevajo ohraniti mir na daljnem vzhodu. Mi jim ne moremo želeti druzega kot u speh. Toda Pacifično morje je zelo oddaljeno, nemška meja pa blizu. Zakaj bi ne zvezali skupaj vseh perečih vprašanj?" -o- ŽENA UMORJENA, MOŽ IN DEKLE PRIJETA. Colonial Beach, Va., 1. okt ■ Mrliška preiskava je našla na truplu Mrs. Roger D. Eastlake 29 ran, zadanih od sekire in revolverja. Včeraj sta bila pri je ta in obtožena umora njen mož in pa neka Miss Sarah E. Knox iz Baltimore. Lloyd George je edini državnik, 'ki je oibdržal svojo pozicijo izza mirovne konference. Slika nad predstavlja angleškega ministrskega predsednika na poti v Caxton Hall, da voli. nov. Zborovanje se prične v pon-deljek m bo trajalo najbrže do sobote. Navzoči bodo tudi zastopniki iz vrhovnega urada A-meriške delavske federacije. ----o- 900.000 ČLANOV LEGIJE JE I BREZ DELA. Indianapolis, 1. okt. — Na današnji seji vrhovnega odbora Ameriške Legije, ki je bila sklicana, da se razpravlja brezpo-selnostni problem, je bilo ugotovljeno, da znaša število bivših vojakov, ki so brez dela, 900.-000. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da bo Legija gledala, -da ti člani dobijo delo. Tozadevna naročila se je poslalo na vse posamezne postaje Legije. Kako bodo posamezne postaje Legije preskrbele delo svojim članom, ni znano. Eastlake in Miss Knox, ki je bolniška strežnica po. poklicu sta bila danes poslana v West moreland okrajno ječo, kjer bo sta čakala akcije velike porote, Truplo Mrs. Eastlake, ki je bi la mati štirih otrok, je bilo naj deno včeraj na njenem domu Takoj po pronajdenem umoru je Miss Knox hitela po vasi in pri povedovala, da je bila Mrs. East lake umorjena. Mrliška porota je pronašla, da sta njeno smrt povzročila njen mož in bolniška strežnica. Proti Eastlake-u sta izpričeva la dva njegovih otrok, eden star 8 let, drugi pa 10. Onadva sta izpričevala, da sta bila Vzbujena KONVNCIJA SE JE PONOVNO IZJAVILA PROTI VSAKEMU MEZDNEMU ZNIŽANJU, Indianapolis, 1. okt. — Konvencija organizacije United Mine Workers of America je danes z veliko večino glasov sprejela pre log predsednika John L. Lewi-sa, da se z mezdnimi zahtevami rudarjev počaka, in da se to vprašanje predloži na prihodnji ebruar, ko se bo vršila posebna tonvencija, na kateri se bo sklepalo glede nove mezdne pogodbe, ki naj bi zavzela mesto edanje, ki premine s 31. marcem. Takoj po sprejemu tozadevnega predloga je bila soglasno sprejeta tudi resolucija, v kateri se obljublja podpora organizacije rudarjem v zapadnih državah Coloradu in Washingtomi, ki se Dore ža vzdržanje sedanje mezdne lestvice. Več kot 2000 rudarjev v državi Washington je na štrajku že več kot sedem mesecev, medtem to je v Colorado Fuel and Iron Co. po poskusu, da odtrga plače, prenehala obratovati. Z ozirom na industrij alno razsodišče v Kansasu je bila sprejeta resolucija, ki naroča vrhovnim uradnikom, da vprašanj«; o u-stavnosti tega razsodišča ženo do najvišjega sodišča Zedinjenih držav. Topeka, K?s., I. okt.-— Kan-saško industrijalno razsodišče je danes podalo izjavo, v kateri se izraža upanje, da bo vrhovni predsednik rudarske organizacije, J. L. Lewis preprečil štrajk v Kansasu in naročil rudarjem, ri so zaštrajkali v petek, ko sta sila poslana v ječo Aleksander -lowat in August Dorchy, ker v drugačnem slučaju da bo in-dustrijalno sodišče "prisiljeno podvzeti korake, da protektira one rudarje, ki hočejo delati." Pittsburg, Kas., 1. okt. — O-aratovanje po vseh rudnikih v cansaškem okraju z izjemo onih, katerih lastniki niso člani podjetniške zveze, je bilo danes popolnoma ustavljeno. Delavci so prenehali z delom kot protest protj zaporni kazni unijskih u-radnikov Howata in Dorchyja. Od 12,000. rudarjev v kan-saškem distriktu, ijih je bilo danes na delu manj kot 100. -o- BITKA MED ŠERIFOVIMI MOŽMI IN KU KLUKSI. Waco, Tex., 2. okt. -— V soboto zvečer je prišlo v mestu Lorena, 14 milj južno od tukaj, * do spopada med približno 50 Ku Kluksi in pa med možmi šerifa Bob Buchanana, v katerem sta bila šerif in ipa Louis Crow, lastnik tamkajšnje perilnice, smrtno nevarno ranjena, osem drugih oseb pa resno poškodovanih Spopad bo preiskala okrajna velika porota. Danes so člani Ku Kluksa sestavili izjavo, katero je podpisalo 200 meščanov Lorene, v ka- iz spanja ob vpitju matere, na-,teri se obtožuje šerifa Buchana- kar sta hitela gledat, kaj se je zgodilo. Oče pa ju je nagnal nazaj v posteljo, rekoč, da se je materi nekaj zgodilo, in da se jo je odpeljalo v bolnišnico. Miss Knox je priznala, da je stanovala nedaleč od hiše, kjer je stanovala družina Eastlake. Za nekim grmom blizu njertega doma je bil najden okrvavljen dežni plašč in revolver. Oba pred- na, češ, da je on s svojim ume-ševanjem v paradu Ku Kluksov povzročil pretep in streljanje. ->-o-- PREPOVEDANO LJUBEZENSKO RAZMERJE JE GNA-LO DEKLE V SMRT. Youngstown, O., 2. okt. — 18-letna Mabel Warmer se je nocoj ustrelila v svoji spalnici, meta sta bila spoznana kot nje-'ker ji njeni stariši niso dovolili na last;. v občevati z njenim ljubimcem. stran«. OCTOBER 3rd, 1921. IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. subscription rates: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland. Collinwood. Newbureh by mail.......1 year S6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 aio. $2.00 Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo. $4.00 posamezna Številka 3.___single copy 3c. Lastuie in izdala sra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov nI odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., PONDELJEK, (MONDAY) OCT. 3. 1921. _____i_______^ ■ KDO JE VLADAR? [družbe, toda vladni krogi molče o tem slučaju kot da so jim jeziki zamrznili Zanimivo je tudi, da meščansko časopisje, 'ki ne zamudi nobene prilike, da udari po delavcih, zdaj nima nič povedati o "nevarnosti, ki preti vladi Od upornih elementov". In lahko ste tudi sigurni, da to časopisje ne zve človek najvažnejše dogodke bo nikdar napisalo niti eno vrstico proti železniškim' sveta — in skoro manjka časa. prične ob štirih v kaki bolj ali manj oddaljeni kavarni. Včasih je treba it celo uro daleč, med 5. in 7. uro pa moraš zopet biti pri vrelcih in piti vročo vodo. V čitalnici je mnogo časopisov, da magnatom, kajti ono ve, kdo je resnični vladar dežele. Neki znanstvenik je pravkar pronašel, da nima 72 odraslih oseb izmed 100 nič več pameti 'kot povprečen 12-leten otrok. — To bo morda pojasnilo, za'kaj vlada v najbogatejši deželi na svetu največja brezposelnost. Ženske so objemale in poljubovale Arbuckleja, ko se je vrnil v Los Angeles, pravijo poročila. — Kje je tisti učenjak, ki je rekel, da razume ženske? KARLOVY VARY. Pennsylvania železniška družba je očividno odločena, da dožene do kraja vprašanje, kdo da je pravzaprav resnični vladar Zedinjenih držav. Uradniki te družbo so namreč pred krtakim obvestili vladni železniško-de-lavski odbor, da se ne bodo ozirali na njegovo odredbo, glasom katere bi se morali pogajati z železmearskimi unijami glede stvoritve nove delovne pogodbe, in da se •njeni uradniki tudi ne bodo javili za zaslišanje v Wash-ingtonu. Pennsylvania družba se je gotovo prav dobro zavedala svojega dejanja, ko je poslala vladnemu odboru ta izzivalni odgovor, toda storila je to v poznanju svoje moči in pa prepričanju, da si vlada preveč domišljuje, če misli, da bo železniškim magnatom kaj ukazovala. Ce bi temu ne bilo tako, tedaj bi gospodje okrog Penn-sylvanije družbe ne bi zavzeli tako arogantnega stališča napram vladnim odredbam. Ampak popolnoma nekaj druzega je, če hočejo organizirani delavci dati vladi kak nasvet. Morda se še spominjate slučaja mašinistov v Bridgeportu, katerim odločitev vojno-delavskega odbora ni ugajala, kar so tudi javno povedali. Se ve, to je bilo od njih zelo nespametno. Morali bi se bili namreč prej prepričati, da-li so dovolj močni, kot se .je prepričala Pennsylvania družba. Toda kot rečeno so Bridgeportski mašinisti protestirali proti sklepu vojno-delavskega odbora ter naznanili, da ga ne bodo sprejeli. Tedaj pa so nastopile "moralne sile'' Mr. Wilsona ter na silno slovesen način podale izjavo, da ako mašinisti tega sklepa ne sprejmejo, tedaj pa se jih bo poklicalo pod orožje ter poslalo na fronto, da se bore za tisto, kar so nekateri dobrodušni ljudje tekom vojne nazivali "demokracijo". Mr. Wilson je prečital mašinistom tudi lepo lekcijo o prevzvišenosti patrijotizma in jih ozmerjal, češ, da ne znajo ceniti vseh dobrih reči, ki jim jih nudi življenje, med drugim tudi sklep, katerega so zavrgli. Današnje razmerje med vladnim odborom v Chica-gi in Pennsylvania družbo si je na las podoben onemu med mašinisti in vojnim odborom. Takrat je sam pred, sednik nastopil proti delavcem. Kaj pa sedaj? Ali bo vlada pod vzela slično akcijo, Jako teško. Minilo1 je že nad teden dni od dne samo-lastne izjave Pennsylvania Karlovy Vary spadajo brez-rivomno med prva svetovna zdravilišča, če niso sploh prvo. Ljudje celega sveta se zbirajo pri njihovih znamenitih vrelcih, iščejo tu zdravja, razvedrila in zabave. Narava in umetnost sta se združili, da napravita kraj vsakemu gostu kar najbolj prijeten. Karlovy Vary leže v soteski reke Teple pred izlivom o Ohro. Na obeh straneh se vspenja po-rastlo, tupatem skalnato gorovje. Ker leže v soteski imajo malo ravnih ulic, večina pleza po pobočjih navzgor. Dasiravno je mesto staro, je vse prav higije-nično in z vsem modernim kom-fortom opremljeno. Večina hiš ima z bujno cvetečimi cveticami okrašene'balkone, kar napravlja silno prijazen utis. Karlovarčani so bili vedno in-ternaciojalni in to povdarjajo pri vsaki priliki. Zelo so ponosni, da so tudi med vojno taki ostali, in če dvomiš, pa samozavestno pokažejo na napise in imena svo-1 katoliška farna cerkev, protes iKarl Var, in kar misliti ni, da bi manjkal prijatelj Schiller, ki ga tudi res kmalu najdeš. — Pa ne samo Nemcem, tudi Slovanom so se poklonili. V lepem parku najdeš Mickievicza in sredi gorskih skal Petra Velikega. V vz- -višenih besedah slavi v ruskem jeziku pesnik Velike Rusije velikega carja, ki še danes ozarja svojo mogočno domovino. Kaka tragika o čitati sedaj! Kam ste jo spravil Veliko Rusijo, naš up, našo zvezdo, v katero so se verno obračale oči vseh Slovanov!? Kakor bedna beračica prosi po celem svetu pomoči, ona, ki bi, lahko g polno roko obdarovala tujce. Človek ne sme misliti. — Na slavno preteklost Rusije spominja v Karlovih Varih tudi ruska cerkev, sicer ne največja, brezsporno na najlepša cerkev kopališča. Ruski pop opravlja vsako nedeljo tu službo božjo, katere ne posečajo samo Rusi in drugi navzoči pravoslavni, temveč tudj mnogo Cehov narodne cerkve. Razun ruske cerkve je tu lepa jih hiš, katerim se pozna, da str stari. Duke of Edinburgh, Queen Alexandra, King of England itd. tudi v vojni niso izginili in ta zvestoba se jim sedaj obilno po- i plača, kajti Anglež in Amerika-nec sta vsekakor najtehnejša gosta. Čudno je tu, da ima vsaka hiša svoje posebno ime po mestih, pesnikih, umetnikih, zdravnikih, bajkah itd. Pri velikem številu hiš in praktični nadarjenosti prebivalcev niso prezrli velikanov drugih narodov, posebno Angleže so odlikovali. Svojim znamenitim gostom je mesto za izkazano čast ostalo hvaležno in jim postavilo spomenike. Teh je tu silno veliko. Sko- tanska, anglikanska ter židovska sinagoga. Opravka imamo sami s seboj celi dan dovolj. Ob.6. uri zjutraj i je že treba vstati, kajti ob 7. moramo biti pri vrelcih. Predno iz-piješ-3 ali 4 kozarce vroče vode od različnih studencev v presledkih 15 minut, je ura osem. Pa bodi lačen, kakor hočeš — moraš še čakati celo uro, preden smeš zajtrkovati. Zato pa je obilen zajtrk dovoljen. Jajca, surovo maslo, med in kava potolažijo lačen žedolec, ki pa mora do obeda ostati zadovoljen. Ob 10. uri je treba hiteti v kopel in predno je človek gotov, je '/212. in kmalu čas obeda. Da se moramo po dopoldanskim trudu vsaj nekoli- ro kot znanca pozdraviš Goethe•• | ko počiti, je umevno, vendar ne-ja, zvestega gosta in cenitelja čemo zamuditi koncerta, ki se Podeželski gost gre tudi rad v gledališče in koncerte, da se od-škoduje za sušo celega leta. Kdo zo zamudil priliko, da sliši dobro, da, celo prvovrstno godbo — ali da vidi gledališko predstavo, kjer znajo vsi igralci svoje vloge in se prične točno!? Letošnja sezona je izvrstna. 2e koncem julija so šteli 23,000 gostov in vsak dan jih odhaja in prihajajo novi. Iz vseh delov sveta pridejo k vrelcem iskat pomoči. Prav napačno je mnenje, da so Karl, Vary zdravilišče za de-beluharj. Ravno narobe, prav malo debelih je tu — ti so v Marijinih Lažnih. Kako naj bo na želodcu, na žolču bolan človek debel ? Mnogo žoltih, napram katerim so Mongolci pravcati belo-kožci, srka po kolonadah vročo vodo, da preženejo zlatenico. Koliko je tu Zidov! Vse vrste so zastopane ; strogo pravoverni in li-beralno-moderni, v svilenih črnih kaftanih, novih in gnusno umazanih, s kodrčki pred ušesi in brez njih, elegantni v pristnih angleških oblekah — več kot polovica gostov pripada izvoljenemu narodu. Ker govore Zidi nemško ali madžarsko, slišimo tega največ. Zelo veliko je Cehov, Angležev Amerikancev, nekaj Italijanov, Francozov in Rumunov, tudi Jugoslovanov je precej malo je Avstrijcev in Poljakov radi slabe valute. Poljake Zide oskrbuje židovski hospic, katerega vzdržujejo bogati Zidi celega sveta. Za dame, ki hočejo pokazati svoje toilette /(o'blek isedaj ne nosijo), je tu eldorado. Človek že mora biti strokovnjak,, da spozna najnovejše od novega. To žal nisem, zato ne morem povedati so li velike s črnim rogom obrobljene očali, kakor so jih nosilo naše prababice, novejše kot pretirano špičasti, dolgi, nogo -zelo povečujoči čevlji, ki jih nosijo pristne in- talmi-Amerikanke. Mnogo nosijo dame cele trikot-obleke, svilene in volnene, kar jim prav dobro pristoja in, je ja-ke praktično. Plašči a la Malteser, beli s črnimi robi in črni z belimi, že najbrže niso več "najnovejše", ker se prepogosto vidijo. Siika, ki se razvija pred našimi očmi, je silno pestra, barv je tu. kakor pomladi na travniku in tudi vonj parfuma te spominja na pomlad. Vmes pa preproste kmetice v pristnih narodnih nošah, da se poči je srce in oko — vse hiti verno k blagodenjnim vrelcem. Izložbe imajo čudovito privlačno silo in zapeljivo moč. V večernih urah se pred magično razsvetljenimi okni gnete množica. To vleče nakit, — oni poželi srce po pristni kožuhovini. Seveda imajo krasne toilette, modno blago, najnovejši klobuki tudi svoje občudovalce. Vse pa prekosijo izložbe porcelana in kristalnega stekla, kj imata svetovni glas. Brez strahu bi jih lahko postavili na pariške boulevarde ali pa v londonsko Oxford in Regent str. Vse izdelujejo v bližini Kari. Var in gost ima priliko občudovati visoko razvito obrt. Tovarne imajo nastavljene pravcate umetnike za to stroko. IKoliko denarja do-naša ta obrt, se prepriča tisti, ki je videl, kako občinstvo mirnega srca kupuje in plača cene, ki prostemu človeku vzamejo sapo. Popoln jedilni service deset do petnajst tisoč čeških kron, en sam krožnik črez 100 Kč! Lahko si predstavljamo žalost gospodinje, kateri se ubije kos take dragocenosti. / Pred bankami študiramo valute. Ej te valute! Ce zmenjaš dan prehitro ali zamudiš pravo priliko — pa je izguba. Z obraza či-taš vsakemu, kako stoji njegov denar. Naši dinarji so se zadnji čas nekoliko dvignili s svoje nižine. Mlad češki uradnik mi s prižaznim nasmehom "O v Jugo-slaviji je lepo!" zmenja dem.r in z navdušenjem mu pritrdim. Okolica je krasna. Po senčnih gozdovih vodijo najlepše urejene poti, na vrhovih so razgledni stolpi in pogled na vse strani očarujoč. Ni sicer veličastnih vorskih orjakov, vse je zaokroženo, umerjeno ljubko. In vse-povsodi znaki pridnega ljudstva, visoke kulture. In cene? Niso ravno nizke, posebno za goste s slabo valuto, ampak oderuške niso. Najdražje je stanovanje, preprosta soba stane dnevno 15—20 č. K, to je 33—44 naših. Seveda so še mnogo dražje, posebno letos, ko je vse prenapolnjeno. Za prihodnje leto pa hoče magistrat določiti cene, da prepreči oderuško izko- brani in so mu premalo — tega bi v Karlovih Varih ne pričakovali. Ni čudo, da se ljudje tu dobro počutijo in radi zopet pridejo. In kolikim so vrelci že vrnili zdravi je, jih rešili muk! Na spominskih ploščah čitamo zahvalo hvaležnih gostov in slavo Karlovih Vai. Tudi Jugoslovani so jo izrazili na črni mramornati plošči stoji z zlatimi črkami: Karlovim Varima. ,Slava Tebi, vrelo zdravlja, divot čudo nad čudesi, Dare, što ga smrtnicima poda Tvorac na nebesi! Odsvud hrle k Tebi puci, svedjer raste ljudstva rieka. Tražeči na Teple žalu bolovim*1 svojim lieka. Ponosan se vienac slave ponad Tvoga čela zlati. Nuj Ti žude uplest cvietak, če" dan cvietak i Hrvati. U golemom svjetskom zboru. kojno slavi u sto glasa, Cudotvorni Tvoj napitak i bog«' stvo Tvojih krasa, I Hrvati glas svoj dižu, usrečen1 Tvojim dari: D viek blagoslovni Karlovi da cvatu Vari! S to željo, in da bi zopet Prl' šli, se poslovimo hvaležnega srca od blagoslovljenih Karlovih Va-rov. -o-- Odstavljanje arhitekta Heinzla- dosedanjega zagrebškega župa* na, pomeni veliko izgubo za greb. Heinzl ni bil politik, bil P» je vzoren mestni gospodar. Ve' liko je storfl za razširjenje greba. Na Sajmištu je zgradil i1 štirinadstropnih hiš, na ni" je pričel z zgradbo šester1 trinadstropnih hiš, na Selški c®' sti se dviga cela kolonija dvona«' strop, hiš z malimi stanovanj1-Pripravil je vse za zgradbo og' romne moderne klavnice, ki je proračunu zahtevala postal 120 milijonov kron. Veliko načr' tov za razširjenje je z njego^111 odstopom preprečenih. , Hud pretep v Predosljah. P{e kazenskim senatom ljubljan9 deželne sodnije se je moralo govarjati 5 fantov, ker so se M. junija v Predosljah pri nju stepli. Ker k razpravi cij Hočevar s Klanca ni prišel.5 riščanje gostov, kar bi spravilo j fantje povedali, da je bil med tem časom ubit. Pretep 3 s o zdravilišče na slab glas. Kosilo z juho, pečenko, prikuho in moč-nato jedjo stane 14—18 č. K, kava 2—4 č. K, žemlja 45 c. vin. Prijetno iznenadi gosta solidnost obrtnikov. Da vam čevljar izgubljeni gumb na čevlju nadomesti za 20 vin. — onih črnih, želez-. bil zelo hud, celo ofenzivo ^ fantje, kakor so pravili, izP^^ li. Več jih je bilo poškodovan1^ Sodišče je obsodil čevljarja četa Koželja na 2, Franceta ^ čevarja iz Rupe pa na 3 me' ječe, ostale obtožence pa je see® oP' nih, katerih se prinas še berač rostilo. Lisjakova hči. POVEST — Napisal JOSIP STARfi. "Sram ga bilo plasljivcaI" vzklikne Klotilda; iz zasede je prežal na človeka in ga skrivaj napadel, nikar da bi moško stopil predenj in ga pozval na boj." "Krivico mu delaš! Lovro ni vojak, vajen ni orožju, in kolikor ga poznam, morali sta mu strast in jeza kar prekipeti, da me je sploh napadel." "Zavratno!" vzklikne Klotilda zaničljivo, "in to bodi moj mož." "Umiri se, Klotilda, to ni več tvoj mož!" "Pred svetom je." "Pred svetom? Ali je mož za svet ali je za srce?" "Ne umejem te," odgovori Klotilda, katero so zadnje častnikove besede čudno pretresle. "Koliko je hlimbe in laži med svetom! In žal, tudi zakonov je mnogo le na videz. Le oni je pravi mož, h kateremu te vleče srce. Ti si Mraka odgnala od sebe, jaz pa sem te odkupil s krvjo; sedaj si moja in jaz sem tvoj!" Klotilda ne odgovori ničesar, ampak skloni se nad posteljo, prime Ahnenfelsa okoli vratu in ga strastno poljublja. V tem začne silno ihteti in britke solze kapljajo na čelo ranjenca. Tedaj se zopet vzdigne, sede v naslanjač in si z robcem otira solze. Ali ne more jih osušiti, čimdalje več jih je. "Klotilda!" pozove jo častnik ljubeznivo, "Klotilda, zakaj se jočeš, ali nočeš biti moja?" Klotildo duši silna bridkoBt, da ne more izprego-voriti niti besede. Samo prikima mu z glavo, pa joče in si otira solze. Pravzaprav pa niti sama ne ve, zakaj joka. Ali je ginjena od prevelike sreče? Ali jo je strah prihodnjosti? — Kdo bi vedel! Tudi Ahnenfels je čutil imenitnost tega trenutka; dobro je znal, da je stopil na razpotje življenja; a bolje nego ona je tudi vedel, kako negotova je prihodnjost njena in njegova. Toda bil je mož, zato ni razodeval svojih čuvstev, nego rekel je odločno: "Ohrabri se, Klotilda, pride še huje. Ljubezen ima tudi grenko stran, ljubezen terja tudi žrtev; pripravi se nanje." "Pripravljena sem na vse," odgovori Klotilda nekoliko mirneje, "samo povej mi, kako se iznebim spon ljudskih predsodkov? Kako se otmem vse te zoprne okolščine, ki me veže z minulostjo?" "Tu ne moreva ostati," razlaga ji on; "ali tudi drugje je človek vezan na zunanje oblike in zakone društva in države. Po tem sramotnem napadu ne morem več opasati sablje; posloviti se moram od vojaščine, predno zvedo o tej moji dogodbi. Mlad sem še in trden, um imam bister, pa se že prebijem v svetu. Ako te je res trdna volja deliti z menoj negotovo prihodnjost, vzamem te s seboj na Ogrsko; tam prestopiva v drugo vero in se poročiva, da boš tudi po zakonu moja, kakor si po srcu." Uprtih oči posluša Klotilda naklep Ahnenfelsov in ko dovrši, pokaže se ji zopet ljubek nasmeh na ustnih. "Viktor," reče mu srčno, ''ne ločim se več od tebe, pridi kar hoče, tvoja sem in s teboj pojdem, ako treba do konca sveta." "Oprosti mi, Klotilda," izpregovori zopet Ahnenfels, "sedaj sem se spomnil, da bo treba rano izprati; pokliči strežnilka." "Čemu strežnik, ko sem jaz tukaj," odvrne mu Klotilda ponosno, sname rokavice, odveze klobuk in ga odloži. Nato pozove strežnika, naj prinese hladne vode, sama pa si zaviha rokave in se pripravlja, da bi stregla bolniku. Teta Brigita je že jako nepotrpežljivo čakala, da bi kaj zvedela o Ahnenfelsovi nezgodi. Večkrat je nastavljala ušesa na vrata, ali ničesar ni umela, ker sta se menila natihoma. Le časih je ujela glasno besedo, ali to ji ni bilo dovolj . še radovednejša je bila, ko je čula Klotildo ihtečo in jokajočo; docela pa se je vzne- mirila, ko ji je stara dekla povedala, da je šel Mrak snoči z doma in da ga še ni nazaj. V prodajalnici so baje v strahu, da se mu ni kaj pripetiloi in že so ga mislili zglasiti v mestni hiši, ali ne upajo se, ker bi to morala biti skrb njegove žene. Ko jo pride torej Klotilda z zavihanimi rokavi prosit, naj ji da čist predpasnik, položi ji teta roko na rame in io zaupno vpraša: "Ali sta se borila?" "Nista se," zavrne jo Klotilda," ampak Lovro je prežal nanj in ga napadel z nožem. Toda prosim vas, teta, ne zinite proti nikomur niti besede o tem, dokler Ahnenfels ne uredi svojih pisem." "Kakšnih pisem?" vpraša teta razovedno. ''Sedaj ne utegnem," odreže se Klotilda, "samo molčite, pozneje vam povem vse. Hitro mi dajte predpasnik." Nato je vzela Bribita iz predalnika čist predpasnik, Klotilda pa je ž njim skočila nazaj v častnikovo sobo. I' XIV. ^ Klotilda se je pri Ahnenfelsu docela udomačila in mu stregla, kakor ni nikdar stregla zakonskemu možu. Opoldne niti ni več hodila domov, ampak dala si je čez ulico nositi jedi za dva, da sta z Ahnenfelsom skupaj obedovala. Teta Brigita, je vsak čas hodila sem, da je kaj naročila ali kaj prinesla z Mrakovega doma. Hodila je rada, da je mogla poizvedovati o izgubljenem gospodarju. Toda ničesar ni zvedela pravega, dasi se je že po vsi Lljubljani raznesel glas, da je Mrak izginil. S policije so poslali v prodajalnico vprašat, ali ga res ni doma in ali si kdo kaj domišlja, kam bi bil utegnil iti. Toda nihče ni vedel odgovora, saj niso pomnili, da bi bil Mrak kdaj kam odpotoval. Iskali so ga po Ljubljanici, če ni morda utonil; ali vse iskanje je bilo brez uspeha; pa tudi drugje ni bilo najti niti najmanjšega sledu, ker je tisto noč zapadel debel sneg in vse zametel Prav to je bil vzrok, da se ni kar nič zvedelo o krvavem na- padu na Poljanskem nasipu. Tudi Brigita je znala D ^ dati svoj jezik in je molčala. Da je Ahnenfels tola" da je Klotilda vedno pri njem, tega ni (bilo moči vati, ali nikomur ni prišlo na misel, da bi utegnila ^ gjti njegova bolezen v kaki zvezi z izgubljenim trg°v Mrakom, o katerem so vedeli vsi ljudje, da je mii"en dobrodušen mož. ^ V tem se je vreme ujužilo in sneg je po maf(J, skopnel. Tedaj se je neketau gospodu, ko se je 'ZP . hajal na Poljanskem nasipu ob Ljubljani, nekaj zas^ ^ lo in radoveden je s palico razbrskal sneg. Kar mi, ko ugleda turški nož in okoli njega krvavo sled- 13 koj pobere nož in ga odnese na policijo. Tu so ze v kaj sumili in sedaj jih je krvavi nož le še bolj utrp0];. mnenju ter jim pokazal pot za nadaljno iskanje- cij ski komisar je še tisti dan pozval Klotildo predse jo vprašal, ali je kdaj videla ta nož. in 'Seveda sem ga videla," rekla je preprosto; to Jc nož mojega pokojnega očeta; nekdaj ga je za sp° s seboj prinesel iz Turškega broda." ^^ Dasi mu ni mogla Mrakova žena ničesar pove ^ kako je izginil nož iz hiše, to priznanje je dalo ^ nemu uradniku podlage dovolj, da je preiskoval Takoj je naprosil vojaško, oblast, da je po svojem ^ niku dala zaslišati bolnega nadporočnika Viktorja ^ nenfelša. Vestno sestavljeni zapisnik je jasno P ^ da je Lovro Mrak ranil častnika Ahnenfelsa, dasi stanovitno trdil, da ni spoznal napadalca, ^"^^fsk' o samem Mraku ni bilo ne duha ne sluha; le p° s„ nožnici, katero so našli pod snegom blizu kolodvora'^, sodili ljudje in policija, da je pobegnil Mrak p° niči. je Klotilda je hodila domov le še spat, sicer V zmeraj tičala pri teti in Ahnenfelsu. Najrajši bi ^ la povsem preselila k njima, ali po tedanjih nj®n ^ zolih ji or.di ni bilo prostora. Nekega jutra, ^0. zopet odpravljala k teti, poročil ji je prvi trgov ^ močnik, da bi rad govoril ž njo nekaj silno 'menltl^e t zato jo je prosil, da bi ga sposlušala, predno P0) doma. 1 JrlJt-j American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega las tu je zavedno delavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ia-ko primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naroČite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE, katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. Knjigd je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju. V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt cesar j eviča Rudol: Knjiga je j ako interesantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c Ravnokar je izšla knjiga DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. za zabavo in pouk OCTOBER 3rd, 1921 "ENAKOPRAVNOST* STRAN 8. VZGOJA. Spisal ADAM I. SEVER. (Dalje.) Neki solnčni dan popoldne je °dprla vrata Sturmovega stano-Vanja njegova ljubica, in ker ga 111 bilo v sobi, je sedla kar sama na divan, misleč, kako se je da-nes tako zakasnil. Na oknu je kazal toplomer že Precej nad ničlo. Zamislila se je, k&ko bo po leti, ko jo bo spremil vitki nadporočnik po promenadi in vrtnih veselicah. .. mis-je, kako ji bodo zavidale zianke, češ, vsakoga ujame, ako le z malim prstom namigne... 'Ni trajalo ravno dolgo, ko se vrnil Sturm iz vojaščnice, niti se ni preveč začudil, da jo je našel samo v sobi. Sedel je poleg nje in jo pričel grliti. "Novi čreveljčki — ha, res si si dražestne omislila." Nato je vstal in začel žvižgati koračnico, roko uprl v boke in stopil k oknu, »odkoder je gledal na cesto. Angela se mu je približala, mu položila roko na ramo; polagoma se ga je oklenila in mu zrla v oči. Njemu se ni mnogo ljubilo; v očesnih jamicah so mu skrbi. "Oj, ne bodi tako učen, Edvard, saj si lep; kaj bi si izmišljeval, kakšno toaletno milo in kratičice ALI SE LAHKO OZDRA VIM? To je, kar hoče vedeti vsak bolni moški in ženska. Jaz vam bom na to vprašanje odgovoril, če pridete v moj urad na posvetovanje in preiskavo. Preiskal vas bom natančno .in to zastonj, vzrok bolezni in moje rnnje-Inje o vašam slučaju bo temeljilo na moji (preiskavi. Poleg tega ste tudi na boljšem 3radi mojih laboratorijskih poiskusov. S tem Sda izvedem te razne poiSkuse in preiskave, Ivam končno lahko povem, če vas lahko ozdravim in vam pomagam. POSVETOVANJA IN PREISKAVA ZASTONJ. PRIDITE K MENI PREDNO ŠE NI PREPOZNO. Jaz zdravim vse bolezni razun Ce je položaj ie neozdravljiv. V vseh slučajih katere prevzamem skušam ozdraviti kakor hitro mopoče, v zadovoljstvo bolnika in mane samega. Imam dvajset'letne skušnjo pri zdravljenju novih in zastarelih bolezni in moja dolga in uspešna skušnja mi pomaga do številnih zadovoljnih bolnikov ki pošiljajo dnevno k meni druge bolnike, kajti jaz računam silno malo tako da dobi moje zdravljenje vsak bolnik. Jaz zdravim brez bolečin, in ni vam treba zgubljati vašega delavnega časa za zdravljenje. URADNE URE: |%g) B#ff»y|-J|| If Ob nedeljah od 9. dopoldne B1B| fllj ¥ 0d 10 dopoldne do 8. zvečer. 0iB»B iiLFslw I do 2. popoldne bi si še oskrbel", mu je rekla v šali. "Ti si danes res razpoložena, mucka; jaz, žal, nisem." Počasi ga je pa vendar pripravila, da je sedel k njej na divan in si prižgal svaljčico. Pripovedovala mu je o toaletah in različnih gospodicah, kaj počne ta, kaj ona. Sturm se je pa malomarno iztezal po divanu in pušil svoj pot; videlo se mu je, da ga nekaj tlači v duši. Angela mu je zatrjevala, da je lep, interesanten in podobne st-ležale var'- Gladila ga je po licih ter vlekla za ušesa, se mu koketno muzala, da ga je slednjič predramila iz skrbi, da se je je oklenil okoli pasu in se ji tudi začel laskati. "Oj, oj, Angelica, smrček slad-j ki, vidim, da ti je ob meni prav lepo, kaj ne? Rada si tukaj le, raj-ša celo nego pri mami. Le pridna bodi !" In grlila sta se in grlila. "Gospodična Angela, čuj, on-dile imam pe še nekaj vanilije v buteljki; blagovoli j° z menoj po-kusiti!" dar samo koketoval — jaz te ljubim, Angelica — ljubim te — o tem si se lahko tudi že sama prepričala! Ravno s tem, da sem ti povedal to povest, sem te ho- IZ DOMOVINE. Smrtna kosa. Podgorje pri (Kamniku: Umrl je dne 28. avg. DR.KENEALY 647 Euclid Ave. Drugo nadstropje Cleveland, O. Nasproti REPUBLIC BLDG. Vrata zapadno od Taylor arkade Star irledališča Razkrinkani Habsburžani tel še bolj potrditi v veri, da sem ti v resnici zvest. .. Saj mi veruješ — kaj ne, da mi?" Angela je bila nekoliko užaljena. Pod črnimi, ozkimi očmi sta ge ji zarezali dve fini, komaj vidni črti. Z ulice se je zdajci začul semkaj v sobo žvenk lopat in krampov, g katerimi so razsekavali ledeno skorjo, solnišni žarki so bi li z belomodrega obzorja na zidove nasprotne hiše ter odtok odsevali v Sturmovo stanovanje, "Dokažeš mi to — poprej ti ne verjamem," je jezno odgovorila ter ga trmasto pogledovala. "Dokažeš mi — le brž si izmisli kako!" "Dvomiš ? ljub ti dam.' Bodi torej: po- tnjitiMtttin iiiiititiiiiiit isiti9iiM!uiiuiJtitMiiit[iiitiiiiati:iiiii]iniiii tfii}iTrriisi3iiiiiiiiiii]it]ii]]iii;it{iiit>EUiitEi(niii{tr-^t>ttita[irtnM)siria]i tiTttTiiiiiiiiTtitiiiJiiiiiitcis POZOR ROJAKI! Ker je sedaj dovoljneno vsakemu napraviti si pivo doma za svoje lastne I Potrebe, opozarjam rojake na izvrsten SLAD IN HMELJ TVRDKE SUPERIOR HOME BREW je najboljši na trgu. To je edini slad iz katerega napravite lahko iz enega g kvarta 10 galonov, pravega domačega piva. Imamo tudi zbirko sodov, Ion- § Cenih posod, steklenic, gumijevih cevi, zapiralne stroje, vsakovrstne Za-1 ^aške in sploh vse ).ar se rabi. — Z n,-kupon se dobe tudi navodila! ANTON DOLGAN 15617 Waterloo Rd. J iiittriiiiniiii iifTtir»nt)i(f rrilTCXxET(TiJ»jii)i4iii]]3t3iiTttiftTTttii vrnil iz Amerike precej bogat in je, kakor trde ljudje, nesel seboj pol milijona. Napadli so ga roparji, ki so na tej cesti smrti v zadnjih časih izvedli že več ropov in roparskih umorov. Streljali so na Mavserja, krogla ga je zadela, nato so ga pa še pobili in mu razbili lobanjo. Ljudje so zelo prestrašeni in ogorčeni, ker se ni še čisto nič storilo, da bi se roparska svojat polovila. Oblastnike nujno pozivamo, naj nastopijo z vso silo proti roparski svojati, katera lovi in pobija ljudi na Gorjancih. Da roparjev, kateri so ubili Mavserja, niso dobili, je takorekoč samoobsebi umljivo. Sumili so Mavserjevega brata, da je morilec, toda dokazal je v polni meri svojo popolno nedolžnost. Razglasi naj se v Gorjancih za rope, uboje in umore preki sod; vsled izrednih razmer naj se pomnoži število orožnikov, ker v sedanjih izrednih razmerah njihovo sedanje število ne za-došča. |jn|j Policijsko poročilo o tem umoru je sledeče: Dne 26. 8. 21. okrog 16.30 ure je bil 37 letnj zasebnik Franc Mavsar, rodom iz Iglenika št. 6, občina Šmihel—Stopiče, v Gorjancih na Straži (Vahti) od neznanega storilca na bestijalen način umorjen in oropan. Na licu mesta ni pustil ropar nikakih sledov. Ivan Mavsar je prišel dne. 18. avgusta iz Amerike ter prinesel večjo vsoto amer. dolarjev seboj. Umorjenemu Mavsarju so bili baje sledeči predmeti cropa-ni: 1000 amer. dolarjev, bankovci po 10, 20 in 3Q dolarjev, 2 nav-čanici po 1000, 2 po 10 in več po 10 in 5 dinarjev. Ta denar je imel Mavsar v eni približno 10 cm široki in 14 cm dolgi platneni listnici, na kateri je črno vtisnjena ladja in je am. proizvoda; 1 zlat prstan z velikim 4 vogla-tim modrim gladkim kamenčkom; 1 navadna amer. srebrna ura s pokrovom; Rob okoli rimskih številk je pozlačen; 1 zlata (amer. zlato) verižica z štirivo-glatimi sklepi brez priveska. Na enak način kot je bil izvršen umor tu, je izvršil roparski umor dne 28. V. 19. blizu Sarajeva Vučinovič Jovo, 25. let star pravoslavne vere, srednje velik, močan, kostanjevih las, velikih oci, razbojniškega pogleda, navadno oblečen, kateri je bil v Belgradu ustavljen in zaprt ter pobegnil in zaporov. Omenjeni se izdaja za umno bolnega. Poročil se je trgovec g. Anton Kunstek z gdč. Nado Podbregar-jevo. / "Če prideš sem, te bom s sekiro." Pere je očital Brajarjevim v Krakovski ulici nelepe reči in Bra j ar jeva mu je odgovarjala. Ko je nesla drva po stopnicah, kjer sta se prepirala, je zaklicala: "Ce prideš sem, te bom s sekiro," in zamahnila proti Percu. Ta je pa skočil proti njej in jo sunil v prša, da je padla. Pred sodnijo je Pere poskušal dokazati, da je ni sunil. Bra-jarjeva pa je rekla: "Ne zahtevam, da bi plačal meni Pere odškodnino ali da bi bil zaprt, samo mir naj mi da." Pere je bil obsojen na 3 dni zapora. Pretep v Vašah. Dne 27. avgusta so se stepli fantje v Vašah. Med pretepom je planil z gonjni-mi vilami Ivan Jarc iz Vaš, ki je udaril z vilami Rudolfa Babnika in ga poškodoval. Jarc je povedal, da je Babnika zato udaril, ker je ta nedavno njegovega bratranca Pavla Turka iz Svetja z ,nožem nekoliko opraskal. Popravimo krivico. Dne 31. avgusta je bil napaden g. dr. Hočevar, zdravnik v Domžalah, češ da ni hotel iti pogledat posestnika Stoparja v Pristavi. 1 sept. popoldne se je oglasil v našem , uredništvu gospod doktor sam ter nam povedal, da je neki mož res prišel k njemu, naj gre k Stoparju v Pristavo. Pristava spada pod okoliš Kamnik, ki ima 3 zdravnike. Vendar bi bil dr. Hočevar šel, a je bil sam tako bolan, da je komaj na nogah stal. Zato je prijazno svetoval možu, naj gre po . enega kamniških zdravnikov, ker on sam je tako slab, da bi niti v Domžale ne mogel. Na vprašanje, kaj je Stoparju, je odgovoril mož, da bo najbrže griža. Nato je dr. Hočevar dejal, da za ta slučaj in za prvo silo lahko napiše zdravilo, da pa naj se takoj pokliče zdravnik iz Kamnika. Z možem sta se potgm prijazno poslovila. Ali so domači bolnega Stoparja potem klicali zdravnika iz Kamnika ali ne, to dr. Hočevarju ni znano. Kar se tiče občevanja z bolniki od bolniške blagajne, nam zatrjuje g. dr. Hočevar, da z ljudmi ni nikdar surov, da pa se mora držati predpisov bolniške blaganje. Kdor ima v tem oziru proti »j emu kako pritožbo, naj jo pošlje na merodajno oblast. Umrla je 2. sept. zjutraj gospa Agneza Peterca. Pogreb bo v nedeljo ob 4. popoldne iz Dunajske ceste 411 k Sv. Krištofu. KLAVNIŠKI DELAVCI BODO GLASOVALI GLEDE ŠTRAJKA. Chicago, 1. okt. — Danes se je zvedelo, da bodo prihodnjo soboto glasovali vsi organizirani klavniški delavci širom dežele glede proglasa štrajka. Odločilo se bo, da-li naj delavci kot posledica akcije klavniških lastnikov, ki so 15. septembra proglasili ''odprto delavnico" prenehajo z delom, ter potom štrajka prisilijo priznanje unije. -o- ZANIMIVO NAKLJUČJE. London, 2. okt. — Neki jako zanimiv slučaj opisuje tukajšnji list News. Pripoveduje se, da sta neki mož in njena žena pila čaj, ko je že žena nenadoma vzkliknila: "Nekaj se je zgodilo." Pri tem je postala silno razburjena, komaj deset minut nato pa je prišla vest, da se je njen sin utopil. Cenjenim naročnikom in rojakom v EVELETH, MINN. naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za naš list za dotični okraj • g. Otto Majerle trgovec v Evelethu katerega upravništvo tega lista toplo priporoča tamošnjim Slovencem. Želimo, da mu gredo rojaki na roko in se naročijo ali pa poravnajo zaostalo naročnino za naš list pri njem. Upravništvo. BODITE POZDRAVLJENI! Vse moje prijatelje in znance prav lepo pozdravljam predno se podam v stari kraj. Pozdravljam vse člane društva Zasluženci in pa društva Sv. Jožefa. Posebno pozdravljam svoja brata Alois Kraucarja v Newburgu in vso njegovo družino ter Franka ki živi na 39. cesti. Jaz odpotujem v kratkem v domovino in sicer grem v faro Dohernič pri Trebnjem na Dolenjskim. Obenem se tudi prisrčno zahvalim Franku in Ceciliji Zupančič, pri katerih sem bil več časa na stanovanju in so mi pomagali ob času moje velike bolezni. Bodite mi torej vsi pozdravljeni. Ignac Kraucer. lIBHIIIIIlIBnBBHlIllIlBI NAŠ POTOVALNI ZASTOPNIK ZA DRŽAVO PENNSYLVANIA IN OHIO. „ je pooblaščen gospod MALI OGLASI .......................................................i..........................................mi..................................................urnim...........................................................iiiilMjjjg HIŠA NAPRODAJ 6 sob, fornez, kopališče, plin, elektrika, veli« ko zemljišče ter v najlepši slovenski naselbini, blizu Euclid Beach. Proda se prav poceni ker odhaja gospodar v staro domovino. Oglasite se pri gospodarju na 1201 East 167 St., Collin wood, O. (231) NAPRODAJ IMAMO: Farme vseh velikosti z živino, orodjem in pridelki. Hiše kakor-šne si želite. Lote kjer jih vi hočete. Zapomnite si da je naše geslo, poštena postrežba. In kdorkoli je dosedaj trgoval z nami je bil zadovoljen. " Oglasite se pri nas predno kaj kupite. Naš naslov je 15813 Waterloo Rd., Collinwood, O. (237) STAKICH & KRALL ŠTIRI SOBE se oddajo v najem. Vprašajte na 1045 E. 67 Str. <230) ZAMENJA SE hiša z 10. sobami, v kateri se nahaja grocerija in mesnici za privatno hišo. Poizve se v uprav-ništvu tega lista. (x Oglašujte v "Enakopravnosti!" JOHN JAKLICH, kateri bo obiskal vse tamošnje naselbine in agitiral za naš list. On je pooblaščen nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino. Gospod J. Jaklich je zeyeden delavec, ter želi, da se naroči vsak zaveden rojak na naš list. Upravništvo tega lista ga toplo priporoča in želimo, da mu gredo tamošnji Slovenci na roko. Delavci moramo biti naročeni na delavske liste, to naj bo mnenje vsakega, ter se naj naroči na list "Enakopravnost", katerega lastujejo delavci. Upravništvo. 4 ZEMLJIŠČA NAPRODAJ Nahajajo se na jako lepem prostoru, poleg nove šole na Cut Rd. Euclid, Ohio. Cena je samo $1150 na račun pa se zahteva samo $150.00 ostalo pa na mesečne obroke po $5 na vsako zemljišče z 6 odstotnimi obresti. Zglasite se na (233) 439 E. 156 St. NAŠ ZASTOPNIK ZA PUEBLO COLORADO, in okolico g. JOSIP KRALL obišče v kratkem rojake v tamošnji naselbini, katerega jim toplo priporočamo. Zastopnik g. Krall je zaveden delavec in želi, da se na naš delavski list naroči sleherni Slovenec v Pueblo. Upravništvo. ZIMA se bliža in pripraviti se moramo zanjo. Da si ne pokvarimo zdravje, moramo skrbeti v prvi vrsti za toplo obleko. Časi so slabi in povsod malo zaslužka, malo denarja. Izognete se kupovanju drage ziijnslke obleke, ako prinesete vaše stare obleke k nam, da vam jih uredimo, da bodo zopet nove. Čistimo, barvamo, likamo, popravljamo in predeljujemo moška in ženska oblačila po znano nizkih cenah. NEW YORK DRY CLEANING CO. 6220 ST. CLAIR AVE. Princeton 1944 W: DAVID BOGER prodajalec za S. MEDIALOWITZ CO. Cigare, cigarete in tobak. Kadite Havana Spear cigare od 10c naprej. 657 Broadway Cent. »42 Prospect 3476 fflililiil.liil.liil.lii'sliriflliitOTiSiiliilBtnlnTinwin"1'' . A.F.SvetekCo. Edini SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V COLLINWOODU. 15220 Saranac Rd. Wood 44. Krasni avtomobili za vse slučaj«' AMBULANCA. J il.liikliil.liiUliiloliilnliil.liilBliil.liilBliil.il n«1"^. OBLEKE IN SUKNJE $39.50. Zimsko in jesensko blago. ■ - rl obleka ali suknja izdelana po 1Tie je garantirana po fteiai SL Močnik 6205 ST. CLAIR AVENt1® CLEVELAND, O. POZOR! Opozarjam rojake in rojaki")6 da otvorim v petek, 7. oktobra ob 8. uri zvečer v GrdinoV dvorani PLESNO ŠOLO Poučeval bom vse prizna"6 ameriške plese. Garantirano, ^ kdor bo redno zahajal k poukUl da se bo gotovo naučil. Vs*0? za 10 večerov za moške $5.0"' Se priporočam v obilen obisk. JOHN ŠKUFCA, vodja stanujoč na 1152 E. 60th Str- POBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA NAŠ UST ZA NASELBINE NOTTINGHAM, EUCLID in NOBLE OHIO — je — g. Vincenc Roller ki bo obiskal vse tamkajšnje rojake in agitiral za naš list. Želimo, da se sleherni naroči ali pa plača zaostalo naročnino za naš list gori imenovanemu zastopniku. UPRAVNIŠTVO. I # XSX <§> H=I • X=I ® ® V Jugoslavijo Tesne v -r .tf.lt Tesne vezi z vsemi deli Jueosla^i; Obilo dobre hrane. Zaprte kabine. v Vse udobnosti moderne lad*®; ^ Red Star Lin* PLOVBE VSAK TEDEN ,,orK Pomol 58-62 — North River—New y„v, FINLAND, PLYMOUTH .... 5 »J? ZEELAND—Cherbourg .....15. °K KRONLAND—Antwerp .....22. "S LAPLAND .......... .....29. SAMLAND, Hamburg......15. °Kt' AMERICAN LINE MANCHURIA (Hamburg in V»n-zig via Cherbourg) .. 6. oktob1 ' „„ Cela not DO vodi. na Polls«* MONn.OT.TA (v Hamburc in via Cherbourg) ______ 26. 011 MINNEKAHDA (v Hamburg in Danzig) .......... 5. noven"" W White stab ADRIATIC (v Cherbourg) .. 5. OLYMPIC (Southampton) ...... & 0 New York in Boston.— Azores. ___Gibraltar, Naples in Genoa . hra. CRETIC t............. 28. oktob^ ARABIC EX-BERLIN _______ 3 NEW YORK — V NAPLES IN OE* GOTHLAND (samo 3. razred) Največja ladja ploveca redno nimi evropskmi pristanisci. INTERNATIONAL ME*1' CANTILE MARINE CO- 120 LADIJ — 1,300,000 TON 9 Broadway, New Yorfj; ali pri katerikoli DooblaSCenl aW" v Clevelandu. Jet- =1 4 Dnevnik Enakopravnost^ J"e ŽICA ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas v našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram.