55. številka. Ljubljana, petek 7. marca. VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzornši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold.. za pol leta 8 tfokl., za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za detli leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih solata in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za Mirt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vr8te 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. Dopisi naj so izvolo fraiikirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni- v Tavčarjevi hiši.
Občni zbor Slovenije".
Pri občnem zboru političnega društva „Slovenije" 5. t. m. ob 7. zvečer se je zbralo več kot 70 družnikov. Sklcueno je bilo z veČino glasov, da se Slovenci udeležimo volitev v ljubljanski mestni odbor. — Kot politični komisar je fungiral g. svetovalec Perona.
Predsednik g. dr. Blchvcis: Na dnevnem redu so ljubljanske mestne volitve, katere so razpisane 17., 18. in 20. marca. Vprašanje je, ali se bode „Slovenija" udeležila pri teb volitvah ali zopet, kakor zadnja leta, iz tehtnih uzrokov sklenila da ne volimo. Tudi letos se ne volijo vsi odborniki, /mirom Že velja stari volilni red, vendar izrečem, da so društveni odbor ne bode ustavljal, ako društvo misli skleniti, da letos voli. (Dobro!). Okoliščine so nekoliko drugačne, kakor dosle; mesto je prosilo za posojilo; treba bode skrbnega gospodarstva, treba tudi kontrole od narodne strani, kaj se godi z izposojenim denarjem. Oospodom, ki dozdaj edini vladajo, se ne more lehko prepuščati, da bi sami po svoje razpolagali. Vpraša se tedaj : ali se udeležimo volitve? in če se udeležimo, ali volimo v vseh volilnih razredih in katere kandidate stavimo V Končno izreče g. dr. Bleivveis, da on za svojo osobo bi ne mogel prevzeti nobeno kandidature. — Prične se debata.
G. dr Vošnjak poudarja, da je že pri lanskem občnem zboru „Slovenije", ko je šlo za mestno volitve, govoril za udeležitev. Pasivni upor je opravičen v državopravnih vpra-šanjih, na domaČih tleh pa treba na vse strani aktivnega postopanju.   Skoda po ne-
Listek. Ivan Erazem Tatenbab.
Izviren historičen roman i/, slovenske zgodovine.
(2.">. nadaljevanje.)
Devetnajsto poglavje.
Kmalu za Tatenbaho m jo enaka osoda zadela tudi ogerske in hrvatske zarotnike. Vse je bilo, posebno na Hrvatskem pripravljeno, da bi bil upor vsplamtil in velikansk zrastel, ko bi ne bil prezgodaj izdan in ko bi bili zarotniki sami med s oboj bolj zanesljivi in bolj previdni.
Zrinjski je na Hrvatskem vojsko zbiral. Nabral je bil žo 8000 mož. Računil je povse dobro, da ako brž ima prilično število izurjenih vojakov v roci, vstane vsa Hrvatska zanj, kakor požar se bode upor širil na sever, in dobljeno je vse.
Frankopan je delal v 1'iiinorji iu v Zagrebu. V Zagreb je vrgel 200 svojih mož in imel na ta način glavno hrvatsko mesto
udeleženji je za nas Slovence dvojna. V materijalnom oziru vladajo naši protivuiki, mi pa še enega moža nemarno v mestnem zastopa, kateri bi zagovarjal zadeve naroduili volilcev. Se hujši pa so politični nasledki. Ker jo mestni zastop čisto nemšk in neinšku-tarsk, se vede pred svetom, kakor da bi po njem zastopana Ljubljana bila nemško mesto, sklepa enoglasno iu iz mestne dvorane se ne sliši nobena slovenska beseda, katera bi dokazala , da v Ljubljani tudi Slovenci žive, da so oni velika večina v mestu. Volilui red je res neugoden in boriti se nam bode treba še več let, preden se dokopamo do večine v mestnem zboru. Mogoče, da letos samo tri svojih kandidatov spravimo v odbor; vendar je začetek storjen. Govornik tedaj nasvetujc, da „Slovenija" sklene, pri mestnih volitvah udeležiti se; dalje, da se voli v vseh treh volilnih razredih. Ako sklenemo voliti, moramo doslednji biti ter si ne izbirati samo eden ali dva volilna razreda, v katerih upamo zmagati, ampak v volilni boj se moramo podati po vseh vrstah. Če prav zanaprej vemo, da v II. redu proti ;J00 c. kr. volilcem no moremo prodreti, moramo vendar tudi tu pokazati, da imamo tudi v tem redu mnogo odličnih medčanov na naši strani. (Dobro!)
G. dr. Zamik: Akoravno se je s konca vzdrževanje od volitev potrebno skazalo, pa so sedaj druge okolščiue. Čakali smo na ugodne politične razmere, na federalistično vlado, da bi se spremenil mestni volilni red. To se nij zgodilo. Zdaj se moramo samo na svoje moči zanašati. Kar se našega državucga postopanja tiče, je to vsa druga stvar; tam se moramo mi ravnati po veliki federalistični
v roci. Isti dan 21. marca, ko je bil v Gradci Tatenbah zaprt, dobil je Frankopan od Zrinjskega pismo, v katerem ga že svari, naj pazi na cesarske reginieute, sicer pa naj se požuri, kajti ako so vse ponesreči, bodo kriva njegova (Fraukopanova) in drugih zaveznikov počasnost.
Posebno pa Zrinjski v tem pismu Pran? kopami naroča, naj pazi na pisma, katere mu Vukovački iz Carigrada piše, ker ta pisma bi ga utegnila ob življenje spraviti. To je dokaz, da je Vukovački do zadnjega z vso odločnostjo delal in tudi druge k odločnosti vzbujal.
Ko je bil Tatenbah zaprt, in še cue dnij prej, poslali so bili iz Građo* cesarju natančna poročila o gibanji na Hrvatskem. Kavno tako je cesarjev minister Lobkovic iz Karlovca in Zagreba dosti izvedel. Isto tako so Turopoljci, ti slivarski hrvatski npleme-nitaši"', hiteli cesarju svojo zvestobo poročati. Škof zagrebški, Martin Horouič je sani šel na Dunaj.
stranki. Doma pa moramo mi sami gospodariti. Večina ljubljanskega mesta nij nemška, ampak slovenska. Če smo po umetnem volilnem redu v manjšiui, je treba, da saj protestiramo v odboru proti nemškutarskim sklepom. S tem imamo velik upljiv na naše narodne volivce, kateri bi se sčasom po vcduem ncudeleže-vanji res demoralizirali v polit, smislu. Tudi Cehi so sprevideli, da doma ne sinejo pasivni ostati in začenjajo v tfplske sveto voliti. Tedaj sem za udeležitev pri volitvah. Iz opor-tunetnih uzrokov pa bi svetoval, da bi za zdaj samo v 8. in 1. razredu volili, volitev v 2. razredu pa še opustili, ker tukaj vsled ogromnega števila uradnih volivcev nij upati zmage. — Kar se kaudidatov tiče, naj se še enkrat občni zbor „Slovenije" skliče, da postavi kandidate.
Dr. Costa vstane iu govoii proti vo-lcnju in za daljšo pasivnost. Njegov govor in konec zbora prihodnjič priobčimo.
Politični razgled.
:\o<riiiij«> eležele.
V tem trenotji je v>i*lil»*a » tj i>i»»nt
že obravnana v državnem zboru in se začenja novo dejanje dvanajstletne politične borbe med ustavoverci in centralisti. „N. F. P." se obrača še enkrat do svojih čet v državnem zboru ter zahteva od njih, naj brez vse debate v 2. in 3. branji sprejmo predloženi načrt. Se enkrat skuša dokazati, da sme državni zbor deželne zbore upleniti ob njihove pravice, ako bi deželni zbori tudi ne privolili. Končno pa reče: „Pa pustimo vprašanje kompetence. Volilna reforma je davno ponehala biti vprašanjem prava; ona je iz-ključivo politično vprašanje, je vprašanje moči (Machtfragc). Ako se ustavoverni stranki posreči, da doseže gorko  zaželeni cilj, in vo-
Cesarjeva vlada, tako za Zrinjskega prezgodaj podučena, mogla jo z močjo delati začeti. Prosila je več državnih knezov za pomoč in jo dobila. Po ogerski dvorski kancelariji je Hrvatom poročila, da nij Zrinjski več ban, in da ga ima „in juridicis" naine-stovati zagrebški škof, „iu militaribus" pa grof Nikolaj Erdedj.
Feldobristvahtmajster baron Spankau pak je dobil od cesarja povelje nemudoma v Ora-dec iti in tam na čelo onih regimentov stopiti, ki so so ta čas zbrali, ter pomnožiti to svojo vojsko kolikor mogoče iu udaiiti na /litijskega, predno utegne, ta svojo vojsko urediti.
Tako se je zgodilo a ne brez nekoliko cesarske nepoštenosti. Poročilo se je namreč, da hoče vlada poslušati svete zagrebškega škofa in 80 z Ziiujskiin pogoditi. Vsled tega je bil zadnji hip Zrinjski, videč, da je Ta-tenbali zapit iu da on sam nema upauja o velikem vspehu, poslal na Dunaj nccega patra Forstala a svojim  sinom.   Temu   pat u je
lilno reformo napravi postavno veljavno, po tem je federalizem popolnoma pobit." Mi pri znavamo, da je za ustavoverce in njihovo ministerstvo volilna reforma vprašanje bitja pa če prav pridobi postavno veljavo ta na črt, zarad tega federalizem še ne bode po gubljen. Večina narodov mora vendar končno tudi v zboru spneti se do večine. Direktne volitve se lehko obračajo proti onim, ki tako silno po njih hrepene.
AII bodo ¥*twlni<tt*iivi s poljsko de legacijo vred izstopili iz državnega zb »ra nij znano, pa malo verjetno, da bi pop Da nilo hotel hrbet pokazati dunajskemu mestu kjer se prijetnejše živi, nego na dalmatinskih kamnatih tleh in kjer mu miga škofova mitra ako se obnaša, kakor se spodobi pridnemu otročiču.   (Glej telegram.)
Pravda SkvoJšorJtkeun v Pragi je v prvi vrsti političen čin vlade proti pogumnemu češkomu voditelju. Dr. Klaudy, njegov zagovornik, sprejel je od neznane inu osobe mnogo prepisov telegramov, kateri so bili i tej pravdi iz ministerstva na državnega prav duika v Pragi poslnui. Klaudv zdaj še neec teh telegramov, ki bi naše ministeretvo strašno kompromitirali, naznanjati, ker se zanaša na poštenost sodnikov i da bodo Skrejšovskega za nekrivega sp »znali. Razprava je končana po izvrstnem govoru Skrejšovskega in se bode sodba v soboto razglasila.
ViKiuJe držtiv«>.
Vsi frtritcojvki listi v Parizu grajajo Thiersa, trde, da je vsled Dufaurcjevega govora političen položaj še bolj nejasen, nego je bil do sedaj. Gambettov organ „Repu-bliiptc Franeaise" celo pravi, da je Dufaurc več govoril, nego bi imel, ter zahteva od Thiersa, da naj sam pove svoje misli o nasvetih odseka tri deseterih. Drugi grajajo Du-faureja, ker je izrekel v svojem govoru strah, da bodo po odhodu Prusov nastali nemiri, ter zagotavljajo, da bodo gotovo vsi Francozi veseli, kadar odidejo.
Narodna skupščina je v seji 8. marca začela razpravljati postavno načrte odseka trideseterih. Le Royer, levičnjak, graja uvod, ter odreka skupščini ustavodajno oblast. Več govornikov levice in levega središča zahteva, da naj se vlada izreče o svojih namerah. Thiers izreče na to, da vlada nema nobenega uzroka za molčanje, zato bode sam v prihodnji Beji govoril.
Thiers se je  pogovarjal s poslancem
Eruskim grofom Arnim. Pogajanje zarad od-oda Prusov dobro napreduje. Vsakako pa hočejo poslednji obdržati trdnjavo Belfort, dokler ne bode izplačan zadnji frank pete milijarde.
Radikalci pariškega mestnega odbora so z mnogimi pariškimi mestnjani vred poslali spanj ski   vladi   adreso ,   v   kateri voščijo
Španjcem srečo, ker so proglasili republiko Podpisani  so protestirali ravno tako proti bedasti vojski leta 1870,  kakor  proti sra motnim pogojem miru leta 1871. „Se le onda kadar bodo popolnem plačani sramotni dolgovi, katere nam je  zapustila kleta vlada Napoleonova, bode francoska republika za mogla prinesti svoji španjski sestri pozdrav, ki bode vreden obeh narodov.   Vendar pa srčnost! Ne pozabite pa, da nij zadosti, Če ima država le ime republike.u
Na Š jut u/skriti so se v očigled ne varnosti), katero žugajo republiki, zedinile vse različne stranke. Bivši kralj Amadeo, ki je zopet sprejel ime vojvode Aosta, se je 3. marca s svojo rodovino odpeljal na itali janski fregati „Roma" iz Lisabone zopet v domovino nazaj.
JVa vshnttit se politično obnebje čez-dalje bolj oblači. Turki, ne le da zatirajo Bulgare, ter jim ne dovolijo lastnega patrijarha, razsajajo tudi v Bosni čezdalje huje. Tako so onidan napali oboroženi Turki neko srbsko vas, ter so vse prebivalce ujeli ter vlekli v Serajcvo. Tu so jih izročili turški odniji. Drugi dan je bilo nekaj ujetnikov izpuščenih, enega Srba pa so mučili in štiri obglavili. Srbi so na to terjali, da jih puste na morišče, in so povabili k temu tudi avstrijskega konzula. To pa je Turke tako azkačilo, da so podrli Srbom 38 hiš, ter 32 ljudi utopili v Drini. Vse te sovražnosti in še mnogo druzega kaže na to, da se je
Vngležem pospešilo,  nadražiti  Turke proti Rusiji in Slovanom.   Angleži, ki se Rusov v \ziji boje, zato bi jim radi napravili zadrege Evropi.   Ker je Angleška sama nezmožna proti Rusiji, porabila bi rada  po svoji stari navadi druge za to.   Morebiti da iz tega koraj napoči zarija svobode tudi za Slovane na Turškem.   Sploh je že davno sramota a vso evropsko   diplomacijo , da še kedo podpira to divjo azijatsko druhal.
Mi ii\k t' „Biržcvija Vcdomosti" pretre-sujejo v posebnem članku nemšk spis, ki se baba, da je zadnja nemška vojska vsem na-odom v Evropi koristila in končajo svoj članek s sledečim: „Med ljudstvi, ki so osre-čena po teh nemških zmagah se zastonj oziramo — po avstrijskih Slovanih. Le-te zatirajo Nemci in Magjari, izmed kojih se prvi baš pripravljajo s pomočjo nove volilne reformo slovanskim deželom vse pravice vzeti.
„Biržcvija Vcdomosti" govore o vojski proti Ki vi in ne dvomijo, da bode ta ekspedicija imela srečen konec. Drugo pak je, če bodo mogli Kivanci plačati stroške vojske? Ker tega najbrž ne bodo mogli, svetujejo „Birž. Ved.", naj se bode Kivancem naložilo, strugo reke Amu-Darja očistiti in za trgovske plovitbe pripravne storiti.
Zrinjski dal polnomočje sklepati in skleniti zanj pogodbo in mir s cesarjem. Pogoji, s katerimi se je hotel Zrinjski udati, so bili med drugimi: domačini v Hrvatski naj morejo postati brez pristranosti generali, obristi in kapitani j grofu Zrinjskemu naj se da za zmirom generalat Varaždin, grofovina Gisin in Kočevje, Beka in Trsat, splošna amnestija naj se dovoli; cesar plača 40.000 gld. dolga Zrinjskega; v Kapronci mora biti pod-kapitan kak Kranjec, tak mož, ki mu more on zaupati ; ako mogoče, se začne ofenzivna vojska; on (Zrinjski) ne terja prvega poveljništva vojske, a terja takega poveljnika, ki nij sovražnik hrvatskega naroda. Gotovo ti pogoji delajo Zrinjskemu čast, a so tudi dokaz, da je mož, ki jih je cesarju diktirati mogel, tudi potem še mnogo poguma imel, ko je bil Tatenbah zaprt.
A baš ob tistem času, ko so se cesarjevi svetovalci 8 slom Zrinjijcvim dogovarjali in pogajali, so za hrbtom delali z dejanskimi pripravami proti Zrinjskemu.
Več dni so namreč visoki gospodje meniha, prijatelja Zrinjskega varali in za nos vodili, da nij vedel pri čem je; da celo to so mu hoteli v glavo ubiti, da je Tatenbah samo zavoljo svojega razsajanja v pijanstvu zaprt bil. To je trpelo tako dolgo, dokler nij med tem general Spankau svojo vojsko organiziral iu se Ilcrberstajn iz Karlovca proti Frankopanu vzdignil.
Tako so stvar zavlekli do 15. aprila. Zrinjski je mislil, in pater mu je moral to poročati, da so njegovi pogoji sprejeti. A lf>. aprila iz Dunaja pošljejo patra z naročilom, naj Zrinjski izroči gradove Čakavee, Legrad, Bakar, Kostariba in Bukariea. Ali v tem hipu so vedeli, daje Zrinjskega osoda že določena.
Spankau je bil namreč Zrinjskega in Frankopana v Čakavci , kjer sta bila skup, iznenada prijel. Ker je imel Zrinjski v Čakavci samo 2000 mož, Spankau pa brez G000 dobro oboroženih in izurjenih vojakov, bila je hramba težka. (Dalje prih.)
Na M* i-ur k v m vedno bolj raste raz-draženje proti \Vagenerju in njegovim pod-pirateljem. Preiskovalna komisija zoper njega zboruje brez Laskerja, ki je precej nevarno bolan. Proti VVagenerju pa se še zmirom nij storilo ničesar, v službi je še zmirom, in vedno bolj se kljubu vsem dementiranjem utrjuje misel, da ga podpira Bismark sam. Zato bode najbržeje zdrav pete unesel. Vsled tega so vsi na Pruskem, ki še pošteno mislijo, zelo razžaljeni. Kaj pomagajo vse postave proti švindclnu s koncesijami , piše „Ham. Corr." ako se pa tistim ničesar ne zgodi, kateri se jih udeležujejo. Tako se godi v obljubljeni deželi.
V <infftr.iki'ii* parlamentu je zahteval poslanec Plimfoll preiskovalno komisijo zoper neke trgovce, ki so nakladali več blaga na ladije, nego bi se zaradi varnosti smelo. Vlada dovoljuje preiskavo. Minister Enfield pravi, da je vlada naročila angleškemu poslancu v Madridu, da še dalje občuje ■ španj-sko vlado.
Dopisi.
lx l*o<l 4'**t ■** 1*1» na Štajerskem 3. marca [Izv. dop.| (Nar o dn o g i b a n j c. Rudokopi. Železnica.) Iz našega kraja poročati o narodnem gibanji je žalostna stvar. Prosto ljudstvo brez voditeljev in izgledov tava po temi in nikogar nij, da bi ga vzbujal n poduČcval. Kozjanski okraj med gorami ležeč , z vnanjim svetom le malo zvezan, zaostajal je tudi v narodnem in sploh v duševnem oziru. Duhovniki se veliko ne brigajo, da bi ljudstvo zdramili, pa se tudi ne smejo dosti gibati, ker jim vlada in vladika pre-poveda. Učiteljevo stanje je isto tako ali še hujše; uradniki so pa tako vsi proti Slovenstvu. Ni enega spisa iz c. kr. uradov ne vidiš slovenskega, vse je pisano v „zveličalni" nemščini; ubogi kmetic pa si mora tolmača iskati, da mu pove, kar zapovedujoča gospoda od njega zahteva. Sploh pa se vedejo nekateri uradniki prav hudo proti zatiranemu kmetu, da skoraj nij moči obstati. O tem hočem dritgokrat kaj več povedati. (Prosimo. Ur.) — Na bližnji Rudenci in na hribovjih okolo Olimija iščejo marljivo na rudoslede in so že na več krajih mnogo premoga, železne in druge rude našli. Železna ruda se zdaj že kopa, ali se mora predaleč na Fužine na Čistenje voziti, tako da draga vožnina ves dobiček požira. Tudi nova steklarnica se v Olimiji zida. V bližnji Tinski gori in pod sv. Urbanom so pa že stare premogovc jame. — Vsa ta podvzetja bi se lepo raz-cvela, ko bi se res zidala železnica od sv. Jurja preko Šmarja in Podčetrtka do Brežic. Boljši in hitrejši promet bi povzdignil vso trgovino našega okraja; zlasti bi bila največjega haska za naše vinorejce v bučkih in virštanskih goricah , kjer izvrstno dobro in močno vino raste, katero bi se potem lažje in dražje prodavalo. Zato tudi naši kmetje vedno poprašujejo po novi železnici, pa do-sedaj še traeirana nij in smo od nje samo po časnikih brali. Lanski deželni zbor je sicer laui na predlog dr. Vošnjak-a sklenil, tudi to našo črto miuisterstvu priporočati, kar nas je veselilo, a priprav pa še nobenih ne vidimo.
Iz f*'ranicu 2t3. febr. [Izv. dop.*] Dne 22. januarja je bil sklican zbor tukaj-šuih višešolcev, da ustanovijo vsoslovansko akademičuo društvo. „Veudija" je dobila poseben poziv, radi česa se jo sklicala 21. jan. izredna seja, v katerej smo se Vendi-janci posvetovali, kako imamo postopati v
novem položaji, v katerega „Vendija" nasproti akademičnemu društvu pride. To vprašanje rešiti je bilo jako težavno. Enega mnenja pa so bili vsi društvenici v tem obziru, da je treba z novim društvom, — katero bo prilično istimi načeli ustanovljeno,— uzajemno delovati, a da je treba tudi „Ven-dijoJ ohraniti. Za prvi razlog govorila je slavjanska uzajemnost, katero ima ona v svojem programu, za drugi pa razne okolnosti, katere na žalost in dijaštvu na kvar prevladajo. Videla je „Vendija" društva na vseučilišči v slogi in navdušenosti nastajati, a v neslogi propadati. Ne bi li bilo nespametno, da bi se „Vendija", katera že četrto leto marljivo deluje, pri tacih okoliščinah razdrla radi snujočega društva, o katerem se še ne ve, bode-li se ohranilo, bo-li napredovalo V
Vcndija se pa mora ohraniti že zarad ncslovanskih nasprotnikov na tehnici, s katerimi se mora mnogokrat boriti.
Glede1 na te razloge, sklcneno je bilo pri zboru 22. jan., predlog v imenu „Vendije" staviti, s katerim bi so bile vse zavire odstranile — a ta predlog je pri zboru propal in začasni odbor se je imel z „Vendijo" na novo razgovarjati. — 9. t. m. smo dobili od dvojice odbora, namreč od gg. H uhata in Danila list, v katerem nas pozivijeta, naj stavimo pogoje, pod katerimi bi se hotelo društvo tehnike „Vendija" preustrojiti v a k a d cinično. Ob enem sta naznanila, da sklieeta drugi občni zbor 14. t. m. Zaradi tega je imela „Vendija" drugo izredno sejo 12. t. m., v katerej je bilo sklcneno, da se „Vendija" hoče preustrojiti v akademično društvo s sledečimi pogoji:
1. Društveno ime „Vendija" imelo bi se protegnuti in na akademično društvo. 2. Odbor društveni iincl bi sestojati iz polovine vseučiliščnih slušateljev in polovine tehnikov. Predsednik, kateri bi se imel voliti vsakega pol leta, imel bi biti iznicoicc slušatelj vseučilišča, odnosno slušatelj tehnike. Ako je predsednik vseučilišČan, imel bi biti podpredsednik tehnik — in obratno. — 3. Sedanja imovina društva „Vendije" (knjižnica) imela bi v slučaji razpada pripasti sličnemu društvu na tehnici, katero bi se imelo v teku pol leta ustanoviti. Imovina pak, katera bi se vzajemno stekla, imela bi se razmerno razdeliti med to društvo na tehnici in med društvo na vseučilišči, katero bi se tudi za pol leta ustanoviti imelo. — Ako li se na jed-nem od tih zavodov društvo v označenim času ne ustanovi, ima njegov del pripasti društvu na drugem zavodu. — Zadnji društveni zbor imel bi nadalje skleniti, kaj ima biti z društveno imovino, ako no bi se na ni-jednem od občh zavodov v označenem času slično društvo ustanovilo. — 4. Te pogodbe kakor i cela pravila smele bi se samo v onem slučaji preustrojiti, kadar bi to za shodno našla veČina vseučiliščanov in večina tehnikov.
Torej „Vendija" se nij hotela sklopit i z novim društvom (katerega še nij bilo) kakor oni dopis pravi, nego ona se je hotela preustrojiti v akademično društvo.
Da jo stavila „Vendija" take pogoje, imela je važne razloge:
1. Na imenu nij mnogo ležeče, je li to ali uuo. Zakaj bi se torej društvu ime ne pustilo,  katerega  ima od svojega rojstva.
Ako tehniki odprejo svojo s vsemi silami sezidano hišo tudi slušateljem vseučilišča, je naravno, da se nečejo pustiti v njej nadvladati, kar bi se precej zgodilo, ko bi bili slušatelji vseučilišča v večini. Izkustva imamo v tem obziru iz družili slovanskih akademič-nih društev in zborov. Pri vsem tem pa smo stavili za obe stranki enake pogoje. Bi li to bil sankcijoniran razpor, ali uzajemnost in sprava? 'A. 4. in 5. točka so po prejsnem razjasnene.
Sicer pa je omeniti, da so pravila društva „Sloge" enaka pravilam društva „Vendije", le z nevažnimi dostavki ali izpustki, katere je sklenil občni zbor. Tz redne seje društva „Vendije" 21. februara 1878.
Radivoj Poz ni k, predsednik.
Domače stvari.
— (Ljubljanska stavbena banka „11 aubank") je — komaj »početa — od vlade že koncesijonirana, že zadnjo nedeljo. Kakor to hitrost popolnem v redu nahajamo, isto tako moramo se enkrat povedati, da slovenska občna banka še zdaj nij koncesijonirana, po toliko mesecih. Vse, kar bi naš materijelen in duševen napredek pospešilo, na ta način vlada zavira, namestu da bi že iz zdravili državnih obzirov podpirala nas.
— (Volitve v trgovinsko zbornico kranjsko in nem skuta rji.) „Tagblatt" prinaša „razloge", iz katerih nem-škntarska stranka pravi, da se ne bode udeležila volitev v trgovinsko zbornico. Za de-nes nam prostora manjka, da bi o tem več govorili, torej odložimo to stvar za prihodnjič.
— (Dvaindvajseta predstava dramatičnega društva) v deželnem gledališči bode v pondeljek 10 marca. Predstavljala se bode prvikrat drama v 5 dejanjih „M a r i c - J e a n e", francoski spisala Dennerv in Mallian, poslovenil Davorslav II. Drama, ki je znana kot dobro delo, je tudi dobro poslovenjena iu bode gotovo postala repertoirna igra slovenskega gledališča. Prihodnje predstave bodo v nedeljo 10. marca in v torek (praznik) 25. marca.
— (Blazuikovo t i s k a r n i c o) so baje kupili gg. Sovan, dr. Costa, dr. Bleivveis, dr. Poklukar in dr.
— (Pomlad.) Z mesecem marcem so nastopili topli in jasni pomladanski dnevi. Sneg po ravninah je po večjem že skopnel in mogoče bode z delom na poljih začeti. Pomladanske cvetice se prikazujejo in po zvezdi in Lateimanskem drevoredu se šeta naš krasni spol.
— (D e fr a v d a o i j e.) Dozdaj še nij na tanko znano, koliko sta defravdirala Pajer in Ciajdič, ker skontriranje kas še nij vršeno. Pri c. k. davkariji in sicer na depozitah primanjkuje črez 50.000 gld. Gajdič pa je v mestni blagajnici pustil listek, na katerem je zapisal, da 5800 gld. ne more pokrivati.
— (Koncert) Piše nam Ijubljausk strokovnjak v glasbi : Obče slavljena viituozinja na glasoviru, gospa Sonja Monter - Popper bode 8. t. m. v Ljubljani s svojim soprugom, slavnoznanem čelistu g. Popper-om koucer-tirala. Mlada umetnica se je rodila v Mnua-kovem 29. julija leta 1848. Že ko je bila lhtno dete, se je pri njej pokazala nenavadna naravna nadarjenost za inuziko s tem, da je brez navoda igrala melodije, katere je slišala od svojih starejših  sester. — Njena
vestna, otročji t ilent varujoča mati skrbela je za redni pod ik. Učila se je deklica najprej pri Leppert-u, morala je pa zaradi dolge bolezni njenega očeta od 7. do 8. leta nauk prenehati. Po očetovi smrti 1. 1857 učila se ic Oletna Sofija Mcuter pri profesorji Leon-hard-u na monakovem konservatorji. Ko je dosegla 18, leto, stopila je iz konservatorja in se dalje učila pri Fricdrich Niest-u. Do-z rela virtuozinja podvzela je v svojem 15. letu svoje prvo umetniško potovanje v Stut-gart in v Švico, kjer je povsod z veliko polivalo igrala. Leta 18G7 si je v Lipskem v večjih konceitih popolno simpatijo poslušalcev pridobila, potem pa je v Berolinu in v Beči z vedno rastočim entuzijazmom kon-ccrtirala. Do sedaj se je producirala skoro v vseh večjih mestih in povsod si je pridobivala veliko slavo. — Lansko leto se je poročila s slavnoznanim čelistom, gospodom Popper-om, kateri je soloigralec pri orkestru c. kr. dvornega gledališča v Beči. Popper nam je že znan od koncerta, katerega je dala tukaj družba Ullman-Paki, nij nam tedaj treba še dalje govoriti o njegovej umetnosti. — Prijateljem klasične muzike bode tedaj redka prilika dana, 8. t. m. umetnike prve vrste slišati, naj tedaj ne zamude ta koncert, ki bodo edini svoje vrste.
— (Iz seje deželnega odbora kranjskega.) Tri izpraznjeno dijaške štipendije Schellenburgove po 49 gld. 94 kr. so bile podeljene 2 učencema ljubljanske in 1 učencu kranjske gimnazije iz ustauovnikove rod-biue. - - Na dotični dopis ljubljanskega magistrata, je deželni odbor sklenil, mu odgovoriti, da se ko avi in kolerni bolniki mestni v dežclro bolnišnico sprejemajo le toliko časa, dokler ti bolezni no postanete epidemični, potem pa naj ljubljanski magistrat sam skrbi za posebno bolnišnico za ljubljanske kozave in kolerne bolnike, ker v deželni bolnišnici 7a njo ni ločenega prostora, dokler od vlade ne pride dovoljenje za porabo praznih prostorov v posilni delalnici za začasno preselitev mirnih norcev iz norišnice podružnice na Poljanah ; pri tej priliki se c. k. deželni vladi izno 'a naznani potreba, da se reši sklep deželnega zbora. — Moravski občini v trebanjskem okraji se je dovolilo po-beranje takse za podelitev občanstva in za nove stavbe. — Prošnja kranjskih mesarjev za odpravo mesne tarife se nij vslišala, ker je zoperpostavna. — Od c. kr. deželne vlado je dobil deželni odbor sporočilo, da je pre-svitli cesar OOtim zarad hudodelstva ustaje obsojenim Bohinjcem z najvišim sklepom od 20. svečana pregledal polovico kazni.
(„Nov.")
Razne vesti,
* (N a d v o j v o d in j a Gisela.) Poroka nadvojvodinje bodo 20. aprila na Dunaji. Mesto Dunaj napravi 17. aprila veliko slavnost na čast nadvojvodinji, 18. bode teatre pare v dvornem gledališki, 19. pa dvorni koncert v redutui dvorani. 21. aprila zapustita mlada zaročenca Dunaj in se podasta v Napole.
(Dr. Busscll,) znani korespondent Timcs-ev, kateri je poročal temu časniku iz vseh vojn novejšega časa, bodi tudi' rusko ekspedicijo v K ivo spremljal. Grof Suvalo\ sam ga je k temu povabil.
* (Strašen umor.) Blizo Kijeva je porodila uboga žena na cesti otroka, Grajščak, kateri <» tem poizve, da ženo v grad pripeljati in ker je tudi gospa V istem času porodila, hoče to /.eno obdržati za dojko. Ona
je pripravna in dobi 10 rubljev,^ da svojega lastnega otroka odda v rejo. Žena res gre ▼ Katov, na potu pa jo dojde noč in jo pri sili prenočevati v neki kmetski bajti. Tan pripoveduje, da ima 10 rabljev sobčj. Kmeta zgrabi pohlep po tem denarji iu on sklene ženo umoriti. Gre na dvorišče in tam skoplje jamo. Kmetica vsega nevedoča prepusti ženi svojo posteljo, sama pa se vleže na tla. Kmet pride gledat v hišo in ko vidi, kje tujka spi, se zopet vrne na dvorišče. V tem pa žena ostane in gre k peči, na katero je bila polegla otroka ter se sama vleže na peč, kmetica pa v posteljo, /daj pride tiho kmet, stopi v temi k postelji iu naglo prereže trat ženi, misle, da tujka v postelji leži. Truplo potem zgrabi in vleče na dvorišče, da bi ga zakopal. Na kričanje tujke pa pribite sosedje in umorilec vidi, da je svoji lastni ženi vrat bil prerezal; od groze ostrmi in se mirno da zvezati ter k sod nij i odpeljati.
Izvirni telegrami
1% DIIII; tja marca. Denes je v državnem zboru bilo obravnavanje načrtu volilne reforme. Bertagnolli izreka pismeno, da se ne bode udeležil. Grobo lak i ustno izpoveduje v imenu Poljakov, da sc ne udeleže. Cer ne se sklada s Poljaki. Dalmatinci ostanejo. Ustavaki potem sprejmo volilno reformo „en bloe".
IZ Dllim.f a 6. marca (Od drugega poročevalca.) Volilna reforma jc bila denes v zbornico prinesena. Gro-holski izjavlja, da jo smatrajo Poljaki kot prelomljenje ustave. Na to zapuste Poljaki zbornico. Oeme gre ž njimi, Fedrigotti pravi, da bo proti glasoval, ali ostane v zbornici. Dalmatinci glasujejo za volilno reformo! Generalne debate nij bilo nobene.
Narodno-gospodarske stvari.
Se enkrat o Petiotiziranji.
Štirnajst dnij pred lanskim branjem sem priobčil v „SIov. Narodu" kratek sestavek o Petiotiziranji. Kazalo je lani, da bode malo, pa izvrstnega vina, ki bode tedaj imelo visoko ceno. V takih okolščinah jo treba misliti, kako si pijačo pripraviti za delavce, ki pri vinograduih delih zahtevajo vino. Ako nij druzega, se jim mora dati domači pridelek, ki bi se sicer lehko drago prodal. Na-svetovnl sem toraj kolikor mogoče priprosti način, po kojem je mogoče, pripravljati dosti dobro pijačo za domačo rabo. Poudarjal sem ta Bvoj namen na vetjih straueh in lo bolj mimogredoč omenil, da se po Petiotiziranji dadi> tudi izvrstna vina delati.
Štirnajst dnij po branji, ko je vsak vinorejec že davno shranil v kleti, kar je pri delal pravega in petiotiziranega mošta, za čel je „Slov. Gosp." douašati Članke, katerih os je bila obrnjena proti onemu kratkemu sestavku v „Slov. Naroduu ter jih je nadal jeval^ skozi 4 mesece do konca februarja.
Zdi so mi potrčimo,   da par besedi od govarjam in še enkrat kratko poudarjam svoje stališče.
Kako se vina na Francoskem, zlasti črnine bordoške iu burgundske petiotizirajo, je tudi meni dobro znano. Pa meni nij šlo za to, bolj omikanim večjim vinogradnikom podajati obširen poduk, kako »i naj za prodajo pripravi j n jo dobrih petiotizii anih viu. Pred očmi sem imel manjšega, samo kmetskoga vinorejca, kateremu sem hotel ponujati priliki), da si po najpiiprost.'jšeni načinu pripravlja pijačo za svoje delavce, svoje pridelano dobro vino pa lehko vse proda. To je bil moj namen iu tega sem tudi dosegel. Ne samo jaz, ampak, kolikor mi je znano, tudi mnogi drugi vinorejci so si pripravljali tako petiotizirano vino, katero bode sedaj ob kopi prav dobro služilo za kopače iu ne stane višje, nego 4 gold. avstr. vedro v tem, ko sc pravo vino po 10 do 12 goldinarjev lehko proda.
Pri vsem, kar počenjamo, imejmo manj teorijo, nego prakso pred očmi in sc pred vsem pOpraJajmo, kaj nameravamo s svojimi sveti. Ako pridemo, prostemu ljudstvu na enkrat z obširno teorijo in še težavnejšo prakso, se bode teško kdo hotel spuščati v take deloma dragocene skušnje. Zato je treba začeti po malem iu tako privaditi ljudstvo, da v prihodnjem slučaji rado stopi na višjo stopinjo.
Dajmo, pa stopimo s „Slov. Gosp." pred kmetskega vinorejca ter mu recimo : Da si napraviš viuo po Petiotu, moraš
1. ločiti jagode od pecljcv. Se gospodskoga vinogradnika k temu teško pripraviš, ne še lc kmeta.
2. Tropin prav nič no smeš prešati. V to se bode vinorejec se manj hotel udati, ker se bode bal, da sami zdrozgovec brez s p resa nega mošta bi dal mehko vino, katero bi se po leti vleklo; zlasti tam, kjer ne puste mošt na tropinah vreti in to je po vsem Štajerskem. (Konec prih.)
Opomenica.
Eksekutivnc dražbe 10. marca : Kusterjcvo pos. 2f>75 gl., v Kranji. — Eovšajevo. v Kamniku. (Jaliuiovo, v Rogatci. — Zabukosokovo. v Smarji na Staj.
ui«'4i uredništva.   Q, X. v M.   O tej
stvari za zilaj načelno noč 'ino več govoriti, ker bi več škodovali, nego koristili naroilncmu interesu. G. P. V G. Omenjeni spis za zdaj so ne pride. Gospa Mie. K. v G. Potolažite in M hudujto sc, ker resnično Vam povem, predno bo solnee sedemkrat zahajalo, bo nehal biti.
Dunajska borna (>. marca.
(Izvirao poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 95
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   74   „ 60
18G0 drž. posojilo.....105   „ —
Akcij« narodno banko    .   .     978   „ —
Kreditno akcijo......338   „ 75
London.........109   „ —
Napol..........8   „ 70
C. k. cekini.......—   „ —
Srebro........ 107    „ 50
kr.
Pri
Janez Giontin i-jn
knjigotržcu  v  Ljubljani se dobiva:
Sveti Jožef, nas najboljši varh in
pomočnik v sedanjih slabih časih.
Poleg nemškega.   (S  podobo  sv. Jožefa.)
Cena 24 kr. vezane.      (66—2)
Tudi so novi in proigrani gplusovil*!, potem nove citre na prodaj ali na posojilo.
Ravno tam so vzame en ]eOMltlff*a& (CoilllM) in u£«kltec, obadva iz deželo.
Do sedaj ncprcscžeiio!
Ces. in kralj.
pravo
izkljuČ. privilog.
očiščeno
olje iz ribje masti
od
Viljema Maagcr-ja na Dunaj i.
Od prvih medicinskih avtoritet preiskano, priporočeno in zapisano kot najčistejše, najboljše, najuaravnejŠe in priznato nauspešniše zdravilo za l»ol€kzxii \ |»r*ili In ]»liic&lll, za škrofule, liŠaj, gnojne bolečine, izpustke na koži, otekle bezgalke, slabotnost itd. se dobi pravo — steklenica a I gld. — ali v moji fabriški zalogi: Dunaj, Backerstrasse Nr. 12, ali v najbolj renomiranih lekarnah in špecerijskih štacuuah monarhije, tako med drugimi pri teh-le firmah: Maribor: J. D. Bankalarijeva vdova, A. V7. Konig, lekar; Gradec: Ertl & Krepcsch, D. Sigmund, M. Sciner, P, X. Seeger, trgovci, V. Grablovvitz, lekar; Celje: F. Janesch? trg.; Judenburg: J. Posti, trg.; Celovec: Dr. P. Hauser-jevi dediči, A. Beinitz, F. Envcin, lek.; Ljubljana: Eggenbergcrjcva vdova, Ot. Schenk, lek. P. Lassnik, M. Golob, trg.; Ptuj: G. Karagvena, A. E. Rcithammcr. (199—10)
Tujci.
5, marca.
I-airopa: Litlnger iz llelaka. — Koss iz Kranja
Pri Elefeat«! Braunlaer h Klare. — Valencl« ia Narina. — Ankerst Ji Krškega. - Man,a Novak iz Olja. _ gmotej la Rade«, - Wnrd Iz L u-bna. — Mom- iz ( elovca. — 1». Hoischtlt* iz IIudi ga
Pri Kavlliau Bratme iz Kočevja, Iaikega"' :"ttll*U! M^or iz Monakovega. — Ladver iz Gradca. — Beuz iz
Epileptičen krč ali božjast
zdravi   pismeno   poseben   zdravnik   za   božjast   J*r. O. HLlllftŠCll, Berlin, Lonisenstrasse 45. (255—24) Pričujoče ima Črez tisoč bolnikov v ozdravljenji..
Izdatelj in za uredništvo odgovore**; Ivan tietueu.
Lastnina iu ti«k ,,Narodne tiskarne",