TRŽIČ	LETNIK XIV	ŠTEVILKA 10	OKTOBER 1974
Sprejem notranje zakonodaje
Sprejeli smo statut delovne organizacije. Zbori delavcev so o njem razpravljali in ga sprejeli dne 26. in 27. avgusta, v poslovalnicah pa v času od 20. do 26. avgusta. Predlog statuta je bil predhodno posredovan v javno razpravo, tako da so bili vsi delavci z vsebino seznanjeni ter so na zborih lahko neposredno izrazili svoje mnenje in soglasnost za sprejem.
Zbori delavcev so bili organizirani po delovnih enotah, v TOZD prodajna organizacija po poslovalnicah. Od skupnega števila delavcev 2510 je bilo na zborih navzočih 2112 delavcev in so statut sprejeli z ustrezno večino glasov.
Čeprav je pozno pisati o aktu, ki je že sprejet in se že uporablja, pa bo morda vzpodbudilo delavce delovne organizacije k večjemu sodelovanju v času javnih razprav za ostale akte, ki jih moramo sprejeti oziroma uskladiti z zakonskimi določili, samoupravnim sporazumom o združitvi TOZD in statutom delovne organizacije do konca letošnjega leta.
Statut delovne organizacije je samoupravni akt, ki ureja skupno in usklajeno poslovanje in samoupravljanje vseh TOZD ter konkretizira izvedbo nalog in skupnih ciljev, za kar smo se odločili ob združitvi TOZD. Podrobno ureja tudi pristojnosti in naloge skupnih organov upravljanja in način njihovega dela.
Poleg navedenega vsebuje statut predvsem:
podatke o delovni organizaciji in njenem statusu, poslovni predmet delovne organizacije, zastopanje delovne organizacije, pooblastilo TOZD, da jih v pravnem prometu s tretjimi zastopa glavni direktor ipd.
Pomembno je poglavje o samoupravljanju, iz katerega izhaja poudarek na neposrednem odločanju delavcev na zboru delavcev, na referendumu ter preko svojih neposredno izvoljenih organov upravljanja, ki so skupni vsem TOZD.
Statut navaja pravice in dolžnosti delavcev v samoupravljanju ter naloge in obveznosti organov upravljanja ter njihovih članov.
Novo je določilo o ukrepih v primeru kršitev načel samoupravljanja. Kršitev načel in določb samoupravljanja pomeni kršitev obveznosti, za katere bo lahko izrekel pri-
stojni organ enake ukrepe kot za kršitev splošnih ali posebnih nalog oziroma obveznosti na delovnem mestu. Tako kršitev npr. pomeni: neizvršitev sklepa organa upravljanja, nedovoljen pritisk oziroma vpliv na člana organa upravljanja, večkratna neopravičena odsotnost s sej organa upravljanja itd.
Pomembno mesto ima v delovni organizaciji odbor za samoupravno kontrolo, ki ima predvsem nalogo skrbeti za uresničevanje samoupravnih pravic delavcev, kontrolirati izvajanje samoupravnih aktov in sklepov organov upravljanja, nadzorovati smotrno uporabo sredstev delovne organizacije ipd.
Statut med drugim obravnava tudi arbitražno reševanje sporov med TOZD, postopek pri reševanju sporov, določa postopke za sprejem statuta in drugih splošnih aktov v delovni organizaciji ter druga določila, pomembna za celotno delovno organizacijo.
Na osnutek statuta v javni razpravi smo prejeli le malo pripomb. S poudarkom na pravici iniciative delavcev ter neposrednega upravljanja in odločanja smo pričakovali več pripomb oziroma predlogov, saj bi le s sodelovanjem vseh delavcev, predvsem neposrednih proizvajalcev, lahko resnično zagotovili interese vseh delavcev delovne organizacije.
Strokovne službe so že pripravile osnutke statutov TOZD, ki so že posredovani v javno razpravo delavcem vsake TOZD. Statuti TOZD bodo urejali predvsem organizacijo in poslovanje TOZD, samoupravljanje delavcev v TOZD in njegovo uresničevanje, organe in naloge organov upravljanja v TOZD in druga določila, pomembna za TOZD. Osnutki so razmnoženi v tolikšnem številu, da se bo lahko vsak seznanil z vsebino in posredoval svoje pripombe oziroma na zboru ob sprejemu statuta svoje TOZD, izjavil svojo resnično voljo za sprejem akta.
IVANKA HORŽEN
Bazenska konferenca pomlad - poletje 1975
V ponedeljek, 9. 9. 1974 se je v hotelu LARIX v Kranjski gori pričela z naročanjem blaga za po-mlad-poletje 1975 prva grupa poslovodij. Način naročanja se je spremenil, vseh 115 poslovalnic smo razdelili le v dve skupini, to pa je zahtevalo večji delovni prostor in zato smo se odločili za drugo mesto.
Kolekcija, ki je bila predstavljena poslovodjem za naslednjo sezono, je ožja od kolekcij prejšnjih let. Na osnovi analiz o zalogah v poslovalnicah so ostali v kolekciji le modeli, ki predstavljajo modne novosti za naslednjo sezono in modeli, ki so v pretekli sezoni pomlad-poletje 1974 dobro prodajali, pa predvidevamo, da njihov trend prodaje ne bo še padel.
Na bazenski konferenci je program dela sestavljen iz naročanja blaga, informiranja o rezultatih	poslovanja
TOZD prodajna organizacija in podjetja v celoti ter reševanja problemov vsake poslovalnice, pri katerih sodeluje prodajni in splošni sektor. Tako se lahko na hitrejši in neposreden način rešijo personalni problemi, razna popravila v poslovalnicah in druge investicije, vsaka poslovalnica posebej je obveščena o rezultatih za preteklo polletje za svojo
poslovalnico tako glede prodaje, zaloge, preobrata zalog, prometu na osebo, osebnih dohodkih in na katerem mestu se nahaja v svoji kategoriji.
Z ugotovitvami, da je bila kolekcija dobro sprejeta pri poslovodjih in z željami za dobro prodajo v jesenski in tudi v prihodnji pomladanski sezoni, smo zaključili bazensko konferenco.
Bergant Francka
28.	oktobra bo preteklo 24 let, odkar je delovni kolektiv prevzel tovarno v upravljanje in s tem izpolnil geslo tovariša Tita »Tovarne delavcem«. Na dogodek tistega dne opozarja spominska plošča ob starem vhodu v tovarno. Razumljivo je, da Je bilo mnogo začetnih težav z upravljanjem, vendar so lete z dneva v dan izginjale ob prizadevanju odgovornih tovarišev. Ravno zaradi tako uspešnih prvih korakov v novem obdobju samouprav, ljanja, tudi naslednikom, ki so prevzemali to veliko odgovornost, se ni bilo treba bati, da bi začrtana pot krenila na stran pota. Našo tovarno so vodili v vedno bolj se razvijajočem samoupravnem sistemu, vedno uspešneje novim ciljem in uspehom nasproti. Delavsko samoupravljanje je zajemalo vedno širši krog neposrednih proizvajalcev. Razširitev tovarne in povečan obseg poslovanja sta narekovala, da je leta 1955 prišlo do decentralizacije in je bilo formiranih 20 ekonomskih enot.
Delavci so na svojih zborih po enotah razpravljali o tekočih problemih in odločali o najpomembnejših gospodarskih vprašanjih, že leta 1970 je bil samoupravni sistem reorganiziran in s tem so bile še dodatne pristojnosti prenešene na nove kolektivne izvršilne organe. Ves ta razvoj in dolgoletne izkušnje, ki si jih je pridobila delovna skupnost, sta mnogo pripomogla k izboljšanju samoupravnih odncgiov, posebno sedaj, ko smo na novi poti pa še uspešnejše delo, kjer naša organizacija združenega dela povezuje pet TOZD. Vsaka TOZD po svojih najboljših močeh skuša čim več doprinesti naši organizaciji združenega dela in se s tem vključiti v novo razdobje samoupravljanja, ki skuša čira bolj približati vse naloge in cilje prav vsakemu neposrednemu proizvajalcu, da bo leta lahko pripomogel k boljšemu gospodarjenju.
Ta nova začrtana pot bo zahtevala mnogo truda in prizadevanj. Z veseljem lahko ugotovimo, da smo že mnogo storili in se bomo po najboljših močeh trudili, da bomo dosegli začrtane cilje.
M. E.
Problem proizvodnje
V sestavkih o izpolnjevanju piana proizvodnje v zadnjem času pogosto omenjamo pri vzrokih neizpolnjenega plana pomanjkanje zgornjih delov in pripravljenih spodnjih delov, oziroma pomanjkanje PU in gumi podplatov posameznih velikostnih številk. Ker sta ta problema najbolj pereča pri proizvodnji jesensko zimske sezone, zato v tem sestavku nekaj več besed o vzrokih za tako stanje in možnosti rešitve teh problemov.
Problem pomanjkanja zgornjih delov najbolj občutijo v 520 — montažnem oddelku, kjer dobivajo skoraj vse zgornje dele od kooperantov. Torej pri pomanjkanju zgornjih delov se srečamo s problemom zakasnitve pogodbenih dobav zgornjih delov od kooperantov. Že takoj po izbrani kolekciji za jesensko-zimsko sezono so nam izračuni pokazali, da bomo morali dobiti dodatne količine zgornjih delov od kooperantov, v razgovorih z njimi smo se dogovorili za povečanje kapacitet v Budučnosti Ludbreg, nove pogodbe pa sklenili s tremi novimi kooperanti. Ob izpolnjenem planu v naših izdelavah zgornjih delov in dobavi zgornjih delov od kooperantov v dogovorjeni količini, bi tako zadovoljili potrebe montažnih oddelkov. V izdelavah zgornjih delov izpolnjujejo plan proizvodnje, kooperanti pa svojih sprejetih obveznosti ne. Po začetnih težavah z novimi, kateri so se kmalu normalizirali, pa Buduč-nost Ludbreg že dva meseca močno zaostaja. Povečane kapacitete pri tem kooperantu so temeljile na nabavi nove opreme in zaposlitvijo novih delavcev, vendar rezultati te investicije se kažejo dva meseca kasneje kot smo predvideli, saj so šele konec septembra izdelali tako količino zgornjih delov, kot so pred-
videli od začetka avgusta dalje. Zaostanek rešujemo z dodatno proizvodnjo v naših izdelavah zgornjih delov, tako da bi se tudi za 520 — montažni oddelek oskrba z zgornjimi deli normalizirala. Seveda pa se pri tem postavlja vprašanje, kako bo zopet prihodnjo jesensko-zimsko sezono. Dodatnih kapacitet pri kooperantih samo za eno sezono ni mogoče dobiti, saj je znano, da imajo vsi zgornji deli za jesensko-zimsko sezono več vloženega dela.
Mogoče bi bilo možno že pri kreiranju kolekcije temu problemu posvetiti več pozornosti, da bi bila tako razlika med sezonami čim manjša. Možnost je še zmanjšanje proizvodnje v montažnih oddelkih v jesensko-zim-ski sezoni, seveda pa je
Po zaključku referatov sovjetskih predstavnikov smo bili na vrsti Jugoslovani. Odgovori so sledili v obliki predavanj in proste diskusije. V razpravi so sodelovali predstavniki Ctx. iz Beograda in zastopniki jugoslovanskih tovarn obutve.
V skrajšani obliki navajam vsebino razprav na kritiko o nezadovoljivi kvaliteti jugoslovanske obutve, ki jo izvozna organizacija Ctx. izvaža v Sovjetsko zvezo.
Jugoslovanska obutvena industrija proizvaja obutev sodobnih modnih kreacij. Prilagaja se zahtevam svetovnega trga, uvaja sodobne materiale, daje nove impulze in plasira v glavnem modno obutev visoke kvalitete na vsa večja tržišča Vzhoda in Zahoda.
Vse večje tovarne obutve imajo svoje prodajne organizacije na domačem tržišču. Tako lahko sledijo zahtevam kupcev v odnosu na modne smeri in kvaliteto nove in nošene obutve.
Izhajajoč iz dejstev, da je obutev delo ljudskih rok in prav zaradi tega so mogoče tudi napake. Prodajalec mora pripombe kupca vedno upoštevati in se prilagajati njegovim zahtevam. Reklamacije obutve iz Sovjetske zveze dobivamo za novo neno-šeno obutev in za nošeno obutev.
to neugodno, saj bi bil vsak par čevljev obremenjen z večjimi stalnimi stroški, s tem pa bi bili dražji.
Drugi problem, to je pravočasna oskrba s PU in gumi podplati v ustreznem sor timen tu, pa je v okviru poslovanja med TOZD Peka. Za montažni oddelek morajo biti podplati pripravljeni v takem sortimentu, kot je planirano, v nasprotnem primeru je zastoj, posledica pa neizpolnjen plan. Tega se bodo v bodoče morali bolj zavedati v TOZD-ih, kjer se podplati izdelujejo. Tudi skrb za takojšnjo popravilo pokvarjenih orodij bo morala biti večja, tako da bi bilo mogoče tak izpad pri nadaljnji obdelavi še rešiti pred zastojem v montažnem oddelku. Vendar vzrok pomanjka-
Podajamo kratek pregled ukrepov, ki smo jih uvedli zaradi izboljšanja kvalitete obutve, ki jo dobavljamo v Sovjetsko zvezo.
Reklamirana nova obutev
S pogodbo med Raznoex-portom in Centrotextilom je predvideno, da kupec po prejemu blaga izvrši na določenih mestih v ZSSR količinski in kvalitetni prevzem. Dogovorjeno je, da se nova nekvalitetna Obutev vrača v Jugoslavijo in zamenja za novo. Vse stroške v zvezi s tem nosi prodajalec.
Stanje reklamirane obutve v prvih petih mesecih 1974 v primerjavi z 1973. letom se zmanjšuje in so za 1,48 % nižje od .preteklega leta.
Po sprejemu reklamirane obutve tovarne napravijo pregled in 'strokovno analizo. Reklamacije se grupirajo v tri osnovne grupe:
a)	ohlapni (flamasti) zgornji deli obutve
b)	odlepljeni podplati
c)	ostali defekti
V večini slučajev so reklamacije upravičene. Material je spremenil barvo, lak je spokal, neenake nianse barve, nagubana podloga, odlepljeni podplati itd.v. Velik odstotek vrnjene obutve je tudi vzrok nekvalitetnega pakiranja. Obutev se poškoduje pri transportu, ko se vrača nazaj v Jugoslavijo. Težko
nja ni 'vedno v obratu kjer se ti oblikujejo, včasih so založeni tudi v skladišču, oziroma prepozno izdani, tudi v montažnih oddelkih se včasih podplati nepravilno montirajo (drugačna barva, številko manjši ali večji) kar ima za posledico kasneje manjko posameznih podplatov, pa tudi proizvodni kupon je včasih nepravilne velikostne številke. Le z dobro organiziranim in povsod vestnim delom od oblikova-
je ugotoviti pri poškodovani obutvi ali je to vzrok proizvodnja aid pa so poškodbe nastale pri transportu. Vrača se tudi obutev, ki nima nobenih napak. Nekaj takih prir merov smo predstavnikom Raznoexporta tudi pokazali. Prigovarjali smo, da se vrača večinoma nenošena obutev manjših številk in z analizami dokazovali nepravilen Sortiment.
Reklamirana nošena obutev
Mi kot proizvajalci nimamo pregleda v karakterju reklamacij pri nošeni obutvi. Posamezni primeri različnih vzorcev, ki so nam jih pokazali, ne morejo biti reprezentanti za celotno količino reklamirane obutve, ki jo ne vidimo. Na nošeno obutev priznavamo 1 % popusta od vrednosti blaga.
Naše tovarne imajo prodajalne in točno poznajo, kaj vse se dogaja v poslovalnicah pri sprejemanju reklamirane obutve in smatramo, da je to tud; slučaj v drugih državah.
S pogodbo predvideni garancijski rok 60 dni od dneva prodaje obutve v prodajalnah v Sovjetski zvezi je v svetu nerazumljiv ;in nesprejemljiv za nekatere kreacije in materiale. Brez poškodb vsakodnevno nošenje v raznih vremenskih in drugih prilikah povzroči, da se lahko po 60 dneh reklamira vsak par obutve. Iz lastnih izkušenj poznamo, da nezadostna navodila prodajalcev, ki so jih obvezni dati kupcem o načinu nošenja in negovanju razne vrste obutve, je večkrat vzrok, da pride do nezadovoljstva kupca in do reklamacij. Pri nas so prodajalci pismeno obveščeni, kako naj dajejo inštrukcije potrošnikom. Zanima nas, če sovjetska obutev pri vsakodnevnem nošenju v vseh prilikah vzdrži 60 dni. Znano je, da obutev iz laka, lažjih materialov in posebnih konstrukcij ne more imeti te garancije.
Ukrepi za izboljšanje
kvalitete obutve
v Jugoslaviji
Od posvetovanja v Beogradu preteklega leta do danes
nja podplata preko skladišča, obdelave in montaže podplatov se bomo v bodoče izognili izpadov proizvodnje iz tega naslova v montažnih oddelkih. Tudi, če je objektiven vzrok zakasnitve, moramo nato na celi poti storiti vsi vse, da bo pot teh podplatov do montaže čim krajša, zato čim manjši izpad, pa tudi izguba čim manjša, to pa je gotovo cilj vseh nas.
Franc Grašič
je Odbor za obutev pri Zvez. ni industrijski zbornici Jugoslavije imel 11 sestankov, posvečenih izključno kvaliteti obutve, ki se proizvaja in dobavlja Sovjetski zvezi.
Na Plenumu obutvene industrije Jugoslavije, ki je bil maja 1974. leta v Beogradu, je sklenjeno, da bodo tovarne obutve, ki imajo v določenem časovnem razdobju nenormalen odstotek reklamacij, izključene kot dobavitelji obutve v ZSSR.
Zaostrena je kontrola obutve v procesu proizvodnje. V nekaterih tovarnah je organizirana super kontrola. Centrotextil je v svoji organizaciji ustanovil poseben oddelek za napredek, koordinacijo in kontrolo proizvodnje. Poleg prevzemalcev obutve je uvedena posefbna služba inštruktorjev, ki vršijo kontrolo po tovarnah in dajejo strokovne nasvete za izboljšanje kvalitete. Centrotextil organizira posvetovanja o kvaliteti po posameznih tovarnah. Na teh sestankih so prisotni najodgovornejši strokovnjaki iz proizvodnje in predstavniki političnih organizacij. V tovarnah, kjer .imajo večje reklamacije s strani Sovjetske zveze, strokovnjaki Centrotextila dajejo posebna tehnološka navodila in pomagajo pri reševanju problemov.
Tovarne obutve, ki proizvajajo obutev za ZSSR in Centrotextil so podpisali posebni Samoupravni sporazum o kontroli kvalitete obutve, ki se izvaža v Sovjetsko zvezo, s ciljem, da ima Centrotextil pregled nad kvaliteto v vseh fazah priprave in proizvodnje.
Raznoexport smo stalno obveščali o vseh ukrepih. Predstavnik naše firme tov. Pahomov se je pokazal kot zaslužen sodelavec in pomagal pri reševanju problemov kvalitete v naäih tovarnah obutve. Mi mu na tem posvetovanju izražamo .naše priznanje.
V novi kolekciji za 1975. leto, katero smo vam predložili, je veliko novih materialov, ki bodo omogočili zmanjšanje reklamacij. Vgra.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Posvetovanje o kvaliteti jugoslovanske obutve v Moskvi
Varstvo
Nezgde pri delu:
Mesec september je po statistiki mesec nezgod, saj je bilo v lanskem septembru kar 14 nezgod pri delu.
Do 24. septembra je bilo v naši tovarni 7 nezgod pri delu, od katerh sta bili dve s hujšimi posledicami.
Opis nezgode s hujšimi posledicami.
Do nezgode je prišlo na stroju za sekanje steljk in zg. usnja SANDT, ko sta se pri stroju nahajala dva delavca, in sicer P. A., ki na delovno mesto ni razporejen in B.J., ki je na to delovno mesto razporejen. P. A. je predal sekal-ni nož B. J., ta ga je nastavil na material v desnem skrajnem delu mize, s pritiskom na gumba aktiviral stroj, pri tem pa ni opazil, da je šel P. A. ponovno v nevarno območje stroja (odstraniti je hotel prej izsekani material) in posledica tega je bila poškodba leve roke P. A. (močan stisk in dva zloma).
Poglavitni vzrok, da je do nezgode prišlo je, da je poškodovani delavec delal na delovnem mestu, na katerem ni bil razporejen.
Vzrok nezgode v trenutku poškodbe je težko ugotoviti, ker nastopa več faktorjev, eden od njih je časovno ujemanje kritičnih potez, ker je bil stroj aktiviran v trenutku, ko je imel delavec roko v nevarnem območju stroja (v tem trenutku je torej nesrečen slučaj).
Ob upoštevanju osnovnih človeških kvalitet do nezgode ni prišlo z namernim posegom z roko v nevarno območje stroja ali z namernim aktiviranjem stroja v kritičnem trenutku.
Primer te nezgode naj bo opozorilo vsem, ki najraje delajo pri strojih, kjer niso razporejeni. Velja naj pravilo, ne približuj se stroju, na katerem nimaš kaj opraviti.
če namreč nastopa kot vzrok za nezgodo nerazpore-jenost na delovno mesto, v večini primerov delavec nosi krivdo sam in ga ta vzrok zadržuje pri postavljanju kakršnihkoli zahtev.
Kako teoretično pride do nezgode?
Do nezgode pride pri zapovrstnem delovanju več faktorjev.
Če izhajamo iz proizvodnje, kot osnovne funkcije vsakega podjetja sestavljajo ljudje zaposleni v podjetju OSEBNI FAKTOR, sredstva proizvodnje pa MATERIALNI FAKTOR.
Proizvodnja bo tekla načrtno in brez motenj, ter ne glede na varnostno zavest delavca, brez nezgod vse dotlej, dokler se delavec ne začne neoprezno vesti v prisotnosti kakršnekoli nevarnosti, ki se nahaja v materialnem okolju.
Osebno neoprezno vedenje pomeni dejanje OSEBNEGA faktorja, ki bi utegnilo povzročiti nezgodo s telesno poškodbo. Tako vedenje je lahko prisiljeno (npr. zaradi ne-
pri delu
varne organizacije dela) ali prostovoljno (npr. namerna želja po poškodbi). Neoseben (materialen) nevaren dogodek je pripetljaj, ki je ušel kontroli in znanju osebnega faktorja (npr. razlet brusilnega kotuta pri brušenju, raztrganje tračne žage ipd.). Priložnost, da prihaja do nezgode, nastaja z začetkom neopreznega vedenja. Izraža jo grožnja aktivne nevarnosti, ki vsebuje osebni faktor, faktor nevarnosti in faktor, ki aktivira nevarnost.
Do nevarnosti pa ne more priti brez posredovanja četrtega — vzročnega faktorja, ki ga sproži neoprezno vedenje ali dogodek, in ni v skladu z normalnim potrebam dela.
Nezgodo s poškodbo torej povzroča celotno zaporedje delovanja:
—	osebnega faktorja,
—	faktorja nevarnosti,
—	faktorja aktiviranja nevarnosti,
—	neposrednega vzročnega faktorja.
Realizacijo nezgode povzroča trenutna usmeritev vseh faktorjev proti isti točki ob istem času.
če je sovpadanje faktorjev trenutno, je nezgoda s poškodbo neizbežna (npr. eksplozija). V nasprotnem primeru, ko ne pride do trenutnega stika faktorjev, se človek lahko izogne nezgode, če dovolj hitro reagira na nevarnost, ali pa se avtomatično odstrani.
Ne smemo pa se zadovoljiti samo z ugotavljanjem osebnih faktorjev, ki so vzrok za do 90 °/o nezgod, ampak moramo ob vsaki nezgodi preveriti možnost delovanja materialnega faktorja.
Človeški faktorji vzrokov nezgod so:
A.	Individualni faktorji
1.	osebni podatki:
a)	spol
b)	starostna doba
c)	poklicne izkušnje in kvalifikacija
B.	Psihološki in fiziološki faktorji
a)	inteligentnost
b)	čustvene reakcije
c)	utrudljivost in utrujenost
d)	prilagodljivost, socialni in poklicni status
e)	čutila
f)	dojemanje in gibljivost
g)	pozornost
h)	spretnost
i)	reakcijski časi
C.	Fiziopatološki faktorji
a)	problem levičarjev
b)	vpliv alkohola v krvi
c)	spremembe zdravstvenega stanja
D.	Sociološko-ekonomski faktorji
a)	problemi delovne skupnosti
b)	moteni odnosi v tovarni
c)	pomanjkanje komunikacij
e)	zadovoljstvo na delovnem mestu
f)	tempo dela
g)	enoličnost in utrujenost
h)	relativno nezadovoljstvo z delovnim mestom
i)	ciklus dela in problem nesreč
j)	odmori, učinek dela in pogostnost nezgod
Materialni vzročni faktorji
Med glavne povzročitelje nezgod s področja materialnega delovnega okolja štejemo:
Jesenski čas je prinesel vsem družinam tudi mnogo skrbi, kako in s kakšnimi prehrambenimi artikli se bomo oskrbeli za tisti letni čas, ko ne bomo mogli vsak dan na vrt ali tržnico. Sadje, zelje, krompir in drva so artikli, ki jih moramo kupiti jeseni večjo količino, poleg tega pa veliki stroški za šolarje. Skrbi so še toliko večje, ker je življenje iz dneva v dan dražje, to pa zahteva od nas vseh, da skrbno in smotrno premislimo, kako, kje in po kakšni ceni si bomo oskrbeli ozimnico. Skratka, naše potrebe in želje bomo morali prilagoditi našim zmogljivostim.
O problematiki nabave ozimnice je na široko razpravljal republiški sindikat. Tudi IO OOS Peko je sprejel v zvezi s tem nekatere zaključke.
Živimo v manjšem mestu. V njegovi bližini je dovolj poznanih kmetijskih posestev, ki nas lahko oskrbijo z ozimnico, po potrebi pa pripeljejo tudi na dom. Zato je 10 sindikata menil, da je nesmiselno, da bi se sindikat ukvarjal s trgovanjem z ozimnico. Nimamo ustreznih prevoznih sredstev, niti prostorov za ulskladiščenje in razdeljevanje. Poleg tega smo vsi vezani na opravljanje dela na delovnem mestu. Prav tako pa je vprašanje tudi kvaliteta proizvodov, zato sindikat ne bi mogel prevzeti odgovornosti.
Ta problem je bil posredovan tud; občinskemu sindikalnemu svetu, od katerega smo dobili odgovor, da se bodo v okviru občine dogovo-ri{Li z ustreznim trgovskim podjetjem, ki bo pripravljeno sprejemati naročila občanov in jim tudi nuditi blago po najnižjih možnih cenah. Ko bomo izvedeli kaj bolj določenega, 'bomo kolektiv o tem obvestili.
Še posebno pa se zavzema sindikat za pomoč tistim družinam, kjer je dohodek na družinskega člana izredno nizek. To smo lahko zasledili iz dnevnih poročil radia, TV in dnevnega tiska. Prav za to kategorijo naših članov se je 10 še posebno zavzel. S pomočjo socialne službe smo prišli do ustreznih podatkov in tem družinam smo namenili skupno 10.000 din. Pomoč smo jim razdelili po njihovem socialnem položaju od
1.	neustrezno mikroklimo (temperaturo, vlago, gibanje in pritisk zraka)
2.	nepravilna razsvetljava delovnih mest in delovnih prostorov, čezmeren ropot in vibracije
3.	pomanjkljive ureditve obratov, delovnih priprav in naprav
4.	pomanjkljivosti na varnostnih napravah in sred-
20 do 50 starih tisočakov. V poštev so prišle predvsem družine z večjim številom otrok in matere samohranilke. To pomoč je v naši delovni organizaciji prejelo okrog 30 družin.
Kot enotno akcijo za vse naše člane pa nameravamo izvesti enako kot v preteklem letu s paketi ozimnice živilske industije ETA iz Kam-
.Zaposleni smo v delovni organizaciji, kjer so prostori svetli, zračni, sodobno urejeni, skratka, delovno okolje je značaju dela prirejeno.
Če se spominjamo nekaj let nazaj, so bili delovni prostori tesni, delovna mesta na posameznih krajih zaradi pomanjkanja prostora, neurejena in podobno.
Za spremembo delovnega okolja ter za povečanje delovnih prostorov, so bila potrebna milijonska sredstva, katera pa smo morali zaslužiti z delom, vsak na svojem delovnem mestu. Da bi s trudom pridobljeno imetje, to je prostore, stroje, strojne naprave in ostalo opremo ohranili v dobrem, čistem in uporabnem stanju, je potrebno, da pri tem sodelujemo vsi. Če govorimo o tem, da s sredstvi razpolagamo sami, potem je nujno, da temeljito pomislimo kaj delamo, kako delamo ter v kakšnem okolju delamo.
Vsako delo se prične z ustaljenim redom, naše razmišljanje naj se prične pri
(Nadaljevanje z 2. strani)
j enega je manj lak usnja, več govejega napa zgornjega usnja, korigirani bok je manj 'korigiran, več je usnja iz ju-nečih kož. Zmečkani lak smo popolnoma izključili iz kolekcije.
Iz navedene vsebine lahko sklepamo, da so reklamacije obutve iz Sovjetske zveze resen problem, ki ga ne moremo rešiti samo s posvetovanji, ampak je nujno, da se
stvih za osebno varnost, nered in nečistoča.
Na materialne faktorje se lahko vpliva, zato je stalna kontrola nevarnosti, ki izvirajo iz zanemarjenega in pomanjkljivega materialnega delovnega okolja je, najvažnejši del vsakega varnostnega programa in edini način s katerim vodstvo podjetja lahko dokaže svojo resnično skrb za varnost svojih delavcev.	Pavel Feme
nika. S to tovarno smo že v dogovoru in bomo prek Čevljarjevih obvestil pravočasno seznanili vse naše člane. Za to obliko se zavzemamo prav iz stališč higiensko in okus no pakiranih artiklov, katere lahko z majhnim trudom dostavimo vsem našim delavcem, ki si to želijo.
Pavel Roblek
čistoči. Tretjino dneva preživimo na delovnem mestu, glede na to, da so naše delovne obveznosti zahtevne je nujno, da delovno mesto uredimo, da so prostori čisti, le to nam daje dobro počutje ter večji delovni elan.
Za čistočo delovnega okolja skrbijo čistilke ter delavci težaki, toda njihovo prizadevanje je večkrat, zaradi neodgovornega ponašanja po-posameznikov, neuspešno. Potrebno bi bilo, da vsak po svojih delovnih zadolžitvah skrbi za čistočo, pravočasno odpravljanje raznih okvar, ki sicer niso vezana na neposredno proizvodnjo, vendar je nujno, da se odpravijo.
Da 'bi izboljšali urejenost delovnih prostorov, bi bilo potrebno uvesti tekmovanje med librati', oddelki, morda tudi med sorodnimi delovnimi mesti.
Program tekmovanja bo objavljen v Čevljarjevih obvestilih, tekmovanje pa naj bi se pričelo s 1. novembrom in bi trajalo 6 mesecev.
Edo Petek
spoprimemo s problemi v sa. mih tovarnah in na posameznih delovnih mestih. Nujno bo energično ukrepanje v na. ■bavni služfbi, pripravi proizvodnje in v proizvodnji sami.
Za posvetovanje je bilo pripravljeno strokovno predavanje o tehnologiji lepljenja podplatov, ki ga je pripravi'a tovarna obutve Peko in bo v naslednji številki objavljeno.
Jože Gros
Naš sindikat in ozimnica
Delovni prostori in čistoča
Posvetovanje o kvaliteti...
Obisk v Murski Soboti
Naša najmlajša prodajalna obutve je v Murski Soboti. Odprta je bila 30. avgusta letos, ko je bila zgrajena velika blagovnica. Blagovnico so zgradila združena trgovska podjetja za potrebe kupcev Murtske Sobote in okolice. Prodajni prostor ima PEKO v I. nadstropju in zavzema okoli 150 kv. m površine. Pogled na bokse naše prodajalne zastirajo razstavne vitrine, ki pa jih bodo v kratkem premestili drugam. Prodajalna se je pravzaprav preselila iz lokala na drugem
koncu mesta, ki je bil na dokaj neprometnem kraju, odkar se je center Murske Sobote preselil drugam. V prejšnjem lokalu imamo sedaj prodajo obutve B kvalitete.
Promet v blagovnici je že sedaj za 50 % večji kot je bil v prejšnji prodajalni, prav gotovo pa se bo še povečal, ko bodo odstranili razstavne vitrine. Kupcem strežejo in jim skušajo čim bolj ugoditi poslovodja Belovič Konrad in prodajalki Senik Darinka in Podnar Marija.
Janko Smole v našem prodajnem prostoru
O transportu
O delu naše transportne službe nam je direktor nabavnega sektorja Danilo Gra-dišar povedal:
Koliko vozil in zaposlenih je v našem transportu?
Naš vozni park ima 13 avtomobilov, 13 šoferjev in 1 avtomehanika. Poleg našega voznega parka vozijo za potrebe podjetja še prevozna podjetja CREINA in ŽTP, dva prevoznika pa sta pogodbeno najeta.
Kje vozijo in koliko km prevozijo naši avtomobili?
Naši šoferji vozijo doma, po Italiji, Avstriji in Nemčiji. Prevažajo usnje, kemikalije in druge materiale. Dve vozili pa sta v prometu lokalnega značaja.
Letno prevozijo ca. 600.000 do 700.000 km. Torej kar manjše transportno podjetje.
Kakšen je delovni čas šo-
ferjev in koliko opravijo nadur?
Delovni čas šoferjev naj bi bil 8 ur dnevno, kot za ostale zaposlene, vendar v transportni službi to ni mogoče. Mesečno imajo šoferji 500 do 600 nadur, ki se obračunajo od prevoženih kilometrov.
Kakšno je vzdrževanje vozil?
V transportu imamo po večini nova vozila. Vzdrževanju polagamo veliko pozornost, odvisno pa je predvsem od šoferja kako pazi na svoje vozilo. Nekateri svoja vozila zelo lepo vzdržujejo, nekateri pa tudi ne, zato ostajajo večkrat v okvari. Tudi med vozili je velika kvalitetna razlika na kar mojster in šofer bistveno ne moreta vplivati.
Kakšna je disciplina šoferjev na cesti in koliko imajo nesreč?
Šoferji — ne vsi — pred vožnjo
Šoferji se bodo morali še bolj zavedati, da je njihov poklic resnično odgovoren in nevaren. Ni dovolj, če je nekdo previden, paziti mora tudi na druge udeležence v prometu.
V dnevnih časopisih vsak dan beremo o povzročiteljih prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Alkohol je največji sovražnik šoferjev. To pravilo mora veljati tudi pri nas.
Naši šoferji so disciplinirani in vedno na razpolago za potrebe podjetja, posebno takrat ko delamo nove kolekcije. V tem času delajo dolge vožnje in se pozno vračajo domov.
Nesreč nekaj let sploh nismo imeli. Bili smo srečni, kot vsak, ki se vrne domov zdrav. Zadnje čase pa nas spremljajo tudi nesreče. Letos smo imeli večjo prometno nesrečo pri Kranjski gori (brez posledic) in Tržiču, prejšnji teden pa v bližini Vrhnike. Vsaka teh nesreč bi lahko imela težje posledice. Sreča je do sedaj na strani naših šoferjev. Veliko večjo pozornost bomo morali posvetiti prav kontroli naših vozil. Pravilo je, da vozilo ne sme na cesto preden ga mojster tehnično ne pregleda. Na žalost ni v vseh primerih tako.
Kdo je naj starejši šofer in kdo je prevozil največ km?
Če govorimo o ljudeh, ki so stalno zunaj podjetja, velikokrat pozabimo. Koliko
časa že ópravlja to delo. Tov. Medič Ivan je po stažu najstarejši šofer. Letos je praznoval 50-letnico. Vsi mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
Tudi tov. Zupan Jurij in Polajnar Vili sta že dolgo med nami. Oba sta zelo delovna. Prvi je v lokalnem prometu, Vili pa skrbi za tehnično brezhibnost voznega parka.
Najlepše vzdrževano vozilo pa ima tov. Jauk Rudi. To je osebno vozilo s prevoženimi
500.000	km, daje pa videz novega avtomobila.
Kaj želite v transportni službi?
Seveda, imamo nekaj želja. Vsak dan se srečujemo z delom in težavami.
Novi šoferji, ki pridejo v podjetje naj vzamejo za zgled starejše. Vsi tisti, ki niso v transportni službi naj pustijo vozila, ker ne vedo v kakšnem stanju je vozilo in prav v takih primerih pride do okvar.
Najtežje mi je, če dobim sporočilo o nesreči.
Šoferjem in sopotnikom želim srečno vožnjo in več medsebojnega razumevanja.
Ivan Medic — veteran v transportu
Obiskali smo Valjevo
Lansko leto so mladinci Valjeva obiskali mladince iz Tržiča in se pri nas mudili par dni. Letos, pa je OK ZMS Tržič organizirala za najbolj aktivne mladince izlet v Valjevo in to na dan 30. obletnice osvoboditve Valjeva.
Za Valjevo je OK ZMS Tržič določila 21 mladincev, ki smo odšli v četrtek zvečer z avtobusom do Ljubljane, od tam pa z vlakom do Beograda in naprej v Valjevo. V Valjevo smo prispeli v petek dopoldan in tu so nas pričakali mladinci Valjeva in nas pospremili do njihovega mladinskega kluba. Klub imajo dobro urejen, saj imajo poleg dobre opreme tudi barvno televizijo in opremo za namizni tenis. Po krajšem razgovoru so nas peljali na kosilo. Po kosilu so nas razporedili po domovih, kjer smo prespali. Do večerje, ki je bila v domu JLA smo imeli prosto popoldne. Zvečer pa smo si ogledali slavnostno akademijo ob 30-letnici osvoboditve Valjeva.
Naslednji dan, v soboto smo si ogledali ekonomsko šolo. ki je zelo dobro opremljena, saj imajo po vseh razredih monitorje, kinoprojektorje in radio aparate. Zbornico imajo najmodernejšo, saj pouk spremljajo kar po monitorjih, ki so tam nameščeni. Obiskali smo tudi tovarno piva »Valjevsko pi-
vovaro« in bili pri tamkaj š-nem direktorju na krajšem pogovoru, kjer so nas tudi postregli z njihovim pivom. Po kosilu, ki smo ga imeli v bližini tovarne, smo obiskali tudi Valjevske »izvidžače«, ki so nas zelo toplo sprejeli in obdarovali z emblemi svojega društva, ime ima po umrlem tovarišu Vladimiru Mandiču »MANDA«.
Dnevi so hitro minevali in že je bila nedelja. Po programu bi morali obiskati predsednika občine, ker pa je bil
Josef Högl je pričel v letu 1936 z obrtno izdelavo obutve, ki je do leta 1963 prešla v industrijski obseg. Leta 1965 je bil zgrajen na površini 5.000 kv. m moderen obrat, kateremu so sledili v letu 1968 in 1969 v bližini soseščine še dodatni obrati za izdelavo posameznih delov obutve. Prav sedaj je v izgradnji nov proizvodni prostor v velikosti 3.000 kv. m. Dnevna proizvodnja znaša
3.000	parov, predvsem moške, deške in deikliške obutve. Letno izdelajo okoli 600 modelov, od katerih je za prodajo potrjenih ca. 300. Program ženskih škornjev obsega tri širine v različnih višinah zgornjega dela. Udeležba usnjenih zgornjih delov znaša 70 %, ostalih 30 % pa
le-ta zaradi občinskega praznika prezaseden smo si ogledali spomenik na bližnjem griču, ki je ponazarjal njihovega vojnega heroja »KOLU-BARA«.
Še nekaj ur in že se je približal čas odhoda iz Valjeva. Mladinci so nas pospremili in nam zaželeli srečno pot. Ura je bila sedem zvečer, ko smo se poslavljali z vlaka, ki nas je odpeljal iz bratskega Valjeva.
Vtisi, ki smo jih dobili na obisku Valjevčanom so bili zelo dobri in si želimo še takih srečanj.
Teran Olga
je iz sintetike. Zaposlenih je 400 proizvodnih in režijskih delavcev, od tega 5 °/o tujih. Prek 20 tovarniških avtobusov vozi dnevno delavce brezplačno na delo.
Na domačem trgu prodajo 55 do 60 % izdelkov, ostalo pa gre v izvoz v NDR, ZSSR, Poljsko, Mongolijo, Kanado in Zahodno Nemčijo. Razmeroma velik izvoz na vzhod so razvili z večkratno prisotnostjo na vzhodnih sejmih.
Veliko truda posvečajo racionalizaciji proizvodnje.
Högl mlajši in agilno vodilno osebje so na tehničnem in prodajnem področju stalno na tekočem. Prav sedaj se opremljajo z visoko frekvenčnimi stroji z namenom, da bi pocenili proizvodnjo.
Čevljarska tovarna »Högl« Taufkirchen
Samoupravni okli
Bio je usvojen statut radne organizacije. Zborovi radnika
0	njem su diskutavali i usvojili ga u danima 20. do 26. augusta. Predlog statuta bio je prethodno predložen u jav-nu diskusij u tako, da su svi radnici bili upoznati sa sadr-žajem te su mogli na zboro-vima neposredno izraziti svoje mišljenje i saglasnost o usvojenju.
Zborovi radnika bilgi su or-ganizovani prema radnim je-dinicama a u OOUR prodajne organizacije po prodavnica-ma.. Od ukupnog broja 2510 radnika na zborovima bilo je prisutno 2112 radnika i statut bio je usvojen odgo vara judom večinom glasova.
Iako je malo kasno pisati o torni aktu koji je ved usvojen
1	u praksi se izvodi, ipak de možda potstaci radnike naše radne organizacije što široj saradnji u vremenu drugih javnih rasprava o aktima, ko-je moramo usvojiti ili uskladiti zakonskim odredbama, samoupravnim ugovorom o udruživanju OOUR i statutom radne organizacije do kraja ove godine.
Statut radne organizacije je akt samoupravljanja, koji uredjuje zajedničko i uskla-djeno poslovanje i samoupravljanje svih OOUR te konkretizuje izvodjenje zada-taka i zajedničkih ciljeva za koje smo se odlučili prilikom udruživanja OOUR. Slično torne uredjuje i nadležnost i zadatke zajedničkih organa upravljanja i način njihovog rada.
Pored pomenutog sadrži statut pre svega: podatke o radnoj organizaciji i njezi-nom statusu, poslovni predmet radne organizacije, za-stupanje radne organizacije, ovlaštenje OOUR, da jih u pravnom smislu zastupa generalni direktor itd.
Naročito važno je poglavlje o samoupravljanju u kome je posebno naglašeno neposredno odlučivanje radnika na zboru radnika, na referendumu te preko svojih neposredno biranih organa upravljanja, koji su zajed-nički svim OOUR.
Statut navodi dužnosti i prava radnika u samoupravljanju te zadatke i obaveze organa upravljanja i njihovih
članova. Novo je tumačenje o merama prilikom narušava-nja načela samoupravljanja. Narušavanje načela i odreda-ba samoupravljanja znači narušavanje obaveza, za koje bi nadležni organ odredio iste mere kao za narušavanje op-štih ili naročitih zadataka odnosno obaveza na radnom mestu. Tako narušavanje npr. znači: neizvršavanje zaključa-ka organa upravljanja, više puta neopravdani izostanci sa sednica organa upravljanja.
Značajno mesto u radnoj organizaciji zauzima odbor samoupravne kontrole, čiji je pre svega zadatak briga za ostvarenje samoupravnih prava radnika, kontrolisati izvodjenje samoupravnih akata i zaključaka organa samoupravljanja, nadzor nad smo-trenošču trošenja sredstava radne organizacije i sl.
Statut izmedju drugog obradjuje još i arbitražno rešavanje sporova medju OOUR, postupak prilikom re-šavanja istih, odredjuje postupak za donošenje statuta i drugih opštih aktova u radnoj organizaciji te druge odredbe, značajne za celokupnu radnu organizaciju.
Na načrt statuta u javnoj diskusiji primili smo tek nekoliko primedbi. Naglašujuči prava iniciative radnika i ne-sporednog upravljanja te od-lučivanja očekivali smo više primedbi odnosno predloga, jer bi saradnjom svih radnika, a pre svega neposrednih proizvod j ača mogli zaista obezbediti interese svih radnika radne organizacije.
Stručne službe več su pri-premile načrte statuta OOUR, koji su več poslati u javnu diskusiju radnicima svake OOUR. Statuti OOUR rešava-če pre svega pitanje organizacije i poslovanja OOUR, radničko samoupravljanje u OOUR i njegovu realizaciju, organe i zadatke organa samoupravljanja u OOUR te druge odredbe značajne za OOUR.
Načrti su umnoženi u to-likom broju, da če se moči svako upoznati sa sadržajem i podneti svoje primedbe ili na zborovima radnika ili prilikom donošenja statuta svoje OOUR i slobodno se odlu-čiti za donošenje akta.
Pravna služba
Značajno godišnjica
28. oktobra navršava se 24 godine, otkako je radni kolektiv preuzeo u upravljanje tvomicu i time ostvario reči druga Tita »Fabrike radnici-raa«. Na dogadjaj tog dana spominje nas spornen ploča kod starog ulaza u fabriku. Razumljivo je, da je bilo pri-ličnih početnih poteškoča sa upravljanjem ali su ove ne-stajale z dana u dan uz zalaganje odgovornih drugova. Baš zhog takvih uspešnih koraka u prvom razdoblju samoupravljanja i naslednicima,
koji su preuzimali ovu veli-ku odgovornost ni je se bilo treba strahovati, da bi krenu-li sa pravog puta. Našu tvor-nicu vodili su u sve više se razvijajučem samoupravnom sistemu, uvek uspešnije novim ciljevima u susret. Radničko samoupravljanje za-hvatalo je sve širi krug neposrednih proizvodjača. Proši-renju tvornice i povečanom obimu poslovanja usledilo je 1955 god. decentralizacija, ka-da je bilo formirano 20 rad-nih jedinica.
Radnici su na svojim zborovima po jedinicama ras-pravljali o tekučim problemi-ma i odlučivali o najznačaj-nijim privrednim pitanjima. Več godine 1970 došlo je do reorganizacije samoupravnog sistema i time su i dopunske nadležnosti bile prenete na nove kolektivne izvršne organe. čitav taj razvoj i dugo-godišnja iskustva koje je stekla radna zajednica doprine-
li	su ka poboljšanju samoupravnih odnosa, naročito sada, kada smo na novom putu do što uspešnijeg poslovanja gde naša radna organizacija udruženog rada povezuje pet OOUR. Svaka OOUR zalaže se po svojim močima što više doprineti našoj organizaciji udruženog rada i time se uključiti u novo raz-doblje samoupravljanja, zala-
že se sve zadatke i ciljeve što više približiti neposrednom proizvodjaču, da bi taj mo-gao što više doprineti što bo-Ijem privredjivanju.
Ovaj novi ukazani put tra-žiče od nas mnogo naprezanja i zalaganja. Možemo tvr-diti, da smo mnogo več ura-dili i da čemo se zalagati, da po svojim močima postigne-mo zakazane ciljeve.
ME
Baiensko konferencija
U ponedeljak, 9. septembra 1974 u hotelu LARI A u Kranj skoj gori počela je porudzDinama robe za proieče-leto 1975 prva grippa poslovodja. Način poručivanja pro-menuo se, naime, svih 115 prodavnica podelili smo u dve grupe a to je izi-skivalo veču radnu pro-storiju i zbog toga odlučili smo se za drugo mesto konferencije.
Kolekcija, koju smo poslovodjama pretstavili za iduču sezonu uža je od kolekcije prošlih go-dina. Na osnovu analiza
0	zalihama u prodavnica-ma u kolekciji ostali su samo modeli, koji pret-stavljaju modni novitet za iduču sezonu i modeli, koji su se u protekloj sezoni proleče-leto 1974 dobro prodavali ili da se u vezi sa njima predvi-dja, da njihov trend prodaje neče opasti.
Na konferenciji baze program rada sastavljen je iz porudžbina robe, in-formisanja o rezultatima poslovanja OOUR prodajne organizacije i pre-duzeča u celini te reša-vanja problema svake prodavnice u ko j ima su-djeluju i prodajni i opšti sektor. Ovakvo se mogu rešavati najbržim i neposrednim načinom personalni problemi, pitanja opravki u prodavnicama
1	druge investicije a tim putem je i svaka prodavnica posebno obaveštena o rezultatima prodaje za proteklu polugodište tako u pogledu prodaje, zaliha, promena zaliha, prometu po zaposlenom, ličnim dohocima i koje mesto zauzimaju u svo-joj kategoriji.
Opštim mišljenjem, da je bila kolekcija pozitiv-
no primljena sa strane poslovodja i željama za dobru prodaju u jese-njoj a i u narednoj pro-
Ovogodišnja šuštarska nedelja premašila je sva očeki-vanja. Iz godine u godinu sve je više posetilaca. Priredbe su počele več u petak otvaranjem izložbe u paviljonu NOR. Prikazani su naj-noviji modeli obuče za slede-ču sezonu. U dvorištu paviljona održana je revija mode na kojoj su sudjelovali članovi baleta iz Ljubljane pod rukovodstvom koreografa Manje Sevnikove i uz sa-radnju omiljenog konferan-sjeja Janeza Hočevara-Rifle. Bez opravdanja uveče nije održana priredba »Vesela šu-štarija«.
U petak uveče u sali hotela Pošta u Tržiču održan je svečani prijem učenika u pri-vredi i podela svedočamstva po starom šuštarskom običaju.
U subotu, povodom teške železničke nesreče u Zagrebu otkazane su sve priredbe i proglašen je dan žalosti.
U nedelju Tržič oživeo je več u ranim jutranjim časo-vima. Prvi posetioci su stigli pre nego što su bile postavljene tezge. Parkirišta su se punila i motorizovani posetioci koji su kasnili morali su osta viti svoja vozila daleko van centra.
lečnoj sezoni zaključili smo konferenciju baze.
Bergant Francka
aedelja
Na Trgu svobode za uvod u nedeljnje jutro pobrinuo se duvački onkestar iz Tržiča i Kranja. Kod paviljona NÜR dva puta bila je prikazana modna revija i »Vesela šu-štarija«. U to vreme i sajam je oživeo. Prodavei su zadovoljno trljali ruke — proizvodi tržiške industrije dobro su išli u promet.
Niko nije probao ono što je kupio jer su mnogi jedva došli na red i svako je bio sretan da se dogurao do tezge. Besumnje je ovakvoj poseti doprinelo i vreme, koje je posle kise noči doneli lqp sunčan dan. Na zabaviš-nom prostoru u parku kod paviljona NOR popodne nastopila je folklorna grupa Karavanke i pevači braca Zupan. Za igru i razonodu pobrinuo se ansambel Murka kasno u noč. Bilo je i pi-ča. Lutrija je bila kratka jer je ponestalo srečki. Poslednji posetioci odlazili su tek u ranim jutranjim časovima.
Možemo reči, da je ovogo-dišnja VI. šuštarska nedelja bila rekordna. Rekli su to i priredjivači i prodavci.
Šuštar — obučar. šuštarska nedelja — praznik zanat-lija obučara. (Op. prev.)
Izložba »Peko« v paviljonu NOR
Šuštarska
Savefovanje o hvalitetu jugoslovanske obuče u
Posle podnetih referata sovjetskih pretstavnika došao je red na nas, Jugoslavene. Odgovori sledili su kao predavanja ili kao slobodna diskusija, u kojoj su sudjelo-vali pretstavnici Ctx iz Beograda i pretstavnici jugosla-venskih tvornica obuče.
U skraćenom obliku navo-dim sadržaj rasprave povodom kritike o nezadovoljava-jučem kvalitetu jugoslaven-ske obuče, koju izvozna organizacija Ctx izvozi u Sovjetski savez.
Jugoslavenska industrija obuče proizvodi obuču savre-menih modnih kreacija, ide u korak sa zahtevima svetskog tržišta, upotrebljava savreme-ni materijal, daje nove impulze i plasira pre svega modnu obuču visokog kvaliteta na sva veča tržišta Istoka i Za-pada.
Sve veče tvornice obuče raspolažu svojim prodajnim organizacijama na domačem tržištu. Tako mogu iči u korak zahtevima kupaca u odnosu na modne pravce i kvalitet nove ili več upotreblje-ne obuče.
Polazeči iz činjenica, da je obuča proizvod ljudskih ruku moguče su i greške. Proda-vač mora uvek uzimati u obzir primedbe kupca i prila-godjavati se njegovim zahtevima. Reklamacije iz Sovjet-skog saveza stižu tako na novo kao i na nošenu obuču.
Podnosimo kratak pregled poduhvata, koje smo predu-zeli u vezi poboljšanja kvaliteta obuče, koju izvozimo u Sovjetski savez.
Reklamirana nova obuča.
Sa ugovorom izmedju Raz-noexporta i Centrotekstilom previdjeno je, da kupac posle primanja robe izvrši na odre-djenim mestima u SSSR-u kvantitetno i kvalitetno pre-uzimanje. Ugovor predvidja, da se nova nekvalitetna obuča vrača u Jugoslaviju i zameni novom. Sve troškove u vezi s time nosi prodavač.
Stanje reklamirane obuče za prvih pet meseci 1974 u uporedjenju sa 1973 godinom smanjuje i je za 1.48 °/o manje od stanja u prošloj godini.
Posle prijema reklamirane obuče tvornice prave pregled i stručnu analizu. Reklamacije podeljene su u tri grupe i to:
olabavljeni (flamasti) gornji delovi obuče
odlepljeni djonovi
ostali defekti
U večini slučajeva reklamacije su opravdane. Promena boje materijala, prskanje laka, različite nianse boje, nagubana podloga, odlepljeni djonovi itd. Visoki % vračene obuče posledica je nekvalitet-nog pakovanja. Obuča je po-vredjena prilikom povratka u Jugoslaviju. Teško je pone-kad odrediti kod oštečene obuče dali je to posledica lose proizvodnje ili su oštete nastale prilikom transporta. Vračena je i obuča bez ikak-vih grešaka i neki su ovakvi primerci predočeni pretstav-nicima Raznoexporta. Prigovorih smo, da se vrača ve-
čim delom nenošena obuča manj ih brojeva i analizom ukazali napravilan asortiman.
Reklamirana nošena obuča.
Tvornice, kao proizvodjači nemarno pregleda u karakte-ru reklamacija nošene obuče. Pojedini primerci različitih uzoraka koji su nam prikazani ne mogu biti reprezentativni za čitavu količinu reklamirane obuče koja nam nije predočena. Na nošenu obuču priznaj emo 1 % popusta od vrednosti robe.
Naše tvornice raspolažu vlastitim prodavnicama i tačno znaju šta se u njima dogadja prilikom preuzima-nja reklamirane robe i ube-djeni smo, da je isto tako i u drugim državama.
Ugovorom je predvidjeni garancijski rok 60 dana od dana prodaje u prodavnicama Sovjetskog saveza te je u svetu neshvatljiv i neprihvat-ljiv za neke od kreacija i materijala. Svakodnevno nošenje obuče u različitim vremenskim prilikama i bez oštečenja prouzrokuje, da se posle 60 dana može reklamirati svaki par obuče. Iz vla-■stitih dskustava znamo, da nedovoljna uputstva proda-vača, koji su obavezni, da te daju o načinu nošenja i odr-
Naša naj mladja prodavnica obuče nalazi se u Murskoj Soboti. Otvorena je bila 30. augusta ove godine, prilikom izgradnje NAME. Robnu ku-ču sagradila su udružena tr-govačka preduzeča za potrebe potrošača Murske Sobote i akoline. Peko ima svoju prodajnu prostorij u na pr-vom spratu na površini od 150 m2. Pregled nad boksovi-ma naše prodavnice zastira izložbene vitrine, koje če biti premeštene na drugo mesto. Prodavnica se zapravo preselila iz lokala na dragoni kra-
U petak 30. avgusta ove god. bile su u poseti našoj tvomici novinarke največi iugoslovenskih novina:
Politika Export Beograd, Večernje novosti Beograd, Politika Beograd, Politika Bazar Beograd, Tanjug Beograd, Praktična žena Beograd, Centar za savremeno odeva-
žavanju raznih vrsta obuče česti su uzrok nezadovoljstva kupca i reklamacija. Kod nas prodavači pismeno su upo-znati instrukcijama potrebnim kupcima. Interesuje nas, dali obuča sovjetske proizvodnje nošena svakog dana u svakojakim vremenskim prilikama izdrži 60 dana bez oštečenja. Poznato je, da lakova-na obuča, obuča iz lakih materijala i li obuča naročitih konstrukcija te garancije ne može imati.
Mere za poboljšanje kvaliteta obuče u Jugoslaviji.
Od savetovanja prošle godine u Beogradu do danas Odbor za obuče kot Savezne industrijske komore Jugoslavije održao je 11 sastanaka posvečenih isključivo kvalitetu obuče, koja se izvozi u SSSR:
Na plenarnoj sednici obu-čarske industrije Jugoslavije, koja je održana maja 1974 godine u Beogradu zaključeno je, da če sve tvornice obuče, koje če imati u odredjenom vremenskom razdobij u ne-normalan % reklamacija, biti isključene od isporuka obuče u SSSR.
Pooštrena je kontrola obuče u procesu proizvodnje. U nekim je tvornicama organi-
ju grada. Lokal se nalazio na prilično neprometnom predelu, otkako se centar grada premestio. U torn lokalu sada se nalazi naša prodavnica robe B kvaliteta.
U rohnoj kuči več sada je promet za 50 % veči od prometa u staroj prodavnici i ve-rovatno če se i povečati, kad budu sklonjene izložbene vitrine. Potrošače uslužuju i trade se što bolje ih zadovoljiti poslovodja Kondrad Belovič te prodavačice Darinka Senik i Marija Podnar.
nje Beograd, Maneken Ljubljana, Dnevnik Ljubljana, Glas — lokalne novine Kranj.
Prilikom razgledanja pogona proizvodnje direktor tvornice drag Janez Bedina upo-znao jih je programom proizvodnje za jesen-zimu i novom kolekcijom proleče — leto 1975. Najviše jih je im-
zovana i super kontrola. Cen-trotekstil u svojoj organizaciji formisao je posebno ode-lenje za unkpredjenje, koor-dinaciju i kontrolu proizvodnje. Pored preuzimača robe formirana je naročita in-struktorska služba, koja vrši kontrolu po tvornicama i sa-vetuje u cilju poboljšanja kvaliteta. Centrotekstil orga-nizuje savetovanja o kvalitetu po pojedinim tvornicama. Na tim sastancima sudjeluju naj odgovorni ji stručnjaci iz proizvodnje i pretstavnici po-litičkih organizacija. U tvornicama, gde ima večih reklamacija sa strane SSSR, stručnjaci Centrotekstila daju naročite tehničke instrakcije i pomažu prilikom rešavanja problema.
Tvornice obuče koje proizvode obuču za SSSR i Centrotekstil potpisali su samoupravni ugovor o kontroli kvaliteta obuče koja se izvozi u SSSR sa ciljem, da Centrotekstil ima pregleda nad kvalitetom u svim fazama pripreme i proizvodnje.
Raznoeksport smo nepre-kidno obaveštavali o svim poduzetim merama. Pretstav-nik naše firme, drag Pahomov, pokazao se zaslužnim
presionirao model EVA. Novinarke su se interesovale o zaposlenim ženama, o rešava-nju pitanja brige o deci zaposlenih majki. Poslepodne razgledale su izložbu u pavu-ljonu NOR i prisustvovalé modnoj reviji.
Moskvi
saradnikom i mnogo je do-prineo rešavanju problema kvaliteta u našim tvornicama obuče i na torn savetovanju daj emu mu naše priznanje.
U no voj kolekciji za 1975 godinu, koju smo vama predložili ima više novih materijala, koji če omogučiti srna-njenje reklamacija. Upotreb-ljene je manje. lakovane kože, više govadje napa gornje kože, korigirani boks je manje korigiran, više je juneče kože. Zgužvani lak sasvim smo isključili iz kolekcije.
Iz napred pomenutog sadr-žaja možemo zaključiti, da reklamacije obuče iz Sovjetskog saveza pretstavljaju oz-biljan problem, koga ne možemo rešavati samo savetova-njima, nego je nužno ta j problem rešavati u tvornicama samim i na pojedinim radnim mestima. Biče nužno poduze-ti energične mere i u nabav-noj službi, pripremi proizvodnje i u proizvodnji samoj.
Za savetovanje bilo je pri-premljeno stručno predavanje o tehnologiji lepljenja djonova, koga je pripremila tvornica obuče Peko i obja-vičemo ga u narednom broju.
Gros Jože
Posetu novinarki smatramo za veoma korisnu. Moči če opširnije upoznati čitaoce o našem preduzeču i novom kolekcijom obuče, koja če se prodavati u narednoj sezoni.
M. S.
Poseta Murskoj Soboti
Težave v obratu T rbovl je
Objekt šivalnice v Trbovljah, je bil zgrajen z občinskimi sredstvi leta 1970 z namenom, da se zaposli ženska delovna sila. Otvoritev obrata je bila na trboveljski občinski praznik dne 1. 6. 1970.
Na začetku smo zaposlili 60 delavk, ki so se pred tem vozile na priučevanje v Peko Tržič. Sedaj po štirih letih imamo zaposlenih skupaj 303 delavce, od tega 286 žensk in 17 moških.
Stavba je montažna iz kovinskih in pločevinastih elementov in deloma obzidana. Pogled na ta objekt je bil pred štirimi leti ob otvoritvi zelo lep, tako da smo bili kar ponosni. Če pa pogledamo danes, lahko ugotovimo, da je bila velika škoda tolikega denarja in lepega prostora, na katerem stoji. Kovinski in pločevinasti deli so potemneli, nekje že porjaveli, zid je razpadel in se je moral že po enem letu obnoviti, plastika pa je dobila jesensko barvo. Po zelo kratkem času, so se pokazale velike pomanjkljivosti in površnost vseh montažnih del. Veliko smo mora-
li že vložti denarja za popravila in predelave. Takoj smo morali popraviti jedilnico, predelne stene, vse sanitarije, kopalnice, kitanje oken, predelne stene v pisarnah, dozidava hodnikov, skladišča, grelnih naprav, izolacijo celega stropa, popravilo strehe in še mnogo manjših stvari. Kljub temu še vedno ni vse dobro, streha po večkratnem popravilu še pretaka tako, da moramo ob vsakem močnejšem dežju ali nalivu, prestavljati delavce, stroje, mize, kjer udira voda. Tudi v hladnejših dnevih, ko ponoči pade slana ali v naj lepšem vremenu, ko posijejo sončni žarki in topijo slano, nam voda kaplja v notranjost. V zimskih dneh je zelo mrzlo, posebej zjutraj, ko začnemo delati in je temperatura 10 stopinj. Težko je zato, ker nimamo svoje kurilnice in smo odvisni od sosede t. j. Iskre, in od volje njihovih kurjačev. V letnem času, ob vročih dnevih pa doseže temperatura 33 stopinj. S tem hočem prikazati, da tako grajen
objekt, neustreza našim klimatskim razmeram in če bomo gradili novo proizvodno halo, naj bo grajena iz solidnih gradbenih elementov.
Ob otvoritvi objekta še ni bilo urejeno okolje, sedaj po štirih letih in pol, je še vedno isto dvorišče in cesta ima polno jam, lukenj, vode, zemlja je ob zidu posedena, valovita, betonske plošče so vse razpočene. Na rampi, kjer razkladamo in nakladamo av-tomoble, je ob dežju pravo majhno jezero, namreč rampa ni pokrita in se zato nabira voda. Parkirnega prostora nimamo, niti urejene in zasajene zelenice. Poseben pro-
blem je dohodna cesta v dolžini 280 metrov, in most. Cesta je ena sama luknja, polna blata, vode; pešec se nima kam umakniti avtomobilu. Delavci, ki hodijo peš (večina) prihaja na delo v deževnih ali zimskih dneh premočeni do členkov, kar sigurno vpliva na njihovo zdravje. Most, je dotrajan in popolnoma nepregleden tako, da vsak dan lahko pričakujemo nesrečo.
Nujno moramo nekaj po-kreniti, da zaščitimo delavce pred omenjenimi težavami. Dogovarjamo se z občino, da naj naredi cesto in most, vendar za letos občina nima
sredstev. Obljubila nam je, da nam bo zgradila most. Dohodno cesto bomo morali zgraditi sami z dogovorom občine, na račun negospodarskih investicij za leto 1975.
Vse to pišem zato, da se o tem seznanijo vse TOZD podjetja Peko, da vidijo kakšne težave imamo v Trbovljah, kar sigurno vpliva tudi na nižjo storilnost in dražjo proizvodnjo.
Leopold Trdan
Josef Haselberger OHG Mattsee
Obrat proizvaja modno žensko obutev in ženske škornje. Kolekcija obsega 70 do 80 modelov, približno 2/3 v troterkah in 1/3 v športni obutvi.
Ekspert je znašal v letu 1973 16 % celotne proizvodnje, letos do aprila pa se je povečal za 30 %.
Zaposlenih je 240, dnevna proizvodnja pa se je povečala od leta 1970 do leta 1972 od 1500 na 2.250.
Tujih delavcev imajo zaposlenih 10%.
Reklamni strdški znašajo 2 do 2,5%.
Večina se vrača z dela peš
Naši
jubilanti
23. septembra je praznoval 60Jetnico naš pred trinajstimi leti upokojen sekretar podjetja tovariš FRANC JAGODIC.
Še vedno se rad spominja časov, ki jih je kot sekretar podjetja preživel pri nas ravno v začetkih uveljavljanja samoupravljanja in postopne gospodarsko-tehnološke pre-orientacije v podjetju. Po težkih letih partizanskega življenja je bilo za puško in nevarnih akcij s sovražnikom vajenega borca delo v gospodarstvu prav tako gospodarsko politična naloga, ki jo je bilo treba nekompromisno izpeljati. In tudi to je v tistih časih uspešno opravil.
Ob pomembnem življenjskem jubileju mu zaželimo še veliko zdravih let in še mnogokratnih srečanj z njim.
Včh
Oktober — mesec varčevanja
Odzval sem se povabilu novinarke »čevljarja«, da s člankom, posvečenim mesecu varčevanja, posredujem bralcem časopisa nekaj misli in informacij, ki jih bodo, kot varčevalce Ljubljanske banke, gotovo zanimale.
čeprav je čut za varčevanje pri naših ljudeh že tradicionalen in globlje zasidran, si moramo vedno prizadevati, da ta čut ohranimo in vzpodbujamo. Glede na nestabilnost v svetovnem gospodarstvu, ki se odraža tudi pri nas, pa morajo biti ta prizadevanja še močnejša. Kljub težnjam in morda prevladujoči miselnosti, da se prisluženi denar čimprej porabi za nakup po-trošnih dobrin, pa vkljub vsemu, ugotavljamo razveseljujoče dejstvo, da hranilne vloge zmerno naraščajo. Hranilne vloge na vpogled, kamor spadajo: domače hranilne vloge, vloge na pošti in vloge tržiških podjetij, ki izplačujejo osebne doho'dke prek hranilnih knjižic, so se v naši enoti dvignile, v razdobju od januarja do avgusta za 11,4 %. Tako je bilo stanje hranilnih vlog ob koncu meseca avgusta ND 29.510.701.—.
Omenil bi dejstvo, da skoraj 30 % od tega zneska sestavljajo sredstva, ki so jih vložili delavci tržiških podjetij pri izplačevanju osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. Za tako kratko obdobje, odkar je večina tržiških podjetij pristopila k novemu in sodobnemu načinu izplačevanja osebnih dohodkov, je to nedvomno zares lep uspeh. Kazno je, da ljudje pri tem sistemu izplačevanja osebnih dohodkov bolj preudarno rokujejo z denarjem, saj je le-ta v banki še najbolj varno naložen. Počasi se spreminja tudi mentaliteta ljudi. Pri-kladnejše je nositi s seboj hranilno knjižico, kot pa večje vsote denarja in ni nevarnosti, da se z njo okoristi kakršenkoli zmikavt. Če pa se slučajno komu primeri da hranilno knjižico izgubi ali da mu jo kdo ukrade, prijavi izgubo v banki, kjer izvedejo postopek preklica in izdajo nove hranilne knjižice. Bistveno pri tem pa je, da varčevalci, pri izgubi ali kraji, niso oškodovani, kar bi v nasprotnem primeru bili.
Kot sem že omenil, je v večini tržiških podjetij že udomačen sistem izplačevanja osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic. V Bombažni predilnici in tkalnici izplačujejo že del osebnih dohodkov po tem sistemu, z naslednjim mesecem pa bodo k temu priključili tudi redna mesečna izplačila.
V mesecu oktobru pa bo tudi v PEKO Tržič organizirano izplačevanje osebnih dohodkov po tem siste-
mu. Najprej bodo vsi zaposleni prejeli hranilne knjižice z vpisanim zneskom 10.— ND. Ob izplačilnem dnevu bodo dobili v kuverti, poleg fiksnega zneska 1.200,00 ND še vložni listek, kjer bo vpisan preostali del osebnega dohodka. S predložitvijo tega listka v katerikoli bančni izpostavi, bodo ta znesek vpisali v hranilno knjižico, kjer se bo obrestoval po 7,5 % obrestni meri. Glede na potrebe pa bodo lahko posamezniki kadarkoli in kjerkoli dvigovali zaželene vsote.
Pri organiziranju te akcije pa nas je neprenehoma spremljala misel, na kakšen način organizirati ustrezni bančni servis, kjer bi lahko delovni ljudje urejali svoje denarne zadeve. Zato bo v okviru te akcije organizirano v peti etaži novega poslopja izplačilno mesto Ljubljanske banke, kjer bodo delavci lahko vsakodnevno urejevali denarne posle.
V ta namen smo tudi v Ljubljanski banki — enoti Tržč pristopili k reorganizaciji delovnega časa v oddelku blagajne in likvidature, kajti v nasprotnem primeru bi zagrešili neodpustljivo napako in zapravili zaupanje varčevalcev. Tako bo oddelek blagajne in likvidature neprekinjeno odprt od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Tudi v sobotah bo banka odprta od 7. ure do 12. ure. Tako organiziran delovni čas bo prijetna novost in hkrati pomembna pridobitev za vse občane Tržiča. In tudi čas je že, da v Tržiču dobimo sodoben bančni servis, kjer bodo imeli občani in varčevalci priliko iskati nasvete in urejati svoje denarne posle prek celega dne.
Končno bi omenil tudi to, da so od višine hranilnih vlog odvisni tudi potrošniški krediti, ki so skoraj za večino družin, če že ne občanov, skoraj nepogrešljivi. Glede na stanje hranilnih vlog v naši enoti, to je ND 29.510.701,00 je bilo stanje potrošniških kreditov ND 14.826.134,00. To pomeni, da so na območju tržiške občine izkoristili občani 50 °/o hranilnih vlog za potrošniške kredite.
Glede na to, da bo potrošniško kreditiranje prešlo postopoma na delovno področje bank, bo procentualni delež potrošniških kreditov v odnosu do hranilnih vlog vedno večji. Zato pridobivanje novih varčevalcev ni samo interes ožje skupnosti delavcev banke, ampak moramo v tem gledati tudi interes širše družbene skupnosti in gospodarstva, predvsem pa varčevalcev samih.
Frančišek Meglič
LB enota Tržič
Nagradna križanka
V uredništvo smo dobili 92 rešitev križanke iz 9. številke Čevljarja. Anica Ožvald je izžrebala naslednje reševalce:
1.	nagrada 80,00 din — Heda štrukelj, 501;
2.	nagrada 60,00 din — Nika Gros, laboratorij;
3.	nagrada 40,00 din — Aleksander Puškarevič, Pristava 36;
4.	nagrada 20,00 din — Nataša Gorjanc, ERC;
5.	nagrada 20,00 din — Ivanka Hvalica, prodajni sektor.
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 20. oktobra.
odšli
V TOVARNO
v času od 28. 8. do 24. 9. 1974
v splošni sektor: Weilguny Tadej
v tehnični sektor:	Gosar
Tatjana, Meglič Ana, Meglič Milka, Arnež Bojan v prodajni sektor: Soklič Ivanka
v sekalnico: Špoljarič Ivan v izdelov. zg. delov 512: Verhovšek Nevenka, Cmreč-njak Stanislav, Halužan Marija, Smukovič Ida, Špoljarič Zvonko
v izdelov. zg. delov 550: Resnik Antonija v goodyear izdelavo: Stan-čin Josip
v montažni oddelek 521: Pretnar Igor, Matulič Vjeko-slav
v montažni oddelek 522: Hudak Franjo v montažni oddelek 523: Lovasič Vjekoslav v gumarno: Perko Janez, Žepič Jože, Hižak Josip, Ra-dašič Dragutin, Namestnik Branko
v plastiko: Kadivnik Jože, Živkovič Vlado, Panič Drago, Slavetič Josip
v poliuretan: Teropšič Anton
v mehanično delavnico: Perko Jernej
VSTOPI V PRODAJNO MREŽO
v času od 28. 8. do 24. 9. 74
KRANJ II: Dolinar Janez KRANJ I: Benedik Marija LJUBLJANA III: Oberč Jožica, Okoren Marjeta DJAKOVO: Ivančič Mara REKA II: Kožul Sava ARANĐELOVAC:	Živkovič
Radoslav
REKA I: Hržič Gracijela, Krasnič Elda, Petrovič Vesna, Stupičič Anka, Aloisio Claudette
BEOGRAD III: Ristič Zoran
TITOGRAD:	Vuletič Mir-
jana
NIŠ II: Sretenovič Dragan MOSTAR: Tanovič Berdana
ODŠLI IZ TOVARNE
prenehanje dela zaradi upokojitve: Dolenc Jože, Miloševič Marija, Tišlar Anton sporazumno prenehanje dela: Cmrečnjak Dragica, Jeruc Krevs Jože, Zore Jožefa
Antonija, Perko Ela, Cakare-vič Jordan, Tomažin Zdenka, samovoljna zapustitev déla: Jere Slavica, Ahačič Pavel, Žmitek Nada, Markun Mari-
ja, Medvešček Viljem zaradi odhoda v JLA: Rožič Janez, Gosar Vladimir, Oman Viktor
zaradi poklicne rehabilitacije: Pjanovič Miloš prenehanje v poskusnem roku: Lovasič Vjekoslav
ODŠLI IZ PRODAJNE MREŽE
KRANJ III: Rupnik Nada LJUBLJANA III: Kropivšek Marija
KOPER: Šturm Zvonka LAŠKO:	Milčinovič Alek-
sandra
VARAŽDIN:	štefanič An-
tun
SARAJEVO: Dupljanin Pe-tar
REKA I: Krasnič Elda BOS. GRADIŠKA: Švraka Slobodan
ZAGREB II: Bojič Dragan BITOLA: Hristova Verka ZEMUN: Milosavljevič Slavica
KARLOVAC I:	Boliburh
Ankica
Zahvala
Ob nepričakovani smrti dragega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem tehnične za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje.
še enkrat vsem naj lepša hvala.
Žalujoči
sin Marjan Keršič z družino
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti tovarne obutve »PEKO« — ureja uredniški odbor: Sašo Ahačič, Franc Grašič, Slavko Hvalica, Franc Jazbec, Branko Košir, Vida Rozman, Marija Slapar. — Glavni in odgovorni urednik Marija Slapar. — Naslov uredništva: Peko Tržič. Telefon 50-260 int. 217. — Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj v 3300 izvodih — Izhaja vsak prvi petek v mesecu. List dobijo člani delovne skupnosti brezplačno.
Tudi mi smo aktivni
Ker od našega TOZD — 550 iz Trbovelj že dolgo ni bilo nič glasu, saj se ni zgodilo nič kaj pomembnega, sva se s tov. Andrejašem, ki sva člana odbora za obveščanje odločila, da vas seznaniva z našim delom sindikata, o solidarni akciji za Kozjansko in še o čem drugem.
Na pobudo občinskega sindikata, je naša OOS (osnovna organizacija sindikata) orga-
Sindikalni organizaciji se lepo zahvaljujem za njeno pozornost in darilo v času mojega bolovanja in vse tovariško pozdravljam.
Antonija Blažič
Vsem sodelavkam iz oddelka 511 se iskreno zahvaljujem za pomoč in izrečeno sožalje ob smrti očeta Miklič Lovrenca.
hči Horvat Angelca
Ob nenadni izgubi žene in mamice Marlene Jahič se iskreno zahvaljujemo za izkazano in izrečeno sožalje ter darovano cvetje, Sindikalni organizaciji tovarne Peko Tržič, delovni skupnosti šivalnice 512 in vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku
mož Fadil hčerki Elvira in Ellen
nizirala sindikalne športne igre.
V mesecu septembru, od 16. 9. do 30. 10. 1974, bodo naše ekipe sodelovale na naslednjih športnih področjih:
—	v malem nogometu (moška ekipa)
—	v namiznem tenisu (moška in ženska ekipa)
—	v kegljanju (moška in ženska ekipa)
—	v streljanju (1 moška in 3 ženske ekipe)
Sodelavkam in sodelavcem tz oddelka 520 in sindikalni podružnici se najlepše zahvaljujem za denarno pomoč v času moje bolezni. Hvala tudi vsem, ki so mi omogočili klimatsko zdravljenje.
Nikolič Marija
Ob smrti očeta Karla Prešeren se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem iz elektro, mehanične delavnice in orodjarne za izrečeno sožalje in izkazano pozornost pri denarni nabirki namesto venca.
Iskrena hvala vsem sodelavkam iz oddelka 512 za izrečeno sožalje in lep žalni venec.
Enako se zahvaljujeva Tovarni obutve »Peko« za izkazano pozornost in izrečeno sožalje.
Sin Karel Prešeren in hči Ivana Perko
Težava je le v tem, ker naše moštvo (v malem nogometu), nima igrišča, kjer bi lahko trenirali v tej disciplini. Do sedaj so imeli na razpolago le pomožno igrišče športnega društva »Rudar«, ki pa ga uporabljajo tudi druge tovarne in je v večini zasedeno. Nabavili smo tudi športno opremo (drese in copate), za igranje nogometa.
Avtorica članka
Naša OOS želi čimvečje sodelovanje na športnem področju, z OOS Peko Tržič. Radi bi, da bi prišlo do kakšnega športnega srečanja med oddelki, npr. v namiznem tenisu, kegljanju, streljanju ...
Upam in želim, da se bodo naše ekipe na letošnjih športnih sindikalnih igrah, kar najbolje uvrstile.
Občinski sindikat je organiziral akcijo za finančno pomoč socialno šibkim, kateri se je pridružil tudi naš sindikat. Pregledali naj bi socialno stanje zaposlenih delavcev, predvsem tistih, ki že dalj časa bolujejo in imajo šoloobvezne otroke ali pa je nasploh njihovo finančno stanje šibko. Pregledali bomo, koliko je v naši TOZD takih, ki bi jim bila potrebna pomoč.
SOLIDARNA AKCIJA
ZBIRANJA POMOČI
ZA KOZJANSKO
Koordinacijski odbor za pomoč Kozjanskemu, je razpravljal o akciji zbiranja pomoči za delovne ljudi in občane v krajih Šmarske in Šentjurske občine, ki jih je prizadel potres.
Sklenili so, da vsi zaposleni delavci TOZD in drugih organizacij prispevajo zaslužek enega dneva, oz, 3,5 % od enomesečnega zaslužka.
Tudi naša TOZD se je vključila v to akcijo in v ta namen : smo delali prosto soboto (10. 8. 1974). Ker pa je na Kozjanskem ca. 68 starih milijard škode, menimo, da bi bilo potrebno delati še vsaj en prosti dan v ta namen.
RAZNO
Naši delegati, ki delujejo v posameznih interesnih in krajevnih skupnostih, so zelo delavni in se zanimajo za probleme v šolstvu, zdravstvu, v urejanju cest, v varstvu, v stanovanjski politiki itd. Trudimo se tudi, da bi si uredili svoj zdravstveni dom in s tem zmanjšali odsotnost delavcev in pa neskončno čakanje v čakalnicah, ki pa jih je več.
Člani našega kolektiva imajo možnost rekreacije v zimskem času — smučanje na Podmeji, Vrheh, Kalu in Mrzlici. Tisti, ki se navdušujejo za planine in planinarjenje pa imajo veliko izbiro, da obiščejo naše lepe planinske domove, kot so: Javor, Partizanski vrh, Kum, Lon-tož, Planino, Vrhe, Cemšeni-ško planino, Kal, Mrzlico ..., kjer se lahko sprostijo in naužijejo svežega zraka, saj ga v Trbovljah v mestu ni preveč zaradi cementarne. Pozimi imamo rezervirane dolo-
V	počastitev krajevnega praznika je MA Podljubelj organiziral športni turnir na igrišču Podljubelj za prehodni pokal. Tekmovanja se je udeležil tudi MA »PEKO.«
Tekmovanje je bilo v naslednjih panogah:
—	mali nogomet
—	odbojka
—	šah
—	štafetni tek
—	streljanje z zračno puško.
V	petek 6. 9. ob 16. uri se je pričelo prvo tekmovanje v šahu. Sodelovale so ekipe iz MA, specializiranih organizacij in karavel »Kokrški odred« in »Srečko Peharc.«
Zmagala je ekipa JLA s točko in pol prednosti pred ekipo MA Ravne, ki je zbrala 8 točk, MA PEKO 6 točk, MA Podljubelj 5 točk in pol ter ekipo tabornikov, ki je osvojila eno točko.
Naslednja panoga, ki je bila na sporedu v soboto 7. 9. ob 15.30 je bila odbojka. Pomerilo se je pet ekip. Prvo sta se pomerili ekipi: PEKO : JLA 15 : 13, 15 : 13, Podljubelj : Kovor 15 : 7, 15 : 12; ekipi tabornikov OSM in Ravne pa je žreb določil za vstop v polfinale. Rezultati polfinala: Peko : OSM 13 : 15, 15 : 7,
13	: 15 in Podljubelj : Ravne
14	: 4, 15 : 8. V finalni tekmi za prvo in drugo mesto sta se pomerili ekipi OSM in Podljubelj, 5 : 15, 11 : 15. Za tretje in četrto mesto pa sta igrali ekipi MA PEKO in ekipa MA Ravne 9 : 15, 15 : 13. Zmagala je ekipa MA Podljubelj. Sledijo ji ekipa tabornikov, MA PEKO, MA Ravne, JLA itd.
Tekmovanji v štafeti in streljanju pa bosta na sporedu 13. oziroma 10. septembra.
V	malem nogometu, ki je bil na sporedu v nedeljo 8. septembra je sodelovalo sedem ekip.
Žreb nam ni bil naklonjen saj smo v prvi tekmi dobili za nasprotnika favorizirano ekipo MA Kovor. Tekma se je končala z rezultatom 3:2 za nasprotnika, to se pravi za tekmovalce iz Kovorja. Tudi med tekmo nismo imeli sreče kakor pri žrebanju saj smo vseskozi vodili za gol prednosti. Tekmovanje se je vršilo na izpadanje in ker smo izgubili tekmo se je za
čene ure za plavanje v zimskem bazenu, ki služi predvsem za rekreacijo in zdravje. Naši delavci hodijo tudi redno kegljat v športno društvo Rudar. Veliko se jih vključuje v izredno izobraževanje, kot so: šiviljski tečaj, gospodinjski tečaj, pletiljski tečaj, v pevske zbore Svobode I in Svobode II. ..
Informativno sem vas obvestila, če bo pa še kaj zanimivega v naši TOZD, vas bom pa sproti obveščala.
Dornik Danica
nas tekmovanje v malem nogometu končalo.
Prvo mesto so osvojili mladinci iz Raven. Sledijo ji ekipa MA Podljubelj, Kovor, Bistrica, JLA, PEKO, OSM.
Po programu tekmovanja naj bi bilo v torek 10. 9. tekmovanje v streljanju z zračno puško, ker pa je bilo deževje je tekmovanje odpadlo. Tekmovanja v štafetnem teku pa se nismo udeležili zaradi neresnosti prijavljenih, ki sploh niso prišli in zaradi njih že vnaprej nismo mogli pričakovati, da bi zopet osvojili prehodni pokal.
Prehodni pokal so dobili domači tekmovalci, ki so zbrali skupaj 32 točk.
VRSTNI RED: MA Podljubelj 32 točk, MA Ravne 31 točk, OSM, 23 točk, JLA 20 točk, MA Peko 19 točk. Sledijo pa še ekipi KOVOR in BISTRICA.
Pogled v Avstrijsko
čevljarsko
industrijo
V nemškem strokovnem časopisu »Schuhmarkt« so objavljeni podatki o pomembnejših avstrijskih čevljarskih tovarnah, ki so jih ugotovili strokovni novinarji zahodnoevropske skupnosti in EFTA držav. Ker nekatere izmed njiih poznamo, bo bralcem Čevljarja verjetno ustreženo, če glavne podatke o tej reportaži objavimo v Čevljarju.
Čevljarska industrija Velike Britanije se bori z izvoznimi težavami
Izvoz angleške obutve, ki je znašal leta 1969 20,5 milj. parov, je do leta 1973 nazadoval skoraj za 4 mili j. parov in znašal le 16,7 mili j. parov, četudi se je z vključitvijo Velike Britanije v zahodno evropski trg, v letu 1973 izvoz povečal na to tržišče od 1,3 miliij. v letu 1972 na 6,0 mili j. parov v letu 1973.
PREKLIC
Sabina Piaoza, zaposlena v montažnem oddelku 520, preklicujem neresnične besede, ki sem jih izrekla zoper sodelavko Milko Marinkovič.
In memoriom
Spet je kruta in neizprosna smrt posegla v našo sredino in nam iztrgala vestno in prizadevno Marleno Jahič, našo dolgoletno sodelavko iz oddelka 512.
Že kot 14-letno dekletce se je zaposlila v naši delovni skupnosti in ji ostala zvesta do svoje smrti. Vsem je znana njena delavnost in prizadevnost ne samo na delovnem mestu, ampak tudi na družbenopolitičnem področju.
Težko nam je, ker smo izgubili vestno tovarišico. še teže ker je bila tudi dobra mati in žena.
Delovna skupnost in sindikalna organizacija jo bo ohranila v trajnem spominu.
Zahvale
Športni turnir v počastitev krajevnega praznika Podljubelj
Utrinki s šuštarske nedelje
Letošnja šuštarska nedelja je presegla vsa pričakovanja. Iz leta v leto je več obiskovalcev. Prireditve so se začele že v petek z otvoritvijo razstave v Paviljonu NOB. Razstavljeni so bili najnovejši modeli čevljev za prihodnjo sezono. Na dvorišču paviljona je bila nato Modna revija, na kateri so sodelovali člani baleta iz Ljubljane pod vodstvom koreografa Manje Sevnikove. Tekst pa je povezoval priljubljeni igralec Janez Hočevar-Rifle.
Brez opravičila je odpadla prireditev »Vesela šuštarija«, ki naj bi sledilà modni reviji.
V petek zvečer je bil v re-stavraciij Pošta slovesen sprejem vajencev in podelitev spričeval po starem šuštar-skem običaju.
V	soboto je bil dan žalovanja ob težki železniški nesreči v Zagrebu. Odpovedane so bile vse prireditve.
V	nedeljo je Tržič oživel že v zgodnjih jutranjih urah. Prvi obiskovalci so prišli še preden so bile postavljene stojnice. Parkirni prostori so se polnili in poznejši motorizirani obiskovalci so morali pustiti svoje jeklene konjičke daleč od središča prireditev.
Na Trgu svobode je za uvod v lepo nedeljsko jutro poskrbela godba na pihala iz Tržiča in Kranja. Pri Paviljonu NOB je bila dvakrat Modna revija in »Vesela šuštarija«. Med tem pa je dobro cvetela trgovina na sejmu. Prodajalci so si meli roke in ugotavljali, da gredo izdelki tržiške industrije dobro v denar. Nihče ni pomeril kar je
kupil, kako le neki, vsak je komaj prišel na vrsto in je bil srečen ko se je prerinil do stojnice. K tako velikemu obisku je nedvomno pripomoglo vreme, ki se je po deževni noči spremenilo v lep sončen dan. Na zabaviščnem prostoru so v parku ob Paviljonu NOB popoldne nastopili folklorna skupina Karavanke in pevci Bratje Zupan. Za ples in razvedrilo je igral ansambel Murka pozno v noč. Seveda ni manjkalo jedače in pijače. Srečolov je trajal le malo časa, kmalu je zmanjkalo srečk. Zadnji obiskovalci so odhajali šele v zgodnjih jutranjih urah.
Za zaključek lahko trdimo, da je bila letošnja VI. šuštarska nedelja res rekordna. Tako so rekli prodajalci in prireditelji.	M. S.
Slavna gospoda trliška...
V okviru praznovanj šuštarske nedelje in z namenom, da se ohranijo stari šu-štarski običaji, je bila v petek zvečer v restavraciji Pošta slovesna šuštarska večerja in podelitev spričeval vajencem, ki' so v preteklem šolskem letu zaključili šolanje na vajenski šoli.
Jože Zaplotnik — upokojeni čevljar, je pozdravil vajence in njihove mojstre po starem običaju:
Slavna gospo-da tržiška...
Mene je po enmo leta spet taka prjazna čast doleteva, de vam, slavna gospoda tržiška, z veselam naznanam, vas, slavna majstra cehovšča, za eno prjazno majngo ponižan poprosam, vam pa, luta a jungra, u roke dam in izročim usakmo en sloves an lersprif, u kermo je zapopa-den in potrjen, da je usah šestnajst u štirah letàh slo-venščga jezika in lep ah kun-
šta se učiv, le-te so usa za-popadla in u spomin zadržal, de so usa u le-tah letoh računske ino od use nature nauke dost dobra osvojil in de so spretne in urne soje prste u rokodelstva našmo na čevlah pa škornch že dost dobra utrdil, de j ah jest u imen cevga našga slavanga ceha ino slavn:h majstrov na-šah od vuka frajat zamoram. Toko jest zdele prosam use jungre, de soje skušanske deva predme gor prnesejo in postavjo, vas, slavna maj-stra, pa de pred cevmo ce-ham in tie zbrano gospodo sojo majngo povestè.
Zdej se prov alpo usàm zahvalam: vam, jungra, de ste dobra skušno prestal, pa tud uso srečo vam vošam, de bote dobra ksel ratal, vam, slavna majstra, pa za prjaz-nost in dobro majngo. Na-znanam vam usam, de bojo dons frajan jungra, jutro že ksel, koker tie sledi, u fremd šla, pogledat po svet, koko tam majstra devajo, ad:n bo pr sojmo majstra os tov, ta druj bojo u našmo ceh nove
majstre dobil: kdo kerga, se bomo še dons pomenil.
Zdele vas pa, use nove ksel le, prjazna vabam, eno vržin-ko pržgat, dakliča zavrtet in z bržanko mvade maštace omočat. Korajža vela. Ta stari vam bomo špegu držal.
Vajenci so prinesli s seboj svoje izdelke. Dokazali so, da so vešči poklica za katerega so se pripravljali. Komisija v sestavi Gros Jože — predsednik, Šarabon Greta — član in Teran Franc — član je pregledala izdelke in predlagala, da se izdajo spričevala vsem vajencem, ker jim je pretekla učna doba in so dokazali, da so sposobni opravljati poklic.
Spričevala so dobili: Cmrečnjak Dragi Cmrečnjak Mirjana Kolenc Vilma Meglič Marija Šavs Danica Klukej Dragica Kozole Ivanka
Celje I. in Ptuj poslovalnici, kateri imata najbolje urejene jesenske izložbe v smislu razpisa v okrožnici. Poleg tega se mora pohvaliti še izložba poslovalnic KRŠKO, BREŽICE, NIŠ I., VINKOV-CI, VARAŽDIN, SISAK in BEOGRAD IV.
Odlazek Zorana Razinger Marta Rojevec Marjana Lončar Mirko Koder Bojan , Ropret Ciril Tišler Miran Stritih Radovan.
Slavnostni trenutek je treba zaliti, zato ni manjkalo »br-žanke«. Vsak pa si je lahko prižgal 'tudi cigaro.
Novopečencam je čestital tudi direktor Jože Dolenc, jim naročil naj sodelujejo s sodelavci, pridobijo še čim več znanja in tako pomagajo sebi in podjetju za nadaljnji razvoj.
Tekmovan e v malem oogometu
za prehodni
Športna komisija pri MA naše tovarne je organizirala turnir v malem nogometu za prehodni pokal MA PEKO.
Tekmovanje je bilo v sredo in četrtek, 18. in 19. septembra na rokometnem igrišču. Turnir je bil med enotami podjetja in so se ga lahko udeležili člani našega podjetja ne glede na starost. Da pa med tekmovanjem ne bi prišlo do kakšnih zapletov je predsednik športne komisije sklical sestanek v sredo ob 9.45 v prizidku menze. Posveta so se udeležili skoraj vsi vodje ekip. Na tem posvetu smo se zmenili, da se tekmovanje odvija po sistemu izpadanja. Vsaka tekma traja 2-krat po 15 minut brez polčasa. Če pa je po regularnem času rezultat neodločen se streljajo penali — po pet na vsako ekipo-, če pa je še vedno neodločeno igralci streljajo penale na izmenično in kdor ga prej »zabije« ta zmaga. Na tem posvetu je bilo tudi žrebanje parov, ki so se pomerili med seboj.
Pari:
1.	GOODYEAR : SPLOŠNI SEKTOR
2.	GUMARNA : PRODAJA
3.	LEPLJENA I : PUR
4.	SEKALNICA : VZDRŽEVALNI OBRATI
Po končanem tekmovanju smo dobili štiri ekipe, ki so se pomerile v nadaljnjem tekmovanju v četrtek, 19. septembra, ob 15. uri.
GOODYEAR : PUR
VZDRŽEVALNI OBRATI :
: GUMARNA
Prva tekma se je končala z zmago Goodyeara 2:1 (1:1).
V drugi tekmi sta se pome-
pokol Peko
rila favorita V. O. ter ekipa Gumarne. Po težki borbi, saj je bil rezultat po končanem regularnem času 1:1, so igralci streljali po pet penalov, ki so prinesli tudi drugega finalista Gumarno. Rezultat 2:1.
V tej tekmi je imel največ dela odlični sodnik Marjan Mežek, saj je moral miriti razburjene duhove. Pri doso-jenju penala zaradi roke je moral zaradi nešportnega vedenja in zmerjanja sodnika izključiti igralca Gumarne BROZOVIČ Nikola za dve minuti, ker pa se le ta ni pomiril niti izven igrišča, ga je izključil do konca tekme.
Tekmovanje za tretje in če-irto mesto:
Vzdrževalni obrati in PUR se je končala z rezultatom 4:1. Vse zadetke za zmagovalca tekme je dal igralec Dobrin.
Do pričetka finalne tekme se je nabralo še nekaj gledalcev — navijačev, ki so bodrili svoja moštva. Polčas 1:1 je bil znak, da bo zmagovalec imel težko delo, da bo zabil še kakšen zadetek. Toda pred koncem drugega polčasa se je igralec Brozovič zelo dobro izkazal, saj je dal tri zadetke in končni rezultät 5:1 za prvaka turnirja Gumarno.
Po žvižgu, ki je oznanil konec turnirja, je igralec Brozovič prišel do sodnika in se mu opravičil za svoje nešportno vedenje v predzadnji tekmi. Vse se je le srečno končalo in vratar zmagovalne ekipe Jančič S. je od prireditelja prejel pokal za prvo mesto na turnirju v trajno last in še prehodni pokal MA PEKO za dobo enega leta.
Teran Rudolf