plača as ▼ gateiiai. IZHAJA VSAK A0RBK, CBTftTEK LN SOBO«d. Geaa posamezni številki Din 1*50. ‘-'cejska knji/nlča"... TRGOVSKI časopis za trgrovino, Industrijo in obrt. Ljubljana Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LBTO Vffl. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 11. aprila 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 42. K našemu gospodarskemu položaju. Kljub velikim borbam za ‘politična vprašanja, ki zavzemajo v našem državnem življenju žal prvo mesto in za katere se žrtvujejo vse energije, je vendar opažati tudi na gospodarskem polju, dasi naleti gospodarski razvoj pri nas na vsakovrstne težkoče, znaten napredek in postopno konsolidacijo razmer. O vprašanjih, ki danes tako živo in-teresirajo gospodarske kroge, je dal finančni minister g. dr. Stojadinovič dopisniku Obzora sledečo zanimivo iajavo: 2e samo to, kar se je storilo v aadnjih dveh letih na polju državnih financ, predstavlja lep napredek in lahko se reče, da je s tem končana prva in najtežja etapa saniranja državnih financ. Porast državnih dohodkov vseh vrst in tečaji dinarja sta za to ■ajboljši dokaz. Zato smatram, da mora sedaj nastopiti druga etapa — drugi del našega finančnega programa — in ta mora biti posvečen v manjši meri državnim financam v strogem smislu te besede, a v večji meri gospodarskim vprašanjem, ki interesirajo širše kroge našega naroda. Tu sem spada vprašanje poljedelskih kreditov in pospeševanje poljedelstva, nadalje vprašanje obrtniških kreditov, vprašanje kreditov za industrijo in zaščita domače industrijske produkcije. Glede industrije obstojajo danes v glavnem tri vprašanja, katera v zvezi v državno politiko največ interesirajo našo industrijo: to je vprašanje kreditov, vprašanje izplačila računov in vprašanje carinske tarife. Glede kreditov za industrijo osta-»em tudi nadalje pri istem mnenju, kakor doslej, da država sama ne more industriji niti dati, niti garantirati posojila. V ostalem so vsi poskusi, ki so *o napravili v tej smeri preteklo leto, pokazali, da je uresničitev tega načrta združena z zelo velikimi težavami. Z ozirom na boljši finančni položaj naše države je naš kredit v inozemstvu v znatni meri porastel in to bo posredno uplivalo, da bodo mogli tudi naši industrijalci dobivati lažje posojila v inozemstvu. To je ona glavna pomoč, katero nudi državna politika naši industriji. Za plasiranje industrijskih posojil v inozemstvu se je napravilo še en korak tudi s tem, da se je v novem zakonu o proračunskih dvanajstinah predvidela odredba • prostosti davkov in taks glede zaveznikov teh posojil. Kar se tiče izplačila neplačanih računov, od katerih pripade del tovarnam vagonov in lokomotiv, je dana velika olajšava tako industrijalcem kakor tudi državnim blagajnam s tem, da je dana sedaj v zakonu o proračunskih dvanajstinah mogočnost, da se izdajo za izplačilo teh dolgov državni boni z rokom od največ treh let. Iznos za izdajanje bonov je predviden s 400 milijoni dinarjev, a toliko znašajo približno tudi neplačani c ol-govi. Bone bodo mogli industrijalci eskontirati ali lombardirati in pnti tako do gotovine, a državna blagajna ne bo tako obremenjena z velikimi vsotami hkratu, ampak postopno, tekom časa. V kolikor se pa tiče dolgov domače industrije, razen dolgov tovarnam lokomotiv in vagonov, se bo zahtevalo, da se tudi ti dolgovi čimprej likvidi- postavljeno v zadnjem času ponovno na dnevni red in to pot v taki obliki, da se sme z gotovostjo pričakovati rešitev tega vprašanja v najkrajšem času. Morem odkrito priznati, to sem pred nekoliko dnevi izjavil tudi zastopnikom industrije, ki so bili pri meni, da sem doslej baš jaz v prvi vrsti odlagal rešitev tega vprašanja. Za to moje postopanje imam dva razloga: prvi razlog je ta, da pred volitvami v narodno skupščino, ko se je v naši državi bila velika bitka za obsežna politična vprašanja, ni bil ugoden moment obrniti pozornost volil-cev na katerokoli drugo vprašanje. Naravno je, da bo nova carinska tarifa povzročila z ene strani zadovoljstvo a z druge strani proteste. Carinska tarifa mora poravnati vsa protislovna mnenja svobodne trgovine, vprašanj'6 podpore industrijalcem in vprašanje potreb konsumentov. Za vso to veliko diskusijo ni čas predvo-litvene in volitvene politične atmosfere preveč ugoden. To je bil prvi razlog. Drugi razlog za odgoditev uveljavljenja nove carinske tarife leži v tem, da skoro nismo imeli Narodne skupščine, ki bi vršila svoje redne zakonodajne funkcije. — Naša nova carinska tarifa ima namen, da ščiti domačo industrijo in ima gotove zadostno visoke postavke, ki nam bodo služile kot zelo dobro sredstvo pri sklepanju novih trgovinskih pogodb. Potemtakem se mora pričakovati, da bo prišlo ob priliki pogajanj z drugimi inozemskimi državami do popustov pri posameznih postavkah nove carinske tarife. Zbog tega je potrebno, da naš parlament normalno funkcijo-nira, da obstoji zakonodajni odbor in da bo mogla narodna skupščina obravnavati in odobriti nove trgovinske pogodbe, katere smo deloma zaključili, a deloma se za njih zaključitev še pogajamo. Za popolno udejstvovanje naše carinske politike je potrebno nadalje živo sodelovanje vlade s parlamentom. A to je ono, česar dosedaj nismo imeli in to je bil drugi razlog, zbog katerega sem odlagal uveljavljenje nove carinske tarife. Sedaj se je situacija spremenila in ako sem do sedaj zadrževal delo glede carinske tarife, bodite prepričani, da bom sedaj prvi, ki se bo v največji meri angažiral, da stopi ta tarifa čimprej v veljavo. Za ureditev avtonomnih financ. rajo, Vprašanje carinske tarife' je bilo V zadnjih letih se pri nas vedno težje občuti davčno breme. Za vso ob-čutnost davkov se skoro praviloma krivi državo, ki je davke po bivših avstrijskih zakonih v povojni dobi zvišala z raznimi pribitki, invalidskim davkom in tudi s samostojnimi davščinami, na primer z davkom na poslovni promet. Sicer je res, da obremenitev po državnih davkih na podlagi predvojnih zakonov ni v pravem skladu z razvrednostitvijo denarja, vendar se v zvezi z davčno preobremenitvijo le preredko poudarja, kako občutno breme nam ustvarjajo poleg državnih davkov okrajne in občinske doklade na državne davke in samostojne občinske davščine. Nikakor se ne da tajiti, da potrebe avtonomnih korporacij rapidno rastejo, ker se na nje stavijo vedno višje zahteve. Ker te korporacije razun doklad na davke in avtonomnih davščin praviloma nimajo drugih rednih prejemkov, so prisiljene, da te prejemke pokrivajo z vedno višjimi dokladami in samostojnimi davščinami. Eno kot drugo se pretirava. Doklade na direktne davke so v nekaterih občinah, specijelno na hišnonajemni davek in na posebno pridobnino bile v zadnjih letih tako visoke, da niso vzele hišne- j mu posestniku cele najemnine in pod- j jetju celotnega v bilanci izkazanega dobička, ampak so šle celo dalje in prisilile hišnega posestnika, da je moral za poravnavo davka porabiti poleg najemnine še druge dohodke, podjetja pa so morala načenjati svoje osnovno premoženje, da so mogla zadostiti svoji davčni dolžnosti. Konečno je večina občin sama uvidela, da ne gre obremenitve tirjati do skrajnosti in so se poslužile za kritje svojih potrebščin drugih davčnih virov. Ponaj-več so zvišale doklade na trošarino ali so pa uvedle razne samostojne davščine, katerih pred vojno nismo poznali. Dan na dan beremo v Uradnem listu naredbe o najrazličnejših davščinah, ki naj več ali manj pomagajo občini, da pokrije proračunski primanjkljaj, občine so pri tem jako iznajdljive. Na vse mogoče davščine pridejo, celo na take, ki po svojem bistvu niso nič drugega nego umetno povišane doklade na posebno pridob- nino, ker so ustrojene tako, da bi zadele le gotove davkoplačevalce, ki že s posebno pridobnino ali na kak drug način itak nosijo pretežno izmero občinskega proračuna. V tem oziru bi bilo omenjati iz zadnjega časa davščino na motorne sile, katero je hotela uvesti neka gorenjska industrijska občina, davščino na izvoz premoga v Trbovljah in cestno naklado v neki štajerski občini, ki je imela namen v prvi vrsti obdačiti promet na industrijskih tirih. Pri vseh omenjenih treh davščinah je šlo za to, da industrija prevzame pretežno breme občinskega proračuna tudi kolikor ga ne pokriva z dokladami na direktne davke, čuječnosti prizadetih industrij in uvidevnosti nadzornih oblasti se je končno, upamo vsaj, vendar posrečilo, da se te specijelne davščine niso odobrile. Gospodarski krogi sami uvidevajo težak položaj avtonomnih korporacij in jim po nepotrebnem gotovo nikdar ne delajo sitnosti glede njihovih proračunov, ker stoje na stališču, da mora občina priti do potrebnih sredstev, odklanjajo pa, da bi nosili bremena v višji izmeri nego to dopuščajo njihove gospodarske sile. Lokalna bremena pri sedanjem položaju industrije niso več umestna. Občine bi se morale v sedanjih gospodarskih prilikah, v katerih se bije v industriji oster konkurenčni boj, ozirati na industrijo, ki mora s svojimi produkti na svetovni trg, kjer srečujejo svetovno konkurenco. Lokalne davščine in takse pomenjajo za prizadeta podjetja občutno škodo in ogrožanje eksistenčnih pogojev, ker s ta* kimi davščinami obremenjena industrija izgublja konkurenčno zmožnost ne le v inozemstvu, ampak tudi v tu-zemstvu. Položaj avtonomnih korporacij se od leta do leta bolj ostri. Vedno težje jim je iskati sredstev za kritje proračunskih primanjkljajev. Doklade so dosegle višino, preko katere ne morejo več, in samostojne davščine so tako izčrpane, da si bo še tako iznajdljivi proračunski referent zastonj belil glavo, kako bi izumil kako novo. Položaj se bo še bolj poostril, čim se upostavi oblastna in sreaka samo- uprava, ki bo prevzela del agend, ki jih opravlja sedaj država. Obe samoupravi bosta imeli brez dvoma visok proračun, katerega bosta hoteli po večini kriti zopet z dokladami na direktne davke. Iz tega, na eni strani za davkoplačevalce, na drugi strani za avtonomne korporacije nevzdržnega položaja in drugega izhoda, kakor da začno avtonomne korporacije energično akcijo, da jim država prepusti del lastnih dohodkov, na primer realne davke, kakor se je to že davno izvršilo v mnogih drugih modernih državah. Gospodarski krogi bi tako akcijo brez dvoma z vsem povdarkom podpirali, ne toliko da se ubranijo novih bremen, kajti la so že sedaj tako visoka, da ne prenesejo nadaljnjega poviška, ako naj ne pride tudi v tem oziru do katastrofalne krize, ampak v prvi vrsti zaradi tega, ker so inte-resirani na urejenem avtonomnem gospodarstvu občin, v katerih poslujejo, da se tudi avtonomne finance čim-preje normalizirajo. Naš naraščaj v poštni stroki in njega vzgoja. Za poštno in brzojavno službo predvojne Srbije je veljal zakon o poštah iz leta 1864, ki je pa bil tako zastarel, da se ni mogel razširiti na celotno ozemlje naše države, ker ni vseboval niti najosnovnejših odredb ne glede personalnih, ne glede drugih važnih poštnih ustanov. Tudi zakon o telegrafu in telefonu od 1. 1898 je bil le nekaka popolnitev raznih odredb, ki so stopile poznej« za vršenje poštne in brzojavne službe v veljavo. Z rešenjem ministrskega sveta z dne 5. januarja 1919 se je ustanovilo ministrstvo pošte in telegrafa. To ministrstvo je dobilo na podlagi odredbe od 16. julija 1921 o organizaciji ministrstva pošte in telegrafa ter poštne stroke v kraljevini SHS svoj po-polnjen in opredeljen organizatorični štatut, s katerim je šele postalo bistveni del centralne državne uprave, vršeč vrhovno upravo in nadzorovalno oblast v svoji stroki. Na podlagi imenovane odredbe se je določila tudi obvezno strokovna izobrazba za poštno in hrzojavno osob-je. Tudi se je določilo, da se zamore doseči višji položaj samo na podlagi določenih rokov in pa s polaganjem strokovnih izpitov. Predvojna Srbija je imela v namen strokovne izobrazbe osobja leta 1888 ustanovljeno poštno šolo v Beogradu. Ta šola se je ustanovila na podlagi rešenja ministrstva narodne privre«-de, kateremu je po tedanjem ustroju bila podrejena poštna in brzojavna stroka. Poduk na tej šoli je trajal sedem mesecev ali v osmem mesecu so se polagali izpiti. Od 120 gojencev prve poštne šole v Beogradu je vstopilo okoli 100 v poštno, drugi pa v železniško in tudi drugo službo. Oktobra meseca lanskega leta je praznovala ta poštna šola 35-letnico svojega obstanka in je skromna proslava združila 52 od celotne množic© danes še živečih nekdanjih gojencev — med njimi tudi sedanji generalni direktor pošte in telegrafa g. Dragu- tin Dimitrijevič. . Ta poštna šola pri ministrstvu v Beogradu je imela do lanskega leta značaj nekake višje poštne šole, do-čim so bile na sediščih oblastnih dl- rekcij predvidene nižje poštne šole (tečaji). Vse te šole so se otvarjale po potrebi in samo začasno. Nastavni načrt, učni red in pa rok je določalo ministrstvo s posebno odredbo. Na osnovi člena 2. in 45. uredbe o organizaciji ministrstva pošte in telegrafa pa je izdalo ministrstvo dne 28. februarja 1924, posebni pravilnik za »Poštno-telegrafsko šolo« v Beogradu. S tem pravilnikom se je dalo tej šoli čin srednje šole in se določilo, da traja dve leti, vsako šolsko leto pa 10 mesecev. V 10. mesecu se polagajo izpiti čez preteklo šolsko leto. Kot učni predmeti so se določili: notranja in mednarodna poštna služba, manipulativna, tehnična in administrativna brzojavno-telefons:ka služba, osnova poštnohranilnične in Čekovne službe, zakonodaja, zemljepis, knjigovodstvo in računovodstvo, državni jezik ter francoski in nemški jezik. S tem pravilnikom je dobila ta šola tudi značaj stalnosti in se je razpisal z rešenjem ministrstva od 20. julija 1924 prvi konkurz za sprejem 120 samo moških gojencev, ki so izvršili najmanj šest razredov gimnazije ali realke, ki so duševno in telesno sposobni in stari od 16 do 25 let. Siromašnim učencem se je zagotovila tudi državna podpora do 800 dinarjev mesečno. Ker se je prvemu razpisu odzvalo premalo število odgovarjajočih kandidatov, se je z rešenjem ministrstva z dne 12. novembra 1924 razpisal konkurs v drugič in se je sedaj odločilo ministrstvo, da sprejme poleg moških tudi omenjeno število ženskih gojencev. Končni uspeh razpisov je bil ta, da je vstopilo v poštno šolo 48 gojencev, med temi 7 ženskih. Med vsemi temi gojenci sta 2 (dva) Slovenca. Nov činovniški zakon pa je — kakor v marsikateri drugi zadevi — vstvaril tudi glede strokovne naobraz-be in vzgoje poštnega naraščaja deloma docela nov položaj. Člen 54. omenjenega zakona nam- j reč vstvarja za prestop iz pripravljal- v nih skupin državne strokovne izpite. Pravila za te izpite predpišejo pristojni ministri, odrede kraj in sestavo izpraševalnih komisij in postopanja. Izpiti se polagajo med ali ob koncu triletne pripravljalne dobe. Način, kako pa naj si kandidatje pridobe potrebno znanje, prepušča činovniški zakon popolnoma izven določb. Poštno ministrstvo je z ustanovlje-njem stalne poštne šole pač poskrbelo za vzgojo naraščaja za II. činovniško kategorijo (činovnike, upravnike, starešine), dočim je predpisalo za pripravnike I. kategorije samo pravilnik za polaganje državnih strokovnih izpitov. Za gros poštnega manipulativnega osobja, ki bo v prihodnje v pretežni večini pripadalo baš III. kategoriji poštnega in telegrafskega či-novništva in je dosedaj dobivalo svojo strokovno izobrazbo v večmesečnih tečajih na sedežih direkcijskih obla-stij, pa niso predvideni v prihodnje nobeni učni tečaji (šole), deloma radi pomanjkanja kredita, deloma radi prej omenjene pomanjkljivosti činov-niškega zakona. In tu se tudi prične križeva pot našega poštnega naraščaja. Vsi kandidatje te kategorije, slično onim za prvo kategorijo, so navezani v prvi vrsti sami nase, da si poiščejo v konglomeratu dosedaj novo izdanih nared, pravilnikov, odredb in predpisov vse ono, kar je zahtevano v pravilnikih, za polaganje državnih strokovnih izpitov njihove kategorije. Ni potrebno biti šolnik, da je vsakemu jasno, kako neprecenljive vrednosti je živ poduk docelo ugodnejšimi okoliščinami kon-čavajo svoje srednješolske študije doma. Posledice, da se pa mora gros našega poštnega naraščaja prepuščati sam sebi, občutimo že danes, ker se pri-lično že dve leti ne prirejajo več učni tečaji pri naši poštni direkciji. Strokovna izvežbanost osobja pada, nedo-statki in pritožbe se množijo, upravi pa narašča delo, ker mora popravljati in odvračati napake Tem stanju more odpomoči zgolj to, ! da se vsaj za Slovenijo počnejo sprejemati zopet srednješolci - maturanti za pripravnike, kot se je to vršilo doslej, ter se zanje otvorijo pri direkciji učni tečaji, katerim je pritegniti tudi vse pripravnike za I. kategorijo in ravnotako posebni tečaji za kandidate III. kategorije. Naši interesovani in merodajni krogi pa se opozarjajo na to pereče vzgojno vprašanje našega poštnega naraščaja, kajti sicer znamo doživeti še prav močna razočaranja. Fr. Gombač, Ljubljana: Trgovski boi za j Pretečeno soboto, dne 4. t. m., je ravnatelj Trgovske šole v Ljubljani g. dr. Bohm predaval v društvu »Soča« o problemu bodoče trgovine na našem Jadranu. Uvodoma je navedel planetarične smernice plovne trgovine v drugih morjih in* stremljenje posameznih velikih narodov, v prvi visti Angležev, po osvojitvi svetovne trgovine v najvažnejših krajih naše zemeljske oble. Tozadevno je posegel za skoro 100 let nazaj, namreč do osvojitve Alžira po Francozih leta 1830, kar je pomenilo za Francoze velik trgovski razmah. Angleži so si pa znali svoje sta-> lišče še bolj utrditi s tem, da je ostala, oziroma prešla važna, 15 km široka morska ožina med Sredozemskim morjem in Atlantiškim oceanom, t. j. Gibraltar, v angleško posest, katero še danes ta velevlast dominira. Leta 1882 so si Angleži prilastili še Fgipt in Sueški kanal, s čimer so ■ razširili svojo domeno še nad Rdečim morjem. In tako so polagoma a sigurno prodirali vedno dalje od postojanke do postojanke, j Važnega alžirskega mesta Tunis so so hoteli polastiti leta 1882 Italijani, ! toda pregnali, odnosno prehiteli so ; jih v tem oziru Francozi, ki so še da-i nas gospodarji tega trgovskega me-! sta. Španci so se hoteli vsidrati 1. 1889 važnih srednjeameriških obmorskih postojankah, toda bili so v znani morski bitki od Amerikancev po- j polnoma poraženi. S tem so pridobi- ! le Zedinjene države poleg Angležev j svojo glavno trgovsko potenco v Ti- ; liem in v Atlantiškem oceanu. Njiho- j va, t. j. ameriška potenca na morju ; se je še bolj povzdignila in ojačila s ■, prekopom ameriške ožine Panama, ■ s čimer se je skrajšala morska zveza | med Atlantiškim, oziroma Tihim in Indijskim oceanom za tisoče morskih j milj. Ta predor se je, kakor vsi taki j kanali in take plovbne ožine, močno j •utrdil. Za Angleži, Francozi, Španci, Por- j tugijci, Belgijci, Holandci itd. se je j vzbudilo tudi pri Nemcih planetarič- j no stremljenje po kolonijah ter so si i leta 1906 tudi prisvojili imoviti in obsežni afriški del Maroko ter s tem postali naenkrat velik konkurent in imperijalistični trgovski faktor vsem drugim državam, osobito še vsled njihovega stremljenja po železniški zvezi Nemčije in drugih nemških držav čez Bagdad v Perzijski zaliv in Indijski ocean. Tem svetovnotrgovskim stremljenjem Nemčije je pa napravila svetovna vojska katastrofalen konec, ker so Nemci izgubili tudi Maroko. Važno vlogo v sedanji plovbni in politični smernici igra tudi Malakaj-ska ožina med indijskim otokom Sumatra in Malajskim polotokom s Sin-gapurom, ki se močno utrjuje. * Da vsak narod polaga največjo važnost glede svojega trgovskega razvoja na morje, nam je pokazala eklatantno še pred balkansko vojno morsko plovbo. pet odjedle, kar je pa postalo ne za Srbijo, pač pa za prešerno Avstrijo tako usodepolno s tem, da je poslednja v svetovni vojni ravno vsled Srbije zgubila ves svoj del Jadrana, ki je postal last Srbije oziroma Jugoslavije. S to pridobitvijo je Jugoslavija stopila v direkten morski stik mogočnih trgovskih velevlasti ter bo postala, če bo znala in hotela to vele-važno pridobitev primerno ceniti in izkoristiti, čez gotovo dobo let resen in ugleden faktor na Jadranu tudi v brodovsko-trgovskem oziru. G. predavatelj je žel za svoje velezanimivo in temeljito razlaganje burno zahvalo mnogobrojnih poslušalcev vseh slojev. Mi bi k temu še pripomnili, da naša vlada ni pokazala do sedaj onega smisla in onega velikega navdušenja in stremljenja za razvoj našega v takem obsegu pridobljenega Jadrana, kajti dosedanji plovbeni in gradbeni napredek na Jadranu je še jako kilav. bivša mala Srbija. Le-ta je napela posebno v taki j takrat vse svoje sile in moči, da se gospodarsko - praktični stroki, kakor j tudi ona povzpne enako drugim maje poštna stroka. Ta poduk je pa po j lim balkanskim državam na morje, Češkoslovaška industrija (Predavanje tajnika trgovske in obrtniške 7,bornice g. Iv. Mohoriča v Češko-slovaški-jugoslovenski ligi dne 6. I. m.) (Nadaljevanje.) STAVBENA IN KERAMIČNA INDUSTRIJA. Med važnimi panogami industrij je omeniti zelo razvito keramično industrijo, ki ima na razpolago bogata ležišča prvovrstnih surovin, predvsem kaolina. Kaolina pridobiva Čehoslovaška več kot Nemčija ali Amerika in le Anglija jo presega v tem oziru. Produkcija znaša letno na 400.000 ton. Češki kaolin ima izredno čistoto in visoko plasticiteto. Pridobiva se pri Karlovih varih, v Gornji Bfizi, Dobranih, dalje pri Bitiški in Znojmu na Moravskem, in južno od Košič na Slovaškem ter pri Straži na južnem češkem. Iz Kaolina se izdeluje na Češkem porcelan, papir, porozna masa in ultramarin. Velik del se ga pa tudi v surovem stanju izvaža v inozemstvo. Posebne važnosti za češkoslovaško industrijo in eksport so tudi ognjevarne in pozorne ilovice, katerih svetovno znana ležišča se nahajajo v Wildsteinu, Bfeštaj-nu, Lišanah in Mjeholupih ter Blanskem. Po velikosti produkcije te gline je Čehoslovaška četrta na svetu. Ilovica se deloma dobavlja domačim tovarnam za predelavo, poleg tega se izvaža znatne množine v surovem stanju, n. pr. leta 1922 112.000 ton. Važen eksportni artikel so škriljeva laporova glina, živec in kremenjak, posebno je med njimi znan rakovniški takozvani »lupek«, ki ima 36 do 37 segrevoih piramid ognjevar-nosti. Njegova produkcija znaša okrog pol milijona ton ter služi za fabrikacijo samotne opeke in izdelkov. Od njegove produkcije je odvisna cela nemška industrija silikatov in dinasa. Tudi češki magnezit je svetovno znan. Letna produkcija znaša 40.000 ton, od katerih se ena tretjina izvaža v Ameri-ko, Francijo in druge države. Produkcija živca, ki predstavlja važno surovino za pocelansko in keramično industrijo, znaša 30.000 ton in je v kvaliteti češki živec popolnoma enakovreden norveškemu in švedskemu živcu. Čehoslovaška je tudi zelo bogata na ležiščih silurode-vonskih apnencev, katerih se letno producira 6 milijonov ton. Največji kamnolomi se nahajajo v Srbskem, kjer se producira dnevno 70 vagonov in v Mn-rinu pri Berounu z dnevno produkcijo nad 100 vagonov. Ta apnenec se deloma porablja kot primes za produkcijo surovega železa v visokih pečeh železarn, dalje kot saturacijski kamen za sladkorne tovarne in končno za pridobivanj* apna in cementa. Med apnence spada tudi čehoslovaški mramor, katerega največji kamnolomi se nahajajo v Slivnici pri Pragi in na Šleskem. Letno se producira okrog 30.000 ton rodečega, črnega in belega mramorja. Razpolagajoč s takimi odličnimi kvalitetami je postala Čehoslovaška za Francijo v primeru s številom prebivalstva največji producent opeke ter razpolaga z nad 4.000 opekarnami. Med največja podjetja spadajo hodoninske opekarne, ki imajo letno produkcijo 60 milijonov komadov opek. Industrija ognjevarnih predmetov producira letno okrog pol milijona ton raznih izdelkov za železarne, sladkorne tovarne in steklarne. Mod največjimi podjetji je omeniti Zapaduo-češke kaolinske (n samotne tovarne, Dobransko-šamotno tovarno in združen« praške tovarne za stavbeno obrt v Hlu-bočepih. Fina keramična industrija izdeluje razne predmete za obkladanje sten, za kanalizacijske svrhe in izdelke iz kamenine za kemične svrhe letno nad 160.000 ton. Med največja podjetja spadajo samotne tovarne v Rakovnicih. Finokera-mičnih podjetij je okrog 20 in se dve tretjine celotne produkcije izvaža v nasledstvene države ter na Balkan. Cementna industrija ima letno kapaciteto 1 milijona ton portlandnega cementa, ki je enakovreden nemškim in angleškim vrstam cementa. Največje cementarne so: Kralov dvor, Čiškovce, Podoli in Radotin. Izdeluje se tudi romanski cement iu sicer letno okrog 200. 000 ton. Keramika se poducuje na dveh visokih šolah v Pragi in v Brnu ter na treh strokovnih šolah v Behyni, Toplicah in Plznu. KOVINSKA IN ELEKTROTEHNIČNA INDUSTRIJA. Kovinska in elektrotehnična industrija predstavlja v gospodarstvu ČSR eno izmed najmočnejših in najvažnejših panog. Prvo strojno tovarno je ustanovil mehanik Luz s tovarnarjem Schollem ž* leta 1821 in se je predvsem posvetil izdelavi parnih strojev. Z razvojem železnic in mehanizira-njem obratov se je pospešil ogromni razmah kovinske industrije. Glavne zasluge zanj imajo v prvi dobi angleški podjetniki in konstrukterji, ki so osnovali velike tovarne v Libercih in pozneje v Pragi. Kmalu nato se je začela kovinska in strojna -industrija specijalizirati in .se je pred vsem posvetila izdelavi tekstilnih strojev, pa tudi izdelavi gospodarskih strojev in strojev za sladkorne tovarne in pivovarne, ki so jih par let nato že začeli dobavljati po celem svetu. Nato se je pričelo izdelovati stroje za rudarska podjetja, steklarne in keramične industrije. Te specijalne strojne industrije so se naselile v krajih, kjer je bila koncertrirana dotična panoga industrije. Razvoj je tako napredoval, da ima danes ČSR 1200 kovinsko-industrijskih podjetij, ki dajejo kruh pri delni zaposlitvi 180.000 delavcem. Teritorijalno odpade od tega 900 podjetij na Češko,-220 na Moravsko, 50 na Šlezijo in 35 na Slovaško. ČSR kovinska industrija je bila nekdaj hrbtenica avstrijske kovinske industrije, kar se je posebno opazilo pri izbruhu svetovne vojne, ko so podjetja, ki ležijo v sedanji ČSR vršila vse največje dobave za armado, kakor na primer oklopne stolpe za ladje in za sedanjih okolščinah za naše razmere popolnoma ukinjen. V poštni šoli v Beogradu sedita danes — dva — Slovenca. To je že samo na sebi jasen dokaz, da nam ta poklicna šola ne more nuditi pravo tori zlasti ker sta jo Nemčija in Avstro-Ogrska tako davili, da se ni mogla trgovsko absolutno nikamor razviti. Tn ta dostop do sredozemskega morja pri Draču se je Srbiji posrečil z balkansko vojno leta 1912, toda šče za naš naraščaj, ker se naši dija- nesrečne avstrijske politične intrige ki ne prijavljajo zanjo in raje pod so ji to junaško priboritev takoj zo- Prifefe^ern Trgjovs!c. Akcijska družba strojnih tovarn« poprej Breitfeld Danžk & Ko., dalje Češkomo-ravska Kolben d. d.« v Libnu pri Pragi, potem Vitkoviške železarne in plavži v Vitkovicih na Moravskem, Poldihtitte v Pragi in Prva brnska strojniška družba«. Te tovarne izdelujejo strojne in elektrotehnične naprave za celo industrijo, turbine, lokomobile, kotle motorje, stiskalnice, mostove, konstrukcije za plavže itd. Avtcm; bilna industrija je reprezenti-rana posebno po tvrdki Laurin & Klement in tovarni »Praga« ter avtomobil-nem oddelku češko-moravske tovarne. V izredni meri*je zastopana industrija za izdelavo gospodarskih strojev in sicer s 145 tovarniškimi podjetji, ki zaposlujejo normalno okrog 25.000 delavcev. Vsako leto se vrši majhna revija izdelkov te industrije na veselejmskih prostorih v Pragi. Nadalje je zastopana s 30 podjetji industrija malih železnih izdelkov, ki zaposluje okrog 4000 delavcev. Med njimi je posebno imenovati Kumbarsko industrijo, ki producira letno okrog 400 vagonov izdelkov, katerih 90% gre v inozemstvo. (Dalje »ledi.) Naš izvoz v februarju. ri^Pet koruza na prvem mestu, glavna carinska direkcija je izdala statistiko, glasom katere je znašal iz-voz v februarju 315.564 ton, v vred-ooo** ®93,019.742 dinarjev, napram ^8.436 tonami in 646,073.582 dinarjem v februarju lanskega leta; po to-118 letošnji februarski izvoz tor2 večji’ po denarju pa za l.Zb/o. Ce spremenimo dinarske zneske v zlate dinarje, torej v švicarske franke po povprečnem kurzu v Zii-richu, je znašal lanski februarski eks-port 45,755.919 zlatih dinarjev, letošnji 58,236.953, torej 27.32% več. Glavni izvozni predmeti letošnjega februarja so bili tile: Koruza Stavbni les Kurivni les Pšenična moka Jajca Sveže meso Mesni izdelki Pšenica Cement Gov. živina glav Prašiči glav Goveje živine izvažajo manj, kakor so jo prej. Vzrok je dvig dinarja in pa tudi, ker je živinske krme dosti na razpolago, vsled česar se kmet težko odloči za prodajo. Živinorejci pravijo, da je že zadnji čas, da se odpravi v interesu naše živinoreje in našega eksporta izvozna carina na živino. Tone Milijoni Din 91.979 200.9 64.899 84.4 24.994 8.4 4.930 32.7 1.794 32.5 795 18.1 74 2.5 3.420 16.7 37.217 19.9 9.137 2.617 7.606 2.046 Svetovni gospodarski arhiv v Hamburgu. Hamburški znanstveni arhivi imajo poseben značaj, čisto drugačen, kakor sicer v velikih mestih. To je pač v bistvu svetovnega pomorskega pristanišča. Svetovni gospodarski arhiv ima materiala brez meje, obsega gospodarstvo in politiko vseh dežel, socialne razmere prav tako kakor čisto duševne. Ime ne pove vsega, kar arhiv vsebuje. Po tvarini razdelitev ni mogoča, pri obilici snovi ne bi mogli dobili na ta način nobenega pregleda. Zato so porabili geografični princip, razdelitev po deželah s stvarnimi pododdelki, ki so po pomenu in potrebi zbrani zopet v posebnih arhivih. Obseg ogromen, saj znaša skupno število deželnih oddelkov skoraj 300, zraven pa še arhiv tvrdk, blagovni arhiv, tržnoporočevalni arhiv, osebni, časnikarski in vojni arhiv. Arhiv tvrdk vsebuje sam več kot 14.000 posameznih številk o zasebnih podjetjih, gospodarskih organizacijah in zavodih vseh dežel; zraven pa dobiš tudi poročila o znanstvenih, verskih in političnih korporacijah. Boga-la je zbirka letnih poročil, pravil in prospektov, poleg njih pa priloge z dragocenimi poročili o sejmih, kongresih in razstavah. Blagovni arhiv te nadrobno seznanja o blagu in surovinah vseh'dežel, s posebnim materialom o krajevnih produkcijskih in prodajnih razmerah. Tržnoporočeval-ni arhiv se razdeli v oddelke o trgih: olagovni, denarni, efektni, vozninski trgi; v njem se neprestano zbirajo poročila, temelječa deloma na uradnih deloma na zasebnih poizvedbah. Izredno zanimiv je časnikarski arhiv z okroglo 4000 številkami o časopisih vseh delov sveta; tu lahko nadrobno slediš življenju duše in spremembam v založništvih in uredništvih. V osebnem arhivu se počutiš o vodilnih osebnostih v politiki, gospodarstvu in znanstvu. Posebne vrste je vojni arhiv, omejen- na dogodke in na posledice svetovne vojske, a prav izvrstno dopolnilo k aktom potsdamskega državnega arhiva in svetovnovojnim aktom zunanjega urada. Arhivu je priklopljena biblioteka, obstoječa iz 15.000 zvezkov, izredno dragoceno dopolnilo arhivskega materiala. Glede nabave novih del obstoji dogovor med njo, med znamenito hamburško biblioteko in tozadevnimi seminarji na univerzi; to pa zato, da se ne nabavljajo brez potrebe dvojni, trojni itd. izvodi. Za znanstvenika neobhodno potreben je alfabetično in sistematično urejeni osrednji katalog, ki ima pregled vseh zakladov hamburških knjižnic. Vse nove knjige se v tem katalogu po vrsti registrirajo, tako da je sestavljanje literarnega materiala za katerikoli namen neverjetno olajšano. Vsako leto izrežejo iz približno 200 časopisov vsega sveta okoli 200.000 izrezkov, jih signirajo, uredijo in pošljejo v posamezne oddelke. Seveda morajo biti zaposlene pri tem osebe temeljitih študij, jezikovnega znanja, natančnosti, potrpežljivosti, vedeti mo-fajo, kaj je dobro in bistveno. Dobre ■n neutrudljive pomagavke so lekto-nce, posebej za to izučene. Arhiv zdaja znani časopis »Wirt-schaftsdienst«, ki poroča javnosti o a Z^ranih .zakladih- Arhiv nudi vse, kar je praktičnemu trgovcu potrebno, tam se lahko kar najtemeljiteje pouči. Tu vidimo vse temelje svetovnega gospodarstva, vse se lepo odvija pred nami in se zrašča v lepo sliko vpogleda v gospodarsko življenje narodov. Ravnotako pa dobi tudi teoretik v arhivu zlato jamo urejene snovi, ki je seveda spričo njenega posebnega izvora, ne sme kar tako brez kritike prevzeti, ki mu pa poda zanesljivo poznavanje stvari kot temelj za nadaljnjo raziskovanje v knjižnicah in drugih arhivih. Ce se v tako velikem svetovnem mestu, kakor je Hamburg, da doseči skupno znanstveno delovanje knjižnic in seminarjev, bi se v kakšnem manjšem mestu to dalo doseči seveda še dosti lažje. Vesele velikonočne praznike želita vsem prijateljem „ Trgov, lista“ Uredništvo in uprava. Trgovina. Trgovske zveze z Albanijo. Gospodarski krogi v Južni Srbiji se zlasti intere-sirajo za vprašanja trgovskih zvez z Albanijo. Trudijo se, da bi sondirali teren in da bi v doglednem času dosegli normalne trgovske zveze s to državo. Vidi se pa, da zadeva ne najde potrebnega razumevanja pri merodajnih faktorjih. Zato nameravajo gospodarski krogi Južne Srbije angažirati za to stvar vse narodne poslance iz Južne Srbije, da bi se moglo dovesti to vprašanje v odločilno fazo. Že sedaj so trgovske zveze z Albanijo zlasti med obmejnimi mesti precej živahne. Delo na italijanskih borzah počiva. Po poročilih, ki prihajajo iz Italije, se gibanje med borznimi agenti nadaljujejo. V znak protesta proti novim ukrepom fi-naenega ministra počiva delo na borzah od včeraj dalje, kvotirajo se le državni papirji. V Milanu niso kvotirale niti valute, niti devize, Danes je tudi počivalo delo na borzah in isto se pričakuje tudi za jutrišnji dan. V četrtek pa itak nastopijo od vlade predpisane velikonočne počitnice, ki bodo trajaje do pondeljka. Rusija kupuje tekstilije v Avstriji. Že nekoliko dni se mudi na Dunaju večja delegacija trgovcev iz Rusije, katera kupuje tekstilno blago. Dosedaj se je nakupilo blaga v vrednosti 27 milijard. Prodaja 4 nedograjenih tender-ladij, ki se nahajajo v Jugoslavenskem brodogra-diliščn v Kraljeviči, se bo vršila dne 11. marca t. 1. pri ekonomskem odseku Ode-lenja za mornarico v Zemunu. Predmetni °glas z natančnejšimi podatki je v pisarni '1 rgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Statistika konkurzov in prisilnih poravnav na Češkoslovaškem. Po uradnih podatkih je bilo v mesecu februarju t. 1. na Češkoslovaškem priglašenih 43 konkurzov iu 183 prisilnih poravnav. Pri konkurzili znašajo ugotovljena aktiva 8 milijonov in pasiva 34 milijonov kron, pri prisilnih poravnavah pa aktiva 36 milijonov in pasiva 69 milijonov kr n. Poravnulno postopanje. Uvedlo se je poravnalno postopanje o imovini zapuščine po pokojnem Maksu Kopitarju v Cerkvenici. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 112 dne 8. maja 1925 ob enajstih, dalje se je uvedlo poravnalno postopanje o imovini Ivana Kosa, trgovca v Celju. Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču v sobi št. 2 dne 28. maja 1925 ob devetih. Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini Tvomice emajliranih peči »Lutz« družba z o. z. v Domžalah. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kamniku dne 14. aprila 1925 ob desetih. Vinski kis in sode različnih velikosti bi rada prodala neka banatska tvrdka. Njen natančnejši naslov je interesentom v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za razpolago. industrija. Reorganizacija državne Šumake industrije. Po incijativi generalnega direktorja g. Miodraga Stamenkoviča se v ministrstvu šum in rudnikov resno dela na reorganizaciji državne šumske industrije v splošnem. Posebne komisije, ki se bodo izbrale, bodo predvsem izdelale pravilnik za delo v državnih šumskih podjetjih. S posebno uredbo se bo pa šumska služba sama reorganizirala najmodernejše, da se bo moglo na ta način ta važen izvor državnih dohodkov najra-cijonelnejše izkoriščati. Za pridobitev patentov v češkoslovaški posreduje tvrdka v Pragi, ki daje interesentom na zahtevo vse potrebne informacije. Naslov tvrdke se dobi v pisarni Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. P KUPUJMO IN PODPIRAJMO ® Uvrsti« Kollrislto cikorijo |H domači iidelek. g Denarstvo. Poštna hranilnica, član beograjske borze. Po vesteh iz Beograda je postala Poštna hranilnica član beograjske borze. V beograjskih borznih krogih se je z zadoščenjem sprejelo to vest, ker se pričakuje, da bo Poštna hranilnica kupovala in prodajala na beograjski borzi večje količine deviz, vrednostnih papirjev, a zlasti državnih efektov. Stabilizacija valute v Češkoslovaški. Kakor je bilo že javljeno, je bila dne 1, t. m. predložena češkoslovaškemu parlamentu zakonska novela o notni banki, ki dokumentira prehod z dosedanje deflacijske politike na politiko stabilizacije in je potemtakem nov temeljni kamen v razvoju češkoslovaške finančne politike. Francija in njeni dolgovi v Združenih državah. V smislu pisanja »Chicago Tribune« se francoska vlada pripravlja, da odpošlje posebno komisijo v Združene države z nalogo, da uredi vprašanje dolgov. Nov francoski finančni načrt. Glasom vesti agencije Havas vsebuje načrt fi-načnega ministra De Monzie poleg že znanih smernic izredni prostovoljni davek, ki bo služil kot protiutež 4 milijardam novih bankovcev, katere izda banka I' rancije. Finančni načrt ministra De Monzie bo predložen danes predpoldne ministrskemu svetu v odobritev. Popoldne bo ministrski predsednik Herriot podal glede tega načrta obširne izjave v poslanski zbornici. Razprava o finančnem načrtu se prične v zbornici jutri. De Monzie hoče s svojim načrtom v prvi vrsti odpraviti lirizo državnega zaklada. Na podlagi finančnega zakona z dne 31. julija 1920 je tedanji finančni minister Francois Maršal dvignil denarni obtok od 40 na 41 milijard. Clementel je tekom svojega govora v senatu dne 1. t. m. kon-statiral, da višina denarnega obtoka nikakor ne odgovarja sedanjim gospodarskim potrebam države ter predlagal zvišanje obtoka. Na enako stališče se je postavil v svojem načrtu tudi sedanji finančni minister De Monzie, ki zahteva, da se dvigne denarni obtok od 41 na 45 milijard, to je, da izda banka Francije 4 milijarde novih bankovcev. Kakor že go-ri omenjeno, se uvede istočasno prostovoljni davek, ki naj bi služil kot protiutež zvišanju denarnega obtoka v znesku 4 milijard. V slučaju, da se državljani ne odzovejo temu pozivu, se uvede prisilni davek. mmmm mmammmmmmatMm >BUDDHA< p— Carina. Naša nova carinska tarifa. Kakor pišejo beograjski listi, bo projekt o novi carinski tarifi te dni predložen ekonomsko-linančnemu komiteju, nakar se bo predložil vla li. Ko bo od vlade definitivno odobren bo minister financ določil, da stopi ta tarifa takoj v veljavo, a istočasno bo predložena Narodni skupščini v vza-konitev. Po novem finančnem zakonu, ako izvrši Nar. skupščina kakšno spremembo v projektu o novi carinski tarifi z ozirom na znižanje uvozne, odnosno izvozne tarife, bodo imeli uvozniki, odnosno izvozniki pravico na povrnitev razlike, ki so jo po nepotrebnem plačali. A ko nasprotno Narodna skupščina postavke poveča, ne bodo uvozniki, odnosno izvozniki primorani doplačati razliko. Davki in takse. Monopolski dohodki v mesecu januarju t. 1. V mesecu januarju t. 1. je imela monopolska uprava od posameznih mo-nrpolskih predmetov nastopne dohodke: tobak 125,322.263 Din, sol 21.234.824 Din, petrolej 22,367.046 Din, vžigalice 13 milijonov 170.785 Din, cigaretni papir 10 milijonov 526.945 Din, raznih dohodkov 284.684 Din, skupaj 192,906.547 Din. Proračun so prekoračili dohodki od petroleja za 11,533.713 Din in od cigaretnega papirja za 2,193.612 Din, proračuna pa niso dosegli dohodki od tobaka (9 milijonov 677.737 Din), soli (3.765.176 Din) in vžigalic (379.215 Din). Donos državne trošarine in taks v mesecu februarju t. I. V mesecu februarju t. 1. se je v naši državi pobralo na državnih trošarinah 58,810.904 Din in taksah j 103.416.246 Din. Preko proračuna se je pobralo ta mesec na trošarini 8 milijonov 644.237 Din-in na taksah 23 milijonov 416.246 Din. Promet Transportne omejitve. Počenši s 1. aprilom 1925 veljajo do preklica sledeče transportne omejitve: A Direkcija državnih železnic, Ljubljana: 1. Sprejemanje in odprema pošiljk živali v vozovnih tovorih za postajo Veržej na progi Ormož —Murska Sobota ni dovoljeno. 2. Radi carinjenja pošiljk na postajah Bistrica, Boh. jezero, Celje, Kotoriba in Rakek, glej pod III. »Splošno« odstavek B. B Direkcija državnih železnic, Zagreb: 3. Pošiljke, določene za ocarinjenje v Zagrebu, se morajo nasloviti, upotiti in zaračunati, kakor sledi: a) na postajo Zagreb glavni kolodvor: brzopokvarljiva kot brzovozno odpravljena roba in to sveže sadje, zelenjava, sveže cvetlice, sveže ribe. surovo maslo, kvas, ma-nufakturni vzorci, mrtveci, krompir, perutnina, svinje, divjačina, golobi, papige, ekspresna roba, prtljaga in novine; b) na postajo Zagreb - Sava: vsa ostala roba. 4. Robni promet s postajo Fiume pristanišče Thaon de Revel še ni otvor-jen. 5. Sprejemanje in odprema pošiljk v svrlio prevoza po obalnem tiru med Su-šakom in Reko ali obratno se izvrši le, če stranka v tovornem listu predpiše pravec upotenja »Via Bakar« in plača vozarino za faktično prevoženo pot. 6. Na postajo Sušak se smejo nakazovati v ocarinjenje samo pošiljke za Sušak loko in pošiljke za neposredni tranzit po morju, Fiume SHS loko ali Fiume tranzit ne smejo biti nakazane na Sušak, ker neposredni železniški promet z Reko po obalnem tiru še ni uspostavljen; 7. V Bakar se smejo nakazati le pošiljke, katerih ocarinjenje obavi stranka sama. Take pošiljke morajo biti železniško odpravljene v Bakar loko in tam raztovorjene; 8. Na progi Beli Manastir—Baranj-sko Petrovo selo je promet še vedno ukinjen; 9. Pri carinarnici v Os jeku se ne smejo cariniti pošiljke za izvoz v Madžarsko s prehodom Beli Manastir. Take pošiljke se morajo izvozno cariniti najkasneje v Belem Manastiru. Tovorne liste, ki bi ne odgovarjali temu predpisu, zavračajte; 10. Sprejemanje in odprema vsakovrstnih pošiljk za »Udruženje rudnikov in topilnic d. d.«, ki so namenjene za postajo Bos. Novi se do nadaljnjega ukine. Medpotne pošiljke smejo izteči. C Direkcija državnih železnic, Sarajevo: 11. Iz območja Direkcije Ljubljana ter iz inozemstva smejo prispeti v Bosanski Brod za pretovarjanje dnevno samo tri vozovni tovori v pokritih vozeh. Ta omejitev ne velja za pošiljke v odkritih vozovnih tovorih, ki se smejo sprejemati in odpremiti za to postajo kakor v tranzitu preko te postaje v neomejenem številu. Pokriti vozovi se smejo natovoriti s pošiljkami samo do 10.5 ton teže. Pošiljke na tvrdko »Danico d. d.< v Brodu loko ni šteti v kontingent pokritih voz za Bosanski Brod tranzit. Transportne omejitve v prometu z Italijo. Od 1. aprila naprej veljajo sledeče omejitve: 1. Ponovne predaje v postajah Postumia Grotte in Tarvisio niso dovoljene. Pošiljke, namenjene za ponovno predajo, se morajo predati in nasloviti na »Postumia transito«, kjer so carinski in veterinarski uradi. (Glej službeni list štev. 28, naredbo 124/24); 2. Sprejemanje in odpošiljanje goveje živine za Italijo preko Rakeka je dovoljeno samo za klavnice v postajah Trieste, San Sabba, Trento, Torino, Milano, Venezia, Genova, Roma, Firence in Napoli, ako ima izvoznik uvozno dovoljenje kraljeve ita-ljanske vlade. Pošiljke živine, odpravljene v Postojno tranzit v svrho ponovne predaje za omenjene postaje, se smejo sprejemati; 3. Sprejemanje in odpošiljanje goveje živine za Italijo preko Bistrice—Boh. jezero je ukinjeno; 4. Ponovna predaja pošiljk v postaji Piedicolle ni dovoljena. Pošiljke, namenjene za ponovno predajo tej postaji, je nasloviti na Gorizia Monte Santo. Vprašanje Južne železnice še vedno nerešene. Bivša Južna železnica je prešla v državne roke že pred letom dni, vendar to vprašanje ni še definitivno re- šeno. Delničarji teh železnic so predložili gotove zahteve državam, katerim so odstopili te železnice, tudi še potem, ko se je železnice sporazumno že prevzelo. Glede tega vprašanja so se vršile tekom zadnjega tedna v ministrstvu saobračaja konference med delegati delničarjev bivših Južnih železnic in ekspertov ministrstva saobračaja. Na teh konferencah so delegati delničarjev zahtevali, da se jim pošiljajo stalno poročila o stanju in o delovanju njih bivših železnic. Iz-gleda pa, da se s temi zahtevami naši zastopniki nis' strinjali. Končno so se formulirali vsi sklepi teh konferenc, ki se držijo še v tajnosti in ki bodo v najkrajšem času predloženi posebnemu ko-mitetu držav naslednic bivše avstro-ogr- ske monarhije. Ako s sklepom tega ko-miteta ne bodo prizadeti zadovoljni, se bo konferenca nadaljevala na Dunaju. Do tedaj pa ostane vprašanje Južnih železnic še vedno odprto. Popust za prevoz južnega sadja in vina. Prometno ministrstvo je z odredbo z dne 10. marca t. I. odobrilo za prevoz južnega sadja (agrume) in vina iz Trsta v tranzitu preko Rakeka in Št. lija popust po sledečih vozninskili stavkih: 1. Za južno sadje (agrume) v vozovnih na-kladih 5 tisoč do 10 tisoč kg, kot sporo-voz od 100 kg 2.400 par. 2. Za vino vozovnih nakladnih najmanj 10 tisoč kg, kot sporovoz od 100 kg 1.600 par. Ta popust velja od 10. marca do 1. junija 1925 s kartiranjem. Iz naših organizacij. 0BCNI ZBOR TR(J0VSKE ZADRUGE ZA SODNI OKRAJ LAŠKO. Dne 29. marca 1925 ob pol 14. uri se je vršil redni občni zbor zadruge. Predsednik g. Konrad Elsbacher otvori zborovanje s pozdravom, omenja, da stopa letos zadruga v 40. leto svojega delovanja in se spominja v preteklem letu preminulih članov: Josipa Dolinška, iz Brnice, Marije Mali in Julije Božič iz Lok pri Trbovljah ter Branka Pečovnik od Sv. Ruperta. Nato se prečita zapisnik rednega občnega zbora od 21. X. 1923, ki se brez ugovora odobri. Letno poročilo. (Predsednik g. Elsbacher). Izredno mnogo dela so zadrugi povzročale pritožbe radi krošnjarstva, posebno krošnjarstva z manufakturo. V tem pogledu so sedaj s strani oblastva izdane stroge odredbe na vse podrejene organe in je upravičeno upanje, da se bo krošnjarstvo z manufakturo in predmeti inozemskega izvora popolnoma zatrlo, pa tudi krošnjarenje z ostalimi predmeti omejilo na minimum. Radi enotne ureditve časa odpiranja in zapiranja za trgovske obrate je zadruga po zaslišanju interesiranih krogov podala srezkemu poglavarju sledeči predlog: 1. Za Laško in Zidani most z okolico: ob delavnikih od 7. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure. 2. Za Trbovlje in Hrastnik: vsako drugo soboto od 7. do 12. in 13. do 19. ure; ob drugih delavnikih ob pol 8. do 12. in od 13. do 18. ure; ob nedeljah in praznikih od 7. do 11. ure. Ves dan ostanejo obrati zaprti na Novo leto, Veliko noč s sledečim pondelj-koin, Binkošti s sledečim pondeljkom, Telovo, Božič, Štefanovo, Vidovdan in 1. decembra. Če pade 1. december na plačilno soboto, ostanejo ta dan obrati v Trbovljah in Hrastniku odprti. Zadružno načelstvo je tudi posredovalo v zadevi policijske ure trgovskih obratov s točilno pravico in prejelo pojasnilo, da velja za točilnice, ki so ločene od trgovskega lokala, policijska ura kakor za gostilne, za točilnice v trgovskih prostorih samih pa trgovski zapiralni čas. Zadruga se je tudi aktivno udeleževala agitacijskega dela za volitve v dohodninsko cenilno komisijo meseca januarja 1924 in priredila v to svrho dva shoda. Udeležba iz zadružnega okoliša je bila povoljna; kljub temu pa je zmagala lista kmečkih volilcev, ker je udeležba s strani trgovcev in obrtnikov v ostalih srezih bila skrajno pičla. Število zadružnih članov je poraslo v preteklem poslovnem letu od 303 na 311, število pomočnikov od 32 na 53, število učencev pa je padlo od 67 na 66. Računsko poročilo. V poslovnem letu 1923. je bilo: dohodkov 7.773.69 Din, izdatkov 9.558.90 Din in primanjkljaja I.785.21 Din. V poslovnem letu 1924. pa: dohodkov 6.981.45 Din, izdatkov 2.677.80 dinarjev in prebitka 4.240.65 Din, toraj v obeh letih skupaj prebitka 2.455.44 dinarjev. Stanje gotovine in naložbe 1. januarja 1923 9.027.15 Din in stanje gotovine in naložbe 31. decembra 1924 II.482.59 Din. Predlog Rudolfa Dergan imenom rač. pregledovalcev, da se načelstvu podeli absolutorij, se brez debate soglasno odobri. Reorganizacija zadruge. Predsednik poda poročilo o dosedanjem delu in sklepih v zadevi združitve zadruge s Trgovskim gremijem za celjsko okolico, nakar nadzornik Založnik izrazi željo, naj se dozadevno enkrat stori končen sklep, da bo mogel celjski gremij pravila, s katerimi čaka že 2 leti, predložiti v odobrenje. Pri sledečem glasovanju se z večino sprejme predlog člana Simonišeka, da ostane zadruga samostojna. Proti predlogu glasuje 10 članov. Sprememba pravil. Glede zadružnih pravil se sklenejo deloma soglasno, deloma z večino glasov sledeče spremembe : 1. Na mesto sedanjih nemških pravil odobrenih od c. kr. namestništva graškega z odlokom od 9. aprila 1910, štev. 4/334/1910-3 stopijo slovenska pravila. 2. Ime: Trgovski gremij za srez Laško. Sedež: Laško. 3. Učna doba: za absolvente 2 ali več-razredne javne trgovske šole 2 leti, za absolvente meščanske ali najmanj 2 razredov srednjih šol 3, za vse ostale vajence 4 leta. Vajencev, ki niso zadostili z vspehom svoji ljudskošolski obveznosti, ni dovoljeno sprejemati v uk. 4. Pristojbina: vajeniška vpisnina 25 dinarjev, oprostnina 50 Din, inkorpora-cija: za trgovske družbe, agenture, ma-nufakturne, mešane, lesne trgovine in sejinarstva z manufakturo po 2.000 Din, za vse druge trgovske obrti po 1.000 Din. Inozemske tvrdke plačajo trikratni znesek. Zvišane pristojbine veljajo od dneva sklepa. 5. Načelstvo: načelnik, njegov namestnik, 6 odbornikov in 3 namestniki. Obrtno šolstvo. Soglasno se odobrijo sledeči prispevki za obrtne nadaljevalne šole: Za Hrastnik 2.000 Din, za Laško 2.000 dinarjev, za Trbovlje 3.000 Din. (Konec prihodnjič.) Razno. Jubilej. V petek je obhajal g. Josip Turk, član gerentskega sveta mesta Ljubljane, predsednik Slovenskega obrtnega društva itd., 60-letni jubilej rojstva. Zaslužnemu jubilantu kličemo: Na mnoga leta! Zasejane površine ozimnih žit za 1924/25. Po uradnem izkazu ministrstva poljedelstva in vod je v letošnji zimi ob-sejanih z ozimno pšenico v ljubljanski oblasti 26.942 (prejšnjo zimo 25.474) ha, v mariborski oblasti 37.055 ha (35.982 ha), z ječmenom v ljubljanski oblasti 8632 ha (8499 ha) in v mariborski oblasti 8485 ha (7406 ha), z ržjo v ljubljanski oblasti 7421 ha (7278 ha) in v mariborski oblasti 24.680 ha (23.942 ha). V celi državi je zasejanih z ozimnim žitom in sicer s pšenico 1,659.738 ha (1,714.171 ha), z ječmenom 211.174 ha (222.124 ha) in z ržjo 154.578 ha (165.163 ha). Državne dobave in domače gospodarstvo. Zastopniki gospodarskih organizacij so prosili ministra vojne in mornarice za naredbo, da se morajo vojnemu ministrstvu podrejeni organi pri raznih dobavah kakcr: obleke, materijala itd. najstrožje držati predpisanih določil o državnih dobavah, ki jih predvideva čl. 81. zakona o glavnem državnem računo-vcdstvu. Gospod minister je obljubil, da se bo zadeva rešila v korist gospodarskih krogov. Gospodarska pogajanja meti Francijo in Nemčijo. — Med zastopniki obeh držav se pogajanja za gospodarsko zbliža-nje nadaljujejo in so že izdatno napredovala. Lista blaga, za katero naj obe državni v medsebojnem prometu priznata najvišje ugodnosti, je že sestavljena. Pogajanja se bodo po veliki noči nadaljevala. Iteparirane ladje se vračajo iz Nemčije. Te dni bo prispelo iz Nemčije več popravljenih parnikov, koje so popravili na račun reparacij v delavnicah v Nemčiji. Med drugimi ladjami sta: »Avala« in »Strossmayer«. Boni pariške dekorativne razstave. Razstava moderne dekorativne umetnosti v Parizu izdaja bone od 50 frankov za loterijo od 1925 do 1974 leta. Vsako leto bo po eno žrebanje v »Credit Finan-cier de France«. Celokupno je 720.050 srečk v iznosu 76 milijonov 500 tisoč frankov. Za neizžrebane bone se bo dobilo po 50 frankov. Glavnih dobitkov je 40 v iznosu 100 tisoč frankov in 10 v iznosu 50 tisoč frankov. Ostalih 720 tisoč so v iznosu 1000 frankov. Boni dajo po-setnikom razstave sledeče prednosti: 20 vstopnic po 2.50 franka vsaka; znižanje tarife na železnicah do Pariza 30%, za daljave od 200—500 km (z veljavnostjo 10 dni) a 33% za daljave večje kot 500 kilometrov (z veljavnostjo 15 dni). Popusti od 25 do 50% za glavne prireditve Pariza, v mejah prostih mest in to po dve mesti v gledališčih, bioskopih in muzikalnih prireditvah. Popust v iznosu 25% tudi za vse prireditve v notranjosti razstave in brezplačno sodelovanje pri veliki tomboli, ki se bo vršila tekom razstave. Ameriško gospodarstvo in položaj v Evropi. Ameriško ministrstvo narodnega gospodarstva je sklenilo, da osnuje na Dunaju posebni urad, kateri bo imel nalogo, da pazno zasleduje in presoja odnošaje v srednji in jugovzhodni Evropi s poljedelskega in šumsko-gospo-darskega stališča. Urad se bo otvoril že prihodnje dni in ameriški komisar Haas, kateri vodi ta obrat, je že prišel na Dunaj. »Zaeherlin«, svetovno znano sredstvo proti muham, bolham, ščurkom, stenicam itd., edina pomoč proti molom, se zcpet dobi v vseh lekarnah in trgovinah. Glavna'zaloga je za g. lekarnarje in trgovce: Lekarna Leustek, Ljubljana. Največ ja podmornica na svetu, ki more vztrajati pod vodo 2 »n P°| dneva. Dne 8. t. m. je nastopila svojo prvo vožnjo največja podmornica na svetu. Posadka podmornice šteje 121 mož. Značilno za to ladjo je, da more vztrajati pod vodo dva dneva in pol. Prvi ženski inžener na Madžarskem. V Budimpešti je te dni na ondotni tehniki promovirala prva ženska za strojnega inženerja. Promocija se je vršila na svečan način. Ta mlada inženerka bo brez dvoma na Madžarskem dolgo časa brez koleginje, ker ni na tehnični visoki šoli v Budimpešti sedaj niti ene sluša-teljice. XII. Nizozemski velesejem r Utrechtu, ki se je vršil od 10. do 19. marca 1925, je imel po oficijelnih poročilih vodstva v vsakem oziru najlepše uspehe. Na sejmu je bilo napravljenih izredno mnogo sklepov s trgovci iz Skandinavije, Francije, Nemčije, Belgije, Amerike in Anglije (osobito stavbni materija!). Posebno važni so bili oddelki: strojni, električni, metalni, za radio-industrijo, steklarski, stavbni, jestvinski itd. V oddelku za nizozemsko Indijo je vzbudil posebno zanimanje kavčuk in njega uporaba v industriji. Velesejma se je udeležilo 581$ nizozemskih in 308 inozemskih tvrdk. Pri otvoritvi se je razprodalo 40.000 vstopnic. Prihodnji velesejem v Utrechtu se vrši od 8. do 17. septembra 1925. Dr. Milan Stojadinovič: Naš finančni položaj. — Ekonomsko finančna revija Bankarstvo je izdala v okusni opremi pod gornjim naslovom referat finančnega ministra g, dr. M. Stojadinoviča o finančnem položaju države. Cena je brošuri 15 Din, a dobiva se pri: Glavni administraciji »Bankarstva« v Zagrebu, Marov-ska ulica 30. Glavna zaloga F ŠIBENIK - LJJUDBLJANA Tržna poročila. Ljubljanska borza, dne 10., 11., 12. in 18. t. m. ne posluje. Mariborski velikonočni trg. Vsled bližajočih se velikonočnih praznikov je bil v sredo 8. t. m. mariborski trg prav dobro preskrbljen in obiskan, kljub temu, da je bilo deževno vreme. Slaninarjev sicer ni bilo, ali drugih kmetov in kmetic je bilo na trgu, da je vse kar mrgolelo. Tudi pri domačih mesarjih ni bilo videti cen po 13 in 14 Din za 1 kg govedine, temveč prodajali so to po 15 do 20, teletino 17 do 20 in svinjino 20 do 22 Din za kilogram. V mestni mesnici so ostale cene pretečenega tedna. — Perutnina. Te je bilo čez 1000 komadov, a kljub temu je bila dražja kot po navadi. Cene so bile: kokošim 25 do 70, racam in gosem 60 do 125, puranom pa 100 do 200 Din za komad. Okoli 10. ure je bilo več kot polovico. prodanih. — Domači zajčki. Samo ti so ostali, pri navadni ceni, t. j. 10 do 40 Din komad. — Kozlički so bili mnogo dražji in sicer 100 do 150 Din komad. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila. Bilo je 20 vozov na trgu. Cene so bile krompirju 9.50 do 11 Din za mernik (1'A kg), čebuli 3 do 6, česnju 4 do 12 Din venec, kislemu zelju 3 do 4, kisli repi 2, jabolkom 3 do 8, hruškam 6 do 12 Din 1 kg, pomarančam 1 do 3, limonam 0.75 do 1.25, jajcam 1.25 do 1.50 komad, bučnemu olju 22 do 26 Din liter, salati 2 do 4 Din kupček. Zanimivo je dejstvo, da se je mleko prodajalo po 6 dinarjev liter, čeravno je bila tržna cena 3 do 4 Din liter, medtem ko ga je mlekarna Bern-hard na Koroški cesti prodajala po 3 Din liter. 'Pu so se ljudje nastavili že ob pol sedmih zjutraj in so se gnječali do osme ure. Ob tem času je bilo vse mleko razprodano in nekateri so šli prazni proč. Smetana se je prodajala po 16 do 20 Din liter. Maslo pa, surovo kakor tudi kuhano, po HO Din kilogram. — Lončena in lesena roba 0.75 do 100 Din komad. Lesene robe je bilo prav malo,-ker Ribničani so šli za praznike domov. — Seno in slama. Kljub deževnemu vremenu so kmetje pripeljali 4 vozove sena, 1 voz otave in 1 voz stelje na trg in so prodajali seno po 75 do 80, otavo 75, steljo pa po 50 Din za 100 kg. Slame to pot ni bilo na trgu. Mariborsko sejinsko poročilo. Na svinjski sejem dne 3. aprila se je pripeljalo 317 svinj in 5 koz; cene so bile sletieče: Mladi prašiči, 5 do 6 tednov stari, kom. 62.50 do 100, 7 do 9 tednov stari 125 do 150, 3 do 4 mesece stari 225 do 325, 5 do 7 mesecev stari 470 do 560, 8 do 10 mesecev stari 720 do 850, 1 leto stari 1225 do 1350 Din; 1 kg žive teže 12 do 13, 1 kg mrtve teže 16.25 do 17.50. Prodalo se je 126 komadov. Tržne cene za meso v Celju (1. aprila). Govedina: V mesnicah I. vrste 20—22, 11- 18—20. Na trgu 1. vrste 20—22, II. 16—19, 1 kg vampov 10, pljuč 10, jeter 15—19. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 25, 11. 20, jeter 20, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25—30, II. 25, pljuč 20, jeter 20, slanine I. 27.50—32, II. 27.50, na debelo 27.50, masti 34, amerikanske 32, šunke 32.50—37.50, prekajenega mesa I. 32.50—37.50, II. 32.50. Drobnica: 1 kg koštrunovega 12 do 14. Klobase: 1 kg krakovskih 40, deli recinskih 40, hrenovk 38.50—40, posebnih 30, svežih kranjskih 50, suhih kranjskih 60, brunšviških 15—17, salami 110 do 120. Perutnina: 1 kokoš 35—40, petelin 40—50, raca 50, gos 100, puran 120 do 130, domač zajec manjši 25, večji 25. 1 liter mleka 3.50, kisle smetane 16, 1 kg surovega masla 50—56, čajnega 88, masla 44, bohinjskega sira 48—52, trapist-nega sira 22—56, ementalskega 110, sirčka 12—14, eno jajce 1.— do 1.25 Din. ('ene špecerijskemu blagu v Celju (1. aprila). 1 kg kave Portoriko 76, Santos 60, Rio 48—52, pražene kave I. 88, II. 68, III. 60, kristalnega belega sladkorja 15.50, y kockah 17.50, riža I. 12—15, II. 7.25, 1 liter namiznega olja 28, 1 kg soli 4, testenin I. 13, IT. 12 Din. Mlevski izdelki na trgu v Celju. 1 kg moke št. 00 7.50, št. 0 7.50, št. 2 7.30, št. 4 6.90, št. 7 % 3.80, kaše 6, ješprenja 6.20, otrobov 2.20—2.80, koruzne moke 3.20, koruznega zdroba 4, pšeničnega 7.80, ajdove moke I. 6.40 Din. Dunajska borza za kmetijske produkte (8. t. m.). Z ameriških borz so prispela čvrstejša poročila, ki imajo svoj vzrok v neugodnih vremenskih poročilih in v ponovnem večjem povpraševanju s strani evropskih držav. Zato je bila- tendenca na dunajskem tržišču prijaznejša. Promet je živahnejši. Pšenica in turščica beležita povišano ceno. Notiralo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 5.50 do 51.50, madžarska s Potisja 53.50 do fi4, jugoslovenska 53 do 53.50, Rosafe 49.50 do 50; ječmen: domači 45 do 50, češki 56 do 60; turščica 26.50 do 27.50; oves 39.50 do 40.50; pšenični zdrob 89 do 91; pšenična moka >0«: domača 85 do 88, madžarska 83 do 87, j ugoslo ve liska 83 do 86 šilingov. Pocenitev kruha na Ogrskem. Kruh se je mi Ogrskem tekom meseca marca I. 1. znižal za 700 K, to je na 6700 K za kilogram. Dr. ing. Miroslav Kasal Oblastveno poverjeni stavbeni inžener in mestni stavbenik Ljubljana - Mirje št. 11 - telefon št. 287 Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železo-betonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe. Izvršitev. Projektiranje. A* m a m mi K Si v Bi & K m e «s s iraHPBPBIESSERfSfllKS Telefon štev. 908 Ustanovljeno 1903 Prvi strokovno špecijalni atelje za črko-slikarstvo Prlstoiu a Bricell Ljubljana Aleksandrova cesta št. 1 (Šelenburgova ulica §1 7) v Specijaliteta: Steklene napisno firme točno v in solidno - Teodor Rabič ^ LJUBLJANA f>J Gradbeno ulica Položaj na srednjeevropskem kovinskem trgu. — V doglednem času namerava češkoslovaški kovinski kartel pričeti pogajanja** šlesko, ogrsko in jugoslovansko kovinsko industrijo, da ugotovi stališče te industrije glede proširjenja kartela na njeno področje. V glavnem bo šlo za ureditev tržišč. Dosedaj je speča-vanje produktov urejeno samo med češkoslovaško in avstrijsko industrijo. Češkoslovaški plavži so imeli prva dva meseca tekočega leta dovoljno naročil tako od domače kakor od inozemske trgovine. Domača trgovina spopolnjuje svoje zaloge in je stopila deloma v živahne trgovske stike z inozemstvom. Tovarne za poljedelske stroje imajo znatna naročila iz Rusije, Italije in Rumunije. S tržaškega sladkornega trga. V preteklem tednu ni bilo tržaško sladkorno tržišče zaposleno. Promet se je razvijal samo v najožjih mejah, ker se špekulacija ni intereširala niti za novo kampanjo, dasi se pričakuje, da se bo v tej kampanji nasejalo manj pese. Ker je tekom tedna tečaj liver-šterlinga znatno kolebal, so se mogle nekatere dni izvršiti neznatne prodaje češkoslovaškega sladkorja italijanskemu konaumu. Govorilo se je o tem, da so italijanske tovarne sladkorja ustanovile skupni prodajni urad za izvoz in da nameravajo prodati inozemstvu okoli 30 tisoč ton. Za sedaj ta vest še ni potrjena. iiiMMiitir-rMrinMPnM—HiiTio'«—niiifT»»niir—rrrTnTnii[~>'r~~ir Dobava, prodaja. Dobavo. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 23. aprila t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave skupno 10.200 ra1 drv za garnizije Ljubljana, Maribor, Ptuj, Slovenska Bistrica in Kamnik. — Dn« 8. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave ploščnatega železa. — Dne 9. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave dvigalnic za lokomotive. — Dna 11. maja t. 1. pri autokomandi II. armij-ske oblasti v Sarajevu ulede dobave gumijev za avtomobile. — Dne 12. maja 1. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 500 kg petroleja; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave usnjenih jermenov itd. Dobave. Vršile se bodo naslednje olertalne licitacije: Dne 2. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave jelovih desk in drugega stavbnega lesa. — Dne 4. maja t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave lanenega firneža. — Dne 5. maja t. I. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave karbo-rundum- in smirkovih plošč; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave črne pločevine ter glede dobav« tovotne masti. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. „ČEH0JU6 Ustanovljeno 1!J03 Tel"fon štev. 908 0 n 33 a u as asjiaaia^aaflgiBHsaBaiaBaiaiBiaaiaiBSHeg ta z-P AVTO bencin, pnevmolika olje, mast, vse poprntfla in vožnja. Le prvovrstne bJaao in delo po solidnih cenah nudi fnno-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. Tovarniške zaloge v Ljubljani, palača Ljubljanske kreditne banke H I. Tekstilno blago Wm Telefon 339 ; II. Steklenice za konjak, rum, medicinske, sifon itd., m Tovarn,ške češke, možne, bele in poibeie. “ tene* »me I P* TRG. IND. D. D. Tiska knjige, pravila, cenike, račune, letake, časopise, lepake, brošure, posetnice In raisgrlednlce. Izvršuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse ftSriijje uradne tiskovine. ----- lastna knjigovez lica. EJUBEJANA - SIMON GREOOMCl^EvJl tllL 13. ~ TEREFON 532 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA i J [Ustanovljena 1SOO. P Ljubljana, Dunajska c. (v lastni hiši) n PODRUŽNICE: 0 Brežice, Celje, Črnomelj. Gorica, Kranj, Maribor, MetkovlC, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. AGENCIJA: Logatec. Se priporoča asa vse v bančno stroko spadajoča dela. ° jjfj iJliliHllllilNIiniHlllllllllllllllllilllllllilllllllllllllllllilillllllllUUIIIIIIIIIIiniMIHillHIIIIIIIIIim Poštni ček. račun Ljubljana 10.509 Brzojavni naslov: Banka Ljubljana Tel. štev. 261, 413, 502, 503, 504. NajboUBI Im adtiis Is Josip Potelinci drltssner in Adler u radUa*. «1*4 1» lndn»WJo — _ c blizu Pr»J«n»- LJubljana K#1 ,p,„ Stok v vmmJs hnapats. Iiitlilb innncilt Dalavnlns M popravilo k vlito IShitll____H« male Tvrdka nasledniki v Ljubljani. Glavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic. Veletrgovina špecerijskega in kolonialnega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike! TVRDKA LJUBLJANA ' Veletrgovina žita in mlevskih Izdelkov priporoča iz svoje zaloge vse vrste pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge, poljske pridelke. Telefon itev. 44*. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE I žiilllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllillilllllllllllllllllllllilillllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllltH 3 S ■ Zahtevajte povsod čevlje domače tovarne v v PETER KOZINA & KO.. TRZIC Varstvena znamka: P, P* H 13; Sr1 miiiuimiiiiiiiiiimiimiiKiiimtmiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiitmiiimiititiiiiimiiiiiiitiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiKitiiiiiniiiui =nilllllllllllllilllilillillililiillillilllilliilliillllllillilllllilliiiiliillliliilillilllillillllll!lllll!!lllllllllllllllllllllllllll[jn Veletrgovina nt Ljubljani Špecerij sko blago raanovntno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Laetna pražarna za kavo In mlin za dl-» elektrlCnlm obratom. Zaloga moškega perila tovarne »TRIGLAV ** Ljubljana nasproti hotela ..Štrukelj" tovarna • •. vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : naifineiši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega ZAHTEVAJTE PONUDBO I vina. Tehnično in higijenično najmoder-neie urejena kisarna v Jugoslaviji. « Pisarna: Ljubljani, Dunajska cesta št. la, ll. nadstropje. * Posluje po celi Jugoslaviji Ustanov. 1.1923. Delniška glavnica znaša 3,000.000 Din v ztatu. U ' /j' •' .1; *■ ^.■ - - j . sploSna zavarovalna družbaV Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani ?klcpa : 1. požarno zavarovanja, 2. ilvljenaka zavarovanja, 5, nezgodna in Jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled talinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. — Največji tu delujoči zavod. Družba °d „Orašk« vzo temne zavarovalnice'* la od zavarovalnih družb ,.Feniks" (pozorni oddcJ«k) In ,,Franko*Hongrolse“ ves njihov kupčijskl obstoj v naš! državi. — Naj-nižje tarife. Takošnja plačila škod. — Glasom narOdbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe .JUOOSLAVIJE" ženitvene kavcije za častnike. Pisarna: Dunajska cesta 15. Telefon 57. . i •; --i-. -I Josip Peteline, Ljubljana ob vodi aalel Naročajte in razširjajte Trgovski listi Brzojavke: Zadruga Kropa. i ! . -gagigggap— Telefon interurban: Podnart 2. Spojke za ladje in splava Železne brane Zob)e za brana Kljuke za podobe, zid, cevi, W«-bave itd. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Žeblji za normalne in ozkotirne Železnice Žeblji za ladje, Zrni ali pooinkani Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlja Spojke za odre in praga Vijaki z malicami Vsi v našo stroko spadajoči kelezni izdelki po -vzorčili in risbah najceneje. IlusfrovanI ceniki na razpolago. Prodaja se samo na debelo trgovcem. Saituik la ladajatolj: »Mark««, trfovaka-iBdoetrijak« d. d. Ljubljaaa. - Uradaik dr. I. PLES«. — Odfavorni «tdnlk F. JERAS. Ti»k tiskan« »Merkur«, trf«vske-iadustrijsk« d. d. Podložne pločice Matice Zakovice za tenderje, kotle, mostov«, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi Verig«