Prileten moški izsiljeval mladega obiskovalca nočnih lokalov >OD SLAVNIKOM Dlvjacln*lw Ta teden pri po ratam o Oofnsöi ravioli j junfki Domača sladica ■1-ci'u J L =F=' 4 PWlJiH'tf t. taozKKHta: Fhjt i-rt- pMftlft^ hDT*CW™4 LtOfT* Primorski na robu brezna POLJANKA DOLHAR Zakaj ste pa do danes skrivali finančno krizo, je režiser Sebastijan Horvat vprašal predsednico upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Majo Lapornik. Zakaj niste javno in odločno reagirali na krčenje sredstev? Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki je v Ljubljani skušala osvetliti, zakaj je SSG črtalo iz repertoarja predstavo Srce v breznu - The Movie, smo dobili potrditev, da pomanjkanje komunikacije in prozornosti ustvarja sumničenja. Osebno sicer ne vem, ali je za odpoved predstave kriva »samo« finančna kriza, kot trdi upravni svet, ali pa jo je upravnemu svetu sugeri-ral »prastrah« pred italijanskim javnim mnenjem in politiko, kot trdi Horvatova ekipa. Odkar pa vem, da je Dežela 22. oktobra sporočila, da ne bo izplačala statutarno predvidenega prispevka za leto 2012 (160.000€) in da SSG (kot ostale slovenske ustanove v Italiji) še danes ne ve, koliko denarja bo prejelo na podlagi zaščitnega zakona (lani 600.000€), se mi zdijo finančni razlogi vsaj objektivni. Če se bo ta mračna slika uresničila, ne bo v breznu samo srce, ampak tudi SSG: črtanje tudi drugih predstav bo neizbežno. Podobno že danes delajo ostale kulturne ustanove Slovencev v Italiji: Primorski dnevnik je že nekaj mesecev tanjši, glasbeni učitelji so brez plač, zgodovinarji v dopolnilni blagajni ... Manjšina je utrujena in ponižana, ker že leta ponavlja isto pesem o neizpolnjenih obljubah in krčenju sredstev. Horvatova vprašanja pa nas opozarjajo, da v Ljubljani ne poznajo tiste pesmi, tako kot je najbrž ne poznajo v Trstu ali Gorici. Morda je napočil čas, da jo zapojemo malo glasneje. dnevnik ČETRTEK, 29. NOVEMBRA 2012 Št. 281 (20.604) leto LXVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 0\= PJ= 1,20 € VREME - Posebno pod udarom Toskana in Ligurija Nalivi in poplave v večjem delu Italije Tornado pustošil po Tarantu in prizadel železarno I Iva LJUBLJANA - Tiskovna konferenca SSG: odpoved Srca v breznu buri duhove LJUBLJANA - Sebastijan Horvat, »nesojeni« režiser predstave Srce v breznu - The Movie, dvomi, da je treba odločitev SSG o odpovedi predstave iskati le v finančni stiski tržaškega teatra. Tako je povedal na včerajšnji dolgi in razgibani tiskovni konferenci, ki so se je udeležili tudi člani upravnega sveta SSG. Na 3. strani ŽAVELJSKI UPLINJEVALNIK - Protest na glavnem trgu Trst proti terminalu TRST - Okoli 800 ljudi (organizatorji sicer pravijo, da jih je bilo tisoč) je sinoči kljub nalivu na osrednjem mestnem trgu protestiralo (foto Kroma) proti načrtovani gradnji uplinje-valnika pri Žavljah. Na zatožni klopi je bila Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki so ji demonstranti očitali, da je največji podpornik terminala. Protest je potekal vzporedno z izredno občinsko sejo, ki je bila posvečena gospodarski krizi na Tržaškem. Seje se je udeležil tudi predsednik Dežele Renzo Tondo, ki so ga demonstranti ob prihodu glasno izžvižgali. Na 4. strani V Sloveniji napovedani novi protesti Na 2. strani Devin-Nabrežina: ustanovili komisijo za toponomastiko Na 5. strani Občina Dolina ne bo kupila šole v Mačkoljah Na 5. strani V Števerjanu krvavo potrebujejo internet Na 12. strani V Gorici o fašističnem izkoriščanju šol Na 13. strani Božični in novoletni prazniki v Termah Zreče so pravljični. Življenje se nekoliko umiri in čas se za trenutek ustavi. NOVO V SEŽANI! MESNICA IN DISKONT PIVKA Ugodne cene svežega perutninskega mesa Pivka in rdečega mesa slovenskih dobaviteljev ter dnevno sveže pečeni piščanci in svinjske krače! Prepustite se čarobnemu prazničnemu vzdušju pod Zreškim Pohorjem in namenite sebi in svojim najbližnjim priložnost za sprostitev in razvajanje. Info: +386 75 76 000 www.terme-zrece.eu POSEBNA RAZPRODAJA ur in srebrnine (do 70%) na zalogi Trst, Ul. Battisti, 2 Tel. 040-7606012 12 2 Četrtek, 29. novembra 2012 ALPE-JADRAN / slovenija - Vlada potrdila poročilo o nasilnih protestih v Mariboru Preko spleta napovedani novi protesti po vsej državi LJUBLJANA - Slovenska vlada je včeraj obravnavala in potrdila poročilo o izgredih med protesti v Mariboru. Poročilo je vladi predstavil minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. Ker je poročilo o izgredih označeno z eno od stopenj zaupnosti, ga zato niso posredovali medijem. Vlada pa po besedah ministra Hojsa poziva, naj bodo demonstracije mirne in naj ljudje svoje mnenje izražajo tako, kot ga "v normalni, pravni državi morajo". Sicer pa Hojs meni, da v ozadju protestov ni le nezadovoljstvo s stanjem v državi, temveč "želja nekaterih, da se stvari razvnamejo pred predsedniškimi volitvami". Tudi predsednik vlade Janez Janša je po torkovih protestih v Ljubljani na spletnem omrežju Twitter zapisal, da "predsednik republike in njegovi podporniki s svojimi izjavami opravičujejo nasilje. Toliko o pravni državi". Janša se je nanašal na torkovo izjavo predsednika ob robu razprave v Starem trgu pri Slovenj Gradcu, kjer je dejal, da mora vlada razumeti demokratično vsebino protestov, ki so se zvrstili v Sloveniji v zadnjem obdobju, vključno s protesti 17. novembra. Minister Hojs sicer od politikov na najvišji ravni, od "predsednika republike navzdol", pričakuje, da bodo naredili vse, da take nemire v prihodnosti preprečijo, je dejal po seji vlade. Pojasnil je še, da v torek zvečer na vladi ni zasedal svet za nacionalno varnost, temveč je predsednik vlade želel le poročilo o tem, kako so zavarovani vojaški objekti, objekti, kjer se poseduje orožje in druga municija. Na podlagi poročila policije je namreč moč razbrati, pravi Hojs, s čim razpolagajo demonstranti. Po njegovih besedah gre za eksplozivne naprave. Zanikal pa je, da bi bila zaradi napovedi protestov v pripravljenosti tudi vojska. Finančni minister Janez Šušteršič pa je dejal, da sam proteste razume kot izraz nezadovoljstva nad situacijo v državi in nad tem, da se v politiki stvari ne premaknejo naprej. Je pa poudaril, da je treba ločiti med razumljivimi in legitimnimi protesti in tisto točko, ko prerastejo v spopade in nasilje. In tu je odgovornost na obeh straneh, pravi. Tako na protest-nikih, ki se morajo organizirati tako, da ne bo prihajalo do nasilja, kot na policiji, da ne naredi kakšne napake, ki bi nasilje še spodbudila. Policija ugotavlja, da nobeden od javnih shodov v zadnjih dneh ni bil prijavljen na policijski postaji ali upravni eno- V torek se je na Kongresnem trgu v Ljubljani zbralo nekaj sto protestnikov, za jutri pa preko facebooka napovedujejo nove proteste arhiv ti. Ob napovedanih novih protestih tako policija organizatorje poziva, naj shode prijavijo, udeležence pa, naj to pravico uveljavljajo mirno in strpno, v dobrobit vseh prisotnih. Kot so v sporočilu za javnost navedli na Generalni policijski upravi (GPU), neprijavljen shod pomeni, da ni organizatorja, ki bi že v naprej poskrbel za varnostne ukrepe, kot je na primer re-diteljska služba. V skladu z zakonom v takšnih primerih za red skrbijo policisti, zato policija udeležence poziva, naj spoštujejo njihova navodila. Ob hujših in množičnih kršitvah morajo namreč policisti ukrepati, v skrajnem primeru tudi z razpustitvijo shoda, opozarjajo na GPU. Po njihovih navedbah morajo udeleženci v takšnih primerih zapustiti prostor. Poslanski skupini SDS in NSi pa sta včeraj zahtevali sklic nujne seje odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, na kateri bi razpravljali o pozivanju k nestrpnosti in nasilju v nekaterih medijih. Tem namreč očitajo, da so ob mariborskih protestih svoj prostor odprli neposrednemu pozivanju k nasilju. Predsednik odbora Branko Grims je nujno sejo sklical za jutri. Po spletu pa se pozivi k protestom širijo. Na Jesenicah je bil shod že včeraj (v hudem nalivu se je zbralo približno sto ljudi), danes bo v Kranju, za jutri pa je napovedan v Novem mestu, Celju in Murski Soboti, vnovič pa se bodo protestniki zbrali tudi v Ljubljani in Mariboru. (STA) Predstavitev knjige o Rigoberti Menchu DIVAČA - Divaška knjižnica je za jutri ob 18. uri pripravila predstavitev knjige Ime mi je Rigoberta Menchu - pričevanje gvatemalske Indijanke. Knjigo bo ob zvokih gvatemalske glasbe predstavil njen prevajalec v slovenščino Jadran Sterle, s katerim se bo pogovarjala novinarka Radia Koper Ljuba Su-šanj, medtem ko bo odlomke iz knjige brala Tanja Bratina Grmek. Rigoberta Menchu govori v prvi osebi in pripoveduje o položaju indijanskih delavcev, dninarjev na obalnih plantažah, kjer mednarodna podjetja in veleposestniki po modelu nekdanje kolonialne oblasti s pomočjo nadzornikov ohranjajo na kreditnem sistemu utemeljeno suženjstvo. Leta 1992 je prejela Nobelovo nagrado za mir. V Divači o španski državljanski vojni DIVAČA - Območno združenje borcev za vrednote NOB Sežana prireja pod pokroviteljstvom župana Občine Divača Draga Božca predavanje prof. dr. Avgusta Lešnika z naslovom »Notranji in mednarodni vidiki španske državljanske vojne 1936-39«. Predavanje bo jutri ob 18. uri v prostorih večnamenske dvorane Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači. (O.K.) LJUBLJANA - Zaključno srečanje pred nedeljskimi volitvami Borut Pahor s svojimi volivci na Kongresnem trgu v Ljubljani LJUBLJANA - Predsedniški kandidat SD Borut Pahor je včeraj v središču Ljubljane v družbi svojih podpornikov priredil zaključno srečanje z volivkami in volivci pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev. Ponovno se je zavzel za spodbujanje drug drugega, kar je bilo geslo, ki ga je spremljalo celo kampanjo. Kot je dejal, se je v kampanji odpravil med ljudi na čisto drugačen način, "ker se je zdelo, da politika ni bila sposobna skozi običajna očala običajnega obnašanja videti tega novega upanja, ki je začelo tleti." "Bolj kot sem se zbližal z ljudmi, bolj sem slišal njihov glas, da je treba v času, ko je težko, pogledati, kje so rešitve, zbuditi upanje v te rešitve in z dobrimi zgledi in prakso pokazati ljudem, da je luč na koncu tunela," je dejal Pahor. Ponovil je, da le še malo manjka, da bi "se lahko v nedeljo z mojim, z našim skupnim uspehom zgodilo nekaj velikega. Da bo Sloveniji, Evropi predano sporočilo široke podpore državljanov, da obstaja upanje, da smo vsi skupaj to upanje," je dejal. Dodal je, da 11. novembra, v prvem Borut Pahor krogu volitev, ni uspel "Borut Pahor, kot Borut Pahor, uspelo je prepričanje velike večine ljudi, ki bo 2. decembra še večja in bolj prepričljiva".Nimamo vsi enakih mnenj in tako mora ostati, ker je to de- mokratično in normalno, je dejal Pahor. Dodal je, da ne gre za to, da bi njegova zmaga pomenila, da bi mislili z eno glavo, nasprotno, vsak mora misliti s svojo, je poudaril. Ob tem je izpostavil, da bomo živeli z razlikami, ki nas delijo, ampak ne bomo pustili, da bodo te tako močne, da bodo postale sovraštvo in bomo obsojeni na neuspeh. "Skupaj bomo uspeli," je še enkrat volivce nagovoril Pahor. Pred Pahorjevim volilnim štabom na Kongresnem trgu se je zbralo nekaj sto njegovih privržencev, podporo pa so mu prišli izkazati tudi predsednik SD Igor Lukšič, nekateri poslanci SD, med njimi Majda Potrata, Dejan Židan in Janko Veber. Prav tako sta Pahorju pred volivci izrekla podporo predsednik DZ in DL Gregor Virant ter predsednik SMS-Zeleni Darko Krajnc. Volivce so nagovorili tudi prostovoljci, ki so s Pahorjem pomagali pri različnih delih v okviru delovnih brigad, za katere predsedniški kandidat napoveduje, da jih bo skušal ohraniti tudi po volitvah. (STA) slovenija - Volitve Predčasno doslej glasovalo 14 tisoč volivcev tinje - Slovesnost Štiridesetletnica sinode krške škofije LJUBLJANA - V dveh dneh predčasnega glasovanja pred nedeljskim drugim krogom predsedniških volitev je svoj glas oddalo 14.043 volivk in volivcev oziroma 0,85 odstotka volilnih upravičencev. V prvem krogu predsedniških volitev je v dveh dneh predčasno glasovalo nekaj več, 14.655 volivk in volivcev. Volivci, ki se ne bodo mogli udeležili drugega kroga volitev, lahko svoj glas predčasno oddajo še danes med 9. in 17. uro na sedežih upravnih enot. Danes pa poteče tudi rok, do katerega je mogoče zahtevati nekatere posebne oblike glasovanja. Volivci, ki bi želeli glasovati zunaj kraja stalnega prebivališča, bodo to lahko v nedeljo storili na posebnih voliščih. Prav tako je še danes mogoče zaprositi tudi za glasovanje na domu. Volivce, ki zaradi bolezni ali slabše gibljivosti ne bodo mogli priti na volišča, bo v nedeljo na domu obiskal t. i. leteči odbor. Danes se izteče tudi rok, do katerega lahko volivci zahtevajo glasovanje na volišču, ki je dostopno za invalide. CELOVEC/TINJE - Ob 40. obletnici koroške škofijske sinode je krški škof Alois Schwarz v Tinjah počastil Ernsta Waldsteina, ki je skupaj s pokojnim Valentinom Inzkom st. odločilno sooblikoval sinodo. Ta je bila zgodovinska tudi zaradi sklepov o sožitju nemško govorečih Korošcev in koroških Slovencev in tudi za- radi ureditve škofijskega nemško-sloven-skega koordinacijskega odbora, kateremu sta predsedovala tako Waldstein kot pokojni Valentin Inzko st. Svečanosti je prisostoval njegov sin, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko (na posnetku levo skupaj z Wald-steinom in krškim škofom Schwarzem). koper - Intereuropa prodala rusko naložbo Logistični center Čehov kupil Unicredit KOPER - Koprski logistični koncern Intereuropa je prodal rusko naložbo, ki je v veliki meri kriva za njene finančne težave. Kupec logističnega centra Čehov je italijanski Unicredit, so neuradno potrdili v krogih blizu Intereurope. Unicredit naj bi po pisanju včerajšnje izdaje časnika Dnevnik In-tereuropi že nakazal 45 milijonov evrov kupnine. Na prodajo ruske naložbe, s katero je Intereuropa začela še v času, ko je koncern vodil Andrej Lovšin, se je vodstvo družbe pripravljalo že dalj časa. Zeleno luč za prodajo so nadzorniki upravi podelili na zadnji seji nadzornega sveta 13. novembra. Nakup zemljišč in gradnja Če-hova je Intereuropo stala okrog 140 milijonov evrov, prodaja pa pomeni korak naproti stabilizaciji družbe. Celoten projekt finančnega prestrukturiranja družbe, ki poleg prodaje Če-hova vključuje tudi dokapitalizacijo s strani bank upnic in reprogram kreditov do leta 2019, bodo po mnenju predsednika uprave Ernesta Gorta-na zaključili do konca leta. Kakšne načrte ima Unicredit z moskovskim logističnim centrom, po pisanju Dnevnika ni znano. Kupnino za rusko naložbo bodo v celoti dobile banke upnice, s čimer se bo neto finančni dolg koncerna Intereuropa znižal s trenutnih 162 milijonov evrov na okoli 120 milijonov evrov, še piše Dnevnik. Zaradi suma zlorabe položaja in pravic v zvezi z investicijo v terminal Čehov je policija Lovšina kazensko ovadila že leta 2008, ko je bil še na čelu Intereurope. Zaradi domnevno spornih vlaganj v Rusijo in Ukrajino je Intereuropa januarja 2010 zoper Lovšina in preostala dva člana uprave, Lovšino-vega namestnika Zvezdana Markežiča in delavsko direktorico Ondino Jonke, vložila tudi odškodninske tožbe v vrednosti 37,5 milijona evrov. Po pričakovanju Gortana naj bi prvo obravnavo razpisali še v letošnjem letu. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 25. novembra 2012 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Po odpovedi predstave Srce v breznu - The Movie 535 Cenzura ali kriza? Režiser Horvat dvomi, da so za odpoved krive finančne težave SSG - Upravni svet trdi ravno nasprotno LJUBLJANA - Bolj kot tiskovni konferenci je bilo včerajšnje dogajanje v prostorih Kulturnega društva B-51 podobno gledališkemu žanrsko težko opredeljivemu dogodku: med skoraj dvournim dogajanjem, ki naj bi osvetlilo razloge, zakaj je Slovensko stalno gledališče odpovedalo predstavo Srce v breznu - The Movie, so se prepletale prvine komedije, kabareta, drame in psihodrame, mestoma celo teatra absurda in triler-ja. Za dramatični vrhunec »predstave« sta poskrbela »igralca« Boris Kobal in Gianni Torrenti (prvi je po poklicu res igralec, drugi pa je član upravnega sveta SSG): letele so žaljivke in ironični aplavzi. Ko je po dveh urah padel zastor, pa končnega odgovora, kaj se je v resnici zgodilo s predstavo, ki bi se morala v teh dneh rojevati v tržaškem teatru, nismo dobili. Kaj je Srce v breznu - The Movie Srce v breznu - The Movie bi morala biti druga domača produkcija SSG: z vajami bi morali začeti 13. novembra, premiera je bila predvidena 11. januarja 2013. Kot sta povedala avtor projekta Seba-stijan Horvat in dramaturg Andraž Golc, bi to morala biti dokumentarna predstava o ekipi, ki pride na filmski set v Črno goro (kjer je RAI res snemala istoimenski film), da bi posnela dokumentarec o nastajajočem filmu o fojbah. V predstavi zato nastopajo realne osebe (režiser Negrin, igralec Gullotta, skladatelj Morricone ...), ki bi jih sooblikovali člani ansambla SSG, trije črnogorski igralci (predstava naj bi nastala v koprodukciji s Kraljevim gledališčem Zet-ski dom Cetinje in festivalom Ex Ponto), italijanska igralka, dva otroka ter igralec Boris Kobal. Avtorji besedila so like izoblikovali na podlagi realnih izjav, intervjujev, filmskega scenarija. To bi bila predstava o filmu in njegovem manipuliranju zgodovinskih dogodkov, ne pa »neka slovenska resnica o fojbah«. Utrinek z včerajšnje »razgibane« tiskovne konference v Ljubljani pd Cenzura v SSG? Predsednica upravnega sveta Maja Lapornik in umetniška koordinatorka Diana Koloini sta 7. novembra sporočili Horvatu, da predstave ne bo, 22. novembra je odločitev formaliziral tudi upravni svet SSG. Tisti, ki jih je odpoved predstave najbolj prizadela, v prvi vrsti avtor projekta in režiser Seba-stijan Horvat ter igralec Boris Kobal, so včeraj sklicali tiskovno konferenco z naslovom Cenzura v SSG?, saj menijo, da razlog za odpoved niso le finančne težave tržaškega teatra. »Tako, kot je bila politično-umetniška gesta umestitev projekta na repertoar, tako je bila politično-umetniška gesta upravnega sveta SSG, ki zase trdi, da se ukvarja le s finančno platjo gledališča, tudi njegova umaknitev z repertoarja,« meni Horvat. Finančna kri- za tako po njegovih besedah postaja izgovor za posege na področja, ki bi morala biti avtonomna, tudi na področje umetnosti. Ker gre za precedens, je potrebno raziskati, kaj je pravzaprav v ozadju. Sam ne trdi, da gre za politično cenzuro, saj dokazov za to nima, je pa vrsta indicev, ki kažejo na to, da razlog za odpoved ne morejo biti zgolj finance: do novembra mu na primer ni nihče govoril o primanjkljaju SSG, upravni svet je zahteval v branje tekst predstave, čeprav ni v njegovi pristojnosti, da sodi o tem, gledališče ni podpisalo nobene avtorske ali koprodukcijske pogodbe ... če bi jih, danes verjetno ne bi odpovedovali predstave. Horvat tudi trdi, da je predlagal odlog izplačila honorarjev (SSG bi jih izplačalo, ko bi dobilo denar) in da je bil pripravljen do skrajnosti zmanjšati stroške za sceno in kostume ... iz gledališča pa nobenega odziva. Kriva je Dežela FJK Tiskovne konference so se udeležili tudi člani upravnega sveta SSG s predsednico Majo Lapornik na čelu, ki so včeraj vztrajno zatrjevali, da je za odpoved kriv izključno skrb vzbujajoč finančni položaj SSG: 22. oktobra jim je Dežela FJK pisno sporočila, da jim ne bo izplačala že odobrenega statutarno predvidenega prispevka v višini 160.000 evrov. Sredstva, ki naj bi jih letos prejeli na podlagi zaščitnega zakona, pa naj bi znižali na 345.000€ (lani 600.000€). To ni le ena od tolikih kriz SSG, na kolenih je vsa manjšina, je dejala predsednica. Da bi zaposlenim lahko izplačal novembrsko in decembrsko plačo, je moral upravni svet najeti nov kredit (za katerega člani odgovarjajo z zasebnim premoženjem). Odpoved najvišje postavke letošnje sezone - Srca v breznu - se jim je zato zdelo nujno zlo. Podpredsednik Alessandro Malcangi je spomnil, da imajo upravitelji zelo jasen mandat: bilance morajo biti pozitivne, časi, ko se je delalo v prepričanju, da bo na koncu nekdo vendarle kril dolgove, so mimo. Priznal je, da so bili med člani upravnega sveta tudi taki, ki so imeli pomisleke nad predstavo o tako delikatni temi, a so jo kljub temu, da niso videli teksta, vključili v repertoar. Govoriti o cenzuri je zato po njegovem mnenju neutemeljeno, dejstvo, da nista imela vpogleda v tekst, pa je botrovalo k temu, da sta se koprodukciji odpovedala videmski CSS in tržaški Rossetti. Upravni svet je Horvatu ponudil honorar za že opravljeno delo, Kobal je napovedal, da bodo vsi vpleteni zahtevali odškodnino, ki jo bodo nato vložili v realizacijo projekta. Kajti predstavo Srce v breznu - The Movie hočejo tako ali drugače uresničiti. V Trstu pa bi seveda predstava o fojbah izzvenela čisto drugače ... Poljanka Dolhar Praznični nakupi v Planetu Tuš! rmiklavževi popusti • širok nabor idej za praznična * t> V decembru tudi ob nedeljah odprti do 18. ure. Opravite vse nakupe na enem mestu! Če nimate ideje, kaj podariti najbližjim, jih lahko razveselite z darilni boni centra Planet Tuš Koper. Več kot 70 trgovin! ZA,iA M !3n£ @> «S& sttiM Designa! ^ccts&ofue gorenje NEVi|(lRKiR tuš KOPER Kjer so zvezde c?< TOMAS SPORT 2 2ÜÜT10 inlirnilhinïi CALÏEDOfflA ÚLLI L'JLlV f-rf €iam limoni rrriru drt.c-r M Etershka 536 Četrtek, 29. novembra 2012 TRST / BBHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu ŽAVELJSKI TERMINAL - Protest na osrednjem mestnem trgu Glasno proti uplinjevalniku Ostra polemika Tondo-Cosolini Okoli 800 ljudi (organizatorji sicer pravijo, da jih je bilo tisoč) je sinoči pod silovitim nalivom na osrednjem mestnem trgu protestiralo proti načrtovani gradnji uplinjevalnika pri Žavljah. Na zatožni klopi je bila Dežela Furlanija-Julijska krajina, ki so ji demonstranti očitali, da je največji podpornik terminala. Protest je potekal vzporedno z izredno občinsko sejo, ki je bila sicer posvečena gospodarski krizi na Tržaškem. Seje se je udeležil tudi predsednik Dežele Renzo Tondo, ki so ga demonstranti ob prihodu glasno izžvižgali. Demonstracija, ki je doživela široko podporo gibanj, strank in raznih krožkov, je bila pisana in glasna. Večja skupina mlajših protestnikov je skušala vstopiti na županstvo in spremljati občinsko sejo, kar so ji preprečili mestni redarji in policisti. Prišlo je do manjše napetosti, ki pa se ni izrodila v incidente. Demonstranti so skoraj ves čas poteka občinske seje glasno skandirali gesla proti uplinjevalniku, španski družbi Gas Natural in Tondu. Ob sinočnjem protestu pred županstvom sta včerajšnji dan v zvezi z upli-njevalnikom zaznamovala dva dogodka: ostra besedna polemika med Tondom in tržaškim županom Robertom Cosolinijem ter rimsko tehnično omizje o Žavljah. V Rim sta prišla le zastopnika Občine Trst in Pokrajine - okoljska odbornika Umberto Laureni in Vittorio Zollia - medtem ko ni bilo predstavnikov Dežele. In to kljub temu, da so prav deželni funkcionarji na tržaški servisni konferenci prejšnji teden prižgali zeleno luč za načrt Gas Natural. Zollia in Laureni sta v Rimu ponovila nasprotovanje lokalnih uprav uplinjevalniku, kar sta naredila tudi na krajevni servisni konferenci, le da je Dežela njuno nasprotovanje »tolmačila« kot povoljno mnenje... Da je bil včerajšnji dan še kar živahen in polemičen je vsekakor poskrbel predvsem Tondo. Na sinočnji občinski seji je pojasnil, »da desnosredinska deželna vlada ni z uradnim sklepom nikoli podprla žaveljskega terminala.« Da smo danes tam, kjer smo, nosi odgovornosti Il-lyjeva uprava (2003-2008), v kateri - je poudaril Tondo - je kot odbornik sedel tudi aktualni župan Trsta Cosolini. Tondo je dejansko očital županu, da je bil svoj-čas med glavnimi podporniki uplinjeval-nika, danes pa mu nasprotuje. Stališče predsednika FJK je močno razjezilo župana. »Illyjeva uprava je ocenila uplinjevalnik kot pomemben strateški načrt, takoj ko je dobila v roke žaveljski projekt pa je o njem izrazila celo vrsto pomislekov in pripomb, ki jih je uradno posredovala Rimu,« je Tondo odgovoril Cosolini. Ocena o možnem strateškem pomenu plinskega terminala je čisto nekaj drugega kot pristanek na načrt Gas Natural, dodaja župan, ki spominja Tonda, da ne vodi Dežele nekaj dni ali mesecev, temveč od spomladi leta 2008. Predsednik FJK nosi politično odgovornost za to, kar se je zgodilo na servisni konferenci, kjer so trije deželni funkcionarji glede Ža-velj preglasovali Občino Trst in Pokrajino. Po Cosolinijem prepričanju je takšno zadržanje deželne uprave omalo-važevalno do Trsta in Tržačanov. Za rahlo polemično stališče do Demokratske stranke je poskrbel deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, ki sprejema na znanje sedanje nasprotovanje demokratov uplinjevalniku. V preteklosti pa ni bilo vedno tako, podčrtuje Kocijančič, ki navaja odločno stališče v prid žaveljskemu terminalu člana nekdanje Illyjeve uprave Lodovica Sonega. S.T. Stališči SKGZ in Slovenske skupnosti Slovenska kulturno-gospodarska zveza nasprotuje načrtovani izgradnji plinskega terminala v Žavljah in v tem smislu popolnoma podpira krajevne javne uprave, ki nasprotujejo sklepu deželne vlade. Številne znanstvene raziskave so dokazale, da bi objekt trajno zaznamoval čezmejni prostor in ogrožal varnost celotnega prebivalstva. Tudi iz ekološkega vidika je načrt sporen, saj bi dodatno prizadel ekosistem. Prisilno razlaščanje teritorija za vkop novega elektrovoda bi nadalje oškodovalo številne zasebne lastnike, pretežno Slovence. S tem v zvezi 21. člen zaščitnega zakona predvideva, da morebitna razlaščanja morajo težiti k zaščiti zgodovinsko-kulturnih značilnosti teritorija, piše v sporočilu. SKGZ se zaveda čedalje večje potrebe po energetskih virih, ki pa morajo biti v skladu z varstvom narave, teritorija in prebivalstva, še zlasti če posegi kot je gradnja plinskega terminala lahko pogojujejo nadaljno razvojno načrtovanje. V naslednjih dneh se bodo predstavniki krovne organizacije sestali z nekaterimi predstavniki javnih uprav in krajevne politike, da bi skupaj preučili možnost skupnega nastopa proti načrtovanemu projektu. Tudi stranka Slovenska skupnost je pristopila k sinočnjemu protestnemu zborovanju na Velikem trgu. Nasprotovanje načrtu, ki ga mimo oziroma kar proti opredelitvi tako Občine Trst kot Pokrajine, so v minulih dneh že jasno potrdili tudi vidni predstavniki SSk, od pokrajinskega tajnika Petra Močnika do deželnega svetnika Igorja Gabrovca, ki je od Tondove uprave že zahteval pojasnila in vso razpoložljivo dokumentacijo. Stranka pripravlja tudi informativno srečanje za občane in še zlasti za vse lastnike zemljišč, ki jih je že sedaj prizadel začetek razlastitvenega postopka za gradnjo novega elektrovoda na osi Padriče-Žavlje. Srečanje bo v četrtek, 6. decembra. Točen kraj in uro bo stranka SSk sporočila v prihodnjih dneh. Demonstranti so zaman skušali vstopiti na županstvo in spremljati izredno sejo občinskega sveta. Vstop so jim preprečili mestni redarji in policisti. Prišlo je do napetosti, a brez incidentov kroma TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Tondo odgovoril demokratu Stefanu Ukmarju »O Slovencih vesta Gabrovec in Kocijančič« Predsednik Dežele precej splošno govoril o gospodarski krizi, ki pesti tudi tržaško pokrajino - Nezadovoljstvo občinskih svetnikov (tudi desne sredine) Predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič je moral zaradi glasnih protestov občinstva za nekaj minut prekiniti sinočnjo občinsko sejo kroma »Mislim, da so odnosi med Deželo in slovensko manjšino še kar urejeni. O teh vprašanjih sta dobro seznanjena deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec,« je sinoči v občinskem svetu dejal predsednik Dežele Renzo Tondo. To je bil njegov odgovor občinskemu svetniku Demokratske stranke Stefanu Ukmarju, ki ga je pozval, naj v Rimu odločneje zagovarja posebni statut, ki ga je FJK dobila predvsem zaradi narodnih manjšin, začenši s slovensko. Ukmar je Tonda tudi pozval, naj Dežela posebno v tem kriznem času vsaj poskrbi, da bodo slovenske kulturne ustanove pravočasno dobile državne prispevke, kar se ne dogaja. Tondo je tako splošno kot Ukmarju odgovoril tudi drugim občinskim svetnikom, ki so ga spraševali, kaj misli njegova uprava konkretnega narediti za zajezitev krize na Tržaškem. Na izredno občinsko sejo so ga povabili, da bi govorili predvsem o položaju v železarni, v tovarni Sertubi in v pristanišču. Predsednik FJK je bil, kot rečeno, v vseh svojih izvajanjih splošen, stalno se je skliceval, da je njegov institucionalni sogovornik le župan Roberto Cosolini in ne posamezni občinski svetniki. To je bilo prva uradna udeležba predsednika Dežele na seji mestne skupščine, zasedanje pa ni izpolnilo pričakovanj. Vse je bilo preveč splošno in že slišano, žaveljski uplinjevalnik pa je bil omenjen le mimogrede. Tudi zato, ker je Tondo izjavil, da je prišel na sejo, da bi govoril o ekonomski krizi in ne o terminalu. Edini pozitivno je bilo to, da so se Dežela (navzoči sta bili odbornici Angela Brandi in Sandra Savino), Pokrajina (predsednica M.T. Bassa Poropat) in Občina obvezali, da bodo še naprej skupno reševale krizna žarišča, začenši z železarno. Sejo je spremljalo veliko občank in občanov, ki so nekajkrat s kričanjem prekinili govornike, tako da je bil predsedujoči Iztok Furlanič prisiljen za nekaj minut prekiniti zasedanje. Za nekaj minut je bila sejna dvorana zaradi naliva in grmenja v temi in posledično v tišini, zato so še bolj izstopala glasna gesla demonstrantov proti uplinjevalniku in proti Tondu, ki je na županstvo prišel skozi stranska vrata ob spremstvu policije. S.T. / TRST Četrtek, 29. novembra 2012 5 DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA - Ustanovljena komisija za toponomastiko Devinu-Nabrežini se obeta poimenovanje ulic in trgov Vrnitev v prihodnost. Tako bi lahko z Zemeckisovo filmsko prispodobo označili včerajšnjo izvolitev devinsko-nabrežinske občinske svetnice Demokratske stranke Marize Škerk in prof. Aleša Breclja v posebno komisijo za toponomastiko občine Devin-Nabrežina. Škerkova in Brecelj sta bila pred dobrim desetletjem, za časa Voccijeve levosre-dinske občinske uprave, že člana topo-nomastične komisije: prva kot podžu-panja, drugi kot izvedenec. Komisija je opravila veliko delo in februarja 2002 objavila seznam ulic, cest, trgov, drevoredov in krajev, ki naj bi jih poimenovali po zaslužnih slovenskih in italijanskih osebnostih, po dogodkih, ki so zgodovinsko zaznamovali posamezne vasi in druge kraje ter po uveljavljenih ledinskih imenih. Seznam je štel 116 imen. Aleš Brecelj kroma Edvin Forčič kroma Mariza Škerk kroma Nekaj mesecev pozneje so prišle občinske volitve in pometle levosre-dinsko upravo. Nova desnosredinska uprava župana Giorgia Reta je poimenovanje ulic zamrznila. Uradno zato, ker bi morali pred poimenovanji določiti ozemlja posameznih vasi in zaselkov, kot se je vedno javno izgovarjal župan Ret. Neuradno zato, ker naj bi podžupan Massimo Romita in svetniki takratnega Nacionalnega zavezništva ne dovolili, da bi številni kraji dobili slovensko ime. Tako je seznam romal v predal in tam obtičal celo desetletje. Uprava Vladimirja Kukanje je sklenila, da ga reši pozabe. V ta namen se je odločila za ustanovitev nove to-ponomastične komisije. Ko je predlog posredovala desni sredini, je naletela na vrsto pomislekov. Opozicija je najprej hotela v komisijo vključiti predstavnike sil javnega reda z očitnim namenom, da bi »zaustavili« njeno delovanje ali preglasovali levosredinsko večino. Vodja Ljudstva svobode Massimo Romita je predložil k sklepu osem popravkov, sam pa je tudi predstavil drug predlog. Med včerajšnjo občinsko sejo je svetnik Demokratske stranke Roberto Gotter poudaril, da v komisijo ni mogoče vključiti člane, ki »ne predstavljajo politične zastopanosti.« Namig na predstavnike sil javnega reda je bil kar očiten ... Drugačnega tipa je prisotnost izvedencev v komisiji. Strokovnjaki lahko dajo svoj doprinos, kar je dobrodošlo. Občinska skupščina je sprejela enega od amandmajev opozicije, enega je zavrnila, ostale je Romita umaknil, prav tako pa je umaknil svoj predlog o sestavi toponomastične komisije. Komisijo sestavlja devet članov: župan (ali njegov pooblaščenec), trije svetniki večine, dva svetnika opozicije ter trije izvedenci, od katerih sta dva izraz večine eden pa opozicije. V komisijo so bili izvoljeni Michele Moro, Edvin Forčič in Mariza Škerk (svetniki večine), Massimo Romita in Giorgio Ret (svetnika opozicije), prof. Aleš Brecelj in vdova nekdanjega devinsko-nabre-žinskega župana Giorgia Depangherja Annamaria Finocchiaro (na predlog večine) ter nekdanji član toponomastične komisije tržaške občine Diego Radivo (na predlog opozicije). Mariza Škerk je ob ustanovitvi posebne komisije za toponomastiko izrazila veliko zadovoljstvo. »Upam, da nam bo sedaj uspelo storiti to, kar nam je bilo pred desetimi leti onemogočeno,« je poudarila. Dodala je, da bo poimenovanje ulic, trgov in cest povzročilo nekaj nevšečnosti občanom in podjetjem zaradi sprememb na osebnih dokumentih. Tudi občino bo poimenovanje stalo, a strošek je potreben, ker je devinsko-nabrežinska občina med redkimi tako obsežnimi občinami z ulicami brez imeni. M.K. DEVIN-NABREŽINA« - Po 30 letih čakanja Hiše Petra in Segeste: dovoljenje za vselitev Kakosesppeminjatrg dela Študija o požarih na Krasu Požari so lani poleti zelo prizadeli gozdove na tržaškem Krasu in takrat se je tudi razvila debata o preprečevanju teh pojavov ter o upravljanju naravnih virov. Jutri ob 9.30 bo v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu (Ul. Filzi 14) predstavitev rezultatov študije »Gozdni požari in ekosistemska kompleksnost tržaškega Krasa«, ki so jo izvedli v okviru čezmejnega projekta Carso -Kras za trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo. Projekt financirajo s sredstvi iz Evropskega sklada, soudeleženi sta slovensko in italijansko gospodarsko ministrstvo. Študijo so na pobudo Pokrajine Trst izvedli raziskovalci Univerze v Trstu (oddelek za vede o življenju). »Hvala!« Stanovalci vrstnih hiš znanih z imenoma Petra in Segeste v Devinu so se tako zahvalili devin-sko-nabrežinskim občinskim svetnikom, potem ko je skupščina soglasno odobrila sklep, s katerim je izstavila dovoljenje za vselitev. Njihovo zgodbo je priklical v spomin odbornik za urbanistiko Massimo Veronese. Hiše so bile zgrajene leta 1980, lastniki so se vanje vselili, a zaradi nekaterih nepravilnosti (za katere lastniki niso krivi) so stanovanja ostala brez predvidenega dovoljenja za vselitev. Tako lastniki ne morejo stanovanj ne oddati v najem, ne prodati ne podedovati. Veronese je nakazal tri aspekte zadeve: urbanističnega (potrebno bo pridobiti še dovoljenje cestnega podjetja Anas), gradbenega (dovoljenje za vselitev) in vprašanje civil- nih sodnih postopkov (ti so še v teku). Odbornik je poudaril, da sklep zadeva le gradbeni aspekt. Po njegovem mnenju je prav, da se zadeva po treh desetletjih reši. »Občani že preveč časa čakajo na rešitev,« je ocenila svetnica Združene levice Elena Legiša. Svetnik Ljudstva svobode Andrea Humar je imel nekatere dvome o postopku, ki ga je izbrala občina za vsaj delno sanacijo nastalega položaja, ki pa jih je občinski tajnik Giampaolo Giunta razblinil. Tjaša Švara (Retova lista) je napovedala, da bo sklep podprla, medtem ko se je Silvia Bencich Iurman (Projekt za Devin-Nabrežino) odločila, da se izogne glasovanju in je zapustila dvorano. Ob njeni odsotnosti je bil sklep odobren soglasno. M.K. DOLINA - Na včerajšnji seji občinskega sveta Občina ne bo kupila stavbe bivše osnovne šole v Mačkoljah Občina Dolina se ne bo poslužila predkupne pravice za nakup stavbe bivše šole v Mačkoljah. Zadevni sklep je občinski svet sprejel na včerajšnji popoldanski seji, vzrok pa je v negotovosti, ali bo občina lahko razpolagala z zadostnimi sredstvi spričo državnih in deželnih varčevalnih ukrepov. S tem se je občinski odbor seznanil v preteklih tednih, ko se je obrnil tudi do deželnega pravdnika računskega sodišča, ki je nakup odsvetoval, tako da je preteklega 19. novembra sklenil, da se v nakup ne gre, občinski svet pa je včeraj sklep potrdil. O tem je poročala županja Fulvia Premolin, ki je opozorila, da je še vedno odprto vprašanje z agencijo za upravljanje javnega premoženja glede določitve odškodnine za izredno vzdrževanje stavbe, ki ima tudi posebno urbanistično namembnost in jo ščiti Londonski memorandum. Namen občinske uprave je, da se sploh ne bi sprožil postopek za izničenje obveze namembnosti stavbe, kot je zahtevala agencija, je dejala županja in dodala, da bodo morda o zadevi obvestili tudi druge institucionalne organe, tudi v Republiki Sloveniji, da bi našli primernejši način rešitve. K temu je svetnik Liste Gom-bač Boris Gombač pripomnil, da bi morala za vzdrževanje stavbe poskrbeti slovenska in italijanska država, tako kot se v zvezi z italijansko manjšino v Sloveniji denar zanjo uporablja tudi za popravilo šolskih stavb, medtem ko je svetnik Italije vrednot in Zelenih Rossano Bibalo državni domeni očital špekulacijo s stavbo. Občinski svetniki so med drugim tudi soglasno sprejeli Bibalovo resolucijo v zvezi z načrtom za gradnjo drugega tira železniške proge Koper-Divača na slovenski strani meje. Bibalo je opozoril, da bi proga potekala blizu meje v daljših predorih, zato bi gradnja lahko povzročila škodo na bližnjih območjih. Sprva je svetnik Italije vrednot in Zelenih v svoji resoluciji med drugim zahteval, naj občinska uprava pripravi javno informativno srečanje in občinskim uradom naloži pripravo pripomb, po seji načelnikov skupin, ki jo je zahteval predstavnik SKP-SIK Igor Ota, pa so na koncu izglasovali spremenjeno oz. okleščeno verzijo besedila, ki občinsko upravo obvezuje, da od deželne direkcije za okolje zahteva vso razpoložljivo dokumentacijo, od občinskih in pokrajinskih uradov pa, naj preučijo morebitne nevarnosti. (iž) Z nakupom stavbe bivše mačkoljanske šole očitno ne bo nič kroma Preteklost, predvsem pa prihodnost trga dela in zakonov, ki ga urejajo, sta nosilni temi dvodnevnega posveta, ki ga danes in jutri prireja inštitut Livio Saranz, študijski center, ki proučuje zgodovino sindikalnega gibanja. Z organizatorji sodeluje tudi oddelek za humanistične vede Univerze v Trstu. Zgodovinarji, ekonomisti in strokovnjaki za delovno pravo iz raznih italijanskih dežel bodo predavali in debatirali o korenitih spremembah in perspektivah na omenjenem področju. Uvodni pozdravi bodo danes ob 15.30 v nekdanji tržaški ribarnici na mestnem nabrežju, nakar bo govor o globalnih spremembah, zgodovini italijanskega izseljenstva v ZDA in delokalizaciji. Jutri bodo srečanja od 9.30 naprej, sklepni dogodek bo okrogla miza ob 15.30, na kateri bodo nastopili ekonomistka Laura Chies, zgodovinar Stefano Musso, pravnica Roberta Nunin in sociologinja Alessandra Pescarolo. Solidarnost s Palestinci Organizacija združenih narodov posveča današnji dan palestinskemu narodu. V Trstu pa se nadaljujejo pobude krajevnih podpornikov palestinske države, in sicer odbora za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci, združenj Salaam otroci oljke, Senza confini Brez meja in Penombre ter odbora BDS. Danes ob 16.30 bo tržaška pod-županja Fabiana Martini sprejela delegacijo omenjenega gibanja, ki ji bo izročila podpise v podporo vstopu Palestine v OZN (v vlogi opazovalca). Peticijo naj bi v prihodnje obravnaval občinski svet. Ob 17. uri pa bodo na Borznem trgu delili informativno gradivo o palestinskem vprašanju. Danes pogreb Oskarja Kjudra Zadnje slovo od glasbenika, ustanovitelja in dolgoletnega dirigenta Tržaškega partizanskega pevskega zbora Oskarja Kjudra bo danes na pokopališču na Katinari. Žalna slovesnost bo ob 15. uri. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Stališče Igorja Švaba »Brez spoštovanja strogih pravil, bi Občina doživela finančni polom« Tržaški občinski svet je po dolgi razpravi odobril uravnoteženje (rebalans) poračuna za letošnje leto. Ta znaša 1,401 milijona evrov, med katerim je treba omeniti nekoliko višje izdatke v korist knjižnic (125.000 evrov) in za turistične namene (180.000 evrov), med manjšimi stroški pa gre zabeležiti nižje obresti na posojilih (250.000 evrov). Rebalans upošteva tudi manjše prispevke s strani Dežele za kar 26.402.162 evrov, ki so bili prvotoma namenjeni za investicije, kar se bo poznalo z odložitvijo nekaterih načrtovanih javnih del v letu 2013. Za letošnje leto so vsekakor potrdili obnovitev cestnega predora na Senem trgu z dodatnimi stroški 19.900.000 evrov, popravila cest v industrijski coni in dela na parkirišču pri Sv. Andreju. »V tem času je veliko govora in razprav glede odnosa do strogih finančnih pravil, ki jih je upravam naložila rimska vlada in ki jih nakazuje tudi novi deželni finančni zakon, ki je Občinski svetnik Igor Švab arhiv glede tega še ostrejši,« ugotavlja v sporočilu občinski svetnik SSk-DS Igor Švab, predsednik občinske proračunske komisije. Po objavi podatkov vse-državnega statističnega urada Istat ki prikazuje še vedno negativno 2-od-stotno rast v tretjem tromesečju, kar potrjuje da se Italija še vedno nahaja v recesiji in ne prav nič vspodbudne napovedi Evropske centralne banke o izboljšanju rasti v letu 2013 ter glede na vedno nižje prispevke tako s strani države in kot omenjeno tudi s strani tudi naše Dežele , postaja čedalje težje za vse občinske uprave uravnovesiti svoje proračune, podčrtuje Švab. »Trst še kako občuti gospodarsko krizo in veča se število brezposelnih, kar zaostruje splošno socialno stisko, zato je potrebno takoj in učinkovito poseči. V teh težkih trenutkih je edina možna pot ta da se spoštujejo obstoječa finančna in knjigovodska pravila, brez dodatnih obveznosti, tako da bi posamezne občinske uprave morale kriti finančno nesposobnost naše dežele.Te dodatne obveznosti so popolnoma nesmiselne,« dodaja predstavnik Slovenske skupnosti. Če se ne bi spoštovalo uravno-vešenosti občinskega proračuna, bi v kratkem času Občina doživela finančni zlom, kar bi se takoj poznalo pri uslugah in službah, ki jih uprava nudi svojim občanom. »Tako obnašanje bi pomenilo odstopati od lastnih odgovornosti in takega stanja si v sedanjih težkih razmerah nihče ne more privoščiti,« je še napisal Švab v sporočilu. 6 Četrtek, 29. novembra 2012 TRST / TRŽAŠKA KNJIGARNA - Predstavili koledar in knjižno zbirko Goriške Mohorjeve družbe Na kavi tokrat mohorjevke Po enotedenskem premoru se je v prostore Tržaške knjigarne včeraj vrnila bralna matineja, ki nam je tokrat postregla s predstavitvijo štirih knjig že tradicionalne knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe. Odlično obiskano srečanje Na kavi s knjigo je odprl Marko Tavčar iz Goriške Mohorjeve, ki je udeležence srečanja kljub krizi, ki vlada tudi na področju založništva, navdal s precejšnjo mero optimizma. Govornik pa je tudi poudaril, da njihova založba lahko učinkovito deluje predvsem zaradi prostovoljnega dela, ki je značilno za številne družbine sodelavce. Slišali smo tudi, da si založba v teh kriznih časih prizadeva, da bi bralcem posredovala vsebine, ki bi jim ponujale dodaten zagon. Marko Tavčar je nato nadaljeval s predstavitvijo knjig, ki so jih podrobneje opisali njihovi avtorji. Prvi v vrsti je bil predstavljen tradicionalni Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 2013, ki na enem mestu v besedi in sliki prinaša vsebinsko in žanrsko različne prispevke o življenju Slovencev v Italiji ter o njihovem bogatem delovanju v druž-beno-kulturno stvarnosti. Zbornik, ki ga je uredil Jože Markuža, slikovno prilogo pa je prispeval Štefan Turk, letos pri- MarkoTavčar z avtorji knjig koledarske zbirke GMD na včerajšnji tržaški predstavitvi kroma naša tudi dve novosti; poglavje z naslovom Slovenska bibliografija v Italiji v letu 2011, ki ga je pripravila Ksenija Ma-jovski, in poglavje o izobraževanju v slovenskem jeziku v Italiji, ki ga je prispevala Norina Bogatec. Tradicionalni koledar spremljajo še vodnik Gorica - njene zanimivosti in njen čas, delo Jadranska oaza in knjiga Skrivnost none Genovefe. Več o knjigi Jadranska oaza je povedal njen avtor Danilo Sedmak, ki je je štiriročno delo napisal skupaj s Floriano Stefani. Avtorja v knjigi, ki nosi podnaslov Psiho-ekolo-ški pogled, odkrivata zdravilne rastline območja, ki se razteza od izliva Tima-ve do Barkovelj. V knjigi Gorica - njene značilnosti in njen čas nam Mariza Perat razkazuje zanimivosti Gorice, pripoveduje pa nam tudi o času njegovega zgodovinskega nastanka. Na včerajšnjem srečanju je avtorica povedala, da je ta vodnik nekakšno nadaljevanje vodnika Goriški sprehodi, ki je nastal v 80-tih letih. Skrivnost none Genovefe pa je knjiga, ki je namenjena najmlajši pu- ZDRAVSTVENO PODJETJE - Po samomoru Psiholog za mlade Nadškof Crepaldi poziva, naj pomagamo mladim, ki se soočajo z notranjo stisko Dejanje petnajstletne dijakinje liceja Petrarca, ki si je v torek vzela življenje v domači vili na območju Obalne ceste, je v Trstu močno odjeknilo in povzročilo različne odzive. Zdravstveno podjetje je po tragičnem dogodku uvedlo nekaj novosti in predvsem novo službo, namenjeno mladim, njihovim staršem in profesorjem oz. učiteljem. Od včeraj je vsak dan od 8. do 20. ure (tudi konec tedna) aktivna telefonska številka 320-4791173. Na klice se odziva psiholog, ki se v zdravstvenem podjetju ukvarja z otroki, mladostniki in družinami. Vsakomur nudi nasvete in navodila, ob potrebi pa tudi napotke za najprimernejše zdravstvene službe. Obstaja tudi stran zdravstvenega podjetja ASS1 v spletni skupnosti Facebook, na kateri se z neposrednimi sporočili in vprašanji prav tako ukvarja specialist. Že od nekdaj pa je 24 ur dnevno aktivna brezplačna telefonska številka projekta Amalia (800-510510) za osebe, ki trpijo in so same. Na razpolago so tudi zdravstveni okraji, od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro: prvi okraj v Ul. Stock 2 v Rojanu (040-3997863), drugi v Ul. Vespucci 7/1 pri Sv. Jakobu (040-3995558), tretji v Ul. Valmaura 59 (040-3995809) in četrti okraj v Ul. Sai 7 pri Sv. Ivanu (040-3997369). Posvetovalnice za družine so prav tako vselej na razpolago tako mladim kot staršem. Z zdravstvenimi in socialnimi službami aktivno sodelujejo tudi šole, poudarjajo pri zdravstvenem podjetju. V zvezi s torkovo tragedijo se je oglasil tudi tržaški škof Giampaolo Crepaldi, ki je v izjavi za javnost poudaril, da nas mora osupljivi dogodek spodbuditi k skupnemu razmisleku. Vse Tržačane vabi, naj sočustvujejo z dekletovo družino, hkrati pa jih poziva, naj s čustveno bližino pomagajo mladim, ki prestajajo težke življenjske izkušnje. »Vsi moramo gojiti tiste človeške in krščanske vrednote, ki nam omogočijo, da novim generacijam ponudimo zaupanje, pogum in upanje. OPČINE - Nocoj predavanje dr. S. Rozman Živeti v sanjah ali v kvalitetnem odnosu? Zdravnica in terapevtka dr. Sanja Rozman bo nocoj v Finžgerjevem domu na Opčinah predavala na temo: Živeti v sanjah ali v kvalitetnem odnosu? Sanje imajo svojo ceno! Z zgovornim naslovom bo dr. Rozmanova takoj šla »in medias res« tematike letošnjih predavanj študijskega centra Melanie Klein, ki bodo gotovo zanimala še širši krog poslušalcev kot lani, saj se nanašajo na splošno na odnose med ljudmi, v družbi, v vzgoji, v družini, med partnerji itd. Predavateljica bo govorila o kvaliteti odnosov, o pasteh in ovirah, ki zdrave odnose kvarijo in jih (lahko) spreminjajo v odvisnost! V določenih okoliščinah kaj lahko odnosi zdrsnejo v zasvojenost. Kako pri vzgoji paziti, da že pri odraščanju navajamo na zdrave, pozitivne odnose? Kako naj se odrasli znebimo »hollywoodskega gledanja« (ki pristnost in intimnost z ljudmi zamenjuje z intenzivnostjo čustvovanja ali z zunanjo lepoto) in se približamo pravemu pojmovanju ljubezni in pristnem odnosu z ljudmi? Kako kljubovati potrošniški družbi in patriarhalni mentaliteti, ki silita k pozunanjenosti ali ki od ženske pričakujeta, bo odgovarjala ste-reotipu »Barbike« (mlade, vitke, nesamostojne,...) in jo s tem silita v igranje raznih vlog? Kako naj skrbimo, da bi gojili enakovredno partnerstvo? Kako naj se navadimo sprejemati svoje omejitve in obenem spoštovanje do lastne vrednosti? Dr. Rozmanova se bo morala lotiti kar precej »vročih« tem, nocoj v Finžgarjevem domu (Dunajska, 35, Opčine) ob 20. uri. ZSKD IN SKD TABOR - Jutri ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Revija mladinskih plesnih skupin Na tretji izvedbi tovrstne revije pričakujejo 150 mladih plesalk in plesalcev s Tržaške, Goriške, iz Slovenije in Hrvaške Po dveh uspešnih izvedbah se bo jutri v Prosvetnem domu na Opčinah odvijala že tretja čezmejna revija mladinskih in otroških plesnih skupin Do svobodnega giba v organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev in domačega Slovenskega kulturnega društva Tabor. Pobuda za spodbujanje plesne dejavnosti v okviru ZSKD in v širšem društvenem okolju je nastala na osnovi ugotovitve, da se vse več mladih ukvarja s plesom. Mlade pri tem vodijo različni vzgibi od rekreacije za zdravo življenje in sprostitve pa do umetniškega navdiha in ustvarjalnosti za osebno izražanje, rast in razvoj. Da bi spodbujala vključevanje in aktivnosti mladih na različnih področjih ljubiteljske kulture, Zveza slovenskih kulturnih društev spodbuja in razvija kulturno ponudbo in programe z mladimi in za mlade, tudi s poudarkom na vključevanju mladih mentorjev. Obenem gre poudariti tudi pomen njihovega medsebojnega spoznavanja in povezovanja preko okvirov posameznih skupin in društev ter spodbujanja sodelovanja društev na pokrajinski, deželni in čezmejni ravni, sodelovanja z drugimi narodnostnimi skupnostmi in predvsem spodbujanja kakovostne rasti. Na reviji bodo zaplesale različne skupine iz vrst članic ZSKD s Tržaškega H Utrinek z lanske revije in Goriškega, italijanskih gostov ter plesna društva iz bližnje Slovenije in Hrvaške, ki gojijo različne zvrsti plesa od klasike do sodobnejših izrazov in se razlikujejo tudi po starosti plesalcev in plesalk. Skupno bo na odrske deske stopilo okrog stopetdeset plesalcev. S klasičnim baletom se bosta predstavili dve Baletni skupini Relevé Slovenskega kulturnega društva Igo Gruden iz arhivzskd Nabrežine pod vodstvom mentorice Mar-jetke Kosovac na glasbo Vivaldija in Tchaikovskega. Sledijo mladinske in otroške skupine društev SKD Vigred, SKD Slavko Škamperle in SKD Tabor s Tržaškega ter skupina »Take dance« kulturnega društva AKŠD Vipava z Goriškega s sodobnimi plesi in hip-hopom v sodelovanju z mentorico Jelko Bogatec. Vsa omenjena društva so na področju plesne dejav- Včeraj danes bliki. Avtorica knjige Doris Jarc včeraj ni želela razkriti veliko o knjigi, je pa povedala kar nekaj o sebi. Slišali smo, da so ji bile knjige že od nekdaj zelo ljube, pisati pa je začela relativno pozno. V omenjeni knjigi avtorica iz Vrtojbe opisuje deklico Pikico, ki odkriva svet okrog sebe ter zgodovinske in družbene razmere, v katerih odrašča. Knjigo bogatijo tudi bogate črnobele ilustracije Jane Korečič, ki je prispevala tudi zelo lepo naslovnico, ki mlade kupce vabi, naj knjigo vzamejo v roke. (sč) nosti aktivna že več let, zadnja leta pa se ta dejavnost pospešeno razvija po številčnosti in kakovostni rasti. Revija je namenjena prikazu različnih plesnih zvrsti, ki jih gojijo včlanjena društva, od športno-rekreacijskih zvrsti do umetniških izrazov. Kot posebnost se tokrat v revijo vključuje tudi mažoretna dejavnost s slikovito figurativo novonastale mažoretne skupine, ki deluje pod okriljem Pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba. Dekleta, ki vadijo pod mentorstvom Nine Godnič in Tjaše Pišot, bodo prikazale koreografijo z mažoretno palico. Pridružile se bodo tudi članice Mažoretne skupine iz bližnje Prvačine z mentorico Nežo Grajžl. Iz Slovenije prihajata tudi mladinska in otroška skupina Plesnega društva Srebrna iz Senožeč, ki bosta prikazali igriv otroški ples in koreografijo irskega plesa. Dekleta vodi mentorica Nataša \\u00D0ukič Vasic. V goste prihajata tudi plesni skupini »Free dream« in »Blue dream« društva italijanske skupnosti Fulvio Tomizza iz Uma-ga, ki bosta nastopili z modernimi plesi pod mentorstvom Jelene Mrak. Revijo je podprl in omogočil Javni sklad RS za kulturne dejavnosti pod pokroviteljstvom Avtonomne dežele FJK in Pokrajine Trst s sodelovanjem Pekarne Čok z Opčin in KB Centra. (rsc) Danes, ČETRTEK, 29. novembra 2012 RADIVOJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 9.00 - Luna vzide ob 17.12 in zatone ob 7.57 Jutri, PETEK, 30. novembra 2012 ANDREJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 16 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 20 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16 stopinj C. 0 Mali oglasi V SAMATORCI pri balinišču se je izgubil tigrasti maček z belimi tačkami, ki odgovarja na ime Cefo. Kdor bi ga našel naj pokliče tel. št. 348-8721197. 38-LETNI FANT z večletno izkušnjo v industrijskem področju, išče kakršnokoli resno zaposlitev, tudi v kmetijskem sektorju. Tel. št.: 040-200882 ali 328-1740877. AVTO skoda fabia wagon 1400, letnik 2009, prevoženih 16.000 km, edini lastnik, prodam zaradi bolezni. Tel. št.: 040-308675 (ob uri kosila). DAJEM V NAJEM garažo, 17 kv.m., v Bar-kovljah (Ul. Nicolodi). Tel. 333-4154687. DAJEM V NAJEM malo stanovanje na Kozini, prenovljeno. Najemnina po dogovoru. Tel. 392-2225821 ali 0038631260498. IŠČEM DELO kot varuška starejših oseb, invalidov ali prizadetih. Imam delovne izkušnje. Tel. št.: 335-6445419. IŠČEM KATERO KOLI DELO: imam izkušnje na tiskarskem področju, govorim slovensko, italijansko, angleško in nemško, imam lastno prevozno sredstvo(vozniško dovoljenje B); tel. +39340-0869489. MOTORNO KOLO YAMAHA YZF - R 125, letnik jan. 2012, prevoženih 500 km, v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. št.: 331-1388610. PRODAM lončene pečnice za izdelavo peči visoke 2,5 m, široke 1,10 m, globoke 70 cm, sivo-zelene barve, skupno z vrati iz gize za kurjavo, za 250,00 evrov. Tel. št.: 349-8430222. PRODAM diationično harmoniko novak v odličnem stanju, uglašena na c, f, b in g. Tel. št.: 335-8123791. PRODAM diatonično harmoniko, 1.300,00 evrov. Tel. št.: 346-8321835. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svet-le barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. PRODAM stroje za pralnico in suho čiščenje po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3468321835. PRODAM štiri zimska kolesa nokian vr 195/65 r15 91t. Tel. št.: 335-7794451. RUŠČINO bi se rad naučil: iščem slovensko govorečo osebo, ki bi me učila enkrat tedensko. Tel. št.: 3284120196, raje popoldne ali zvečer. V NAJEM dajem manjše opremljeno stanovanje v bližini nove univerze in zavoda Volta za krajše obdobje. Tel. št.: 340-5589342. V TREBČAH prodajamo kraško hišo potrebno prenove, 190 kv.m. in 2.500 kv.m. vrta. Tel. št.: 340-5706725. Id Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah. Tel. št.: 040-299453. OSMICO je odprl Zidarič, Praprot št. 23. OSMICO je odprl Sergio Giovannini v Ul. Modiano št. 2 (Strada di Fiume). Tel. 335-6045771. PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! V LONJERJU ima Gabrijel odprto osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. V SALEŽU N'PULJH sta odprla osmi-co Just in Bojana. Vabljeni! SiVince Tutto28 novembra 2012 Super Enalotto Št. 10 1 24 40 44 52 78 Nagradni sklad 1.386.370,00 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 22 dobitnikov s 4 točkami 12.300,88 € 1.430 dobitnikov s 3 točkami 487,65 € 23.569 dobitnikov z 2 točkama 17,75 € / TRST Četrtek, 7. novembra 2012 5 Tržaška knjigarna, založba Mladika, SKD Tabor in Društvo Finžgarjev dom vabijo jutri v Tržaško knjigarno na Opčine na predstavitev knjige Majde Artač in Jasne Merku Mozaik v kovčku Avtorico in njeno delo bo predstavila prof. Loredana Umek. v Začetek ob 18. uri. y [IK Lekarne uk Kino H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča staršem, da bodo volitve za eno mesto starševske komponente v zavodskem svetu potekale v nedeljo, 2. decembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 3. decembra, od 8. do 13.30. Vabljeni! M Izleti Do sobote, 1. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 - 040 764441, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 - 040 300940. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AŠD SK BRDINA Pozor - Pozor! Na razpolago je še nekaj mest za zimo-vanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058. SKD VESNA prireja v soboto, 8. decembra, izlet v Maribor. Ogled najpomembnejših znamenitosti letošnje evropske prestolnice kulture in razstave »Skoraj pomlad«. Zbirališče pred spomenikom padlim v NOB v Križu ob 6.45, odhod ob 7.00. Prosimo za točnost. Možen postanek na Opčinah. Vrnitev v večernih urah. Informacije in prijave na tel. št. 3337702061 (Matija), 333-4463154 (Mitja). □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.20, 22.00 »Le 5 leggende«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il so-spetto«. CINECITY - 16.15, 18.15, 20.15 »Le 5 leggende«; 22.15 »Le 5 leggende 3D«; 16.40, 20.00, 22.15 »Ancora in gioco«; 16.30, 19.00, 21.30 »Una famiglia perfetta«; 16.30, 17.30, 18.50, 19.50, 21.10, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 18.30, 21.30 »007 Skyfall«; 16.30 »Hotel Transylvania«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Argo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.45, 17.20, 19.00, 20.40, 22.20 »La sposa pro-messa«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Venuto al mondo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Di nuovo in gioco«. KOPER - PLANET TUŠ - 20.30 »Aste-rix in Obelix v Britaniji«; 17.20, 20.40 »Atlas oblakov«; 15.40, 17.40 »Hotel Transilvania 3D«; 20.15 »Nahrani me z besedami«; 15.20, 17.25 »Pet legend«; 16.05, 18.10 »Pet legend 3D«; 15.20 »Pogum«; 19.40 »Šangaj«; 17.10, 20.00 »Skyfall«; 15.40, 18.05, 20.35 »Somrak saga: Jutranja zarja 2. del. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.45 »Hotel Transilvania«; 18.15, 20.15, 22.15 »Una faniglia perfetta«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 18.15, 20.15 »Cosimo e Nicole«; Dvorana 4: 16.30, 19.00, 21.30 »007 Skyfall«. SUPER - Film prepovedan maldim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 19.50, 21.40 »Le 5 leggende«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.10 »Di nuovo in gioco«; Dvorana 3: 17.50, 20.10, 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«; Dvorana 4: 17.30, 19.50, 22.10 »Ve-nuto al mondo«; Dvorana 5: 17.30, 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn - parte 2«; 19.50 »Argo«. AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). SOCIALNA SLUŽBA OKRAJA 1.1 sporoča, da deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje v sklopu projekta enakih možnosti »Več znamo, več veljamo«. Informacije na www.pariopportunitaduino.it, lavo-ro@comune.duino-aurisina.ts.it. Referentka službe: Erica Tricarico ob ponedeljkih, od 15.00 do 17.30 po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 040-2908182; ob torkih od 15.00 do 17.30 v Uradu za stike z javnostmi v Kamnarski hiši I. Gruden, Nabrežina 158, tel. 800-002291. Referent za podjetja: Alessandro Vinci ob ponedeljkih in sredah od 14. do 18. ure po dogovoru v Naselju sv. Mavra 124, tel. 040-2017387, fax 0402908182. ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se na Pesku nadaljuje tečaj acquafitnessa. Obiskovalce in zainteresirane obveščamo, da imajo na razpolago izkaznice z vstopi. Info in vpisovanja na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. Urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.0013.00, sreda 12.30-15.00. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 29. novembra, ob 20. uri na sedežu (Prosek št. 159). SKUPINA 35-55 SKD F. PREŠEREN iz Boljunca vabi danes, 29. novembra, ob 20.30 v društveno dvorano na predavanje zgodovinarja, prof. Aleksa Kal-ca »Trst in njegovi prebivalci v 18. stoletju«. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira: potopisno predavanje in odprtje fotografske razstave »Islandija« v petek, 30. novembra, ob 18. uri v prostorih Bara na Razdrtem, avtor Izidor Gašperlin. Odprta bo do konca decembra. Ob 20. uri nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred Bara, Razdrto. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvija se vsak petek, ki je najbližji polni luni po predavanju. KD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, otvarja v petek, 30. novembra, ob 20. uri predbožični razstavni sejem. Razstavlja 22 ustvarjalk. Glasbena kulisa: otroci Glasbene Kambr-ce Ivan Suppani (kitara), Florjan Sup-pani (violina), Simon Kravos (klavir). Urnik: v soboto, 1. in nedeljo, 2. decembra, 10.00-13.00; od ponedeljka, 3. do četrtka, 6. decembra, 15.0019.00. V sklopu sejma bo v soboto, 1. decembra, delavnica za otroke od 9.30 dalje, vodila bo Morena Forte; v torek, 4. decembra, ob 15. uri pravljica za najmlajše; v sredo, 5. decembra, sladki popoldan: razstava in ponudba domačih sladic. KRU.T vabi člane - dedke in babice skupaj s svojimi vnuki na predpraznično likovno delavnico »Nona, nono, riši-mo skupaj« v soboto, 15. decembra, ob 10. uri v društvenih prostorih. Pod mentorstvom umetnice Luise Toma-setig bodo udeleženci ustvarjali božične izdelke. Prijave do 30. novembra, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. TABORNIKI RMV obveščajo, da so se začeli tedenski sestanki po vaseh s sledečim urnikom: v Dolini (občinska telovadnica) ob sobotah od 14.00 do 15.00 za MČ, od 15.00 do 16.00 za GG; na Opčinah (Prosvetni dom) ob sobotah od 16.00 do 17.00 za MČ, od 17.00 do 18.00 za GG; na Proseku (Kulturni dom) od 15.00 do 16.00 za MČ; v Sa-ležu (KD Rdeča zvezda) ob sredah od 17.00 do 18.00 za MČ in GG. UPRAVA OBČINE DOLINA obvešča, da bo v kratkem uvedena služba nadzora v bližini šol za »Dedke redarje«. Občani občine Dolina stari od 50 do 75 let lahko predložijo prošnjo na občinsko vložišče do petka, 30. novembra. Obrazci so na razpolago na Uradu občinske Policije ali na občinski spletni strani www.sandorligo-doli-na.it. OBVESTILO ZA OLJKARJE: Tržaška Kmetijska Zadruga sporoča, da v ponedeljek, 1. decembra, je zadnji dan delovanja torkle za letošnjo sezono. SKD TABOR ZA OTROKE - Prosvetni dom: sobota, 1. decembra, ob 10. uri »Ura pravljic« z Jasmino; sobota, 15. decembra, ob 10. uri »Ustvarjalna delavnica« z Nado in Tanjo. Pridružite se nam! SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia, organizirata za osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah v soboto, 1. decembra, od 15. do 18. ure delavnici: »Adven-tni koledar« v Briščikih 77, v prostorih Krd Doma Briščiki; »Japonski lampijončki« v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu. Prost vstop. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 1. decembra, ob 12. uri odhod avtobusov iz Padrič za nastop, ki bo v Cankarjevem domu v Ljubljani ob 19. uri. ŽUPNIJA REPENTABOR v sodelovanju z občino Repentabor vabi na slovesen zaključek 500-letnice repenta-brske cerkve v nedeljo, 2. decembra, ob 16. uri. Slovesno bogoslužje bo obogatil mešani pevski zbor Adora-mus iz Logatca. Po maši bo imel še krajši koncert. Po slovesnosti bo sledilo prijateljsko srečanje. DRUŠTVO ASSOCIAZIONE TAO prireja Sejem »preteklosti« v nedeljo, 2. decembra, v telovadnici Tao2 v Ul. del Vento 6/B pri Sv. Jakobu v Trstu, 10.00-18.00. V ta namen zbiramo (v dobrem stanju) knjige, igrače, cd-eje, dvd-eje, kasete VHS, plošče, oblačila in kar bi lahko služilo kot božično darilo. Info: 348-4702070, 18.30-19.30 ali mercatinotao@libero.it. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da je vpisovanje vozov in skupin za 46. pustno povorko možno do vključno 12. januarja preko spletne strani www.kraskipust.org. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 2. decembra, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava »Vsi otroci sveta« v izvedbi gledališča Ku-kuc Lendava. Prva predstava bo ob 16.00 (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. DAVČNI URAD Občine Repentabor obvešča, da bo na razpolago občanom za poravnavo davka IMU (Enotnega občinskega davka) od ponedeljka, 3., do petka, 14. decembra, od 9. do 14. ure. SKD TABOR vabi na Miklavžev sejem v Prosvetnem domu na Opčinah: v ponedeljek, 3. decembra, ob 16.00 nastop šolskega zbora OŠ F. Bevka z Op-čin; v torek, 4. decembra, ob 18.00 predstavitev knjige Le scale della Madonna, prisotna bosta avtor Giacomo Scotti in ilustrator Štefan Turk; v sredo, 5. decembra, ob 16.30 nastop plesnih skupin Skd Tabor (mentor Jelka Bogatec). Urnik: 16.00-19.00. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 3. decembra, sprejema pa jih v občinskem vložišču in na elektronskem naslovu traduzioni@com-monrupino.regio-ne.fvg.it. ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL sklicuje v torek, 4. decembra, ob 20.30 sestanek v kulturnem domu na Proseku za postavitev telefonske antene Telecom na Proseku. Vabljeni. NA AD FORMANDUMU V TRSTU so v teku vpisovanja na tečaje. Božični jedilni list low cost: 5 ur, v torek, 11. decembra, 17.30-22.30. Začetni tečaj kuhanja: 15 ur, ob sredah (5., 12., 19. decembra, 17.30-22.30). Tečaji jezikov (slovenščina, angleščina) in računalništva. Ob bližajočih se božičnih praznikih lahko podarite darilni bon za tečaj. Info in prijave: 040-5660360, ts@adformandum.org. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na tečaj božičnih venčkov in okraskov, ki ga bo vodila gospa Jadranka Sedmak v petek, 7. in torek, 11. decembra, od 10. do 12. ure. JUS MEDJA VAS obvešča člane, ki so zainteresirani za sečnjo drvi na ju-sarskem premoženju, naj naslovijo prošnje upravnemu odboru do petka, 7. decembra. 0 Prireditve VZGOJNI CENTER SESLJAN VZS - CEO vabi na ogled razstave slik v Mav-hinjah št. 22/d. FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) vabi danes, 29. novembra, ob 20. uri na prvo predavanje iz ciklusa o odnosih v družini in družbi. Dr. medicine Sanja Rozman, strokovnjakinja za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti, bo govorila na temo: »Živeti v sanjah ali v kvalitetnem odnosu? Sanje imajo svojo ceno!«. Pridite v velikem številu! TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA MLADIKA, SKD TABOR TER DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM, vabijo na predstavitev knjige Majde Artač Mozaik v kovčku, ki bo v petek, 30. novembra, ob 18. uri v prostorih Tržaške knjigarne na Opčinah (Proseška ul. 13). Avtorico bo predstavila Loredana Umek. NARODNI DOM - do 30. novembra je na ogled razstava še neobjavljenih fotografij Maria Magajne ob 5. obletnici njegove smrti »Mario Magajna, fotograf svojega časa«. Urnik: vsak dan od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 10. do 12. ure (za skupine po predhodnem dogovoru). Vabljeni. REPENTABRSKA SEKCIJA VZPI-ANPI vabi na ogled razstave »Ko je umrl moj oče - pričevanja otrok iz koncentracijskih taborišč« do petka, 30. novembra, 9.00-13.00. ZSKD v sodelovanju z društvom Tabor organizira v petek, 30. novembra, ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opči-nah Revijo otroških in mladinskih plesnih skupin ZSKD »Do svobodnega giba«. Ljubitelji sodobnega in klasičnega plesa toplo vabljeni! ŽUPNIJSKA SKUPNOST NA PROSEKU prireja ob 375-letnici postavitve cerkve sv. Martina na Proseku zborovski koncert »S pesmijo v srcu«. Nastopata MPZ Jacobus Gallus iz Trsta in MPZ Vasilij Mirk s Proseka. Dirigent: dr. Marko Sancin. Vabljeni v cerkev sv. Martina v soboto, 1. decembra, ob 20. uri. V GALERIJI ARTESETTE, Ul. Rossetti 7/1, razstavljajo njihove slike: Eugenio Pancrazi, Maria Pancrazi in Nives Bocchi. Otvoritev bo v soboto, 1. decembra, ob 19. uri. Razstava bo na ogled do 20. decembra. Urnik od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Zaprto nedelja in ponedeljek. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST vabi na revijo odraslih zborov »Pesem jeseni 2012« v soboto, 1. decembra, ob 20. uri v Športnem centru Zarja v Bazovici. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA prireja ob praznovanju vaškega zavetnika koncert, ki bo v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v cerkvi sv. Andreja v Trebčah. Vljudno vabljeni! MEPZ LIPA IZ BAZOVICE IN IGO GRUDEN IZ NABREŽINE vabita na koncert v skupni zasedbi na otvoritvenem večeru pevskega ciklusa »Veni domine«, ki ga prireja »Societa Filarmonica Cappella Corale di Sant'Apollinare dei Frati di Montuz-za« v nedeljo, 2. decembra, ob 20.30 v cerkvi na Montuzzi. Na sporedu: Jacob de Haan: Missa brevis za zbor, orgle, pavke in pihala ter skladbe pomembnih slovenskih in mednarodnih avtorjev. Sodelujejo: ženski zbor Cappella Civica in vokalna skupina Cappella Corale di Sant'Apollinare. SDD JAKA ŠTOKA vabi na premiero igre Na odprtem morju (avtor Sla-womir Mrožek, režija Gregor Geč) v nedeljo, 2. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu Prosek-Kontovel. SKD SLOVENEC vabi v nedeljo, 2. decembra, od 17.30 dalje v notranje prostore Parka Hribenca na »Veselo popoldne« z nastopom MoPZ Kraški dom iz Repna pod vodstvom Vesne Gu-štin ter z glasbo v živo. Na razpolago bodo tipične jesenske jedi in pokušnja novega vina domačih vinogradnikov. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE KILJAN FERLUGA IN ZADRUGA VESNA vabita na predstavitev publikacije »Novice z miljskega konca -O zgodovini Slovencev v miljskem območju« v ponedeljek, 3. decembra, ob 18.30 v dvorani Millo v Miljah. CEO VZS - Vzgojno zaposlitveno središče Devin Nabrežina vabi na ogled slik v okviru pobude 8. fotografski izziv v dvorani CTP (ex-Aiat) v Sesljanu. Nagrajevanje bo v sredo, 5. decembra, ob 11. uri. Ob razstavi tudi Božični sejem. PREDSTAVITEV PROJEKTA »Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma« bo v sredo, 5. decembra, ob 10. uri v Tržaški knjigarni na srečanju Kava s knjigo. S prevajalci bomo imeli priložnost pokramljati o izzivih prevajanja podnapisov. V sodelovanju s TK in ZTT. ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 14. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Dolini, 15. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu Skala v Gro-padi in ob isti uri v cerkvi sv. Jerneja v Barkovljah, 16. decembra, ob 15.30 v cerkvi sv. Jurija v Bardu, 18. decembra, ob 20.30 v cerkvi Svete Marije Velike v Trstu, 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu, 29. decembra, ob 18.00 v župnijski cerkvi v Stolbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu, 5. januarja, ob 20.30 v Lan-darski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbo-nescu, 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. Prispevki V spomin na Ennia Di Blasa darujeta Egi-dio in Lidia 20,00 evrov ter Ivan Čer-njava 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Oskarja Kjudra darujeta Sergio in Milena Bratos 50,00 evrov za njegov zbor. t Zapustil nas je naš dragi Giorgio Deste Žalostno vest sporočajo žena Laura, sinova Michele in Gabriele s Tjašo, mama Nella, sotašča Renata in sotast Emilio, teta Iole z Marino in družino ter ostali sorodniki. Iskrena hvala dr. Starcu, dr. Chiarandi-niju ter osebju oddelkov I Medica in Medicina Clinica ter prvega okrožja. Pogreb bo v soboto, 1. decembra ob 12.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga na repentaborsko pokopališče. Repen, 29. novembra 2012 Pogrebno podjetje Zimolo Draga Laura, Michele in Gabriele, v tem težkem trenutku smo vam ob strani sestrična Anica in družina ter teta Ida 8 Četrtek, 29. novembra 2012 TRST / DEVIN - Ob 30-letnici poimenovanja OŠ po Josipu Jurčiču Prevod Kozlovske sodbe Lep praznik tako za slovenske kot italijanske osnovnošolce v Devinu: to je bil včerajšnji dopoldan na domači Osnovni šoli Josipa Jurčiča, kjer so predstavili italijanski prevod humoreske Josipa Jurčiča Kozlovska sodba v Višnji Gori z naslovom La sentenza caprina di Višnja Gora, ki je nastal v okviru mednarodnega projekta Modrost in pravica, ki ga vodijo pri območni izpostavi Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ivančna Gorica. Prav v okvir Občine Ivančna Gorica sodi - tako kot pisateljev rojstni kraj Muljava - tudi Višnja Gora, ki jo je Jurčič izbral za kraj dogajanja zgodbe o kozlu Lu-keža Drnulje, ki so mu sodili, ker je gospodarju zbežal in čez plot gledal na tuje zelje. Tamkajšnji kulturni delavci so se odločili, da Jurčičevo humoresko prevedejo v čim več tujih jezikov, da tudi drugi narodi spoznajo to delo, preko njega pa tudi slovenski narod in njegovo kulturo. V okviru projekta, ki se je začel leta 2009, so doslej Kozlovsko sodbo prevedli v osem jezikov (francoščino, španščino, poljščino, ruščino, italijanščino, angleščino, nemščino in hrvaščino), v marcu prihodnjega leta bo luč sveta zagledal še grški prevod, za leto 2014, ko bodo obhajali 170-letnico Jurčičevega rojstva, pa sta napovedana še madžarski in danski prevod. Ker se je Jurčič svojčas mudil tudi v Devinu, kjer deluje osnovna šola, ki že trideset let nosi njegovo ime - včerajšnja predstavitev je namreč predstavljala uvod v praznovanje te obletnice, v okviru katerega bodo obiskali tudi Jurčičeve kraje - so se pobudniki projekta odločili italijanski prevod predstaviti tudi v tej vasi in tako so se v šolski veži zbrali učenci OŠ Jurčič in Italijanskim vrstnikom so avtorja in njegovo delo predstavili učenci šole Jurčič kroma njihovi vrstniki iz italijanske osnovne šole Dante Alighieri, katerim je prevod pravzaprav v prvi vrsti namenjen. Pisatelja in njegovo humoresko so jim po uvodnem petju šolske himne v slovenščini in italijanščini predstavili otroci šole Jurčič in njihovi učitelji, medtem ko so prisotne pozdravili ravnatelj Večstopenjske šole Na-brežina Marko Jarc, predsednik ZSKD Igor Tuta, devinsko-nabrežinska občinska od-bornica za šolstvo in kulturo Marija Bre-celj, ravnatelj Osnovne šole Stična Marjan Potokar, pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik Anto- ni ter predsednik Krajevne skupnosti Višnja Gora Luka Šeme in »ambasador« Občine Ivančna Gorica Pavel Groznik, ki sta predstavila kraj, kjer je prišlo do znamenite sodbe, o kateri piše Jurčič. O delu in projektu samem pa sta govorili vodja območne izpostave JSKD Ivančna Gorica Barbara Rigler ter ilustratorka Tanja-Pina Škufca, ki je ob prevajalcih Sergiu Soziju in Veroniki Simoniti soavtorica italijanske izdaje dela. Njene ilustracije (gre za deset prizorov iz zgodbe), ki krasijo prevod, bodo v veži devinske šole na ogled do božičnih praznikov. (iž) Razstava društva Kons Društvo za umetnost Kons prireja razstavo Prostor - Spa-zio, ki bo v Kulturnem domu v Ulici Petronio v Trstu na ogled od jutri do 11. januarja. Razstava tematizira problematiko prostora v različnih razsežnostih, preko individualnih pristopov in osebne poetike članov. Pri tem pa izpostavlja vlogo, ki jo umetnost zaseda v naši družbi in problem prostora za umetnost pri nas. Svoja dela bodo razstavljali Andrej Furlan, Matjaž Hmeljak, Robi Jakomin, Dunja Jogan, Zvonimir Kalc, Vilijam Lavrenčič, Klaudi-ja Marušič, Živa Pahor, Deziderij Švara, Franco Vecchiet, Andrea Verdelago in Ivan Žerjal. Fulvio Tomizza v hrvaškem okolju Na sedežu hrvaške skupnosti v Trstu (Ul. Rota 3) bo danes ob 18. uri konferenca o pisatelju Fulviu Tomizzi ter njegovih literarnih uspehih v hrvaškem okolju. Z Milanom Rakovcem in Lilijano Avirovic se bo pogovarjala Marijana Sutic Pavlicevich. Srečanje prireja hrvaška skupnost v sodelovanju s Skupino 85 in ob podpori Pokrajine Trst. Unicefove punčke iz cunj na ogled Unicefove punčke iz cunj (»pigotte«)se tudi letos pojavljajo v predbožičnem času. Punčke, ki so jih izdelali prostovoljke, šolarji in priletne osebe, bodo v soboto na ogled od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure na sedežu združenja Acepe na Borznem trgu 7. V desetih letih je Unicef z donacijami (najmanj 20 evrov) v okviru tega italijanskega projekta rešil življenje že 900.000 otrokom po vsem svetu. Predavanje o verski svobodi Luigi De Salvia, predsednik italijanske sekcije organizacije Religions for Peace, bo danes ob 18. uri predaval o verski svobodi v kulturnem centru Pavla VI. v Ulici Tigor 24/2. Dela slikarke Adriane Marchetti V občinski umetnostni dvorani na Velikem trgu 4 bodo danes ob 18.30 odprli razstavo del slikarke Adriane Marchetti Ritratti interiori. Razstavo bo uvedla Marianna Accerboni, odprta bo do 19. decembra od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. OBČINA TRST - Prošnje in pogoji Davek IMU in davčne olajšave Zadnji obrok davka na nepremičnine IMU je pred vrati (rok za plačilo se izteče 17. decembra), Občina Trst pa obvešča, da je včeraj na podlagi sklepa občinskega odbora začela sprejemati prošnje za davčne olajšave. Prošnje bo mogoče oddati vse do 28. decembra. Prosilci so lahko osebe, ki so prejele hipotekarno posojilo za hišo, v kateri stanujejo; lastniki nepremičnine, v kateri stanujejo z osebami nad 26. letom s hudimi in trajnimi težavami po 3. členu zakona št. 104/1992; lastniki nepremičnine, v kateri stanujejo z osebami nad 65. letom, ki niso samozadostne (s priznano stoodstotno civilno invalidnostjo); osebe s priznano stoodstotno civilno invalidnostjo, ki živijo same ali v paru. Prošnje sprejemajo na občinskem uradu za socialno zaščito (Ul. Maz-zini 25, pritličje, v sredo od 14.30 do 16. ure in v petek od 9. do 12. ure, številka faksa 040-6758727). Prošnjo lahko pošljemo tudi po priporočeni pošti na omenjeni naslov, z imenom in naslovom pošiljatelja ter utemeljitvijo »Ekonomski prispevek za zmanjšanje davka IMU za leto 2012 - Contributo economico per l'abbattimento dell'IMU per l'anno 2012«. Obrazci so na voljo tudi na območnih občinskih uradih za socialne storitve (UOT). Dodatne informacije nudijo na telefonskih številkah 040-630584 in 040-6754219, in sicer v ponedeljek od 15. do 17. ure ter v četrtek od 9. do 12. ure. Občina Dolina: pomoč in informacije o davku IMU Davčni urad Občine Dolina sporoča, da je na občinski spletni strani www.san-dorligo-dolina.it na voljo programska oprema za samodejni izračun davka IMU in tiskanje obrazca F24. Občinski davčni urad bo do 17. decembra vsak dan na razpolago za informacije o davku IMU s sledečim urnikom: v ponedeljek od 14.30 do 16. ure; od torka do petka od 8.30 do 10.30. Na razpolago bosta dve okenci, na prvo se lahko obrnejo samo osebe, ki plačajo le za prvo stanovanje. VREME - Popoldanska in večerna nevihta Ogromno vode in izpad elektrike Močan naliv, ki je včeraj popoldne zajel naše kraje, je povzročil precej težav. V Trstu so se jaški kmalu napolnili, voda pa je preplavila ulice. Promet je bil proti večeru močno oviran na območju Ulice Mazzini in mestnega nabrežja, ki je bilo nekaj časa neprevozno, Veliki trg pa je napolnilo več velikih luž. Do poplav je prišlo tudi v Barkovljah, kjer so se gasilci med drugim ukvarjali z nekaterimi majavimi drevesi, ki so ogrožala pešce in udeležence v prometu. Zaradi nevihte so ponekod nastale tudi težave z električnim tokom, na območju Domja, La-kotišča in Krmenke se je več gospodinjstev znašlo brez elektrike, to pa je trajalo skoraj dve uri. Dež je zmotil tudi pokalno košarkarsko tekmo v športni palači: začela se je pozno, ker je v dvorano pronicala deževnica. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 29. novembra 2012 9 GLOSA Protest pljusknil tudi v Slovenijo Jo2e Pirjevec Zadnje tedne me je pot večkrat peljala v Maribor. Najprej sem s svojim založnikom Tinetom Logarjem predstavil v knjigarni Mladinske knjige Hitlerjevo biografijo Iana Kershawa, za katero sem napisal spremno besedo. Kot po navadi se je tudi tokrat izkazalo, da ima mesto ob Dravi številno publiko, ki jo zanima zgodovina. V svojem posegu sem opozoril na ugotovitev, do katere sem se dokopal pri pisanju omenjenega urada. Na dejstvo namreč, da so nacisti prav na slovenskem Štajerskem začeli leta 1941 udejanjati tisto politiko, ki so jo nameravali razširiti po zmagi na ves slovanski svet: uničiti inteligenco, presoditi katere sloje prebivalstva je mogoče integrirati v arijsko raso, vzeti družinam otroke, ki bi odgovarjali predpisanim normam in jih dati v rejo čistokrvnim Nemcem, ostalo prebivalstvo pa degradirati na raven polpismenih hlapcev. Skladno s tem, kar je dejal Himmler voditeljem Gestapa na zborovanju v Po-znanu leta 1943: »Dovolj je, da Slovani znajo brati križpote«. Ta zapoved se ni uresničila. Danes je mesto ob Dravi eno od žarišč slovenske kulture. Pred štirinajstimi dnevi sem šel v Maribor na vabilo Mladinskega foruma Socialnih demokratov, ki je organiziral okroglo mizo o Titu, ker je hotel na ta način protestirati proti pobudi nekega občinskega svetnika, da se maršalova cesta preimenuje po enem od padlih v času spopadov z JLA junija 1991. Moram reči, da so me mladi mariborski politiki s svojimi uvodnimi nastopi prijetno presenetili, saj nisem pričakoval tako radikalnih idej v stranki Boruta Pahorja. Da pa je v Mariboru nekaj narobe, sem zaznal po koncu okrogle mize, ko sem enemu od njih omenil, da mi je všeč, kako so mesto restavrirali in polepšali, ker je postalo letos evropska kulturna prestolnica. »Predrago smo vse to plačali,« mi je mrko odgovoril. Nato je izbruhnila afera z županom Kan-glerjem, ki ga obtožujejo korupcije, in marsikaj mi je postalo jasno. Ko sem v ponedeljek zvečer z vlakom prišel iz Ljubljane na mariborsko železniško postajo, sem se znašel v pravem prometnem kaosu. Ker se je sredi mesta na Trgu svobode zbrala ogromna množica demonstrantov, so bile vse poglavitne ulice natrpane z avtomobili, ki se niso mogli premakniti nikamor. Diskusijski večer, na katerem sem sodeloval na vabilo Družabnega družboslovja, se je odvijal v kletnih prostorih lokala ob Dravi, do koder protestni val ni pljusknil. Da pa so razmere napete, sem razumel, ko mi je sobesednik, ki je sedal poleg mene, pokazal na ekranu svojega telefona sporočilo, da skuša policija razgnati množico s solzivcem. Metali naj bi ga s helikopterja, kar se, kolikor vem, ni dogajalo niti v Kairu na trgu Tahrir. Ko sem se vrnil v hotel in prižgal televizijo, da slišim poročila, sem zvedel o spopadih med množico in policisti, ki so spravili kar precej ljudi v bolnico. Očitno se je tudi v Sloveniji začel protest, ki se kakor požar širi po Evropi v odporu proti politiki, ki se je odtujila ljudem. Kot je zapisal v svojem pozivu rektor univerze Stane Pejovnik, »Slovenija se je po 20. letih samostojnosti skupaj z drugimi državami Evropske unije znašla v krizi, ki zahteva resno in dobro pretehtano spremembo poti. Ko govorimo o Sloveniji, se kriza kaže predvsem kot kriza socialne in pravne države, vse bolj pa tudi kot ukradena prihodnost generacij, mlajših, ki izgubljajo priložnost, da si z izobrazbo in znanjem zagotovijo delo in varnost in starejših, ki izgubljajo potrebno zdravstveno in socialno varnost potem, ko so vse življenje delali v korist skupnosti. Politika varčevanja za vsako ceno brez jasnih razvojnih načrtov (...) že dobiva daljnosežne posledice. Namesto, da bi z vlaganjem v nov gospodarski zagon in še zlasti v znanje, na katerem lahko tak zagon temelji, dala osnovo za razvoj, ki se ne odpoveduje solidarnosti, ta politika stavi predvsem na slepo rezanje javnih izdatkov in nevarno privatizacijo šolstva, znanosti, zdravstva, kulture, športa (... ) Na ta način se bolj in bolj oddaljujemo od družbe enakih možnosti za vse, kakršno smo načrtovali pred dvajsetimi leti, in vse bolj postajamo družba, v kateri so zdravje, izobrazba in kultura privilegij bogatih.« Ali je treba rektorjevim besedam še kaj dodati? Morda samo poziv, ki sem ga tudi dobil po internetu: »Borci vseh front, združimo se!«. VREME OB KONCU TEDNA Po burnem dogajanju od jutri prihaja zima Darko Bradassi_ Vremensko dogajanje je bilo v zadnjih urah zelo pestro, kar ne velja le za naše predele, pač pa za večji del italijanske države. Po kalupu prejšnjih poslabšanj je tudi tokrat od zahoda zajela naše kraje izrazita višinska dolina z atlantskim zrakom. Spremljajo jo zelo vlažen zrak v vseh plasteh in močni južni vetrovi. Tokrat pa je za nameček nastalo tudi za ta čas zelo globoko ci-klonsko območje nad Genovskim zalivom, s pritiskom v središču pod 985 hektopaskalov, ki bo danes v naši neposredni bližini. Skupni imenovalec celotnega poslabšanja sta predvsem velika nestanovitnost in turbu-lentnost ozračja, ki je nastala zaradi ohladitve najvišjih slojev in istočasne otoplitve prizemnih. V bistvu je v najvišjih slojih, nad višino 5000 metrov začel pritekati proti nam že hladnejši severni zrak, medtem ko v prizemlju preusmerja ci-klonsko območje z južnimi vetrovi proti nam toplejšega sredozemskega. Na višini 5500 metrov se je, denimo, ozračje v zadnjih urah ohladilo pod -20 stopinj Celzija, na 1500 metrov pa segrelo na +8 stopinj Celzija. Take velike razlike v temperaturi povzročajo izrazite navpične izmenjave zraka. Zaradi velike nestanovitnosti so se pojavljale pogoste nevihte in so nastajali krajevni nalivi. Podobnemu razlogu gre pripisati tudi zelo burno dogajanje v večjem delu italijanske države, vključno z ekstremnimi pojavi. Glavnina energije se je sinoči na srečo sprostila, danes bo še deževno, vendar bo ozračje postopno bolj umirjeno. Količine padavin bodo lahko ponekod še precejšnje, toda vseeno ne bodo imele nič skupnega z včerajšnjim dogajanjem. Razlike v temperaturi med višjimi in nižjimi sloji se bodo začele počasi zmanjševati, severni zrak bo postopno zajel tudi srednje sloje, od jutrišnjega dne pa tudi prizemne. Zato se bo nestanovitnost postopno zmanjšala in z njo tudi jakost in pogostost padavin. Vendar bo ciklonsko območje še vztrajalo nad nami, ker ga bo na vzho- du oviralo območje visokega zračnega tlaka in bo torej v naši neposredni bližini do vključno nedelje. Koliko bo v resnici aktivno, pa bo odvisno od drugega pojava - spusta polarnega zraka. V resnici ga bo polarni zrak že jutri deloma ponovno prebudil, zato se bodo še pojavljale padavine. Prišlo pa bo do občutne ohladitve in do obrata vetrov od severovzhoda. Jutri se bo torej prikazala zima. Meja sneženja se bo nad Slovenijo povečini spustila do nižin. Pri nas bo prehodno v popoldanskih in prvih večernih urah lahko snežilo v vzhodnih predelih Kraške planote. V soboto se bo ciklon vendarle nekoliko oddaljil in se bo vreme spet umirilo, čeprav bodo vsekakor prevladovali oblaki. Hladno bo. V nedeljo pa kaže ob spustu polarnega zraka na nastanek novega ciklona, ki bo po vsej verjetnosti vplival tudi na vreme pri nas. Čez dan se bodo predvidoma spet začele pojavljati padavine. Zaenkrat kaže na možnost občasnega rahlega sneženja, ki bo zajelo tudi Kraško planoto. V primeru, da bo vdor hladnega zraka nekoliko globlji, kar je nadvse možno, bodo padavine lahko tudi močnejše. V noči na ponedeljek se bo nato ozračje, kot kaže, dokončno umirilo in se bo prva zimska epizoda zaključila. Na sliki: globok ciklon je povzročil sinoči nad italijanskim severovzhodom najobčutnej-še poslabšanje hrpelje-kozina - Župan Benčič postavlja pogoje za izdajo soglasja in zahteva nekaj v zameno Drugi tir bo povozil dolino Glinščice Kot protivrednost naj država omogoči postavitev centra varne in športne vožnje na Petrinjskem Krasu GLINŠČICA - Da bi izpolnila obvezo do Evropske unije, država širi območja Nature 2000, na drugi strani pa za izgradnjo drugega železniškega tira med Koprom in Divačo zahteva spremembo občinskega odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov iz leta 1992, po katerem je na območju doline Glinščice razglašen krajinski park. Z uredbo o državnem lokacijskem načrtu za drugi tir, ki je začela veljati aprila 2005, so pristojni za drugi tir izbrali traso, ki premošča omenjeno dolino z dvema mostovoma. Zahtevo po spremembi odloka pa je ministrstvo za infrastrukturo in prostor na občino Hrpelje-Kozina poslalo pred nekaj meseci. Župan Zvonko Benčič-Mi-dre temu ne nasprotuje, a pristavlja svoj lonček - v zameno naj država omogoči postavitev centra varne in športne vožnje na Petrinjskem Krasu, in sicer na lokaciji, ki je uvrščena med območja Nature 2000. »Drugi tir je nujno potreben za Luko Koper in za vso državo, zato ga podpiramo, vendar želimo, da država izpelje tudi naše projekte.« Zato Benčič spremembo odloka pogojuje z izločitvijo občinskih parcel v bližini vasi Petrinje iz območij Nature. »Preseneča nas, da ni bila izbrana varianta, ki bi se izognila Glinščici, ampak so se odločili, da raje posežejo v naravni park, ki je višja zaščita kot Natu-ra,« pravi. »Drugo dejstvo pa je, da je bil na Petrinjskem Krasu letos poleti eden največjih požarov občini v zadnjih letih, gozdarji pa so nam povedali, da se bo območje zaraščalo več desetletij. Zato želimo, da država omenjene parcele izloči iz Nature, v zameno pa ponujamo nadomestno lokacijo.« Benčič je še povedal, da imajo tudi potencialnega investitorja, in sicer največje evropsko avtomobilistično združenje Župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Benčič-Midre na arhivskem posnetku z Odprte meje 2007 kroma ADAC (Allgemeiner Deutscher Automobil Club) iz Nemčije. (Na spletnih straneh smo razbrali, da je maja letos klub štel več kot 18 milijonov članov, da nudi pomoč tudi motoristom in nujno medicinsko pomoč po vsej Nemčiji.) Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pojasnjujejo, da so na Zavodu za varstvo narave pri presoji možnosti za traso drugega tira sicer opozorili na posege v Glinščico, vendar je bila na koncu trasa ocenjena kot najbolj sprejemljiva, ker poteka večinoma po tunelih in se izogne velikim posegom v Kraški rob. »Načrtovani poseg bo spremenil predvsem vidno podobo območja, vendar bo ohranil območje fliša sredi kraškega sveta, sotesko Glinščice, geomorfološke pojave, vodotok hudourniškega značaja ter življenjski prostor živali in rastlin,« so zapisali. »Zavod za varstvo narave je predlagal izravnalne ukrepe, in sicer postavitev informacijskega centra za krajinski park, ureditev in označitev pešpoti ter predstavitev in publiciranje parka. Trenutno je v pripravi sporazum o izvedbi omejenih ukrepov.« Kar pa zadeva pogoj občine, pa na ministrstvu pravijo, da občina ne sme mešati jabolk in hrušk. »Predpisi, s katerimi je prenesena evropska direktiva v slovenski pravni red, zelo jasno določajo merila in postopke za opredelitev območij Nature 2000. Temeljijo na strokovnih dejstvih o prisotnosti in stanju evropsko ogroženih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst. Zato območja Nature v nobenem primeru ne morejo biti predmet menjav ali uslug. Spremembe bi bile možne le, če bi zato obstajali tehtni strokovno utemeljeni razlogi, ki bi jih tudi Evropska komisija predhodno podrobno preverila. Požari so bili na Krasu od nekdaj prisotni, pogorišča pa so se v procesu naravne sukcesije vedno hitro zarasla. Obstajajo celo utemeljena predvidevanja, da bo v določenem času za nekatere evropsko ogrožene vrste življenjsko ugodnejše.« Strokovnjak za Naturo na omenjenem ministrstvu Peter Skober-ne pa še dodaja, da je izločanje lokacij možno le izjemoma, če podatki niso bili zanesljivi, sicer pa je za vsak poseg potrebno opraviti presojo, ki ugotovi, ali ta ne vpliva uničujoče na vrste in habitat-ne tipe, zaradi katerih je bilo območje določeno. Pri tem pa ne gre pozabiti tudi za vprašanje varovanja pitne vode in kmetijskih zemljišč.« Občina Hrpelje-Kozina je z namero o izgradnji centra varne in športne vožnje že seznanila Zavod za varstvo narave, poseg pa so ji odsvetovali. »To je dejavnost, ki je za regijo potrebna in zaželena, sploh center športne vožnje, saj bi tako obvarovali naravno okolje,« še dodaja Skoberne. »Kras pa je ranljivo območje, zato kaže dobro premisliti, kam tak objekt umestili. Zato bi morali iskanje primerne lokacije zastaviti na regijski ravni. Priložnost vidim v okviru čezmejnega evropskega projekta Kras-Carso, ki ima širši pogled na prostor. Pri tem je treba namreč upoštevati tudi druge in-frastrukturne objekte - obstoječe in načrtovane - da ne bodo na koncu Kras predstavljali le posamezni otočki sredi raznih infrastruktur.« Sprememba odloka o zaščiti Glin-ščice je sicer naloga občinskega sveta, vendar župan Benčič pravi, da tema zadeva tudi širšo javnost. Zato napoveduje javno razpravo. Irena Cunja GLEDALIŠČE KOPER Mali medo o prijateljstvu brez meja Gledališče Koper bo s svojo novo premiero, predstavo Mali medo v režiji Jake Ivanca, otroke odpeljalo v medvedja brloga sredi gozda. Kaj se zgodi, če je tvoj najboljši prijatelj plišasti zajec, in ali lahko odrasli medvedi sprejmejo, da prijateljstvo ne pozna meja, bodo otroci ugotovili to so-boto.Plišasti zajec malemu medvedu pomaga premagovati različne strahove, ki navadno strašijo otroke. Velikega medveda to skrbi, medvedi so navadno prijatelji le drug z drugim. Malega medveda skuša naučiti, kdo je lahko komu prijatelj, na koncu pa se pomembnih spoznanj o prijateljstvu nauči sam. Tako je na včerajšnji predstavitvi premiere v Gledališču Koper zgodbo na kratko strnil avtor in režiser Jaka Ivanc. Dobre pol ure dolga predstava, namenjena otrokom od tretjega do sedmega leta starosti, otrok ne podcenjuje, je poudaril Gorazd Žilavec, ki je skočil v kožuh velikega medveda. Igra skozi medvedjo zgodbo otrokom govori, da lahko tudi sami marsikaj naučijo starše, če so pri tem vztrajni, je dejal. Gašper Jarni, ki v predstavi igra malega medveda, pa je izpostavil, da jima je delo obenem pomenilo velik užitek, za katerega upa, da se bo prenesel tudi na otroke. Glasbo za predstavo je napisal Davor Hercog, ki jo je označil kot mešanico Disneyevih in čeških risank. Scenografija, ki sta jo oblikovala Tomaž Štrucl in Inti Šraj, je po besedah Ivanca preprosta, a likovno dobro izvedena. Igrače in ostali pripomočki na odru so leseni in se spogledujejo z "retro" oziroma "vintage" trendi. V Gledališču Koper bodo predstavo Mali medo 22. decembra za otroke Kopra uprizorili brezplačno. 1 0 Četrtek, 29. novembra 2012 KULTURA / glasba - Na 9. koncertu festivala Wunderkammer Čembalist Frederick Haas virtuozno obvladal Goldbergove variacije Goldbergove variacije Johanna Sebastiana Bacha predstavljajo mit v zgodovini glasbe. S to definicijo skušamo najti ključ za razumevanje umetniških presežkov, je povedal vodja festivala Wunderkammer Andrea Lausi v uvodnem pozdravu, ki ga je namenil številni publiki v nabito polni dvorani Bartoli. Lausi je v svoji razlagi omenil prvo, neutemeljeno legendo o nastanku te skladbe za nespečnega grofa, kot tudi ravno tako legendarni, prvi posnetek v izvedbi Glenna Goulda, in še unikatno obliko in razsežnost teh enournih variacij v Bachovem opusu, zaradi katerih poslušalec pričakuje intelektualno pustolovščino in pozabi, da ni kompleksnost čudežni adut teh variacij, temveč njihova dopadljivost. Vabilo k preprostosti in neobremenjenemu poslušanju je bilo toliko bolj primerno zaradi vrnitve k izvirnemu glasbilu, za katerega so te variaci- je nastale. Večina poslušalcev v dvorani se je prav gotovo pogosteje (ali izključno) soočila z izvedbami na modernih klavirjih in je imela torej priložnost, da se je otresla vtisa neizvirne zvočnosti in jo nadomestila z naravnim čarom različne in značilne izraznosti čembala. Gost devetega srečanja festivala Wunderkammer je bil čembalist Frederick Haas, ki je komaj izdal nov cd, na katerega je zapisal svojo izvedbo Goldbergovih variacij. Haas je eden od najbolj zanimivih in širše uveljavljenih čembalistov na mednarodni sceni predvsem kot vrhunski interpret glasbe francoskih baročnih avtorjev (Coupe-rin, DAnglebert, Rameau), zato je njegov nov projekt v znamenju nemškega kontrapunkta predstavljal umetniški izziv, ki se stilno, radikalno oddaljuje od njegovega železnega repertoarja. Tankočutni umetnik, ki s svojo muzikali- Čembalist Frédérick Haas čnostjo blesti z oblikovanjem spevnih, čustvenih, izvrstnih detajlov opisne, su-gestivno sporočilne glasbene razsežnosti, je obvladal virtuoznost Bachovih variacij, a z manjšo afiniteto do matematično stroge in drugače izpovedne kontrapunktistične govorice. S čembalom prerojena lepota te mojstrovine in zahteven umetniški podvig sta bila deležna zelo dolgega aplavza publike, kateri se je sicer utrujeni Haas oddolžil z vrsto dodatkov. Festival Wunderkammer se bo zaključil v tem tednu še z dvema dogodkoma: prvi bo spet večer za čembalo solo, tokrat s Paolom Zanzujem, ki bo nastopil drevi ob 21. uri v muzeju židovske skupnosti v Trstu, drugi pa koncert priznane skupine za srednjeveško glasbo Dramsam z naslovom Štirje letni časi dvorne ljubezni (v nedeljo, 9. ob 16.30 v baziliki svetega Silvestra). ROP književnost - Ugledni nagrajenec Wole Soyinka na tržaškem festivalu Eden največjih afriških književnikov Akinwande Oluwole Soyinka, znan kot Wole Soyinka, bo jutri v Trstu. Dramaturg, pesnik in esejist, predstavnik nigerijskega ljudstva Yoruba, je leta 1986 prejel Nobelovo nagrado za književnost in je tudi dobitnik 14. mednarodne nagrade Trieste Poesia, ki jo podeljujejo v okviru priznanega tržaškega pesniškega festivala. Slovesna podelitev nagrad bo jutri ob 17. uri v kavarni Tommaseo, festival pa se bo zaključil v soboto. Prireja ga kulturni klub Anthares. Po dvajsetih letih bodo v Italiji ponovno objavili Soyinkove verze, pri založbi FrancoPuzzo bo izšla antologija Abiku e le altre poesie. Tržaški festival si namreč prizadeva, da bi bralci vzljubili pomembne avtorje, ki so v Italiji manj poznani. V kavarni Tommaseo pa bodo poleg nobelovca nagradili tudi Pie-tra Dinija in Alberta Lazara-Tinauta (dobitnika nagrade Gerald Parks za prevod pesmi estonskega avtorja Jurija Talveta) ter Gianmaria Lucinija (nagrada Anthares za mirovniško poezijo). Odlomke del bo prebral igralec Francesco Gusmitta. Današnji festivalski program bo v celoti potekal v kavarni San Marco, med 17. in 18. uro bo vsakdo imel možnost stopiti na oder in deklamirati svoje verze. Nato bo srečanje o krizi, poeziji in novih generacijah, ki ga bosta vodila mlada pesnika, ob 20.30 pa bo čas za T-Slam 2 - drugi izobr za pesniško tekmovanje Trieste International Poetry Slam. Sledilo bo samo tekmovanje, ki ga v Trstu prirejajo sedmič: uvodno besedilo bo prebral sam Wole Soyinka. Jutri bodo v kavarni Tommaseo tik pred nagrajevanjem predstavili knjigo koroškega avtorja Gerarda Kandutha Vice Versa (ob 16.30), po nagrajevanju pa bo svoja dela bralo več pesnikov iz različnih držav. Sklepni dogodek bo v soboto ob 17. uri v kavarni San Marco, kjer bodo predstavili novo številko multimedijske revije Inpensiero. Koprsko gledališče z otroško igro o prijateljstvu Gledališče Koper bo s svojo prihodnjo premiero, predstavo Mali medo, otroke odpeljalo v medvedja brloga sredi gozda. Kaj se zgodi, če je tvoj najboljši prijatelj plišasti zajec, in ali lahko odrasli medvedi sprejmejo, da prijateljstvo ne pozna meja, bodo otroci v režiji Jake Ivanca ugotovili to soboto. Plišasti zajec malemu medvedu pomaga premagovati različne strahove, ki navadno strašijo otroke. Velikega medveda to skrbi, medvedi so navadno prijatelji le drug z drugim. Malega medveda skuša naučiti, kdo je lahko komu prijatelj, na koncu pa se pomembnih spoznanj o prijateljstvu nauči sam. Tako je na včerajšnji predstavitvi premiere v Gledališču Koper zgodbo na kratko strnil avtor in režiser Jaka Ivanc. Ivanc je imel za letošnjo sezono v načrtu režijo otroške zgodbico Martina Wadella Ti in jaz Mali medo, a se je nato odločil, da tekst za predstavo napiše v celoti sam. Napisal ga je v verzih, za kar mu je direktorica gledališča Katja Pegan izrekla posebno pohvalo. »Ponosna sem na Jako, da je to izpeljal. Vem, da se pisanja lahko lotiš le z veseljem in radostjo, moraš imeti pa tudi ogromno poguma, da ga končaš,« je povedala. Besedilo v verzih bo po njenem za otroke še dodatno zanimivo, omogoča pa tudi posebno interpretacijo. muzej revoltella v trstu - Rdeča nit je tema trajnostne urbane obnove Šest razstav na Arhitekturnem trgu Od danes do nedelje niz konferenc in srečanj, dnevi arhitekture pa bodo trajali do konca februarja - Na razstavah fotografije, arhitektura in dizajn S šestimi fotografskimi razstavami in konferenco se bo danes popoldne v muzeju Revoltella v Trstu začela druga izdaja prireditve Arhitekturni trg (Piazza dellArchitettura), ki jo v sodelovanju s tržaško Občino in muzejem Revoltella pripravlja tržaška Zbornica arhitektov. Bistvo prireditve je širšemu občinstvu predstaviti vlogo in poslanstvo arhitektov, ki iščejo vedno nove in inovativne rešitve, četudi se je s pojavom gospodarske krize število arhitekturnih projektov zmanjšalo. Rdeča nit konferenc in razstav pa je tema, ki se vrti okrog trajnostne urbane obnove. Več o drevišnjem uradnem začetku arhitekturnih dnevov, ki bodo trajali skoraj do konca februarja, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal koordinator prireditve Piero Ongaro, ki je uvodoma dejal, da so teme, ki bodo zaznamovale letošnjo izdajo, zelo aktualne, saj se posvečajo vprašanjem sodobne arhitekture in urbanizma. Slišali smo, da razstavni sklop predvideva šest fotografskih razstav, ki so na ogled v različnih prostorih Revoltelle. V muzejski trgovini so tokrat pripravili razstavo mladih študentov, ki obiskujejo Arhitekturno fakulteto v Gradcu. Na ogled je devet projektov, ki podajajo novo vizijo tržaškega območja Lanterna. Na devetih projektih je delalo približno 35 študentov z gra-ške fakultete, ki so postregli z zanimi- vimi rešitvami. V istem prostoru je na ogled tudi manjša fotografska razstava z naslovom Deserted Utopia, na njej pa avtorici Tanja Deman in Vesna Jo-vanovic prikazujeta primere jugoslovanske arhitekture in urbanistike. Podobno vsebino ima tudi fotografska razstava Modernism In-Between - The syncretic architectures of socialist Yugoslavia pod katero se je podpisal avstrijski fotograf Wolfgang Thaler. Umetnik je v svoj objektiv ujel različne primere socialistične arhitekture, od blokarskih naselij (primer najslabše urbanistične zasnove) in podjetniških stolpnic do modernejših stavb. Barvne fotografije je avtor posnel v različnih mestih bivše Jugoslavije. Zelo zanimiva je tudi razstava, ki v žarišče pozor- nosti postavlja nekatere nizkocenovne arhitekturne rešitve, ki so nastale po načrtih arhitekturnega biroja Lacaton &Vassal iz Pariza. Naj povemo, da je za ta biro zelo značilen nizkocenovni pristop k arhitekturnim rešitvam. Jedro prireditve Arhitekturni trg pa predstavljata predvsem dve razstavi; prva z naslovom Retrouver Trieste je na ogled v Scarpovi dvorani, druga pa v 5. nadstropju. Slednjo razstavo je pripravil muzej Revoltella, njen naslov pa je Muzej Revoltella in umetnost, arhitektura in dizajn v Trstu v 20-tih in 30-tih letih prejšnjega stoletja. To obdobje predstavljajo s pomočjo fotografij, muzejskih eksponatov in raznih načrtov. Razstavo Retrouver Trieste pa sestavljajo fotografije domačih in tujih Dva pogleda na eksponate, ki bodo od danes na ogled v muzeju Revoltella kroma fotografov (Bas Princen, Stefano Gra-ziani, Giovanna Silva, Amadeo Marte-gani in Armin Linke), ki so v svoj objektiv ujeli različne aspekte našega mesta. Obiskovalec tako na enem mestu lahko vidi fotografije verskih in etničnih skupnosti v Trstu, naše krajine, arhitekturnih, arheoloških in umetniških detajlov ter fotografije inštitutov, ki so znani po svoji odličnosti. Pester drevišnji program pa bo popestrila tudi konferenca, ki se bo v avditoriju muzeja Revoltella začela ob 17. uri. Do nedelje se bodo zvrstila še druga predavanja, na katerih bo mogoče spoznavati dobro arhitekturo, za strokovne debate pa bodo poskrbeli domači in tuji arhitekti, predvsem tisti iz Slovenije in s Hrvaške. (sč) / ITALIJA, SVET Četrtek, 29. novembra 2012 1 1 italija - Zračni vrtinec zagnal žerjav v morje, strela udarila v dimnik Železarno Ilva po sodnem viharju udaril še tornado Enega delavca pogrešajo, 38 ranjenih - Danes srečanje pri vladi v Rimu TARANTO, RIM - Včeraj dopoldne se je tornado znesel nad Tarantom in posebno prizadel železarno grupe Ilva, ki je v teh dneh v središču pozornosti zaradi znane sodne afere. Zračni vrtinec je med drugim zagnal žerjav v morje, delavca, ki ga je upravljal, pa pogrešajo. Poleg tega je strela udarila v enega izmed dimnikov industrijskega kompleksa in ga delno porušila. Če upoštevamo poškodovane v bližnji nižji srednji šoli, naj bi tornado skupno ranil 38 ljudi. Zaradi tornada je večina delavcev, ki so po ponedeljkovi napovedi zaprtja okupirali tovarno, včeraj zapustila njene prostore. Sindikati kovinarjev Fiom, Fim in Uilm so poleg tega za nedoločen čas odložili množično demonstracijo, ki bi se bila morala odvijati danes pred palačo Chigi v Rimu ob srečanju predstavnikov vlade, podjetja, sindikatov in zainteresiranih krajevnih uprav. Okoljski minister Corrado Clini je včeraj v parlamentu potrdil, da vlada namerava z odlokom, ki naj bi ga odobrila na svoji jutrišnji seji, izdati integrirano oko- ljevarstveno dovoljenje, ki naj bi omogočilo ekološko sanacijo in obenem preživetje največje železarne v Evropi. Sanacijski proces naj bi trajal dve leti, od lastništva pa naj bi zahteval naložbe za 3 milijarde evrov. Clini se je ob teh posredno kritično obregnil ob ponedeljkov sodni zaseg šestih oddelkov železarne, ki je povzročil njeno začasno zaprtje. »Le če omogočimo nadaljnje delovanje železarne, bo mogoča sanacija njenega okolja,« je dejal minister. »Zaprtje železarne pa ne bi le preprečilo reševanje ekološkega in zdravstvenega problema, ampak bi odvzelo dohodke 20 tisoč družinam,« je pristavil Clini. Upoštevati je namreč treba, da bi zaprtje železarne v Tarantu imelo izredno težke posledice tudi za druge tovarne skupine Ilva v Italiji, ki vsaj posredno zaposlujejo 25 tisoč ljudi. Clini je včeraj v parlamentu med drugim dejal, da si mednarodna konkurenca že mane roke zaradi praznine, ki bi jo na trgu zapustilo zaprtje železarne v Tarantu. Nekateri delujejo kot po njenem naročilu, je bil polemičen minister. Tornado je hudo opustošil območje železarne skupine Ilva v Tarantu ansa italija - Vreme Znova nalivi, poplave in evakuacije RIM - Samo dva tedna po silovitem poplavnem valu na severu Italije Ligurijo, Toskano in druge dežele znova pestijo poplave. Reke prestopajo bregove, sprožajo se plazovi, številne ljudi so morali evakuirati. V krajih Carrara in Ortonovo pri La Spe-zii je zaradi naraslih voda grozil zemeljski plaz, zaradi česar so evakuirali več hiš. Železniška povezava med Genovo in Piso je bila zaradi vztrajnih padavin začasno prekinjena. Deževna fronta težave povzroča tudi v drugih italijanskih deželah. Otok Capri je od torka odrezan od celine, saj zaradi vetra in visokih valov trajekti ne vozijo. V bližini Brindisija v Apuliji sta tudi zaradi nalivov in vetra čelno trčila dva avtomobila, pri čemer so umrli štirje ljudje. V Benetkah se je sinoči znova pojavila visoka plima in poplavila večji del mesta. Zlasti v zahodnih Alpah pa se je pojavil sneg. Na francoski strani Alp, in sicer na gori Dome des Ecrins, pogrešajo tri italijanske alpiniste. italija - TV soočenje za primarne volitve Renzi iniciativen, Bersani na višini dolžniška kriza - Znašala naj bi 37 milijard evrov Bruselj sprostil pot izplačilu pomoči španskim bankam BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj odobrila načrte za prestrukturiranje štirih nacionaliziranih španskih bank, s čimer je sprostila pot za odobritev prvega obroka pomoči Španiji za reševanje nakopičenih težav bančnega sektorja. Iberska država naj bi tako decembra prejela 37 milijard pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM). Evropska komisija je tako odobrila načrt prestrukturiranja Bankie in njene krovne bančne skupine BFA, ki sta skupno prejeli že za 23,5 milijarde evrov državne pomoči, poleg njiju pa še bank Nova-galicia, Catalunya Caixa in Banco de Valencia. Skupno je potreba po pomoči štirim bankam ocenjena na 37 milijard evrov in toliko naj bi znašal tudi prvi obrok pomoči iz ESM, ki naj bi ga območje evra odobrilo prihodnji mesec. Vse skupaj pa naj bi v Madridu partnerje v območju evra prosile za okoli 40 milijard evrov pomoči za zagotavljanje stabilnosti bank. V Bruslju so prepričani, da bo prestrukturiranje Bankii in BFA, Novagali- Pierluigi Bersani in Matteo Renzi RIM - Sinoči je bilo na prvi televizijski mreži RAI soočenje med tajnikom Demokratske stranke Pierluigijem Ber-sanijem in firenškim županom Matteom Renzijem pred nedeljskim drugim krogom primarnih volitev leve sredine za določitev premierskega kandidata na spomladanskih volitvah. Šlo je za živahno izmenjavo stališč in mnenj, v kateri je Renzi večkrat pokazal večjo iniciativnost, tako da se je Bersani kljub svoji večji izkušenosti moral resno potruditi, da se je prepričljivo branil. Medtem je včeraj odbor garantov s predsednikom Luigijem Berlinguerjem na čelu potrdil, da pravil primarnih volitev ne bodo spreminjali, zaradi česar se bo lahko drugega kroga udeležil, le kdor je volil že v prvem krogu. Izjeme predstavljalo le tisti, ki lahko dokažejo, da se prvega kroga niso udeležili zaradi razlogov, ki niso bili odvisni od njihove volje. V desnosredinskem taboru pa še vedno ni jasno, ali sploh bodo primarne volitve za določitev premierskega kandidata, ki so bile napovedane za 16. december. Tajnik Ljudstva svobode Angelino Alfano je svojo kandidaturo na njih zamrznil, potem ko je ustanovitelj in predsednik stranke Silvio Berlusconi dal vedeti, da bi lahko spomladi znova kandidiral za premierja. Kazalo je, da se bo Berlusconi dokončno izjasnil danes, a zdi se, da bo počakal na nedeljski izid levosredinskih primarnih volitev. ansa egipt - Zaradi samovolje predsednika Sodišča odločno nasprotujejo Mursiju KAIRO - Egiptovsko vrhovno ustavno sodišče je včeraj odločno zavrnilo trditve predsednika Mohameda Mursija, da je pristransko, medtem ko je kasacijsko sodišče razglasilo stavko, dokler Mursi ne prekliče dekreta, s katerim si je občutno razširil pooblastila in si podelil imuniteto. Delo je do nadaljnjega po vsej državi odložilo tudi nižje prizivno sodišče. Dekret, ki ga je 22. novembra sprejel Mursi, je v Egiptu sprožil najhujšo krizo od njegove izvolitve junija lani. Vse odtlej se po državi vrstijo protesti, v katerih je doslej več ljudi tudi izgubilo življenje. Množice na ulicah egiptovskih mest so protestirale tudi včeraj. Mursi si je z dekretom, ki naj bi bil sicer v veljavi zgolj do sprejetja nove ustave februarja prihodnje leto, med drugim zagotovil imuniteto pred vsakršnimi sodnimi postopki. Z dekretom je imuniteto Mursi podelil tudi spodnjemu domu parlamenta in 100-član-skemu odboru, ki pripravlja novo usta- vo. V obeh organih imajo večino predsedniku zvesta Muslimanska bratovščina in drugi islamisti. Egiptovski predsednik je poleg tega ob obrazložitvi razširitve pooblastil vrhovno ustavno sodišče obtožil pristranskosti oz. uhajanja informacij medijem. Vse to je razjezilo tamkajšnja sodišča. Vrhovno ustavno sodišče je predsednika včeraj obtožilo neupravičenega napada na njegovo neodvisnost in zahtevalo, da za svoje obtožbe predloži dokaze. Kasacijsko sodišče je medtem včeraj razglasilo stavko, dokler Mursi ne prekliče dekreta, s katerim si je razširil pooblastila. Delo je včeraj prekinilo tudi nižje prizivno sodišče. Vrhovno ustavno sodišče bo v nedeljo razsodilo o legalnosti podelitve imunitete spodnjemu domu parlamenta in ustavnemu odboru. Sicer je to sodišče že junija odredilo razpustitev spodnjega doma parlamenta, kar so Mursi in njegovi privrženci označili kot poskus zrušitve njegove oblasti. (STA) cii in Catalunya Caixi zagotovilo vrnitev k dolgoročni vzdržnosti in finančnemu zdravju. O načrtih so konec tedna pisali že španski mediji, po navedbah iz Bruslja pa gre za močno krčenje bilančne vsote in poslovanja. Bilančna vsota se bo do leta 2017 v teh bankah zmanjšala za več kot 60 odstotkov, svoje poslovanje pa bodo osredotočile na poslovanje s prebivalstvom in malimi ter srednjimi podjetji ter na svoje zgodovinske regije. Izstopile bodo iz nepremičninskih projektov, ki so glavni razlog za njihove težave, in omejile svojo prisotnost na medbančnem trgu. To bo po prepričanju Bruslja izboljšalo njihovo kapitalsko ustreznost in likvidnost ter zmanjšalo njihovo odvisnost od medbančnih posojil in refinanciranja pri Evropski centralni banki. Ob tem v Evropski komisiji pravijo, da bo prenos slabih terjatev na novoustanovljeno slabo banko še dodatno zmanjšal učinek nadaljnjih slabitev portfelja in povrnil zaupanje vlagateljev v banke. Španija se je sicer zavezala, da bo do konca 2017 združeni narodi Palestinci po priznanje državnosti NEW YORK - Generalna skupščina ZN bo v četrtek glasovala o resoluciji, s katero bo Palestina v svetovni organizaciji dobila status države nečlanice in s tem priznanje državnosti. Izrael in ZDA so v zadnjih dneh okrepili diplomatsko ofenzivo za preprečitev glasovanja, a po pričakovanjih bo kljub temu dvig statusa Palestine podprlo več kot 150 držav. V GS ZN za razliko od Varnostnega sveta ZN članice ne morejo vlagati veta, tako da bo resolucija tako rekoč zagotovo sprejeta. V 193-članski GS ZN imajo namreč večino države, ki so naklonjene palestinskim prizadevanjem, za izglasovanje resolucije pa je potrebna navadna večina glasov. Palestina s tem sicer ne bo sprejeta v ZN, vendar pa bo njen status iz entitete opazovalke povišan v državo neč-lanico opazovalko. Pri tem velja omeniti, da je doslej že 132 držav Palestino priznalo kot državo. EU nima enotnega stališča. Nemčija je tako odločno proti, je pa podporo Palestincem na drugi strani napovedala Francija. prodala banki Novagalicia in Catalunya Caixa, v primeru neuspeha pa bodo španske oblasti predstavile nov načrt za sanacijo banke. Pri prestrukturiranju banke bodo po oceni komisije ustrezno sodelovale tudi banke in vsi njihovi deležniki, tako da bo zagotovljena pravična porazdelitev bremen. S tem, ko bodo banke same nosile del stroškov, naj bi se potreba po državni pomoči zmanjšala za 10 milijard evrov. Za Banco de Valencia pa so španske oblasti in Evropska komisija ocenile, da ne bo zmogla preživeti sama, zato jo je že prevzela precej večja Caixa Bank. Banco de Valencia bo tako v prihodnjih letih v celoti integrirana z novim lastnikom in bo prenehala obstajati. Skupna državna pomoč Bankii in BFA je vključno s prispevkom iz ESM ocenjena na okoli 36 milijard evrov, Novaga-licia naj bi vse skupaj potrebovala približno 10 milijard evrov pomoči, Catalunya Caixa okoli 14 milijard evrov, Banco de Valencia pa za približno 7 milijard evrov vseh oblik državne pomoči. (STA) L ZLATO (999,99 %%) za kg 42.698,01 € -578,91 SOD NAFTE (159 litrov) 109,08 $ -0,72 L EVRO 1,2891 $ -0,50 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. novembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 28.11. 27.11. ameriški dolar 1,2891 1,2961 japonski jen 105,44 106,46 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,265 25,304 danska krona 7,4592 7,4581 britanski funt 0,80687 0,80810 madžarski forint 281,10 280,06 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6965 0,6963 poljski zlot 4,1076 4,0905 romunski lev 4,5156 4,5050 švedska krona 8,61 74 8,6420 švicarski frank 1,2033 1,2043 norveška krona 7,3415 7,3575 hrvaška kuna 7,5505 7,5525 ruski rubel 40,1530 40,1510 turška lira 2,3101 2,3240 avstralski dolar 1,2339 1,2372 braziljski real 2,6947 2,6878 kanadski dolar 1,2823 1,2846 kitajski juan 8,0260 8,0647 indijska rupija 71,5000 71,7520 južnoafriški rand 11,4339 11,4140 1 2 Četrtek, 29. novembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GORICA - Policija odpeljala v zapor 77-letnega izsiljevalca »Plačaj, drugače bomo povedali tvojim staršem« »Če ne boš takoj plačal, bomo vse povedali tvojim staršem.« S takimi in podobnimi grožnjami so Gori-čan Mario Pirani in njegovi pajdaši neusmiljeno ustrahovali naivnega mladeniča, ki je skušal zaščititi svoj ugled s tem, da jim je v nekaj letih izročil veliko vsoto denarja. 77-letni Pi-rani, ki ga je pred nedavnim zaradi izsiljevanja obsodilo tržaško sodišče, je zdaj v goriškem zaporu, kamor so ga v torek popoldne na zahtevo tržaškega javnega tožilstva pospremili goriški policisti. Pirani bo za rešetkami v Ulici Barzellini presedel 11 mesecev in 27 dni, so včeraj sporočili z goriške kvesture. Dogodki, ki so privedli do kazenskega postopka na sodišču in Pi-ranijeve obsodbe, so se zgodili med leti 1997 in 2002 v tržaški pokrajini. Mario Pirani se je nekega dne predstavil mladeniču iz Sesljana, ki je redno obiskoval nočni lokal v Sloveniji. Pirani je mladeniča verjetno dalj časa opazoval in menil, da ga bo z lahkoto zavedel. Ni se uštel: prepričal ga je, da je zvodnik nekaterih žensk, ki so v omenjenem lokalu nudile spolne odnose proti plačilu. Zagrozil mu je, da bo z njegovimi »razuzdanimi navadami« - občevanjem s prostitut- GORICA - Občina Za ekološke otoke krajši urnik Goriška občina je pozvala podjetje Ambiente Newco, naj s ciljem znižanja stroškov reorganizira delovanje ekoloških otokov v Ločniku, Podgori in Stražcah, ki bodo po novem odprti s skrajšanim urnikom. Od 1. decembra dalje bodo tako ekološki otoki odprti od ponedeljka do petka med 14. in 19. uro, ob sobotah pa med 9. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Skrajšanje urnikov bosta omogočila nova kontejnerja s prešo, ki bosta stiskala odpadke. PEVMA - Vrtec Parkirišča še vedno niso odprli V prvih tednih oktobra smo napovedovali, da je dokončna ureditev parkirišča pri vrtcu v Pevmi, na katerega čakajo starši otrok, vzgojiteljice in občani že vrsto let, tik pred zdajci. Da bi parkirišče lahko začeli uporabljati, je manjkalo le nekaj enostavnih del, zato so vsi pričakovali, da bo v teku nekaj dni zadeva končno rešena. A zgleda, da ko gre za parkirišče vrtca v Pevmi, ni dobro biti optimisti. »Vhod na parkirišče še vedno ovira rastlinje, ki ga občinska služba ni odstranila, pred odprtjem pa morajo nov vhod na dvorišče opremiti tudi z domofonom, ki bi osebju omogočal, da preveri, kdo hoče v vrtec,« je povedal občinski svetnik Walter Bandelj, ki je včeraj na župana naslovil pisno zahtevo po sklicu sestanka, na katerem bi se skupaj z osebjem tehničnega urada in odgovornim za varnost na Večstopenjski šoli Arturom Brescianijem dogovorili o dokončanju del. Srečanja bi se udeležila tudi občinska svetnica Ma-rilka Koršič in Lovrenc Persoglia. Mladi obiskovalec nočnih lokalov je priletnemu izsiljevalcu in njegovim pajdašem skupno izročil 42.000 evrov fotop.d. kami - seznanil njegove starše in prijatelje ter ga tako osramotil. V zameno za molk je zahteval večjo vsoto denarja, ki mu jo je obupana žrtev goljufije skušala priskrbeti. Mladenič, so kasneje odkrili preiskovalci, naj bi ob različnih priložnostih izročil Piraniju in drugim izsiljevalcem, ki so z njim sodelovali, okrog 42.000 evrov. Ob besednih grožnjah je tolpa ustrahovala mladeniča tudi z dejanji, saj so izsiljevalci pogosto krožili okrog njegovega stanovanja in ga tako »spodbujali«, naj jim izroči zahtevano vsoto. Izsiljevanje je trajalo celih pet let, nato pa je zgodba prišla na dan in postala predmet preiskave. Preiskovalci so ocenili, da je imel Pira-ni vodilno vlogo pri izsiljevanju mladeniča iz Sesljana, kar je potrdil tudi sodnik, ki je danes 77-letnega Go-ričana obsodil na skoraj enoletno zaporno kazen. Boksarski super pokal V igralniško-zabaviščnem centru Perla se bodo v soboto, 1. decembra, zbrali najboljši slovenski boksarji. Boksarska zveza Slovenije namreč prvič organizira tekmovanje za super pokal Slovenije, na katerem se bodo pomerili zmagovalci pokalnega in državnega prvenstva. Letos je boksarska zveza uspešno izpeljala več tekmovanj, njen glavni cilj pa ostaja sodelovanje Slovenije z vsaj enim predstavnikom na olimpijskih igrah leta 2016 v Riu de Ja-neiru. Sobotni boksarski spektakel se začne ob 21. uri, predvidenih je 11 dvobojev. (km) Trideset defibrilatorjev Fundacije Goriške hranilnice je poklonila zdravstvenemu podjetju trideset defibrilatorjev. Nameščeni bodo po raznih telovadnicah ter v tržiškem in goriškem Kinemaxu. Skupno so defi-brilatorji vredni 43.560 evrov. Predstavitev Govorice V okviru cikla Društva se predstavljajo, ki poteka v novogoriški Točki Zveze kulturnih društev, se bo danes ob 19.30 predstavil Goriški literarni klub Govorica. Odlomke iz svojih del bodo brali Andrej A. Golob, Darinka Kozinc, Dominik Vodopivec, Marija Mercina, Maja Smole Dordevič, Rajko Slokar, Radi-voj Pahor in Vida Mokrin Pauer. Za glasbeno spremljavo na citrah bo poskrbela Janka Frančeškin. Vstop je prost. (km) Razstava o pelinkovcu V baru Hic v Ulici Don Bosco v Gorici bo jutri ob 18. uri odprtje razstave o pelinkovcu in goriškem podjetju Abu-ja, ki ga je dolga leta proizvajalo. ŠTEVERJAN - Uprava o možnostih za zagotovitev hitre internetne povezave občanom »Brez interneta ni razvoja« »Edina možnost, da števerjanskim domovom, vinskim in kmetijskim podjetjem ter ponudnikom nastanitev zagotovimo dostojno internetno povezavo, so evropska sredstva. Druge rešitve ni, saj ponudniki komunikacijskih storitev ne bodo nikoli investirali v območje, kjer bi se jim stroški naložbe povrnili v nekaj desetletjih.« Tako razmišlja števerjanski občinski občinski odbornik Milko Di Battista, s katerim smo se pogovorili o problemu pomanjkanja hitre internetne povezave v Števerjanu in o možnih rešitvah. »Trenutno imamo v Števerjanu le tri možnosti, če želimo imeti hiter dostop do interneta. Ob ključkih raznih operaterjev, katerih delovanje je odvisno od signala, ki ni vedno najboljši, imamo v nekaterih predelih občine možnost dostopa do širokopasovnega interneta preko tehnologije WiMax. Lastniki hiš, ki so usmerjene proti Vrhu, se lahko poslužujejo storitev podjetja Assomax, tistim, ki so usmerjeni proti Krminski gori, pa lahko isto storitev ponuja podjetje NGI. V kratkem bo morala pogodbo s podjetjem NGI skleniti tudi sama občina, saj imamo zaradi prepočasnega interneta zelo velike težave. Naši uslužbenci morajo vedno več dokumentov pošiljati preko spleta in jih objavljati na internetu: preden jim to uspe, pa morajo ure presedeti pred računalnikom. Tega si enostavno ne moremo več privoščiti,« pravi Di Battista, po katerem naj bi dežela Furlanija-Ju-lijska krajina prihodnje leto le povezala županstvo z optičnim kablom, do takrat pa morajo problem rešiti s povezavo na WiMax oddajnik na Krminski gori. Kaj pa dolgoročni načrti? »Osebno si želim, da bi prej ali slej do vsake šte-verjanske hiše, vinske kleti, kmečkega turizma, itd. lahko napeljali optično vlakno za povezavo v svetovni splet s hitrostjo vsaj 100 megabitov na sekundo. Brez širokopasovnega interneta za naše območje namreč ni razvoja. Kmetije morajo imeti možnost, da svoje iz- delke prodajajo neposredno po internetu, gostilne in hoteli pa morajo nujno ponujati strankam in turistom tudi internetno povezavo. To je dandanes samoumevno,« pravi Di Battista, ki meni, da bi se Števerjan in druge obmejne občine s podobnimi težavami lahko povezale in skupaj pripravile projekt, s katerim bi se prijavile na kak evropski razpis v prihodnjem programskem obdobju. »Dobro bi bilo, da bi z javnimi upravami pri tem sodelovala tudi gospodarska in stanovska združenja,« zaključuje odbornik. (Ale) Števerjan bumbaca TRŽIČ - Posvet o razvoju in premoščanju krize Združevanje moči Srečanje sta priredila goriško in tržaško tajništvo sindikata CISL, ki se bosta prihodnje leto spojili Predstavniki sindikata, javni upravitelji, podjetniki in politiki so se včeraj zbrali na posvetu, ki sta ga v Tržiču priredili goriško in tržaško tajništvo sindikata CISL na temo razvoja in premoš-čanja gospodarske krize. Čeprav se srečanja ni udeležil predsednik dežele Ren-zo Tondo, kar je moderator - odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Pos-samai - obžaloval, je bilo srečanje vseeno priložnost za razpravo o razvojnih perspektivah dežele FJK in ukrepih na področju infrastruktur, energije in prometa, ki bi bili potrebni za ponoven zagon krajevnih podjetij. Posvet je uvedel tržaški tajnik sindikata CISL Luciano Bordian, ki je poudaril, da so pobudo skupaj priredili goriško in tržaško pokrajinsko tajništvo, ki se bosta po februarskem kongresu združili. Na deželni kongres sindikata, ki bo potekal spomladi, bosta Gorica in Trst prišla z enim samim tajnikom. O potrebi po združevanju moči je spregovoril goriški pokrajinski tajnik sindikata Umberto Brusciano, ki je izpostavil tudi po- trebo po inovaciji in internacionalizaciji v gospodarstvu. Goriški tajnik sindikata CISL se je zaustavil pri problemih rastoče brezposelnosti, prenizke konkurenčnosti naše dežele ter težavah podjetij. »Kako lahko ukrepamo? K združevanju moči lahko pripomorejo evropski razpisi, za vodenje katerih bi morala dežela imeti poseben urad, pomembna pa sta tudi izobraževanje in prekvalifikacija delavcev. Potrebujemo več raziskovanja, ki bi našemu proizvodnemu sektorju omogočala rast,« je povedal Brusciano. Sledila je okrogla miza na temo racionalizacije ustanov, upravljanja, sinergij med javnimi upravami in zasebniki ter transpa-rentnosti političnih odločitev, ki jo je vodil Possamai in pri kateri so sodelovali deželni tajnik CISL Giovanni Fania, predstavnik družbe Fincantieri Marcello Sorrentino, tržiška županja Silvia Altran, tržaški župan Roberto Cosolini in državni tajnik Fim CISL Alberto Mon-ticco. Posvet se je zaključil z govorom predstavnice državnega vodstva sindikata Anne Marie Furlan. Posvet CISL v Tržiču bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. novembra 2012 13 gorica - Predstavili knjigo Ferruccia Tassina Že v šoli so jim nadeli črno srajco Takoj zapišem, da ni konferenčna dvorana Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici v zadnjih nekaj letih doživela toliko protifašističnega duha, kot ga je v torek popoldne med predstavitvijo knjige »La scuola in camicia nera«. Zbralo se je nekaj več kot trideset ljudi, da bi sledilo izvajanjem najprej moderatorke prof. Liliana Ferrari, nato pa uvodnemu premisleku publicista in člana raziskovalnega središča Leopoldo Gasparini iz Gradišča Daria Ma-tiussija. Na koncu je prišel na vrsto urednik Ferruccio Tassin, prepričan zagovornik, poleg vsega ostalega, ohranitve ostalin - ne le spomina - koncentracijskega taborišča v Viscu. Ferrarijeva se je omejila na kratek uvod, med katerim je izpostavila značilnost nove knjige, ki omogoča vpogled na stvari v sedanjem obdobju pozabljanja. Fašistični vzgojno usmeritveni načrt se je v precejšnji meri izjalovil. Namenjen je bil oblikovanju generacije mladih na osnovah sovraštva, vojskovanja, pompoznosti in celo rasizma. Dogajalo pa se je, da so se ob pravem trenutku mladi uprli in »odšli v hribe«. Dario Matiussi je v daljšem in pronicljivem posegu priklical vsebinske značilnosti vzgoje in izobraževanja v avstro-ogrski monarhiji in nato pod fašizmom. V prvem primeru se je poučevanje snovalo na šolski obveznosti, laičnosti izobraževanja, materinem jeziku raznih narodov in decentralizaciji. V glavnem so navedene pristope upoštevali, na obrobju pa je marsikje šepa-lo tudi zato, ker so krajevne oblasti popustile pritiskom in interesom. V Gorici je na eni strani delovala trijezična gimnazija, na drugi pa šikaniranje italijanskih predstavnikov javne uprave, ki so oteževali razvoj pouka v slovenskem jeziku. Mednacionalna napetost je imela paradoksalno tudi pozitiven vidik: zaradi tekmovalnosti pri vzpostavljanju šolskih mrež, je v teh krajih nepismenost kmalu izginila. Fašizem je vse spreobrnil. Šolstvo je izgubilo samostojnost upravljanja in usmerjanja. Pomembno je bilo oblikovati poslušne delavce in podrejene gospodinje. Pomembne so bile parade in uniforme, retorika, kult Ducejeve osebnosti, od leta 1935 dalje tudi militarizem in končno rasni zakoni. Po koncu druge svetovne vojne Zavezniška vojaška uprava ni uvedla novih učbenikov, le iz tistih v uporabi je Predstavitev knjige (desno); da so fašistične oblasti skušale »prevzgojiti« tudi slovenske otroke, dokazuje fotografija, posneta leta 1937 v osnovni šoli v Doberdobu (levo) bumbaca, k.ferletič odstranila nekaj strani, ki so se nanašale na Mussolinijevo družino, ideologija pa je ostala. Samostalnikov in pridevnikov povezanih s Slovenci in Hrvati v besedilih sploh ni zaslediti. Pravo ploho puhlega patriotizma, poveličevanja in celo spreminjanja svoje zgodovine v nekakšen darilni paket je fašizem vnesel v izobraževalni sistem ob desetletnici Pohoda na Rim. Temne strani škvadrizma so odstranili, Mussolini je postal »dar božji«, napadi na vse »drugačne« pa moralni imperativ. Posledično se državljani niso uprli rasnim zakonom in niti vstopu v vojno. Fašizem ni bil cirkuški izrodek, kot ga skušajo pavšalno razvrednotiti, da bi omilili ocene o njem, temveč celo izhodišče za nacizem. Na našem območju pa se ni obnesel med Slovenci in niti v Laškem ne, kjer je tržiška ladjedelnica postala uporna postojanka. Urednik Tassin je povedal, da se je do besedila dokopal s slučajno najdbo šolskega zvezka devetletne deklice, v katerem je najti vse zgoraj opisano in še kaj bolj pikantnega v smislu farse. Gledano seveda z današnjimi očmi. Poleg vsedržavne vzgojne prakse je zaslediti v zvezku krajevno protislovensko obarvanost, saj je šlo v tem primeru za mejno pokrajino, ki jo je bilo treba poitalijančiti. V tem naporu naj bi sodelovali tudi otroci: in tudi so! Saj izvira marsikateri nasprotnik vidne dvojezičnosti iz tiste generacije. Urednik je v povezavi s pisanjem šolarke obravnaval številne vidike vsedržavnega in krajevnega fašizma. Cesar Franc Jožef je bil krvnik, Gabriele DAnnunzio heroj, Italijanov naj bi bilo čim prej vsaj sedemdeset milijonov in naj bi živeli v duhu razvoja, gradnje, vojne in zmage. Zato je potreben nadzor nad rasnimi značilnostmi! Avstrijsko usmerjenega duhovnika in zastopnika ljudstva msgr. Faiduttija so izselili na Baltik, kjer bi lahko postal vsaj vatikanski nuncij, a so ga vselej šikanirali. Mimogrede: novi izsledki kažejo, da je Faidutti imel slovenske korenine. Če povzamemo: knjiga - šolski zvezek predstavlja majhno Sveto pismo za otroke v obdobju prevzgoje v male fašiste, avangardiste in mlade fašiste do državljanske zrelosti, ki je pomenila privrženost imperializmu, se pravi vojni. Ljudje v Italiji se pustolovščinam v drugi svetovni vojni niso uprli, ker so računali na plen. Kdor pa se je uprl, je moral v konfinacijo in taborišča. (ar) pevma - Po povodnji Iz zaraslega brega »pokukal« spomenik Narasla Soča je v začetku meseca odplaknila kup umazanije, ki se je v letih nabirala na njihovih bregovih. Deroča vloda je s seboj odnesla tudi odlom-ljeno vejevje, robido in ovijalke, ki so zelo gosto prekrivale oba bregova, zlasti še na predelu, ki od pevmskega mosta sega skoraj do Solkana. Ponekod je rastje tako bujno, da pogled s čolna v zaraščen breg ne seže niti dva metra v globino. Vse izgleda kot amazonski pragozd, še zlasti nedostopen je strmi breg na pevmski strani Soče. V začetku meseca pa je Soča »počistila« tudi nekaj deset metrov »pragozda«, ki se nahaja na desnem bregu kakih tristo metrov severno od pevmskega mosta. Kjer se je bohotila robida, so zdaj dobro vidni ostanki vojaške ceste s kar visokimi obcestnimi kamni in velik spomenik v obliki manjše kapelice. Starjši prebivalci Pevme so stalno govorili o tem avstroogrskem spomeniku, a ga zaradi nedostopnosti tega predela Soče, mlajšim ni bilo dano obiskati. Tudi mi, ki se poleti večkrat s kajaki vozimo gor in dol po Soči, zaradi rastlinja nismo nikoli ugledali tega objekta, ki ni niti tako majhen. Pogled na spomenik in ostanke ceste je sedaj možen samo z levega brega reke, od koder smo ostalino tudi fotografirali. V prihodnosti se bo gotovo našel kdo, ki bo na obisk obeležja od-veslal s kajakom ali kanujem. Iz zgodovinskih zapisov in tudi iz nekaterih fotografij iz prve svetovne vojne je moč razumeti, da je bil tam med leti 1915-1916 postavljen vojaški pontonski most, ki ga je avstrijska armada uporabljala za oskrbovanje svojih enot na fronti na Oslav-ju in na pevmskem griču Šanca. Ob umiku na nove položaje vzhodno od Gorice so Avstrijci razstrelili vse mostove, spomenik pa je tam na svojem mestu. V nobeni knjigi ali publikaciji o njem ne zasledimo ne fotografije in ne krajšega opisa. Vse to bo potrebno še opraviti in raziskati. Ponovno »odkritje« bo bržkone prav prišlo čez kako leto ob izidu kake brošure ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne. (vip) gorica - Odkupili Cenisijev kip iz leta 1931 Asket v muzeju »Raoul Cenisi 1931« - prostoročno vrezan podpis neizpodbitno izpričuje avtorstvo in leto nastanka mavčnega kipa »Asketa«, ki je bil doslej znan le po fotografskem posnetku iz leta 1932 in je veljal za izgubljenega, a se je ob pravem času, ob stoletnici umetnikovega rojstva, pojavil na tržišču in bo na pravem mestu, v Pokrajinskih muzejih v Gorici, na ogled od nedelje, 2. decembra, do konca leta. Delo je izjemno pomenljivo. Gre za edini ohranjen Cenisijev kip in sodi med tiste prvence njegovega ustvarjanja, s katerimi se je tudi prvič predstavil javnosti na skupinski razstavi, ki jo je julija leta 1932 Fašistično univerzitetno društvo »Guido Resen« priredilo v Ulici Garibaldi. Poleg slik in risb, je Cenisi razstavil tudi štiri kiparska obličja, v katerih je upodobil, poleg »Asketa«, še »Starca«, »Robavsa« in »Vojskovodjo«. Slednji naj bi se tako po slogovni kot po ikonografski plati zgledoval celo po Meštrovicevem »Kraljeviču Marku«. Cenisijeva dela je na časniku L'Eco dell'Isonzo recenziral anonimni kritik, po vsej verjetnosti sam urednik Sofronio Pocarini, ki je pronicljivo zapisal: »Cenisi je mladostnik, ki je začutil naravno nujo, da bi nekaj izrazil z glino ali s svinčnikom, zato je nekega dne začel klesati in risati. Nastala dela odražajo njegov prvinski temperament, zdrav duh, ki ga niso načele umetniške šole ali smeri, duh, ki se želi izpovedati s preprostimi sredstvi, polnimi moči in iskrenosti. Med kipi razstavlja Cenisi štiri glave: starec je neke vrste satir, krepko oblikovan v glini; tudi vojskovodjo odlikuje energija, ki jo poživlja ekspresivnost; asket je predstavljen z napetim obrazom, ki vo-litivno stremi k nečemu vzvišenemu; robavs se nam dozdeva nekoliko bolj skromen napram ostalim trem delom. Če želimo podati oznako Cenisi-jevega slikarstva in risb, bomo rekli, da se približujejo ekspresionizmu. Vendar mislimo, da v njem ni še prave usmeritve in da mora šele dobiti lastno pot na zahtevnem področju umetnosti. Če bi se Cenisi želel popolnoma posvetiti umetnosti, bi moral najprej opraviti temeljito izpraševanje vesti: ali čuti v sebi tolikšno požrtvovalnost, tolikšno energijo in pripravljenost na samood-poved, da bo lahko premagal številne težave in mnoga malodušja; v nasprotnem primeru, naj obdrži ta dela v spomin na obdobje, ko je bilo sanjati lepo.« »Asketa« so Pokrajinski muzeji odkupili pri mizarski delavnici Skok v Ulici Cascino, ki jo je leta 1920 ustanovil Jožef Skok, po rodu iz Kožbane. Ta je osebno poznal Cenisija, a tudi Ra-nierija Maria Cossarja, ki je bil od leta 1927 ravnatelj goriških muzejev. Ravno pri Skoku je Cossar nabavil pohištvo in drugo opremo za obnovo goriškega gradu, med drugim tudi snežne sani, ki prihajajo iz karnijskega Sutria. Saša Quinzi 14 Nedelja, 25. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / RONKE - Za Romjanske muzikante Deset let igranja in glasbenih užitkov Pri Združenju staršev iz Romjana praznujejo letos posebno obletnico. Pred desetimi leti so namreč ustanovili glasbeno-vokalno skupino Romjanski muzikanti, ki jo od vsega začetka vodi dirigentka Silvia Pierotti. Skupino sestavljajo mladi glasbeniki, ki so začetno vadili na dirigentkinem domu, na domovih raznih družin in v osnovni šoli v Romjanu, dokler Združenje staršev ni dobilo svojega sedeža. Romjanski zbor Starši ensemble so ustanovili leta 2001, takrat pa se je med njegovimi člani porodila želja, da bi v delovanje zbora vključili tudi mlade in otroke, ki obiskujejo slovensko šolo v Romjanu. Starši so bili namreč mnenja, da bi otrokom tudi z glasbeno dejavnostjo omogočili utrjevanje njihovega znanja slovenskega jezika. Tako je prišlo do ustanovitve glasbene skupine, ki je kot edina v Laškem ponujala tovrstno dejavnost v slovenskem jeziku. Skupina je začetno spremljala zbor Starši ensemble med njegovimi nastopi, nato je večkrat spremenila svojo sestavo in si nadela ime Romjanski muzikanti. Nekateri člani nastopajo s skupino od vsega začetka, tako da so zdaj že na višji srednji šoli in univerzi, med leti pa so se jim pridružili novi mlajši glasbeniki. Romjanski muzikan-ti med svojimi nastopi igrajo na godala, trobila, tolkala, brenkala in klaviature, dirigentka pa upošteva njihove glasbene želje in okuse, tako da je skupina nadvse vitalna in uspešna. Jubilej so Romjanski muzikanti praznovali tudi s koncertom, ki je potekal v ronškem avditoriju v začetku meseca. Takrat so zaigrali svoje najljubše skladbe, ob zaključku pa so dobili res izvirno diplomo. Večer sta po- Romjanski muzikanti med nastopom v ronškem avditoriju bonaventura vezovali Lara Černic in Marta Donini, predstavila se je tudi skupina Alga, ki je nastala znotraj Romjanskih muzi-kantov. Mlade glasbenike sta za vloženi trud in uspešne nastope pohvalili predsednica Združenja staršev Da-miana Kobal in predsednica ZSKD za Goriško Vesna Tomsič. NOVA GORICA - Na 16. Sončkovem dnevu Košev bo 20.000 130 ekip iz desetih držav bo odigralo preko 200 tekem V devetih dneh se bo na letošnjem, že 16. Sončkovem dnevu, zvrstile košarkarske tekme, predstavitve športnih filmov, strokovni seminar, Sončkov dan za malčke, ekologija in šport, turnir za rekreativce... Kar pa je najpomembneje: otroški košarkarski festival, na katerem je vsakdo zmagovalec. Med 1. in 12. decembrom se bo pomerilo 130 ekip iz desetih držav. Otroci bodo odigrali več kot 200 tekem in dosegli več kot 20.000 košev. »Ze nekaj let celo mesto živi z nami. Letošnja posebnost festivala je ta, da ga razširjamo na celotno populacijo, vključujemo namreč tudi malčke iz vrtca,« poudarja Miran Franko, vodja projekta. Tekme bodo letos potekale v osmih slovenskih primorskih krajih, pa tudi v Gorici in Trstu. Vrhunec festivala bo tudi letos spektakel za Vi-kov memorial, ki bo potekal v nedeljo, 9. decembra, v telovadnici osnovne šole Milojke Štrukelj na Rejčevi ulici. Obogatili ga bodo z akrobatskimi in zabavnimi vložki ter podelitvijo priznanj zmagovalcem 16. Sončkovega dne ter tradicionalna Sončkova priznanja. Lani je pokal za Vikov memorial odšel v Makedonijo. V Dušanovi točki se bodo spomnili novogoriškega gimnastičnega olimpijca Dušana Furlana, medtem ko je Vikov memorial posvečen spominu na prezgodaj preminulega člana Viktorja Humarja - Vikota. Letošnji Sončkovi junaki bodo nekdanje atletske legende Luciano Sušan, Milovan Savic, Jozo Alebic, Nenad Sterlic, Breda Lorenci in Rok Kopitar, prireditve pa se bodo v lepem številu udeležili tudi nekdanji zlati košarkarji. In pa seveda številni mladi, nadebudni košarkarji, od katerih bo morda kdo tudi šel po stopinjah omenjenih legend. »Takega vzdušja drugje preprosto ni. Vsako leto se vsi tekmovalci vračajo in prihajajo tudi novi. Najmočnejša ekipa Hrvaške prihaja kar s tremi avtobusi!« pristavlja Dražen Grbac, predstavnik športnega društva Sonček. Na 16. Sončkovem dnevu bo prisoten tudi najuspešnejši slovenski olim-pijec Miroslav Cerar, dolgoletni prijatelj in udeleženec festivala, nad dogajanjem pa bo bdel nekdanji veslač Jani Klemenčič, dolgoletni častni pokrovitelj Sončkovega dne, udeleženec štirih olimpijskih iger, nosilec kolajn z največjih tekmovanj, predvsem pa osebnost z vrlinami, ki so lahko vzor mladim. Velika imena iz športnega sveta se rada udeležujejo festivala in se nanj tudi vračajo, saj so začutili pozitivnega duha dogajanja, kjer so v ospredju otroci, spodbujanje k športu, prijateljstvo in povezovanje. Ravno zato tudi gre pri festivalu, ki bo čez dve leti dosegel polnoletnost in čigar moto je Najboljša droga je žoga: povezovanje mladih s pozitivnimi vrednotami in s pravimi zgledi. Glavnina organizacije temelji na prostovoljnem delu. »Stvar navdušuje prav zato. To pozitivno energijo se enostavno čuti,« dodaja Franko, oče festivala, na katerem bo letos kar 2.000 sodelujočih. (km) TRŽIČ - V soboto v občinskem gledališču uvod v festival eStoria Kdo so bili banditi? Zgodovinski festival eStoria, ki bo potekal med 24. in 26. majem prihodnjega leta v Gorici in bo posvečen »banditom«, bo v soboto, 1. decembra, doživel zanimiv uvod v občinskem gledališču v Tržiču. Ob 17. uri bo mogoče prisluhniti Lu-cianu Rapotzu, miljskemu delavcu, komunistu in bivšemu partizanu, ki so ga leta 1955 aretirali pod obtožbo trojnega umora: na tržaški kve-sturi in v zaporu, kjer je preživel 30 mesecev, so ga mučili, naposled pa oprostili. Skupaj z njim bosta spregovorila zgodovinarka Gloria Nemec in odvetnik Alessandro Gia- drossi. Govor bo nato o mafiji in ostalih oblikah organiziranega kriminala (ob 18.30 z Nicolo Tranfaglio in Enzom Cicontem), ob 20.45 pa bo na sporedu še predavanje Emilia Franzine, ki bo svojo pripoved o banditih in partizanih prepletel z ljudsko glasbo. Da je prihod festivala eStoria v Tržič obogatitev za mesto, je prepričana tržiška županja Silvia Altran, ki je včeraj sobotno dogajanje predstavila skupaj z Adrianom Os-solo. »Zaradi krize in sredi obdobja, v katerem se veliko govori o ukinjanju pokrajin, smo skušali najti nekaj skupnih točk med Gorico in Tržičem. Upamo, da se bo sodelovanje lahko še nadaljevalo,« poudarja Ossola in napoveduje, da se ne bo pridružil gibanju »Movimen-to dell'1%«. »V bistvu gre za zahtevo po zvišanju prispevkov, kar je v današnjem kriznem obdobju težko dosegljivo. Raje bi morali poskrbeti, da bi še naprej prejemali iste prispevke kot doslej in da bi racionalizirali njihovo porabo,« poudarja Ossola in pojasnjuje, da je vstop na sobotne dogodke v Tržiču prost. Za šolnike velja udeležba kot izpopol-njevalni tečaj. Luciano Rapotez DOBERDOB Krvodajalcem poklanjajo defibrilator V občinski telovadnici v Doberdobu bo jutri ob 17. uri svečanost, med katero bo generalni sekretar Rdečega križa iz Slovenije Danijel Starman podaril predsedniku doberdobske krvodajalske sekcije Aldu Jarcu defibrilator. Na slovesnosti bodo prisotni doberd-obski župan Paolo Vizintin z občinsko upravo, člani civilne zaščite, trenerji in igralci športnega združenja Mladost in odbojkarskega kluba Val, domači krvodajalci in sploh vsi, ki se na katerikoli način poslužujejo občinske telovadnice, v kateri bo defibrilator nameščen. Svojo prisotnost so napovedali tudi predsednik območnega združenja Rdečega Križa iz Kranja Marijan Gantar, podžupan občine Kranj Janez Frelih in čela-ni Kluba mladih Rdečega križa Kranj. Članica prve pomoči Rdečega križa Slovenije bo prikazala prisotnim delovanje defibrilatorja. POLJANE - Zbrali so se 65-letniki iz vse goriške pokrajine Živijo letnik 1947! »Zivio 1947«. Tako je pisalo na veliki torti, ki so jo razrezali po večerji, ki so si jo omislili 65-letniki iz vse goriške pokrajine. Več kot štirideset se jih je konec minulega tedna zbralo v gostilni Peric na Poljanah. Zadnjič so se v tako velikem številu zbrali pred petimi leti, ko so priredili izlet na Gardsko jezero. Kot je že običaj, je zamisel za shod rojenih v povojnem letu 1947 prišla iz Doberdoba, to se pravi iz krogov, ki so blizu kulturnega društva Jezero. Pozivu so se odzvali nekdanji sošolci iz raznih krajev Goriške: iz doberdobske, sovodenjske in števerjanske občine, pa tudi iz Gorice, Štandreža, Pevme, z Oslavja in celo iz Vižovelj pri Sesljanu. V glavnem gre za bivše dijake nižje strokovne šole in nižje gimnazije v Gorici, ki so ju udeleženci večerje obiskovali v letih 1958-1961. Velika večina udeležencev večera je v vseh teh letih ohranila stalne ali občasne stike, še najbolj v sklopu kulturnih in športnih društev, v nekaterih primerih pa se stiki omejujejo na redka srečanja, kot je bilo tisto na Poljanah. Vzdušje je bilo seveda veselo in prisrčno, za kar je ob okusni večerji poskrbel tudi One man band glasbenik in pevec Simon. Ob zvokih glasbe so mnogi zaplesali, drugi pa so raje obujali spomine na nekdanje šolske dneve ali poklepetali o vsakodnevnih križih in težavah. V drugem delu večera je bil na vrsti svojevrsten srečolov z dobitki, ki so šli kroma od bombonov in sladkarij pa do salam, sira in pršuta, ki je romal v Dol. Ni manjkalo niti petja raznih narodnih in ponarodelih pesmi, med katerimi seveda ni manjkala znana »Tol'ko kapljic, tol'ko let«, ki v tretji kitici pravi: Kdor se kislo drži, ta za našo družbo ni! In družba na Poljanah se je navodila iz pesmi strogo držala. Ob slovesu so 65-letniki izrazili željo, da bi se naslednje leto ponovno zbrali, dogovorili pa so se, da bodo denar, ki je ostal od prijavnine na srečanje dodelili dobrodelnim namenom. (vip) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 29. novembra 2012 15 Rožnat čezmejni obisk na gasilskem poveljstvu Goriško gasilsko poveljstvo so prejšnjo soboto obiskale članice komisij za delo z ženami severnopri-morske regije. Spremljala sta jih poveljnik novogoriških gasilcev Simon Vendramin in predsednik novogori-škega društva prostovoljnih gasilcev Darko Zavrtanik; obiskovalke je sprejela in jim predstavila organiziranost goriških gasilcev pokrajinska povelj-nica Natalia Restuccia. Do obiska je prišlo v okviru dobrososedskih odnosov, ki jih gojijo goriški in novogori-ški gasilci; njuni poveljstvi sta leta 2008 podpisali protokol o čezmejnem sodelovanju in medsebojni pomoči. Avdicije in polfinale V Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici se bodo danes ob 10. uri nadaljevale avdicije pianističnega tekmovanja za nagrado mesta Gorica, ki jo prireja združenje Florestan. Nastopili bodo mladi pianisti, rojeni po 1. januarju leta 2000, ki prihajajo iz Avstrije, Albanije, Hrvaške, Srbije CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽv Gorici prireja v petek, 14. decembra, obisk Ljubljanske Opere in ogled baletne predstave Petra Iliča Čajkov-skega »Hrestač - Božična zgodba«. Začetek prireditve ob 19.30. Prevoz v Ljubljano z avtobusom, odhod iz Gorice ob 17.30. Prodaja vstopnic že poteka po tel. 0481-531445 ali na kcl.bra-tuz@libero.it. GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: izven abonmaja v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 1. decembra, ob 20.30 »Titanic«, nastopa gledališka skupina Ana-Thema teatro iz Vidma; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. KD TOJVA iz Vrtojbe vabi na glasbeno-gledališko predstavo »Čaj za taščo 2« v soboto, 1. decembra, ob 19. uri v dvorani MC Vrtojba. Sodelovali bodo dramska sekcija KUD Šempeter pri Gorici in mladinski zbor Šempeter - Vrtojba. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE -goriška sezona: 10. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici »Proti severnemu vetru« (Daniel Glattauer), nastopata Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj. SOCIALNA GLEDALIŠKA REVIJA »AL-TRE ESPRESSIVITA'«: v Kulturnem domu v Gorici danes, 29. novembra, ob 10.30 »Una piccola ape furibonda«, nastopata gledališki skupini CISI in šole Cossar - Da Vinci; ob 20.30 »Stella per stella«, nastopa gledališka skupina Pepe & Sale iz Gradišča. Zmagovalka lanske izvedbe Ivana Mažnejkova bumbaca in Italije. Mednarodni žiriji predseduje Klaus Kauffman. Ob 16. uri pa bo vedno v Kulturnem centru Lojze Bratuž drugi del polfinalnih nastopov tekmovanja za nagrado za pianistično interpretacijo Giuliano Pecar, ki ga ravno tako prireja združenje Flore-stan. Nastopili bodo Katerina Titova, Federica Bortoluzzi, Galina Čistja-kova, Meta Fajdiga e Elizaveta Frolov. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: danes, 29. novembra, ob 20.45 deželna premiera »Open Show Daniela Ezra-lowa« (»Glasba in balet«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602), več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 2. decembra, ob 16. uri »Pinocchio« (od 5. leta starosti); v četrtek, 6. decembra, ob 21. uri »La bis-betica domata« (William Shakespeare), nastopata Vanessa Gravina in Edoardo Siravo; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Ciotti 1 v Gradišču, tel. 0481-969753; več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v petek, 30. novembra, ob 21. uri balet »Amarcord«, nastopajo Sabrina Brazzo in plesalci skupine Danzitalia (»Sipario danza«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krmi-nu, tel. 0481-630057; več na www.ar-tistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 1. decembra ob 10.30 in 16. uri »Deklica v vlogi detektiva« (Jasmina Šogolj, Matjaž Koman); ob 20. uri »Rokovnjači« (Miha Nemec, Nejc Valenti); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 1. decembra, »Piccolo Asmo-deo«, Teatro Gioco Vita; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -21.40 »Le 5 leggende«. Dvorana 2: 17.30 »Di nuovo in gioco«; »Mondovisioni« 20.15 »Reportero«; 22.00 »Tomorrow«. Dvorana 3: 17.40 »Il peggior Natale della mia vita«; 20.00 - 22.10 »Il so-spetto«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -21.40 »Le 5 leggende«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Di nuovo in gioco«. il Razstave V KAVARNI CAFFE' CARDUCCI v Ul. Duca dAosta 83 v Tržiču je na ogled razstava Enza Valentinuza z naslovom »Graffiti«; do 13. decembra vsak dan razen ponedeljka 7.00-21.00. V GALERIJI ATELIER v EDA centru na Delpinova 18b v Novi Gorici je na ogled razstava slikarke Nine Zuljan in kiparja Claudia Mrakica; do 21. decembra. Več na info@atelier.si, www.atelier.si. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Riko Debenjak ob 25-le-tnici smrti«; do 31. decembra ob prireditvah ali po domeni. A Koncerti Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ve-nuto al mondo«. Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del; 19.50 »Argo«. »VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled na sedežu kulturnega društva Societa cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu in je posvečena vojaškim pokopališčem na območju nekdanje Goriško-Gradiš-čanske in bližnjih pokrajin; do 30. novembra od torka do sobote 17.0019.00, ob nedeljah v jutranjih urah. »JUKE BOX & THE BEATLES. EXPO ANNI '60: OGGETTI, IMMAGINI, SUONI E INCONTRI« je naslov razstave, ki je na ogled v muzeju Sv. Klare na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici. Ob razstavi bodo prirejali ob 18. uri srečanja na temo: v petek, 30. novembra, s pisateljem Hansom Kitzmuellerjem (»Il Juke Box di Peter Handke in Friuli«). Potekale bodo tudi filmske projekcije: vsak četrtek ob 17.30 »I ragazzi del Juke Box« Lucia Fulcija; vsak petek ob 17. uri »Yellow Submarine« in dokumentarec Giannija Bisiacha o Beat-lesih iz leta 1963; vsako soboto ob 10.45 »Juke Box» in ob 17. uri resta-vriran »Magical Mistery Tour«; vsako nedeljo ob 16.10 »George Harrison: Living in the Material World«. Na ogled bo do 13. januarja 2013 s prostim vstopom ob četrtkih in petkih 16.00-19.30, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30 in 16.00-19.30. V GALERIJI ANTICHE MURA v Tržiču bo v petek, 30. novembra, ob 18. uri odprtje razstave Rea Moreua; na ogled bo do 6. decembra. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v petek, 30. novembra, ob 17.30 odprtje razstave Gaetana Papaleja z naslovom »Stili metallici«; na ogled bo s prostim vstopom do 14. decembra od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30. JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: v nedeljo, 2. decembra, ob 11. uri v goriškem grajskem naselju 13 pogovor s Stefanom Cosmo z naslovom »Do-tato d'eccellentissimi vini e il contado di Goritia...«; sledil bo aperitiv. V GALERIJI ARS na Travniku v Gorici je na ogled likovna razstava z naslovom »Hrvoje Marko Peruzovic -Arbor Vitae«; do 7. decembra po urniku Katoliške knjigarne. V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled fotografska razstava z naslovom »Da cappelle di guerra a simboli di pace« (Iz vojnih kapel v miroljubne simbole) Tullia Po-iane; do 9. decembra 9.00-12.30, 15.30-19.30. VZGODOVINSKO RAZISKOVALNA SKUPINA ISONZO (Gruppo di ricer-ca storica Isonzo) vabi v bivšo konjušnico palače Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra v Gorici na ogled razstave »L'illusione dell'ac-ciaio. Soldati, elmi, scudi e corazze sul fronte dell'Isonzo 1915-1917«; do 9. decembra od torka do nedelje 10.0013.00, 14.00-19.00; vstop prost. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstava kiparja Pavla Hrovatina z naslovom »Harmonija Krasa«; do 10. decembra. ŽENSKI PZ IZ RONK TER DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca prirejajo »Koncert v spomin na Bernardko Radetič« v nedeljo, 2. decembra, ob 17.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Koncert bo oblikovala Baročna komorna skupina iz Nove Gorice: Eva Dolinšek -čembalo, Marjetka Luznik - sopran, Mirjam Pahor - alt, Doris Kodelja -flavta, Tina Grego - violina in David Šuligoj - kontrabas. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v nedeljo, 30. decembra, ob 20.45 novoletni koncert Balkan festival orchestra; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. Ü] Obvestila AMATERSKO ŠPORTNO ZDRUŽENJE OLYMPIA Gorica vabi na Telovadno božičnico v ponedeljek, 17. decembra, ob 17. uri v telovadnici AŠZ Olympia na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici. Nastopajo deklice in dečki predšolske skupine Gymplay, deklice ritmične gimnastike, dečki/orodni telovadci, športno plesne skupine Olympia. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradi-cionaln prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-884156 (Andrej F.). PRIZNANJE KAZIMIR HUMAR - Zveza slovenske katoliške posvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov podeljujejo priznanje društvom in organizacijam ali posameznikom na osnovi utemeljitve predlagateljev in po presoji organizacij, ki priznanje podeljujejo. Predloge za priznanje zbira Zveza slovenske katoliške prosvete na podlagi javnega razpisa. Priznanje se praviloma podeli za ustvarjalne dosežke, za pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Priznanje lahko prejmejo tisti, ki delujejo v goriškem prostoru. Predloge za priznanje je treba oddati do 31. decembra 2012 na naslov: Zveza slovenske katoliške pro-svete - 34170 Gorica-Gorizia, Drevored 20. septembra 85, s pripisom na ovojnico: »Predlog za priznanje«. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo 30. novembra uradi prefekture, ki bodo odprti javnosti, zagotavljali samo osnovne storitve zaradi izpopol-njevalnega tečaja večjega dela uslužbencev. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 2. decembra, ob 13. uri. 0 Prireditve ODBORNIŠTVO ZA ŠOLSTVO POKRAJINE GORICA prireja v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, visoko šolstvo in raziskovanje ter z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo posvet na temo »Ukrepi proti šolskemu osi-pu in spodbujanje nadaljevanja šolanja kot pomemben izziv in naložba v prihodnost. Prakse in izkušnje, ki jih je vredno poznati« v petek, 30. novembra, ob 15. uri v avditoriju šolskega središča v Ul. Puccini 14 v Gorici. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, PD ŠTANDREŽ, SKULTURA 2001 vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika Štandrež 2012«: danes, 29. novembra, ob 19.45 v župnijskem domu odprtje razstave skupine kamnosekov iz Manč in likovne skupine. V petek, 30. novembra, ob 19. uri praznična maša, ob 20. uri v župnijski cerkvi koncert vokalne skupine Sozvočja. V soboto, 1. decembra, ob 9.15 ad-ventne delavnice, ob 19. uri maša, sodeluje združenje UNITALSI. V nedeljo, 2. decembra, ob 9.30 na Trgu Sv. Andreja tržnica v pričakovanju Božiča, ob 10. uri maša, vodi škof Metod Pirih, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev desetega Klasa, ob 11.15 maša, vodi dekan Karel Bolčina, ob 17.30 Praznične večernice, ob 18. uri v župnijskem domu »Naša tombola«. V torek, 4. decembra, ob 14. uri v župnijskem domu lutkovna predstava. CORMONSLIBRI2012 z naslovom »Il senso del tempo... il senso delle cose« poteka v Krminu do 16. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (vstop prost, ob delavnikih 16.30-20.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00, v soboto, 8. decembra, 10.3012.30,15.00-20.00). Danes, 29. novembra, ob 17.45 v muzeju Teritorija na Trgu 24. maja odprtje razstave »Luciano Morandini: lo sguardo e la ragione« (na ogled od četrtka do sobote 16.00-19.00 v nedeljo 10.3012.30, 16.00-19.00); ob 19. uri v občinski dvorani na Trgu 24. maja odprtje mednarodne razstave »Libri di_versi - 22 artisti incontrano 22 poeti«, sledilo bo odprtje razstave »Po-etici Patchwork«; ob 20.30 v lokalu Osteria In Taberna (Ul. Friuli, 10) pesniško srečanje »Tempoetico«; več na www.cormonslibri.it. GORIŠKA POKRAJINSKA UPRAVA prireja niz pobud za izbiro višješolske študijske smeri: še danes, 29. novembra, poteka v Ul. Diaz 20 v Gorici »Gorien-ta«. V petek, 30. novembra, ob 14.30 v avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici videokonferenca s podtajnikom ministrstva za šolstvo Marcom Rossijem Dorio. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 29. novembra, ob 18. uri Alberto Frappa di Raunceroy predstavil svojo knjigo »Il serenissimo borghese«. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH potekajo do 6. decembra jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfogliare... e da Ascolta-re - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: danes, 29. novembra, ob 20.30 literarni, glasbeni in plesni večer z naslovom »Slittamenti. 30. novembra ob 18. uri Davide Stanic bo predstavil knjigo »Brontolo, mezza Italia di tra-verso«; informacije po tel. 0481 477205, www.comuneronchi.it. DIJAŠKI DOM GORICA vabi na pre-miero filma »Življenje ima svetlo stran« v petek, 30. novembra, ob 18.15 v Kinemaxu na Travniku v Gorici. Igrali bodo gojenci Jan Batagelj, Petra Bauzon, Virginia Braini, Elia Chimenti, Davide Copetti, Ariel Cu-strin, Matija Marinčič, Ilaria Pacori, Jakob Peric, Hana Berčič Upelj, Georgina Laryea in Elija Makuc, za scenarij in režijo je poskrbel Sten Vilar, sodeluje šofer, vzgojitelj, igralec in tonski tehnik Robert Makuc, snemalec in monter je Jure Škrlep. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 1. decembra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677. »LETTURE CORTESI« (DVORNA BRANJA) bodo potekala v palači Attems-Petzenstein v Gorici ob 17.15: v nedeljo, 2. decembra, »Sogno di una not-te di mezza estate« (Willaim Shakespeare), recitirala bosta Claudio de Maglio in M. Cristina Parzianello ob glasbeni spremljavi Alessandra Cos-sija, Gianpaola Capuzza, Fabia Ac-cursa in Giuseppeja Paola Cecereja; vstop prost. Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V ZDRAVŠČINAH: 11.30, Elda Meroi vd. Vinzi v cerkvi in na pokopališču. 16 Četrtek, 29. novembra 2012 TRST / APrimorski r dnevnik VELIKI PSG JE PADEL PARIZ - V polfinale francoskega nogometnega pokala se je uvrstil francoski nogometni klub Saint-Etienne, potem ko je v četrtfinalu na stadionu Geoffroy-Guic-hard po streljanju enajstmetrovk s 5:3 izločil veliki Pariz Saint-Germain, vodilni klub francoskega prvenstva, za katerega igra tudi Zlatan Ibrahimovič. Tekma se je po 90 minutah in podaljšku končala z 0:0. St. Etienne je obenem prva ekipa v Franciji, ki ji je to sezono uspelo premagati PSG, ko je na stadionu Park princev v ligi 3. novembra zmagala z 2:1. SCARIOLO NI VEČ SELEKTOR MADRID - Italijanski košarkarski strateg Sergio Scariolo zapušča selektorsko mesto v španski reprezentanci, ki bo naslednje leto igrala na evropskem prvenstvu v skupini s Slovenijo. Izpraznjen stolček bo začasno prevzel Scariolov pomočnik Juan Antonio Orenga. Scariolo je mesto selektorja španske košarkarske reprezentance prevzel leta 2009, v času njegovega mandata pa so Španci dvakrat osvojili naslov evropskih ter srebrno olimpijsko odličje. Scariolo je imel pogodbo s špansko zvezo do decembra ter se ni odločil za podaljšanje, saj si je zaželel preživeti več časa z družino ter nadaljevati delo trenerja Milana. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu DRAGIC NAJBOLJŠI, BREZEC SE JE IZKAZAL CLEVELAND - Slovenski košarkar Goran Dragic, ki v ligi NBA nosi dres moštva Phoenix Suns, je s soigralci gostoval pri Cleveland Cavaliers in dosegel zmago z 91:78. Dragic je bil najboljši pri Phoenixu, saj je v 31 minutah k zmagi prispeval 19 točk, pet skokov, sedem podaj in dve ukradeni žogi. Včeraj pa se je na obeh tekmah Nižnega Novgoroda v Rusiji izkazal Sežančan Primož Brezec tako s številom točk (17 in 18 točk) kot tudi skokov (6 in 9 skokov). ALPSKO SMUČANJE - Ali bo Tina Maze izjemen začetek nadaljevala v hitrih disciplinah? »Je pripravljena!« LAKE LOUISE - Jutri se bo na strminah kanadskega Lake Louisa začel drugi del ameriške turneje: smučarke svetovnega pokala čakata dva smuka in superveleslalom. Rdečo majico vodilne bo že četrtič zapored nosila tačas najboljša smučarka na svetu Tina Maze. Sezono še nikoli ni začela tako prepričljivo kot letos: doslej je z dvema zmagama v veleslalomu ter 3. in 4. mestom v slalomu osvojila kar 310 točk. Toliko jih ni zbrala niti njena najhujša tekmica in kraljica hitrih disciplin Lindsey Vonn v pretekli sezoni, ko je bila po štirih tekmah boljša Viktoria Regensburg z 230 točkami. Kot kaže je Tina Maze v vrhunski formi. Prvič v karieri se je zavihtela na najvišjo stopničko tudi v ZDA: »Poznajo se dobre poletne priprave, pa tudi to, da je Mazejeva psihično stabilna. Napravila je velik korak naprej v glavi, čeprav je kot človek ostala taka, kot je bila prej. Hkrati pa nisem nikoli verjel, da na ameriškem snegu ne zna dobro smučati. Sedaj je stabilna, realna, ve, da je močna. Vendar tudi ne pretirava ali se podcenjuje,« je povedal vodja ekipe Team to aMaze Andrea Massi. Izjemen začetek ji bržkone uspeva, ker je združila kombinacijo odlične tehnike, moči in natančnosti. Nove smuči ji nikakor ne delajo preglavic. Prej nasprotno, z njimi lahko pokaže vse svoje znanje, pravi Mazeje-va. Tudi ekipa deluje odlično: zelo zadovoljni so s serviserjem Andreo Vianellom, s katerim Mazejeva zelo dobro sodeluje, pohvale pa je Massi v medijih namenil tudi trenerju Liviu Magoniju. Obenem pa se je letošnja sezona v primerjavi z lani začela povsem mirno, brez zdrah in sporov (lani so zbranost na tekmami večkrat prekinili nesporazumi s smučarsko zvezo), tako da lahko šampionka res razmišlja izključno o smučanju. Pred Mazejevo je zdaj nov preizkusni kamen. V Lake Louisu bo pokazala, koliko je konkurenčna tudi v hitrih disciplinah. Črnjanka vsekakor pravi, da je na izziv pripravljena in dodala: »Upam, da bo serviser naredil vse, kar je v njegovi moči, ter dobro pripravil smuči,« je povedala po nedeljskem slalom Mazejeva, ki pa ima vse boljši občutek tudi pri izbiri smuči. Vodja ekipe Massi je še potrdil, da je Mazejeva zelo izboljšala superveleslalomsko formo, obenem pa je že dokazala, da zna tudi drseti po progi. Do starta bo vsekakor še uživala v 50 točkah prednosti pred Katrin Zettel, najnevarnejša - saj Zett-lova v hitrih disciplinah ne more računati na najvišja mesta - pa je tačas Maria Hofl Riesch, ki zaostaja za 136 točk. Na prvem treningu v kanadskem smučarskem centru je bila najhitrejša Američanka Vonnova, Mazejeva je bila sedma. Trening pa je zaznamoval padec Maruše Ferk. Slovensko smučarko so s helikopterjem prepeljali v bolnišnico. Po prvih informacijah gre za poškodbo levega kolena in gležnja. Predvidena rehabilitacija je od 4 do 6 tednov. Jutri bodo nastope začeli tudi moški v Beaver Creeku s smukom, nato jih čaka še superveleslalom in veleslalom. Tina Maze je doslej zbrala 310 točk, kar je doslej njen najboljši izkupiček v začetku sezone ansa NOGOMET Brazilijo bo vodil Scolari RIO DE JANEIRO - Čeprav so v Braziliji napovedovali, da bodo novega nogometnega selektorja izbrali šele januarja, naj bi včeraj že padla odločitev. Brazilsko reprezentanco bo namesto Mana Menezesa skoraj gotovo vodil spet Luiz Filipe Scolari, 64-letni trener, ki je rumeno-zelene ponesel na svetovni vrh leta 2002. Reprezentanco je prevzel leta 2001, v Koreji pa jih vodil do petega svetovnega naslova. Predsednik brazilske nogometne zveze Jose Maria Marin bo Sco-larija uradno imenoval danes. Nazadnje je Scolari treniral ekipo Palmeiras, septembra pa so ga odslovili po 14. porazu. NOGOMET Italija ne bo imela lahke naloge RIM - Italijanska nogometna reprezentanca do 21. leta starosti bo prihodnje leto (od 5. do 18. junija) na evropskem prvenstvu v Izraelu igrala v skupini A proti Angliji, Norveški in Izraelu. V skupini B bodo Španija, Nizozemska, Rusija in Nemčija. IZPADEL TUDI CHIEVO -Državni pokal, 4. krog kvalifikacij: Bologna - Livorno 1:0, Atalanta - Cese-na 3:1, Fiorentina - Juve Stabia 2:0, Siena - Torino 2:0, Chievo - Reggina 0:1. MARIBORU TOČKA - Zaostala tekma 1. SNL: Domžale - Maribor 2:2. PORAZ TRŽAŠKEGA ACE-GASA - Košarka, državni pokal, prva četrtfinalna tekma: Acegas -Casale 88:77. NOGOMET - UEFA Ali bodo ukinili evropsko ligo? PARIZ - Evropski nogometni ligi, v kateri letos zelo uspešno nastopajo nogometaši Maribora, se obetajo črni časi. Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Michel Platini se namreč zavzema za razširitev elitne lige prvakov z novimi udeleženci, kar bi že od sezone 2015/16 samodejno pomenilo konec evropske lige. Platini razmišlja o novem formatu lige prvakov s kar še enkrat toliko klubov, torej 64 udeleženci, napovedane spremembe pa bi lahko pot ekip, med katere sodi tudi slovenski prvak, naredilo bolj dostopno. Zaradi razširjene lige prvakov bi bila dokončno ukinjena drugorazredna evropska liga, ki od ustanovitve leta 2009 ni prinesla želenega uspeha. V elitnem evropskem klubskem nogometnem prvenstvu trenutno igra 32 ekip. »V tem trenutku razmišljamo, kakšno evropsko prvenstvo si sploh želimo. Končno odločitev bomo sprejeli leta 2014,« je v pogovoru za francoski časnik Ouest-France dejal Platini. Ena izmed bojazni, ki se pojavljajo ob napovedih o spremenjenem formatu lige prvakov, je, da bi najbogatejši evropski klubi zapustili Uefo in oblikovali svoje prvenstvo. V pogovoru se je 57-letni nekdanji francoski reprezentant in nato selektor obregnil tudi ob napovedano uvedbo tehnologije za določanje veljavnosti golov na nogometnih stadionih, za katero se zavzema krovna svetovna organizacija Fifa. »Gospod Blatter pravi, da je drago imeti pet sodnikov na terenu. Na prvenstvih, ki jih organizira Uefa, razpolagamo z 78 stadioni. Če bi želeli uvesti tehnologijo na golovi črti, bi nas to v prvem letu stalo 32 milijonov evrov in 54 milijonov evrov v prvih petih letih. Sodniki nas stanejo letno 2,3 milijona evra. Gre za preprosto računico,« je povedal Platini, ki je zavrnil tudi namigovanja o organiziranem dopingu v nogometu, čeprav je v isti sapi pripomnil obstoj osamljenih primerov. BIATLON - Na 20 kilometrov Slovenski tekmovalci še zdaleč niso v formi, zmagal je Francoz OSTERSUND - Po uvodu v novo sezono svetovnega pokala v biatlonu s tekmo mešanih štafet so v švedskem Oster-sundu tekmovalci opravili še z uvodno najdaljšo biatlonsko preizkušnjo na 20 km. Posamično tekmo je dobil Francoz Martin Fourcade, ki je zadel 19 izmed 20 strelov, izvrsten pa je bil tudi v smučini. Slovenci so povsem razočarali. Slovenci so bili na prvi posamični tekmi povsem nekonkurenčni ter so zasedli mesta v spodnjem delu razpredelnice brez osvojenih točk. Od štirih Slovencev v smučini se je najbolje odrezal Klemen Bauer z 41. mestom, zgrešil je štiri strele, v smučini pa zaostal 3:37 minute. Janez Marič je bil odličen na strelišču z le enim zgrešenim strelom, medtem ko se mu je povsem ponesrečil tekaški del z zaostankom 3:58 minute za končno 45. mesto. Največji slovenski adut Jakov Fak je po ponesrečenem nastopu, na strelišču je ustrelil kar pet strelov mimo tarče, zaostanek je znašal 4:36 minute ter je zasedel skromno 54. mesto. Peter Dokl je tekmo končal kot 82. (+7:31,2/3). SENNA ODHAJA - Za moštvo Williams bosta prihodnje leto v novi izdaji svetovnega prvenstva v formuli 1 tekmovala Venezuelec Pastor Maldonado in Finec Valterri Bottas, ki bo zamenjal Brazilca Brunna Senno. Triindvajsetletni Finec je bil od leta 2010, ko je podpisal prvo pogodbo z Wil-liamsom, uradni tesni voznik pri tem moštvu. PORAZ KOPRA - Rokomet: Celje PL - Cimos Koper 30:24. FORMULA ENA - Na nedeljski dirki v Braziliji Vettel naj bi kršil pravila o prehitevanju Na zadnji letošnji dirki formule ena v Braziliji je staro-novi svetovni prvak Sebastian Vettel očitno kršil nekatera pravila, ki bi ga lahko stala tretjega zaporednega naslova. Že med samo dirko v Sao Paulu je dirkač Red Bulla poskrbel za razburjenje, saj se je zdelo, da je kljub opozorilni rumeni zastavi prehitel Ka-muija Kobajašija. Po dirki so se oglasili iz Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) in pojasnili, da Vettel ni kršil pravil, saj so nadzorniki brazilske preizkušnje v času njegovega prehitevanja Japonca mahali z rume-no-rdečo zastavo, ki opozarja na »spolzko stezo«. Včeraj pa je v javnost prišel kratek videoposnetek iz Vett-lovega dirkalnika, ki razkriva, da je Nemec očitno vendarle storil napako, ki bi morala biti kaznovana. Na posnetku je namreč lepo vidno, da je nemški šampion prehitel Jeana-Erica Vergneja kljub rumenim zastavam. Prehiteval je namreč 60 metrov pred »zelenim območjem«, ki označuje konec prepovedi prehitevanja. Zanimivo je, da tega niso opazili pri moštvu Fer-rarija, saj bi lahko z uradno pritožbo zaradi spornega manevra Nemca dosegli njegovo kaznovanje. Za tovrstne napake je predvidena kazen dodatnih 20 sekund časovnega pribitka, kar bi pomenilo, da bi »Su-perSeb« dirko končal na osmem mestu. Po tovrstnem scenariju bi novi svetovni prvak postal Fernando Alonso, saj bi imel točko več kot njegov nemški tekmec. Za pritožbo je sedaj že prepozno, saj so pri FIA že razglasili zmagovalce in uradno končali sezono 2012. ŠPORT Četrtek, 29. novembra 2012 17 BOŠTJAN ROMANO S TRŽAŠKO VENJULIO SI ŽELI NAPREDOVANJA V VIŠJO LIGO Tržaški ragbisti kluba Venjulia, pri kateri igra tudi Boštjan Romano (letnik 1982), doma iz Ricmanj, so v nedeljo z 28:0 premagali Rovigo in ostajajo tako četrti na lestvici deželne C-lige, ki združuje Furlanijo Julijsko krajino in Veneto. Prva na lestvici je Padova. Venjulia pa je doslej 4-krat zmagala, 3-krat pa izgubila. Romanova vloga v ekipi je druga linija ali »lock« v angleščini. »Letošnjo sezono smo začeli zelo ambiciozno. Ciljamo na napredovanje v višjo elitno C-ligo. Prva ekipa neposredno napreduje, druga pa igra dodatne tekme. Upam, da se bomo uvrstili na eno od dveh mest,« so Romanove želje. KOŠARKA - Državna divizija C Massimiliano Spigaglia spet trenira pri Jadranu Kaže, da bo moral Jadran Franco nekaj časa igrati brez Mattea Ma-rusiča. Tako so nam včeraj povedali predstavniki kluba. Center si je namreč na sobotni tekmi proti Marg-heri poškodoval koleno, včeraj je opravil magnetno resonanco, koliko časa bo moral počivati, pa bo jasno šele danes po zdravniškem pregledu. Medtem pa se je jadranovcem pridružil 202 centimetrov visoki Massimiliano Spigaglia, ki je z Jadranom igral že lani. Pred letošnjo sezono je 34-letnik iz Milj sicer napovedal, da bo prenehal z igranjem, naposled pa se je odločil, da se vrne na parket. Spigaglia je v torek opravil prvi trening, kdaj bo igral, pa je še neznanka. »Ne treniram kar šest mesecev, zato nisem še v formi. Želim si, da bi spet nastopil v dresu Jadrana, a še ne vem, kdaj se bo to zgodilo,« je pojasnil. Pri Jadranu so nam potrdili, da ga nameravajo registrirati, vendar šele takrat, ko bo nared za igranje. (V.S.) Matteo Marusic kroma Massimiliano Spigaglia kroma V deželnih mladinskih reprezentancah tudi osem košarkarjev naših društev V sklopu dvodnevnega seminarja »Giornate azzurre« za trenerje različnih stopenj, ki se bo zaključil danes, so trenirale tudi deželne reprezentance. Na treningu letnikov 1996 je z izbrano vrsto treniral tudi Martin Ridolfi (Jadran), danes pa bodo na treningu z izbrano vrsto letnikov 1997 trenirali tudi Giacomo Crismani, Luca Gelleni, Luka Giacomini in Lenard Zobec (vsi Breg), z letniki 1999 pa Rafael Baldassi (Breg) ter Simon Cettolo in Sameul Zidarič (Jadran). PLANINSKI SVET Izlet na Lokovec Neugodne vremenske napovedi in vlažno, megleno vreme je marsikoga odvrnilo od misli, da bi se v nedeljo, 25. novembra podal na izlet na Banjsko planoto. Kljub temu pa se je manjša skupina članov Slovenskega planinskega društva iz Trsta vseeno opogumila in se z društvenim kombi-jem peljala do Zgornjega Lokovca. Tu so pred kratkim lepo uredili pestro in prijetno krožno pot, ki je speljana po starih kolovozih, teh res ne manjka, preko gozdov in pašnikov, mimo neštetih grap in kraških vrtač. Pohodniki so se najprej podali po vzhodnem pobočju ter se povzpeli na Lašček, na najvišji vrh Banjske planote. Tu so si privoščili krajši počitek, žal pa so bili zaradi megle prikrajšani za užitek ob čudovitem razgledu, ki ga ob lepem vremenu ponuja 1071 m visoki vrh. Pot so nato nadaljevali po južnem pobočju, ki PRELOŽILI ZAOSTALE TEKME Zaradi močnega dežja in razmočenih igrišč je deželna nogometna zveza preložila vse zaostale tekme, ki so bile na sporedu včeraj in danes. Tekme bodo nadoknadili prihodnji teden, v sredo, 5. decembra in v četrtek, 6. decembra. Nogometne ekipe naših društev niso imeli na programu zaostalih srečanj. Državna nogometna zveza D-lige pa je na spletni strani objavila program sobotnega vnaprej igranega kroga, ki bo ob 13.45 po Raisport 1. Pomerila se bosta zadnjeuvrščeni Trento in južnotirolski St. Georgen. KOLESARSTVO - Tekmovali so na več frontah Mladi kolesarji SK Devin zaključili uspešno sezono Rezultati naših ekip v realnem času Dobiš jih na www.primorski.eujj ali tudi preko twitterja primorski_sport fl Zaključila se je dolga sezona De-vinovih kolesarskih skupin najmlajših, začetnikov in naraščajnikov ter mladincev. Kolesarski odsek šteje skupno 27 včlanjenih kolesarjev, od katerih so se predvsem najmlajši udeležili preko dvajsetih uradnih dirk italijanske kolesarske zveze v naši deželi, veljavnih za pokal »Junior bike« in »Junior cross« v gorskem kolesarstvu. Prva dirka v sezoni je bila v začetku aprila, zadnja pa na polovici oktobra. Dirke so bile v glavnem ob sobotah popoldne. Na tekme so se kolesarji v glavnem vozili z društvenimi kombi-ji, trenirali pa so dvakrat do trikrat tedensko. Med letom so otroci s spremstvom prevozili tudi nekaj kilometrov s cestnimi kolesi. Večina treningov je potekala na kolesarskem poligonu v Saležu, kjer so pilili tehniko vožnje in razvijali hitrost. Podajali so se tudi na daljše ture (tudi 40-kilometrske) po Krasu in Goriškem. Poleti so se skupaj z naraščajniki udeležili enotedenskih priprav na Rogli. Kar se tiče tekmovalne sezone je bila zelo uspešna, saj so devinovci na društveni lestvici obeh pokalov zasedli končno 4. mesto med 25. deželnimi klubi. Tudi posamezno je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov. V pokalu Junior bike (12 dirk) je v kategoriji G1 Petra Godnič zasedla prvo absolutno mesto med fanti in dekleti, 4. mesto pa je zasedel Dean Ten-ce, v kategoriji G4 je Peter Chenda zasedel 4. mesto, Tristan Taverna pa 6. SPDT-ejevci na Banjski planoti je posejano s kmetijami. Nekateri so žal opuščene in razpadajoče, med aktivnimi pa so nekatere na novo prenovljene. Zadovoljni in obogateni, ker so spoznali naravne lepote in življenje na tem koščku sveta, ki je nam sicer zelo blizu, vendar tako malo poznan, so se pohodniki vrnili domov. Pohod med vinogradi in oljčniki od Glinščice do Dolge krone V okviru tridnevne pobude Dolina Glinščice sprehodi sredi vonjav in okusov, v organizaciji Občine Dolina in Naravnega rezervata Doline Glinščice, prireja Slovensko planinsko društvo Trst v nedeljo, 2. decembra pohod po poteh in stezah, ki vodijo iz Boljunca do Dolge krone. Izlet nezahteven, primeren za vse, predvidene so približno 3 ure lagodne hoje. Po pohodu je predvidena promocijska pokušnja krajevnih proizvodov. Zbirališče ob 8.30pri Sprejemnem centru Rezervata Doline Glinščice. Izlet v neznano Slovensko planinsko društvo Trst pripravlja decembrski avtobusni »Izlet v neznano«, ki je postal že prava tradicija. Pri načrtovanju izleta, se odbor običajno odloča za obisk manj poznanih a zanimivih območji, ki jih ob načrtovanju zahtevnejših izletov hote prezre. Ker je, glede na letni čas izlet krajši in nezahteven, ostaja pohodnikom vedno dovolj časa za sproščeno prijateljsko druženje in za veselo razpoloženje. Izlet s prikritim ciljem bo v nedeljo, 16. decembra. Odhod avtobusa ob 8.00 uri s trga Oberdan. Predvidene so približno 3 ure prijetne in nenaporne hoje. Pohodu bo sledilo kosilo in prijateljsko druženje. Vpisovanje do vključno torka, 11. decembra, pokličite na telefonski številki 040-220155 (Livio) ali 040 413025 (Marinka). Člani in članice goriškega SPDG na Matajurju Martinovanje z udeležbo na Vrtovčevem pohodu Z družabnostjo ob Martinu so goriški planinci v prejšnjih desetletjih zaključevali sezono letnih izletov. Letos se je dejavnost znatno podaljšala, skoraj do decembra. Na martinovanje so se člani SPDG odpravili v nedeljo, 18. t.m., to je na nedeljo po Martinu. Ponovili so pozitivno izkušnjo iz prejšnjih let in strnili koristno s prijetnim. V dopoldanskem času so se udeležili množičnega pohoda Po Vertovčevih poteh na Ustju, popoldne pa si ogledali nekaj zgodovinskih in naravnih spomenikov na Fužinah nad Ajdovščino. Prijetna doživetja ob še kar naklonjenem vremenu, kljub neugodnim napovedim, so sklenili z družabnostjo na kmečkem turizmu. Tu so se pohodnikom pridružili še nekateri člani društva. Petnajstega pohod Po Vertovčevih poteh se je tudi letos udeležila množica pohodnikov iz cele Slovenije. Start in zaključek množične prireditve, v spomin na duhovnika in vzgojitelja Matijo Vertovca sta bila pri Ustju, pohodniki pa so na poti obiskali številne kraje, kjer je deloval Ver-tovec, med temi tudi Šmarje. V Šmarjah je bila osrednja proslava s priložnostnim kulturnim sporedom. Kolesarji SK Devin so odšli na zaslužen počitek mesto, v kategoriji G5 je Jan Godnič zasedel 6. mesto, v zelo številčni kategoriji G6 (50 kolesarjev) je Ivan Braico zasedel 9. mesto, Francesco Carletti pa je med naraščajniki zasedel 2. mesto. Dobre rezultate sta dosegla tudi Noel Boneta, ki je dosegel 8. mesto v kategoriji G3 in Thomas Balzano z dobrim 8. mestom v kategoriji G4. V pokalu Junior Cross (5 dirk) so bili rezultati še boljši. V kategoriji G1 je z veliko prednostjo v točkah zmagal perspektivni Dean Tence, Petra Godnič pa je zasedla končno 3. mesto, v kategoriji G3 pa je odlično 2. mesto zasedel Noel Boneta, naj povemo, da je Noel začel kolesariti letos, v kategoriji G4 je izkušeni Peter Chenda zasedel odlično 2. mesto, v kategoriji G5 je konstantni Jan God-nič bil znova šesti. Dobre rezultate so osvojili Daniel Moimas, ki je v kon- Izlet v neznano je postal izlet na Matajur Zadnjo novembrsko nedeljo so se goriški planinci odpravili na izlet v neznano. Namesto Istre ali Notranjske, ki sta bila potencialna cilja, je avtobus odpeljal po dolini Soče in malo pred Kobaridom zavilpro-ti Livku, izhodišču za vzpon na Babo (starodavno domače ime) oziroma Matajur. Mimo oziroma skozi zanimiva zaselka Perati in Piki so po polurni hoji prispeli v Av-so, kjer se začenja označena in kar dolga pot, v spodnjem delu speljana skozi gozd, više pa preko planin. Planinci so meglo v glavnem pustili v dolini in upali, da jih do večera ne bo pralo. Spodbuden znak je bil Krn, okrog katerega ni bilo videti oblačka. Nekaj pred 13. uro so se pohodniki zbrali na vrhu Ma-tajurja, kjer jim je občasno sicer ponagaja-la megla in čakali na ugoden trenutek za slikanje. Ni bilo treba dolgo čakati in že so se hitro spustili proti domu na Matajurju. Škoda, ker so prav tedaj sončni žarki pretrgali oblake in je obeležje na vrhu Mata-jurja posebej bleščalo. Naj kot zanimivost zapišemo, da so planinci, kljub pozni jeseni, na planinah pod Matajurjem lahko občudovali pomladni encijan (zaspanček). Večer o izletu v Bazilikato Udeleženci večdnevnega izleta SPDG v Bazilikato in Kalabrijo se bodo zbrali jutri, 30. t.m. ob 19.30 na prijateljskem srečanju v Števerjanu, pri Štekarju. Ogledali si bodo fotografske zapise s prijetnega potovanja in osvežili spomine na lepa doživetja. Informacije: Vlado. čni lestvici osvojil 9. mesto v kategoriji G2 in njegov brat Manuel, ki je bil večkrat med prvimi tremi na posameznih dirkah v kategoriji G0. Kolesarji se že pripravljajo na sezono 2013 s tem, da poleg enkrat tedenskega kolesarjenja obiskujejo tudi bazen in telovadnico. Mnogi pa se udejstvujejo tudi v drugih športih. V skupini najmlajših, ki sta jo trenirala Paolo Godnič in Ivan Sos-si velja še posebej omeniti ostale, ki so kljubovali končnim rezultatom: Vanja Ražem, Adam Hammoussi, Alessia Mastrangelo, Luka Sedmak, Mattia Di Biagio, Tarek Nelson, Ivan Ferfolja, Devan Sedmak, Amina Hammoussi, Andrea Balzano, Jan Sedmak, Goran Hammoussi in Max Zannier. Poleg včlanjenih pa so se tekme udeležili še trije kolesarji; Johnatan Tramontini, Jarno Zanoni in Jernej Močnik. Poleg tega da so Devinovi na-raščajniki nastopali na trofeji Junior bike, so se skupaj z mladinci udeležili tudi drugih tekem (XC tekem), od katerih so se udeležili tudi tekme, ki je spadala pod Trofejo Alpe Adria. Skupaj so prekolesarili znamenito tekmo Južne Tirolske (Dolomiti Superbike), maraton v Venzonu ter »Granfondo« v Doberdobu. Skupinico sestavljata dva naraščajnika; Piermarco Griso-nich in Francesco Carletti, v 1. kategoriji mladincev kolesarijo Erik Mo-zan in Gregor Vizintin, v 2. kategoriji pa Peter Sossi in Enrico Catania. Ob zaključku sezone so se nekateri udeležili tudi prve neuradne tekme v reber proti Obelisku, kjer se je množična skupina kolesarjev in tekačev merila pred štoparico. Nadja Kralj 23 Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Informacije na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 na Opčinah, ob ponedeljkih od 20. do 21. ure. Tel. št.: 340-5814566 (Valentina). SK DEVIN prireja pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina predstavitev ekip, trenerjev in tekem nove zimske sezone. Večer bo potekal v sredo 12. decembra 2012 ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. SK DEVIN prireja tečaje smučanja in deskanja v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 12. oz. 13. januarja dalje. Možen je avtobusni prevoz. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali 335 8180449 (Erika), ali 040 2908105 (Alternativa Sport). Predstavitev tečajev bo pod pokroviteljstvom Občine Devin Nabrežina v ponedeljek 17. decembra 2012 ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno akademijo, ki bo v ponedeljek, 17. decembra ob 17. uri v društveni telovadnici na Drevoredu XX. septembra 85 AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. AŠD SK BRDINA obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za zimovanje med božičnimi počitnicami v Forni di Sopra. Info tel. št.: 3475292058. 18 Četrtek, 29. novembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno 6 rahel dež a A zmeren °° dež 6 močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan ^co sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1030 A CELOVEC O 5/9 TOLMEČ O 3/8 S"5 VIDEM o, 9/13 O PORDENON -Ji- 10/12 TRBIŽ O 2/7 O 2/5 KRANJSKA G. O GRADEC 6/12 1 O 4/9 S. GRADEC ČEDAD O 10/12 O N. GORICA O TRŽIČ 5/8 O KRANJ ^ LJUBLJANA 6/10 POSTOJNA O 6/8 KOČEVJE CELJE 6/10 O MARIBOR o 7/12 PTUJ O M. SOBOTA O 8/13 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo povečini oblačno vreme s padavinami in nevihtami. Meja sneženja bo nad 1000 m. Na planoti in ob obali se bo lahko pojavil dež. Ob obali bo zjutraj zapihal močan, popoldne pa zmeren južni veter. Proti večeru bo vreme stabilnejše, zapihala bo Burja. V vzhodni Sloveniji bo delno jasno in povečini suho, drugod pretežno oblačno. Ponekod v severovzhodni Sloveniji bo čez dan še pihal jugozahodni veter, zvečer pa bo na Primorskem začela pihati zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, na Primorskem okoli 10, najvišje dnevne od 5 do 10. Danes bo fronta prešla in v visokih zračnih plasteh bo veliko mrzlega zraka, ki bo prispeval k nestabilnosti vremena. Iz juga bo v nižjih plasteh še pritekal topel in vlažen zrak. V petek bo začelan^pi hati burja, ki bo prispevala k ^bolj hladnemu eC^L. v. in stabilnemu vremenu. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 9.00 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.12 in zatone ob 7.57 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo nočno obremenilen, z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Obremenitev bo v noči na četrtek nekoliko popustila. Priporočamo večjo previdnost. O GRADEC MARIBOR O 2/4 PTUJ O ' ZAGREB 2/4 O PLIMOVANJE Danes: ob 3.48 najnižje -8 cm, ob 9.43 najvišje 41 cm, ob 16.47 najnižje -54 cm, ob 23.22 najvišje 24 cm. Jutri: ob 4.18 najnižje -4 cm, ob 10.06 najvišje 37 cm, ob 17.20 najnižje -49 cm. M. SOBOTA O 3/5 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER (NAPOVED ZA JUTRp \ V petek bo oblačno z občasnimi padavinami. Po nižinah v notranjosti Slovenije deloma dež, deloma sneg. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala zmerna do močna burja. V soboto bo pretežno oblačno in povečini suho, burja bo oslabela. ."i. j L-i i i.' Ji •••!. .! j ."!. ."I, ."i. j .1 ."t. j ."i. .t ."i. j .1 .t ."I. ."S, • ••• • • ••••••••• • • ••• • ••• • ••• • • • •••••r ! VI i i i/i i/! L-i i ! V!!!/!! V! ! i I I'M; I DENARtfJEuLE IKUD A WW1 i \1\in i s/siTs i i i?! i i s7si7si7i i i ih i s/n i. «t.««.» J. HJHJ J. J. .i. j. HJ*L? KJ J. J. VJ j. t NA 1 BANČNEM 1 RAČUNU.l m ••••••• »m • • • >m ••• • • • • m« a Al 'S 1 1 1 1 1 i/i 1 1 1 i/i i/! 1 1 1 1 i/i i i»' .b J. ^ J. ■!»■ x A ■!«•%.• J. 4. x "-,• •! 1001101 i 0001 il3il3i01i INVESTIRAJTE V ZLATO V. 00386 41 306 023 podnebje - Svetovna meteorološka organizacija Leto 2012 med desetimi najtoplejšimi leti doslej DOHA - Leto 2012 se bo uvrstilo med deset najtoplejših let doslej, je včeraj ob robu mednarodne podnebne konference v Dohi sporočila Svetovna meteorološka organizacija (WMO). Izpostavila je vročino v ZDA in dejstvo, da se je arktični led skrčil na najmanjše območje doslej. "Podnebne spremembe se dogajajo pred našimi očmi in se bodo še dogajale zaradi visoke koncentracije toplogrednih plinov v atmosferi, ki še narašča," je dejal generalni sekretar WMO Michel Jarraud. Kot so sporočili, je pojav La nina sicer sprva povzročil ohlajanje ozračja, nato pa sta poleti Evropa z izjemo severnega dela in Amerika doživeli vročinski val. Povprečne temperature v obdobju med januarjem in oktobrom so bile v kontinentalnem delu ZDA rekordno visoke, na svetu pa so bile devete najvišje doslej. Evropa se je sicer od konca januarja do sredine februarja soočala s hladim valom, med katerim so se temperature na vzhodu Rusije spustile pod minus 50 stopinj Celzija. WMO še ugotavlja, da je bila globalna aktivnost ciklonov v okviru normale, nadpovprečna pa je bila nad Atlantikom, kjer je deset ciklonov doseglo orkansko moč. Suša je v tem letu prizadela ZDA, Rusijo, dele Kitajske in sever Brazilije, v Nigeriji so bile hude poplave, na jugu Kitajske pa so zabeležili najhujše deževje v zadnjih 30 letih. Kot najpomembnejši vremenski dogodek letos pa v WMO označujejo zmanjšanje ledenega pokrova na Severnem polu. Pokrov je septembra meril 3,41 milijona kvadratnih kilometrov, kar je za 18 odstotkov manj od dosedanjega rekorda leta 2007. Meritve sicer s pomočjo satelitov izvajajo od leta 1979. (STA) Glasilo kitajske partije padlo na šalo ŠANGHAJ - Časopis kitajske Komunistične partije je v torek poročal, da je bil severnokorejski voditelj Kim Jong Un v ZDA izbran za najbolj seksi moškega na svetu za leto 2012. Novico je prekopiral s portala The Onion. Obenem je objavil foto galerijo 55 posnetkov Kim Jong Una, ki je vodenje Severne Koreje prevzel, potem ko je decembra lani umrl njegov oče Kim Jong Il. Ob tem so v komunističnem dnevniku navedli, da je Kimu naslov najbolj seksi še živečega Zemljana za leto 2012 podelila "ameriška spletna stran The Onion". Da gre za izrazito satirično spletno stran, ki se večinoma norčuje iz najrazličnejših političnih dogajanj in politikov, ob tem pri dnevniku niso navedli. (STA) www.zlatozaevre.si RAZMIŠLJATE O VARNI NALOŽBI? OPLEMENITITE VAŠE PREMOŽENJE Z NAKUPOM NALOŽBENIH KOVANCEV IN ZLATA. V NAŠIH POSLOVALNICAH JIH LAHKO PLAČATE TUDI Z VAŠIM STARIM NAKITOM. NALOŽBENI KOVANCI IN ZLATO SO TUDI ODLIČNO DARILO. PODARITE SEBI IN SVOJIM NAJBLIŽJIM ZLATO PRIHODNOST. NAJBLIŽJA POSLOVALNICA: NOVA GORICA, ULICA TOLMINSKIH PUNTARJEV 8 (NASPROTI SNG) Trgo zlato d.o.o., Staničeva 17, 1000 Ljubljana / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. novembra 2012 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Jelen 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 7.25 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.10 Nan.: Il nostro amico Charly 8.55 Nan.: La signora del West 9.40 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti ^ Rai Tre Canale 5 in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. May a) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Un passo dal cielo 2 23.15 Dnevnik - Kratke vesti 23.20 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) V Italia 1 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Miami Medical 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Unnatural History 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Un minuto per vin-cere 23.10 Dnevnik 23.25 Show: Wikitaly 6.00 Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibero 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, sledita Tgr Piazza Affari in Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Bad company - Protocollo Praga (voh., ZDA, '02, i. A. Hopkins) 23.10 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabi-nieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 2116.35 Nan.: My Life 16.45 Film: Il giar-dino di gesso (dram., VB, '64) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.10 Nan.: The Closer 21.10 Film: Segnali dal futuro (triler, ZDA, '09, i. N. Cage) 23.40 Film: Il pres-celto (horor, ZDA, '06) La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Servizio Pub-blico 23.45 Aktualno: Omnibus Notte ^ Tele 4 sti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 21.10 Film: E alla fine arriva Polly (kom., ZDA, '04) 23.15 Film: Vita da strega (kom., ZDA, '05, i. N. Kidman) 20.05 Film: Gospodična 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet (t Slovenija 2 7.00 OP! - Otroški program 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.25 Dobro jutro 14.40 Ugani, kdo pride na večerjo 15.40 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 16.05 Mu-zikajeto 16.45 Mostovi - Hidak 17.25 Biatlon, svetovni pokal: razdalja (Ž), prenos iz Ostersunda 19.05 Univerza 19.35 Ars 360 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Dunajski fil-harmonični orkester 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Bor-go Italia 12.45 22.40 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.05 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Happy Hour 21.00 Film: Un avventuriero a Tahiti (kom., Fr./It., '66) 23.02 Dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Prgišče priljubljenih pravljic 10.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.10 Kratki dok. film: Zbranost 11.25 Odd.: Razred zase 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Tarok zgodovina 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.5018.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne ve- 21.40 Dok.: 30XPiDA - Piranski dnevi arhitekture 22.10 Nan.: Gandža 23.10 Zabavni infokanal (t Slovenija 3 6.00 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.40, 23.55 Aktualno 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 9.00 22. izredna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.30 21.45, 23.00 Kronika 19.40 Slovenska kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.00 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv -deželne vesti 14.20 Euronews 14.40 Effe's Inferno 15.25 Nautilus 15.55 Dok. odd.: City Folk 16.25 Potopisi 16.55 Alpe Jadran 17.25 Biker Explorer 18.00 0.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.20 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.55 Back Stage Live 20.15 Avtomobilizem 20.25 Film: Posebna ženska 22.30 Mikser 22.50 Lynx Magazin pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 Nan.: Larina izbira 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.50 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Design neskončnih možnosti 17.00 24UR popoldne 17.55 Serija: Larina izbira 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resničnostni show: Gostilna išče šefa 21.00 Volitve 2012 22.30 Nan.: Na terapiji 23.05 Nan.: Blue Bloods Kanal A 10.00 18.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Nan.: VIP 13.50 Nan.: Frasier 14.20 Nan.: Moja super sestra 14.50 Film: Sanje na ledu (rom., ZDA, '09) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 20.00 Film: Devica v New Orleansu (kom., ZDA, '09, i. J. Dewan-Tatum) 21.25 Film: Boško kuha (voj., Jugosl., '78) 23.45 Film: Krvava pravljica (voj., Jugosl., '69) Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.0016.00 Novice in Videostrani 17.30 Modro 18.00 Dok.: Šum v filmu 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Vse o zemeljskem plinu 22.30 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani 7.40 Risane serije 8.10 18.00, 19.45 Svet 9.05 17.05 Nan.: Teksaški mož postave RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Kapljice zdravja - Marija Merljak; 12.15 Iz oči v oči - Vida Valenčič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonio Tabucchi: Navaja Pereira -prevod Mojca Šauperl, režija Marko Sosič -25. nad.; 18.00 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Popoldne na RK; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Vreme,cestne razmere; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifi-ca; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Slovenia in 15 punti da vedere e assaporare; 14.35, 20.00 My radio; 15.00, 18.30 Glasbena lestvica; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Radio indie music like; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 12.30 Na današnji dan; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo Top 30; 19.00 Dnevnik; 19.30 Minute za country; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Koncert; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. OD 6. DECEMBRA, TUDI V DEVINU - BIVŠI BAR BIANCO , Dobrodošel GranDuirio Praznujemo odprtje našega 43. supermarketa z vrsto ugodnosti v vseh naših prodajalnah. _ I GOVEJE STEGNO .1 BREZ KOSTI - V KOSIH TORRONCINI SPERLARI 130 g ČOKOLADNI BOMBONI LINDOR LINDT 200 g redna cena € 6,15 PEPSI COLA 2 L redna cena € 1,53 8,50 € cena/kg 1 ,98 € cena/kg € 15,23 4,39 € cena/kg € 21,95 0,99 € cena/L € 0,50 STISNJENI SIR ASIAGO ZGP* ČRNA SELEKCIJA CENA/100 g redna cena € 0,99 PAPPARDELLE ALI REZANCI SFOGLIAGREZZA RANA 250 g redna cena € 1,59 VRHUNSKI KUHAN PRŠUT PRAGA DENTESANO* CENA/100 g redna cena € 1,59 0,69 € cena/kg € 6,90 0,95 € cena/kg € 3,80 1,09 € cena/kg € 10,90 BOŽIČNA KOŠARICA TIFFANY ALI GIOIELLO redna cena € 14,90 CARTE D'OR POSEBNI FORMAT 600 g redna cena € 3,69 2,50 € cena/kg € 4,17 PAPIRNATI ROBČKI TEMPO 12 PAKETOV redna cena € 1,99 0 ,99 € cena/kos Pred obiskom te velike novosti, pridi in poišci vse ugodnosti, ki ti jih Cooperative Operaie ponujajo tudi pred hišnim pragom! www.coopts.it f spremljajte nas tudi na Facebooku COOPERATIVE OPERAIE