337
Nove bukve.
Alphabet der Geografie zum besseren Verstdndnisse und Behalten der fremden geograflschen Namen von C. M. Teubel, a. o. Lehrer der englischen Sprache am k. k. Obergymnasium in Laibach etc.   Wien, 1859.
Pod tem naslovom leži pred nami Nj. eksc. poglavarja kranjske dežele gosp. Gustavu grofu Chorinskemu posvečena prav pra k ti čna knjižica. Po alfabetnem redu razlaga gosp. pisatelj večidel celo resnično pomen geografičnih imen 32 jezikov. Akoravno se pri tema tu ni deržal povsod ostro prave pisave, vendar je malokje krivo tolmačil pomen besed. Kar bi očitati imeli v teh razlagah, je beseda: ban v a, ktero za ogersko ima, pa vendar ni madžarska, ampak ogersko-slovenska, in pomenja duplo, v kteri se voda rada ustavlja.
—   Bocca, ni amerikanska beseda, ampak škipetarska in po Hahnu pomenja: ;?zerrissenes Felsland", — herman ne bo obveljalo po gosp. Teubelnovi razlagi v pomenu bruder,
—  jar ni = Ufer, in J a rosi a v ne pomenja „SIavenufer", ampak Jari. to je. validi, fortis nomen habens, — kara, schwarz, ni »aitiu lartarsko, temuč tudi arjansko-indoger-mansko. Ravno tako kolzzSee ni tartarsko, ampak per-zisko; — tudi mate v imenu Sar mat ne pomenja „Mann", ampak  Sarmatae = S a r m a d a i zz Ueberreste   der Meder;
—   dalje roccae =r Felsen, kleine Veste, ni „verfallenes Gestein", ampak romansko narečje sansk. raci, Anhohe; — Villa je iz vicla, tema: vico, in izvirno pomenja: Dorf, ne pa Landhaus; tudi imena Wehr nikakor ne smemo enačiti z deblom ger. — To so edini pogreški, ktere smo našli pri pregledu te hvalevredne knjižice, prav koristne zlasti učencom latinskih in realnih šol, da si iožej zapomnijo težke geografične imena, in njihove pomene polne prav naravnih poznamovanj. Ne bo se kesal, kdor si omisli knjižico, ki vezana velja 50 nov. kr.          D. Terstenjak.