LETO—YEAR XXUL PROSVETA j * * * r ■ . p t * . • ^ * * •%.' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, HI., petek, 28. februarja (February 28), 1930. . K^aJ1^ „ M. Li Il aprsv»liki 9MV t. UvtiaU iti OfflM *f PHUmUmi BMI iNtk Undik E«ckw«ll 4M4 'laaaq ML UM. M «to »al »ffl-to W Om«nm «i Mm* t. lift fw Milili «t 11M, Aot «f Oct, t, 1HT. estksrissd o« J— H. lili. Yearly ŠTEV,—NUMBER M) Prohibicija uničuje Ameriko, je splošna sodba Dr. Gerty iz Chicago in bivši policijski šef naslikala propaloet in korupcijo, ko sta bila zaoli sana pred kongresom Washington, D. C.—Kongresni justični odsek ki zaslidava nasprotnike prohibicije, je 26. februarja slišal dve mogočni obtožnici in obsodbi hinavskega prohibičnega zakona. Dr. Fran-eis J. Gerty, vodja okrajne bol. nišnice za umobolne v Chicagu, je naslikal na podlagi oficielne statistike strašne posledice prohibicije, in Mike Collins, bivši šef čikaške policije, je predložil dokaze o policijski in sodnijski korupciji, ki izvira iz prohibicije. Dr. Gerty je pričal, da je bilo leta 1916 v čikaški javni umobolnici 384 slučajev blaznosti, ki izvira iz alkoholizma, to je 9.8 odstotkov vseh blaznežev v zavodu. V teku desetih let prohibicije je pa to število blaznežev poskočilo na 986 ali 19.8 odstotkov vseh slučajev. Od leta 1922 je bolezen "dementia praecok," ki navadno pride iz alkoholizma ali se podeduje od alkoholičnih staršev, na drugem mestu v čikaški javni bolnišnici. Nikdar v zgodovini Amerike še ni bilo toliko otrok med alkoholiki kakor jih je danes. Lansko leto jedilo v umobolnici 35 otrok v atarosti 5 do 15 let v oddelku alkoholikov. Toliko pijančevanja ni bilo se nikdar v deželi, kolikor ga je prinesla prohibicija — in Jiajbolj tragrčno je to, ker se danes pijančevanje vrši doma v družinah in deMni so tujli otroci. Bivši policijski načelnik Co1 lins je pričal, da jo imel za časa svoje štriletne službe dovolj prilike opaziti policijsko in sodnij-»ko korupcijo in to zlo ne bo nikdar iztrebijeno, dokler obstoji prohibicija. Proti prohibiciji so govorili tudi Nicholas Murray, predsednik Columbia univerze v New Yorku, W. W. Atterbury, predsednik Pennsylvanske železnice in dr. John A. Ryan, profesor sociologije na katoliški univerzi v Washingtons - Reforme v tekstilni industriji Raleigh, N. C. — Agitacija u-nij za boljše delovne razmere v tekstilni industriji je vzbudila zanimanje med mnogimi promi-nentnimi državljani. Te dni so izdali apel na tekstilne tovarnarje, naj ne nasprotujejo unijske-mu gibanju, ki gre za tem da se odpravijo zli vplivi, ki silijo delavce na 60 ur dela in več v tednu, kar je imelo za posledico, da se tekstilna industrija danes nahaja v kaosu. Pokioali «o na unijo krojaških delavcev, ki je veliko pripomogla, da. so- j* >1-'oblačilna industrija postavila na noge. v Ka- Katoliška cerkev zgorela nadt Three Rivers, Que.—Katoliška cerkev Presvetega srca je v sredo zgorela do tal v Balu. Škoda znaša $50,000. Župnik se je zaman trudil, da bi rešil kelih s host i jami. Komunisti na4alja}ejo z igranjem maftoaikov •Sklicujejo shode in pohode in pustijo M zapirati in pretepati <*i policije — samo, da je kaj reklame v listih Som» začel varčevati: striže Hooverjeve rafene Na predsednikov poziv za varčevanje je senatni odsek zni-žal njegove denarne zahteve! Waahington, D. C,—Predsednik Hoover je zadnje dni pozval kongres, naj varčuje z zveznim denarjem in naj ne dovoljuje pretiranih finančnih apropriacij. Nato je senatni odsek za zunanje zadeve dobil Hooverjevo zahtevo, da mu dovoli $50,000 za ameriško delegacijo, ki pojde v Haag na konferenco za modifikacijo novega mednarodnega prava. "Dobro," je rekel Borah, ki je predsednik omenjenega odseka, "bomo pa začeli varčevati pri Hooverju." In odsek je znižal omenjeno vsoto za polovico! Hoover dobi samo $25,000 za delegate. • Delo ▼ Čikaških tovarnah ni posebno varno Chicago.—V zadnjih šestih mesecih leta 1929 je bilo v 92 vodilnih čikaških industrijskih tovarnah 1197 delavcev ranjenih pri delu. Skupno oo izgubili 15,644 delovnih dni radi totemih poškodb. Istočasno je bilo v vseh teh tovarnah uposlenih 83,000 delavcev in delavk. Najmanj nesreč se je zgodilo v tovarni Western Electric kompanije v Ci-ceru, kjer je uposlenih okrog 25,000 delavcev. Reorganizacija rudarske unije Muste odobrava korak, ki so ga pod vzeli uradniki dvanajstega distrikta New York. — (F. P.) — A. J. Muste, predsednik Konference za progresivno delavsko akcijo, se popolnoma strinja z re-volto, ki je nastala v vrstah u-radnikov rudarskih unij in so napovedali boj Lewisu, predsedniku United Mine Workers, radi zablod, katere je napravil, odkar jo na čelu rudarske unije. Muste pravi, da je sklicanje konvencije, da se rudarska unija reorganizira, edin izhod iz kaotičnega stanja. Dvanajsti distrikt, ki je prvi začel revolto proti Lewisu, re-prezentira edino močno posta-janko nekdaj mogočne rudarske unije, je dejal Muste. Uporno gibanje, ki gre za tem, da spet postavi unijo na trdno podiago, mora ftadraviti vsak prijatelj delavstva. Od delegatov, ki so snidejo na konvenciji v Spring-ftoktu t«, marca, je odvtttia bodočnost rudarske unije. JO R 11 VLADA IEPUBLIKO TO DOMINGO Okupirali so glavno mesto. Predsednik Vasques je prlbežal v ameriško poslaništvo t Santo - Domingo, republika San to DomHtgo, 2V. febr.—Re-belne čete v Santo Domingu so sinoči okupirale glavno mesto Santo Domingo republike z enakim imenom in s tem je bila révolta končana. Vataši imajo vso deželo pod svojo kontrolo. Str moglavljeni predsednik Horatio Vasquez se je s svojo družino vred zatekel v ameriško poslaništvo, kjer je našel zavetje. Pri okupaciji glavnega mesta so bili trije moški ubiti in« nekaj ranjenih. V teku vse révolté, ki je trajala tri dni, je bilo samo pet mož ubitih. Vstaši so organizirali novo provizorično vlado, ki bo na kr milu toliko časa, dokler se ne izvrše voiitve novoga predsednika v prihodnjem maju. Na Čelu vlade je Rafael fistrella Urena, ki izjavlja, da vlada garantira mirne, svobodno, poštene in nepristranske volitve, On sam je bil doslej kandidat za podpredsednika; zdaj so riiorda premisli in bo kandidira! za predsednika. liitiiiiiiittin ' V ftpanljl so Streljajo Barcelona, 27. febr.—Eden moški je bil ubit in več je bilo ranjenih v sosednjem Vichu, kjer je civilna garda včeraj streljala na politične demon strante. .,, Hooverjev režim proti zveznim uslnžbeiieem Zahteve poštnih uslužbencev za 44 ur dels V tednu so nsletele na odpor Washington, D. C. — (F. P.) — Generalni poštar Walter Brown je te dni izjavil, da je zahteva za 44 ur dela v tednu, ki je bila predložena po poštnih u-službencih, neumestna in nasprotuje ekonomski politiki Hooverjeve administracije. Predloga za znižanje delovnika je sedaj v rokah članov poštnega odseka v nižji zbornici. P Brown se je izrazil, da ima na razpolago mnogo kandidatov, ki bi bili zadovoljni delati 50 ur v tednu in da se bo držal bizniške-ga načela, ki je, da se ne dovoli izboljšav delavcem, kadar je dovolj delavskega materiala na razpolago. Glavni poštar se je najbrž posvetoval s predsednikom Hoo-verjem, predno je podal svojo izjavo glede poštnih uslužbencev, ker ni misliti, da bi to storil na svojo pest. To je jasen dokaz, koliko je verjeti Hooverje-vim izjavam za časa volilne kampanje, ko je naglašal, da so visoke mezde najboljša podlaga prosperiteti. \ Volitve so minile in tako je tudi Hoover pozabil na obljube, katere Jo dal v volilni kampanji. To je že stara igra, ki se ponev-Ija pri vsakih volitvah, ali ža-lostno je le to, ds J» večina delavcev verjame, akoprav ime nešteto dokazov, da političarji «turih strank nikdar ne izpolnijo svojih dbljdb. Detroitska uprava odslovi nedr žavljane Detroit, Mich.—Mestni svet je sklenil, da se odpuste iz mestne službe vsi nedržavljani, 748 po številu, in na njihovo mesto se ilposle državljani, ki so bre» dela. Ta sklep imenujejo "odpo-moč proti brezdelavnosti." NOGAVICARJI UPA- JO NA ZMAGO Delničarji odslovili tovarne upravitelja Paterson, N. J. — (F. P.) — Na viharni seji delničarjev Paterson Hosiery Co., ki Je trajala 18 ur, so ti zahtevali, da ae odslovi upravitelja Reinhart Huet-tiga, upravitelja podjetja, ki je v prvi vrsti odgovoren, da so no. gavičarji zastavkali. Huettig je skušal obratovati tovarno s stav. kokazi. katere je importiral iz New Yorka. Neizkušeni stavko-kazi so napravili več izgube kot dobička in naročila so se pričela krčiti radi slabih izdelkov, ki so jih prodocirali stavkokazi. To je bil vzrok, da so delničarji revoltirali proti Huettigovi u-pravi. Uradniki Hosiery Workers federacije upajo, da bo novi u-pravitelj bolj naklonjen zahtevam sUvkarJev kot Je bil prejšnji, ker to zahtevajo že koristi delničarjev. Drirfbe se Je pričela zavedati dejstva, ds Je bolje imeti Izkušene delsvce kot stav-kokaze. ker ima od prvih več dobička, akoprav Jim mora plaAe-vati višje mosde. Kardinal Merry Del Val «mrl Rim. 27. febr.—Kardinal Mer, ry Del Val, bivši papeški tajnik in dvakrat kandidat za papeža. Poplava ponarejenega densrjo j« včeraj umri v starosti 65 let. Washington. D. C. — W. H j Zadele gs Je erčna kap med ope-Moran. šsf tajnih zveznih de-¡racijo na slepiču, tektivov, svari Javnost, ds Iz- ——— New Yorka prihaja zelo veliko' Profit! železniške dražbe •levilo ponarejenih bankovcev Stm York. — Iz finančnega " " Union V sredo, 26. fdbruarja, so komunistični fanatiki organizirali "Me i ti parade brezposelnih v ( hicajju, New Yorku, Milwau-k<< ju, Us Angelesu in Sesttlu "> v vseh teh mestih so bile erekcije in policijske brutalnosti— katere »o komunisti hoteli imeti, po < nega med izpraševanjem v*č kot polovica jo bilo mladih d,*K ki so bile najbolj glasne in bojevite. 106 oseb so odpeljali na policijako po« ta j o in izmed "> odbrali vse nedržavljane. Jst#rt bodo ekušali deport i rati. SVk*j zborovalcev Je bilo brutalno trpenik, ko se niso hoteli po $10 in $20 Ponarejen* so fe- porortla, ki gs Je isdsls PndvreH preisknvi. Med areti- deralne rezervne note. V New p^iffc želesnka. Je razvidno, da r*ft**| Je bil tudi Nels KJar., Yorku aretirajo vsak dan po tri fc kompanije napravila $4A;06 *"dja rt*,rovalcev, ki Je sklical, osebe, ki menjsjo poesrejen de- 566 čietegs dobička v preteklem »hod. L.,. ' lotu. Ritki OtTMi agltl» i rajo preti oerkvam Ateisti organizirajo otroške pa rade po vssh mestih Moskva, 27. febr. Protestni krik cerkvenih krogov v inozemstvu proti zapiranju cerkva v Rusiji je le podkuril organizacijo "bezbotnikov," da so podvo jili svojo kampanjo. Včeraj so organizirili otroške parade po vseh večjih mestih za odpravo verskih ceremonij v cerkvah. V Pervomajsku, Ukrajina, je 8000 $olskih otrok korakalo po me ntu noseč peticijo, naj se takoj zapro vse cerkve v mestu in zvonovi pretope v industrijske svrhe. V Petropavlovsku so zaprli tri cerkve, med temi eno katoliško, židovsko sinagogo in tri musli manske mošeje, Bezbožniki v Moskvi so doslej ddblli 2000 |Kxiplsov, du se zapre tukajšnja Koral sinagoga, največja v Rusiji. OTROftKb DEI/) V SE-VtCRNI KAKOIJNI Otroci so prisiljeni delati 60 ur v tednu Chapel Vili N. C, — (K. P > — Država Neverna Karolins *e očividno ne bris* za vamtvo otrok, ki so liposlerii v Industri jah in jih delodajalci neusmilje. mi izkoriščajo. Ženska industrij ska liga, ki je preiskovala otro iko delo v industrijsh. Je utobh vila, da morijo šestnajstletni o-trori delati 60 ur na teden pri nevarnem delu. Državni zakon prepoveduje delodajalcem upo-slltev otrok v nevarnih industrijah kot so rudniki in kamnolomi. ali delodajalc i se ne zmenijo za to postavo in Jo nemoteno kršijo. 2ensks lige je naslovila apel na črt* v no legislaturo, da se o» t rokom prepove delati več kot o-eem ur na dan. ako še nleo do-«agii «tarnat šestnajst let. in ds ee pod vzame akcijo prati delodajalcem, ki u poslujejo otroke v nevsrnih industrijah. Cela srbska vas aretiran« radi tatvine Belgrad, 27. febr_Vsi prebivalci srbske vasi Zude nedaleč od tukaj so bili te dni aretirani, ker oo posekali občinski gozd in vsa drevesa akurill v teku zime. Osemln-štiridenet mož s njihovimi družinami vred je bik» prignanih pred sodišče v spremstvu čete žandarjev a nasajenimi bajoneti. Val so bili spoznani krivim. Kompanije zapirajo tovarne V državi Maaaachuaetia je preko dvesto tisoč brezposelnih delavcev • Boston, Mass. — (F. P.) — Industrijska depresija je hudo zadela drŽavo Massachussette. Iz poročila državnega delavskega departmenta je rasvidno, da za|x>slenost stalno pada od meseca oktobra prejšnjega leta. Stovilo brezposelnih je narastlo na četrt milijona. Stavbna industrija je najbolj prizadeta radi pomanjkanja konstrukcijskih del. V januarju Je samo v mestu Boatomi prenehalo z obratom osem tovarn, med njimi dve tekstilni in tri čevljarske. Sodiiia protektirajo stavkokazo Bili so oproSčesi potem, ko so skušsll oropati glavni stan no-gavičarske unije Philadelplila. Ps. iT a prelomila svojo obljubo. Ker Jim je bilo znano, da bo no-gavičarska unija razdelila de-nar v podporo stavkarjem, so se odločili, da napadejo glavni stan in se polast« denarja. Kljub dejstvu, da so napadalci priznali krivdo, Jih Je sodišče oprostilo. Uradniki unije si ne morejo razlagati postopanje sodiMa, ki Je oprostilo obor<»Žene napadalce In se vprašujejo, deli bi sodišče tako milostno (xmtopalo proti stavkarjem, ako bi bili obto-ženi enakega prestopka. Deiodaialei te ari- previjaj« as bHke Organizirali so se proti sprejetju predloge glede mlalmalne mezde Baltimore, Md. — (F. P.) — Asociacije delodajalcev Je pripravljaa Wit I se pred eodišči. ako fjo v legislaturi sprejeta predloga, ki določa minimalno nlezdo aa delavke v industrijah. Najbolj glasen med delodajalci Je i. P. Wright, vnet sogovornik odprte delavnice. Delodsjskrl eo dobro orgsnizi* rs ni In bodo poskusili vse, ds bo peediogs porešens v državni le gielsturi, ker so mnenja, ds jim ne more nfhše narekovati, ksko visoke mezde morejo •vojim delavcem. Starostna pokojnina v državi New York Ugledi za sprejetje predloge, ki je bila predložena v legislaturi, oo dobri New York.,— (F. P.) — Starostna iwkojnina bo postala dejr stvo že v tekočem letu, napove-tfujejo uradniki American Asso. ciation for Old Age Security. V legislaturi so bile predložene štiri predloge, ki določajo drikvno od pomoč starim osebam. Sodi se, da predloge ne bodo naletele na Odpor od strani članov političnih strank, za kar jamči poročilo posebnega legi-slativnega odseka, kateremu je bila izročena zadeva starostne pokojnine v študijo. Predloge bodo modificirane na podlagi kompromlaa, ki je bil dosežen v New Yorku med Člani asociacije in polittthimi voditelji. A. Epstein, tajnik asociacije, je te dni izjavil, da bo guverner Roosevelt podpiral akcijo za dr-žrvno starostno pokojnino in bo dnfcs! besedo, katero Jo dsl uradnikom državne delavske federacije. Država in okraji bodo sorazmerno nosili stroške, dočlm bo imel nadzorstvo nad isvsjsnjem zakonov državni delavski department. Nobena predloga ne določa fiksne vsote, ker se bo pokojnina izplačevala s osirom ns potrebe possmesniks, ki bo od $6 do $50 na mesecev in v Izrednih slučajih tudi več. Pričakuje se, da bi vsota šest In pol milijona dolarjev zadostovala» za pokritje stroškov enega leta. Administracija zakona bo is-ročsps v roko okrajnih Oblasti. Prosilci za starostno pokojnino se bodo morali obrniti na okrajnega komisarja, ki bo potem pro-iskal slučaj in določil polcojnino. Apeli proti odlokom okrajnih komisarjev se bodo pošiljali cfr-žavnemu departments kateri bo Imel nadzorstvo nad okrajnimi oblasti. Odsek, ki Jo predložil poročilo legislaturi, je priporočil sprejet. Je zakonskega osnutka starostne tfokojnlne, "ker Je čedalje težje staremu delavcu dobiti delo v industrijah, sko je odalovljen od dela, ko doseže starost 46 let. V mestu New Yorku Je bilo l»oročllo o ugodni akciji leglsla-tivnega odssks sprejeto z nsv-dušenjem. Old Age Security s-aociacija Jo'«s svojem Aorovs-nju, ksteregs so ae udeležili za-«toimlkl k*lh sto organizacij, sklenila, d# pod vzame kampanjo v krajih1, ki bi morda nsspro-tovall sprejetju predloge za starostno |H>kšjnlno. STROJI IZPODRIVAJO KARIlHKK DELAVCK Zahteve po poljeklh delavcih so od leU do leta manjše Chicago. — (K. P.) — Pred desetimi leti Je človek videl gru-I* delavcev, ki so se v poletnih mesecih na tovornih vlakih vozile na žitna polja v Nebrasko In Kansas. Takrat Je vladalo pomanjkanje farmskih delavrev in Je okrog štirideset tisoč MJsklh delavcev Je pre v lahko (Všillo de. io na farmah ob času žetve Prej-I nje leto se Je podslo ns fsrme tri tisoč delavcev, tods še to št*-Vilo Je bilo preveliko In nI MN» dela za nje. Htroji eo v glavnem vzrok zs spremembo. Predno se je pričelo z uvsjsnjem strojev ns fsrme, Je bilo ročrio delo glavni fektor pri obdelovsnjo zemlje In eo bile zahteve po delavcih velike. Danes je drugače. M pomočjo strojev lahko danes en delavec 'Jbdels toliko polja kot pred leti petdeset sH še več delsvcev. ft Ur Je rudarji «biti v Prsni. Pottsvlile, Pa - Kksploflja V premogovniku l,ytle Je 26. t. m ut>lls štiri rudsrje. Hedem dru gih ee je onesvestilo, a bili se rešeai. Thomas okrtaiil kapitalistični sistem Govoril je na hanetu, ki je bil prirejen nJemu na čast v Chi-ca*! Chicagu. — (F. P.) — Preko I >e ta to Cikaianov se je udeležilo banketa, ki je bil prirejen v po-čaat Norman Thomasu. direktorju Lige za industijrsko demokracijo. V svojem govoru je Tho-mas neusmiljeno bičal kspitall-atični sistem in urglral poslušalce na skupno delo za boljšo človeško družbo. Thomas se Je dotaknil tudi čikaških bankirjev, ki vpijejo proti graftu in hinavsko zavijajo o-či, a v Isti sapi ga sami isvajajo, kot pokaiuje finančna krisa v mestni upravt, sa katero so v veliki meri odgovorni bankirji. Povdarjal je žalosten položaj starih delavcev, katere delodajalci mečejo na smetišče In se potem več ne zmenijo ss nje. lUzmero v industrijah so postale take, da je delavcu, ki doseže starost 46 let in Je odslovljen is ene tovsrno, težko ali po sploh nemogočo dobiti dels drugje. Zvezna vlada In državno zakonodaje so prav malo ssnimsjo zs te roveše, kl so po dolgih letih gsranjs izročeni bedi In poms-nj kanju. Sodišča so na strani iakorlšče-valcev In le v redkih slučajih najdejo delavol pravico, ako Jo iščejo na sodiščih, Js dojsl Thomas. Kapitalizem kontrolira sodišča od natnMJegs do ftsjvlf. Jegs. Dokler se ljudstvo ns zdrami In prične ssnimat! sa svojo stranko, ni misliti, ds bi se razmere obrnile ns bolje. Banket Je aranšlrala Liga sa industrijsko demokracijo. Thomas bo govoril ns «ličnih prireditvah v drugih msstih osred-njega zapada in prireditev v Chicagu Je bila nekaka predpriprava v kampanji, da ae med delavci vSbudi zanimanje sa orgs-nisscijo. Sovjeti povabili ameriškega kapHaHeta Predsednik (Jreat Northern že-leznice Je zagrizen nasprotnik organiziranega delavstva Hi. Paul, Mtnn. — Sovjetska vlada J« [K)vabila Ralph Budda, predsednika Great Northern že-leesnice, naj išče Rusijo v svr-ho študij sovjetskih železnk lu da pove svoja priporočili glede rekonstrukcije želoznic s '«Irom na ameriški standard v vodstvu železniške uprave. Budd Je sprejel inivabilo in sporočil sovjetski vladi, ds bo o lezničarji nimajo pri vstopu svoje služb«- f»r| tej drutlii pripise* ti pogodb«», s kstero se obvežejo, da ne lx*Jo \*tč nobenim t*ogo. Jem vršili agitacije za pravo de-lavsko unijo. « ^ Fraaeotka vlatfaa kriza Tardleu pride spet na krmlk» Pariz. 27, febr-—A ndre Tar-dieu Je «pet «prejel mandat, da organizira novo vlado, ko Je dobil zagotovilo od Polncareje. da bodo aodelovale desničareke siranke. Ako se mu posreči sestaviti kabinet, bo nova Tsrdi-eujeva vl«da velik«» »h»IJ nazadnjaška kot Je bila prejšnja. Ako pa ae ajegovs nakana izjalovi. Je skoro gotovo, da pride stari Poincart naisj ns krmilo. PROSVET* PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA h M* v KM» NABODNE PODPIS. ME JKUNOfB Or*m ti mm* »ill I I kf il m dri»«* (livra CMm«i) Iii K*n*> 4u HM mm Mo. SN «a imi »rt«. HA« m é*rt WUt m I Hm» to Otmro WIM mm ¡Um. |l» m m Uta; m Im» Aitaerfrtkw nbii for iW 'OnM IUI« <«««•* (*xmt») amé Cmi» HM p« tm*. Ch*mmm mrn4 Cimr^WlM *>t y«r, fwrrtca muatrlw pw r«*r. v Com ««taw* »o iow«wi. MM»«!! m m milj«. ASmtWn« «Mm m whmmI, MimiHili will rxx Im ra um « mnotmIH naafef m »m, k*» im mth ■ I'KOHVBTA tMT-M «Mlk Uv*Sb Amw MKMSKS OT TUS KKOCftATCD PEESS Data v aàU#a>a. m prlMT (in. fl-M), »oU» »U««» • aaaWaa Mital. 4* rua J» • Mm «htm mmukim m> «D^alaa. PaaaaHa ia praro^aaao. da M IM U* mm WtoW. Po osemnajstih letih Let* 1912 Je kstoliški župnik John L. Bel-ford v Brooklynu, N. Y. zapisal v svojem mesečniku "Mentorju" sledeče besede: "SoeiaUet je nevere« ¿lovek. Nevarnejši kot kolera ali koae. Socialist Je stekel pea v človeški družbi in treba bi ga ustreliti." Od tega časa je preteklo osemnajst let. Ali se je Župnik Belford kaj spremenil v tem Času? Pač, avanziral Je. Postal je monsigm*. Kaj pa njegovo ¿rvoločno mnenje o "steklih psih" socialistih, se je kaj spremenilo? Pač — spremenilo se je za pol palca. « Pred par tedni (4. februarja) je msgr. Belford govoril v Torontu, Kanada, na povabilo ondotnega "Catholic Truth Society". Govor je bil oglašan tudi za nekatoličane in na koncu govora ao bila dovdljena vprašanja. Ko Je torej govornik zaključil, se je med poslušalci dvignil mož in dejal: "l*ta 1912 sem bil v New Yorku in takrat ste pisali v vašem l|stu, da so socialisti stekli psi, katere bi treba postreliti. Socialist Ramsay MacDonald je danes predsednik an-, gleške vlade; drugi prominentni možje so socialisti. Ali ste še mnenja* da so socialisti stekli psi, katere bi treba postreliti?" Kakor pbroča "The Evening Telegram" iz Toronta, je msgr. Belford odgovoril sledeče: "Socialisti so več vrst. Ramsay MacDonald pripada pravim .socialistom. (Aplavz v dvorani.) So pa še ftrugačni, to Je taki, ki verujejo v bombe in umore. Ti so stekli psi in treba bi jih odstraniti te človeške drušbe. Nekoč sem priporočal kroglo. Morda bi bilo boljše, če bi bil priporočal vrv. Krogla se rabi samo enkrzt, toda vrv lahko porabiš over and over." To vam je katoliški duhoven John L. Belford po oeemnajstlh letih! Pred osemnsjstimi leti je bil božji strelec, danes je pa božji obe-šalec, ker se vrv lahko večkrat porabi, krogla pa samo enkrat! Pred osemnajstimi leti mu Je bil vsak socialist stekel pes, danes pa dela razlikd. MacDonald Je pravi aociallst (to Je rekel v Kanadi, ki pripada vsaj še na papirju angleškemu imperiju)! Monsignor zna, kako jo treba rešpektiratl oblast, katero ao izvoje-vali angleški delavci! MacDonald je dober — d asi se ni v osemnajstih letih prsv nič spremenil v idejah. Danes je pravi socialist! In baš pred par dnevi je MacDonald povedal religioznim zeiotom, da verako vprašanje v Rusiji ni na dnevnem redu angleške delavake vlade! Bo že pravi! — Msgr. Belford je velik demagog. Tak je, kakršni ao val rimski hlapci, ki zahtevajo zase neomejeno svobodo, za druge pa, ki so spoznali votlost njihove "resnice", pa zahtevajo kroglo In vrv. Državno vrhovno sodišče v Coloradu Je zadnji teden izjavilo, da Je kontraktna ali to-variška ženitev "legalizirana proatltuclja." &o je za slučaj nekega odvetnika, ki im» je oženil na podlagi pogodbe, da im» v slučaju nesporazuma lahko ločita in on plača ženi sto (katarjev za vsako leto skupnega življenja. In k<> sta se ločila, je ona tuiila za denar. \ legali/i runa prostitucija! Kakor se vzame. Potemtakem je vsak brsk legslizirana pro-stituclja. kjer lena zahte\a denarna izplačila po ločitvi. In vaak brak. v katerem živi žena z možem samo zato, da ima kruh. obleko in km. Vsak brak, pa naj Je poroka cerkvena ali civilna, v katerem ni IJtil»ezni in enakoprav-noati, je legalizlrzna proetltucija. if you please. In koliko jih Jet Glasovi iz naselbin Slava čikaških zločinov se razlega tudi po časopisju v Dravski bano\ini. Kar mraz Jih stresa, ko čitajo krvave re$»orte. Saj ni taka reč, ne! Pomisliti Je treU. da Je nas Cikaša-nov — brez Rusov — tri milijone In 00 od-odstotkov teb kako politično zvezo, ker on ni poslan od društva, da pomaga ustvariti ali ustanoviti «ako politično društvo, ampak da deluje na to, da vsa društva tej okolici priredijo jugoslovanski piknik. Delegat Malt 'etehnik povdarja, da je umestno, da ae priredi tak piknik, ali piknik je samo zato, da se narod medsebojno spozna in se malo razvedri. Organizacija pa je potrebna za nas 81ovane tej državi. Ako si ustanovimo tal(o organizacijo, bo v korist in ponos vsem Slovanom. Nadalje, ako v volitvah nastopimo združeno, bomo gotovo upoštevani in kaj doseglji v tej državi. Delegat I^eon predlaga, da se izpusti beseda politika in se ustanovi Vseslovanska zveza državi Washington. Delegat Matt Petchnik dodene, naj se imenuje Vseslovanska ameriška prosvetna zveza v državi Washington. Predlog je sprejet z 24 glasovi proti enemu. Delegat G. Porenta predlaga, da se meseca julija priredi vseslovenski piknik na Farmers' picnic grown v Enumclaw. Predlog enoglasno sprejet. Preide se na razpravo, kedaj in kje se priredi prihodnjo zborovanje. Delegat Chekada predlaga, da se da odboru polna moč, da isto akliče kadar in kjer se mu bo videlo najbolj ugodno. Sprejeto. Delegat Albin Str-nad predlaga, da se priredi eno plesno veselico v Krainu za financiranje piknika. Sprejeto. Delegat M. Petchnik predlaga, da se zbere odbor, ki priredi to veselico. Nadalje, da preskrbi vstopnice in jth razpošlje na vsrf društva, katera so danes tu zastopana. Predlog enoglasno aprejet. V odbor so bili izvoljeni: J. Chekada, M. Petchnik, J. Krashovetz, A. Strnad, G. Porenta in M. Zupan. Nadalje delegat Chekada povdarja, da se poroča o tem zborovanju tudi v hrvatskih novlnah. Delegat Markič prevzame, da čš on stvar poročati v hrvatske časopise. Pred. Lisac vprašuje, kako se bo financiralo organizacijo, katero amo danes ustanovili In poda svoje mnenje, da bi bilo najboljše, da vsako društvo položi $26 jamščine, kakor je bik) določeno v okrožnicah, s katerimi se je,to zborovanje sklicalo. Defogat Markič povdarja, da on ne ve ali se bo njegovo društvo strinjalo s sklepo te konvencije in da more poprej vso stvar predložiti društvu. Svetuje pa, da vsa ona društva ozi-r<»ma zastopniki, ki imajo polno moč, da takoj založijo omenjeno vsoto. Ostala pa pošljejo blagajniku, ko hitro njih društva atvar odobrijo. Delegat Ercegovlč predlaga $16 za začetek za vsako društvo. I)<-legat Markič doda, da vsako društvo založi $26. Predlog za $2r> z večino sprejet. P reds. Lisac vpraša, ali se naj pravila sestavijo dsnes sli se naj počaka, če ae bomo sporazumeli z ostalimi Slovani in potem arstavill pravila skupno. Ker ao bili vai delegati mnenja, da Je bolje, da se počaka. aslovi od nas, bodisi ene ali druge narodnosti, ki si gre iskati boljšega kruha. Vse to je vzrok, da ne moremo beležiti nikakega večjega na predka, bodisi v, društvenem, kulturnem alf političnem delu Upajmo, da se boljši Časi povrnejo. .1 Pozdrav vsem rojakom in či-tateljem Prtjsvete. K. Erznoznik. O Banovčevem koncertu Durant City, Pa. — V aoboto večer dne 16. februarja smo ime-koncert, katerega je priredil g. Svetozar Banovec. Nestrpno smo pričakovali njegovega nastopa. Ko se je prikazal na odru smehljajočega obraza in zapel, "Kje je moj mili dom", smo bili vsi vzhičeni. Se bolj je nas pre-i senetil.v drugem delu, ko je nastopil v narodni noši. Naša naselbina je zelo mala, na koncertu pa je bila kljub temu velika udeležba. Starejši naseljenci pravijo, da ni bil poset y mestni dvorani še nikdar tako velik kot to pot. Rojaki so prišli ,iz St. Marysa, Johnsonburga in od drugod; med udeleženci je bilo tudi veliko Čehov in Slovakov ter domačinov. Vsem se prav 1 lepo zahvaljujemo. Banovca smo povabili, ker smo želeli slišati slovensko pesem in s tem povzdigniti Slovence v naši naselbini. Dosegli smo oboje. Udeleženci so bili s programom j ako zadovoljni, kar se Je čitali z njih obrazov. Tista naselbina, ki želi uživati par ur kriznega petja in povzdigniti naš narod, naj le povabi g. Banovca, ker on je zmožen vse to vam dati.—Jernej Krajec. fiitbelj poje na radio v MIlanu Berlin, Nemčija, 7. fabr. — — Zopet sem v Berlinu. Takoj po petju na radio v Milanu sem moral odpotovati semkaj radi neke važne zadeve, o kateri poročam pozneje. V Milanu sem olno veselic, vsako soboto in nedeljo se vršijo in tudi čez teden, ako Je kakšen praznik. To pa ne drž našega novega društva Št. 220 SSPZ, da bi se nte vrglo v ta vr Unec in povečalo Številno zabav Zato so Člani tega društva sklenili, da prirede zabavni večer korist društvene blagajne dne 8. marca na 116 E. 6 mile rd pričetek ob 7. uri zvečer. Rojakom je znano, da Je vsak začetek težak, zato vas uljudno vabi mo, da se te naše prve priredi tve v čim večjem številu udeležite in nam gmotno pripomore te. Vstopnina bo pamo 25c za osebo. Za točno in zadovoljivo postrežbo v vseh ozirtti tio skrbel odbor. Pridite vsi, stari in mladi, bo za vse dosti zabave. Na svide nje 8. marca.—J. K. ne < Od starega naročnika Kellogg, Idaho.—Ker nimamo tukaj lokalnega zastopnika, me. dolžiiost veže, da sam pošljem naročnino za Prosveto. Na njo gen! naroden, odkar je začela izhajati in jo pridno čitam. Ker je Prosveta naš najboljši list toplo priporočam vsem Sloven cem, da si jo naroče. Mimogrede naj še omenim delavskih razmerah, ki niso pod ničlo in ne nad ničlo. Tuika. je dosti rudnikov in topilnic, še prilfčno obratujejo. Vendar sem pa dalj časa hodil za delom predno sem ga dobil, ker seda se še ne ddbi lahko. Delo v rud nikih in topilnicah je zelo nevar no in tudi nezdravo. Ako se človek ne pobije, dobi pa takozva-no maj narok o jetiko. Je sicer nekaj delav^v, ki delajo še do ga leta tukaj in jim ni nič, teh je malo. Draginja je tud velika. Kar se tiče društva št 667 SNPJ, tudi dobro raste v blagajni ima že nekaj stota kov. Naj zadostuje, ker mi pero nekam težko.—Joe. Mado Star aktiven član umri Mlhraukee, Wls. — Dne 27 februarja tjutraj je umrl br John Juvanc, Član dr. Sloga št 16, SNPJ. Bil je dober član jed note In sodrug, ki je bil akt ven pred leti v Kansasu in pozneje v Clintonu, Ind. Blag mu h pomin.—Poročevalec. PETEK, 28. FEBRUARJA. USTNICA UREDNIftTVA U Salle. IIU Poročevalec. — Za objavo imen morate privoliti svoj podpis v listu. Deiroit, MIcIl. P. J. — Po-ravnajte osebnosti doma. Pvebla. t ok». Mike Dotinar.— Obrnite ee na naslov aloveoake-ga tednika, katerega naslov je: Slovenski tednik, calle Espinoza 2.135. Buenos Al res, Argentina. So. America. CsipnsUwa. N. Y„ Rudolph kriech.—Igre in knjige dobite pri Proletaraj Pišite na naslov: Proletarec. 88.19 W. 26th Street, Oiieago, III. Trunkova zavijanja Father Trunk piše o Prosveti in Vatikan, skem indeksu. Opazil je vest v Prosveti o dr H. F. Osbormi, ki je priporočal revizijo Dar winovih hipotez o evoluciji človeka, katere ,so se izkazale napačne. Dr. Oaborn ni rek.-i je dejstvo evolucije napaka, ker ga sam pri znava in zagovarja, pač pa je omenil, da M nekatere podrobnosti Darwinove descended čne teorije ne ujemajo z njegovimi najnoveiii pii ugotovitvami. Dr. Qsborn je potegnil ^ roet čloV€$a nazaj na 60 milijonov let in ^ tra, da v Človeških opicah ne smemo gleda« sorodnikov človeka, kajti te opice so prevrf oddaljene od Človekovega prednika. To )(. VS€ kar je rek*! dr. Osb<>m. V njegovih besedah ne more biti nobene utehe, niti najmanjfte bilke Za fundamental iste. Rev. Trunk je potem opazil vest, da je ni cerkvenem indeksu prepovedanih knjig tudi Darwinovo epohalno delo "Origin of the Sne. cjes",, v katerem je slavni učenjak objavil svo. je prve teorije (takrat so še bile teorije) • evoluciji. Trunk pa zaključuje h tega: Cer kev je pač vedela kaj dela, ko je prepovedala napako, katero danes vidi tudi dr. Osborn! To je nesramno zavijanje dejstev. Dr. Qsborn je sam doprinesel več dokazov za t* meljno dejstvo evolucije, ki stoji danes nepo bitno, dočim je cerkev prepovedala knjigo bal radi tega dejstva. Osborn popravlja le nekatere Darwinove detajle, cerkev pa pobija vse kar je odkril Darwin in kar so za njim potrdil drugi učenjaki. Saj je cerkev poatavila na indeks tudi Ko pernikovo knjigo o gibanju nebesnih teles, k< je smatrala, do Kopernik uči napako! Danei se "nezmotljiva" sveta cerkev ne upa več trdi ti, da je vrtenje zemlje okoli svoje osi in okol solnca napaka! Ce misli rev. Trunk uverit svoje čitatelje, da je vse zmotno in lažnjivc kar prepove Vatikan, naj jim tudi pove slu čaj o Kopernikovi knjigi. Cez nekaj let b moral Vatikan umakniti tudi Darwinovo knji go z indeksa! Rev. Trunk se je že parkrat obregnil o Haecklovo razpravo "The Riddle of the Uni verse", ki je izhajala v Prosveti. Citai je iz ji zuitskih virov, da je bil Haeckel "znan«tver slepar in potvarjalec" in za njimi ponavlja t laž. Afera o tej zadevi je že stara in zaklju čena je bife s Haecklovo zmago že pred več kr dvajsetimi leti. Haeckel je dokazal jezuiton da so oni afeparji in potvarjalci in pri tem j ostalo. Ako se Trunku in njegovim trabar tom Še ljubi pogrevati stare jezuitske laži, na le delajo. .Znanosti, ki je veliko pridobila Haecklovimi deli, ne bo to nič škodilo. Zakaj ni g. Trunk pošten v svojim pok mikah? Otroci si sami izbirajo hrano Zanimiv eksperiment Dr. Clara Davis v Chicagu je pred neka dnevi poročala o zanimivi poskuànji, ki jo je u čela v Clevelandu in katero *daj nadaljuje t v Children's Memorial Hospitalu. Poskuânj se tiče otrok, ki si sami izbirajo jedila in i dobro počutijo ter ae debelijo kot prašički. Dr. Davisova ima v eksperimentu trinaji otrok v starosti od.osem mesecev do treh le* Vsako dete ima svojo mizo in stol in zravc mize stoji postrežnica. Na mizo polože razlk na jedila kot razne lahke mesne jedi, jajci krompir, korenje^epo, več vrst kaše, »ladk în kislo mleko in raznovrstno sadje. Val otrok si nato sam vzame kar hoče : eno jed, dv ali od vsake nekaj, dokler ne pusti. Postrd niča ne sme z besedo niti gesto pomagati otn ku do izbire, samo paziti mora, da otrok ki ne prevrne in da otroku poda, če iztegne rok po zaželjeni stvari in ne more doseči. Nam« te poskušnje je, da se vidi rezultat otrokov lastne izbire, ko ni pod vplivom matere ali dri ge osebe. In rezultat je doelej že presenetljiv Malokateri otrok si pomaga z vsemi & mi. Navadno vzame le eno reč. Na pri* eden otrok, ki je star dve in pol leta, jeml* vsak dan le trdn* kuhana jajca — nekaj. «J sar mu ne bi mati nikdar ,dala. In otrok j< zdrav in debel, da ga je veselje pogledati. Drj gi otrok poje pri vaaki jedi 100 gramov ščic in 10 gramov zelenjave; tretji jemlj« " banane in pije mleko. Ena jed pa Je, kateri se noben otrok ne dotakne — špinača. Dr. Davisova pravi, da otroci, ki *> P^ mizi prepuščeni sami sebi, jedo kot živali, ^ vsak ima svoj posebni okus. . Ameriško življenje 96. Povest o selitvi X J Mike Tragnl Je stal na oglu ulice in kako se nekaj seli iz njegovega stanov»«» KMJ ncil IS lljl »'" v,- . Najprej so naložili na voz njegovo prhi«j;' potem so naložili še njegovo ženo in vse odpeljali daleč ven Iz meeta. fcens njef^J brsta in njena sestra sta nadzorov«)- Mike je zaključil, da Je to proti P0"* Ako hočejo odpeljati njegovo pohištvo «nj govo Ženo, bi vendar morali njega vprs«« dovoljenje. Ker niso nič vprašali, smstrs da je bila to tatvina, če ne rop. in kor*n» "J Je bila tudi žena ukradene. Sirota Je ^ tovo jetnica kje na farmi. Ko je tako aaUjtfH Je ŠH Mlkr n» Jo in vse razložil. Policija Je kmalu po^J za novi naalov pohištva In žene in n*^* Miku eledeče: Vaša žena pravi, da se dobro počuti, da Je *vwš zrak In ds • nikar Je ne nadlegujte več, ker Je vložila ^ za ločitev. rETEK. iz Jugoslavije i « ntralao Ujniâtvo delavskih /Imrnlc proti zahtevam gospo darskih krogov aa reviatjo ho-cijalne zakonodaje v Jugosla vijl (Izvirno) Ljubljana, začetkom febr Poročali smo že o zahtevah delodajalcev glede reforme soci-jalne zakonodaje*v Jugoslaviji katere načrt so pred nekaj dnevi predložili ministru za socijal-no politiko in narodno zdravje dr. Drinkoviču. O teh reformah se je bavilo skoro vse jugoslovansko časopisje in je dalo o tem tudi svoje precej obširne komen tarje. 0 sami akciji se je izrazi lo že veg poslodav8kih zbornic pa tudi posameznih gospodarskih krogov bodisi obrtnikov, trgovcev ali industrijalcev. Nazadnje pa je priàla beseda tudi na delavce. .. V ta namen je bila objavljena pomembna izjava centralnega tajništva Delavskih ¿bornic Beogradu. Dobesedno pravi sledeče: Glede na objavo delodajatskih predlogov v pogledu revizije socialne zakonodaje izjavlja Centralno tajništvo Delavskih zbornic za Jugoslavijo, da je ta objava nepopolna. Iz objave v časopisih ni raz vidno, da zahtevajo delodajalske korporacije, da se' sme razgo-varjati inšpektor dela z delavci 1,. v prisotnosti delodajalca ali njegovega zastopnika, da ne sme pregledati knjig in ostalih dokumentov, v kolikor se nanašajo na položaj delavstva; da se ne sme posluževati pri svojem poslu strokovnih pripomočkov; da ne sme izdajati odredb, ki se tičejo zboljšanja obratov v higi-jenskem oairu in da je še nebroj drugih zahtev, ki bi onemogočile vsako delovanje inšpektorjev dela, ako bi se jim ugodilo. Iz objavljenih zahtev tudi ni razvidno, da ae delodajalske korporacije protivijo izvedbi zavarovanja delavcev z^i primer onemoglosti in za primer starosti po zakonu, marveč zahhtevajo, da se naj izvede to zavarovanje po uredbi ; da j&ahtevajo, da jiaj prispevajo za nezgodno zavarovanje polovico tudi delavci. Po dosedanjem zakonu gredo namreč prispevki za nezgodno zavarovanju izključno v breme podjetnika. Dalje zahtevajo, da mora prispevati za bolniško zavarovanje eno tretjino država. Vse te zahteve streme dejansko za temy «la se upropasti celotno socijalne zavarovanje. Iz zahtev ni dalje razvidno, da predlagajo, da se zmanjšajo denarne dajatve v primeru bolezni in da so pravice na nezgodno rento tako okrnjene, da bi na primer ne imel delavec, ki bi izgubil radi obratne nezgode eno roko, pravico do nikake rente., Iz objavljenih zahtev istota-ko ni razvidno, da zahtevajo delodajalske organizacije odredbe o'delovnem času v tej obliki, da hi bili podjetniki absolutni gospodarji v tem pogledu. Te zahteve tudi onemogočajo dojenje otrok materam-delavkam. Vsa navedena vprašanja so^ Pa za dva milijona delovnih mo-n v naši državi In radi tega tudi za celo državo eksistenčne važnosti. Radi tega je nespametno skrivati bistvene cilje in se faso-Kibati javni diskuziji. Glede ns to f)i bilo uraestjio, da bi se pri-«**ile zahteve delodajalcev res v celoti, ker bi šele tedsj bilo razvidno, kako dalekosežne so *a delavstvo in vso državo." Radovedni smo kaj bodo odgo-v"nli na to'zmerno toda iskreno jzjavo centralnega tajništva De-•avnkih zbornic v Beogradu — Wf|>odje poslodajalci ter njiho-•<• korporacije. Videlo se bo, ker se ne ds več izbegavati, ka-k"r »e je doslej, kdo je ns Ijud-"ki st rani in komu je ns tem da J 'voHlovanako ljudstvo dobi so-«IJalno zakonodajo v najslabši in B*wijalnl obliki! Tr*»vlnakn bilanca za leti» lttt aktivna za 237 milijonov "arjev Ljubljana, januarja. Zadnja leta je trgovina v Jtv-Slavij« hirala vedno bolj. Niso **«agale ne ankete ne konferen. <*. nf trgovinski ugovori. ne î^fajanjn, Carinska vojna je '*Ms jugoslovansko trgovino rtaibolj. Zdela se je že. ds ne bo ^*itvt. Prisebno zadnja leta so za trgovino v Jugoslaviji ta- ko porazna, da je izgledalo priti do katastrofe. •Visoka pasivnost naše trgovinske bilance leta 1017 je resno ogrožala, saj je znašala skoro 890 milijonov dinarjev. Predlanskem pa je znašala pasiva nad milijardo 390 milijonov dinarjev Sele leto 19(29 je prineslo nekaj pozitivnega v razvoj trgo-vinstva v Jugoslaviji. Topot je bila trgovinska bilanca prvikrat zopet aktivna. Kakor poročajo iz Beograda, je naž uvoz lani znašal 7 milijard in pol, dočim je Jugoslavija po že danih podatkih v preteklem letu izvozila za skoraj 8 milijard dinarjev. Naša trgovinska bilanca, je bila v preteklem letu za 827 milijonov aktivna. Naiš lanski uvoz je napram izvozu v letu 1428 nazadoval za 280 milijonov dinarjev, napram letu 19(27 pa se je nekoliko povečal. Vendar pa je opaziti, da zadnja štiri leta razlike v našem uvozu niso znatnejše. Večji uvoz iz leta 1925 je le posledica manjše vrednosti dinarja, ki je bil šele v drugi polovici leta stabiliziran na sedanji višini. Izvoz leta 18B7 pa je padel samo radi slabe letine. Čim se je spravila nova letina, se je naš izvoc tako dvignil, da Jugoslavija ni samo krila nara-stle pasivnosti, temveč je še dosegla lep presežek izvoza. Letoa utegne biti še boljše, ker so dani za izboljšanje vsi predpogoji. Po dolgih kritičnih letih bo vendar enkrat nastala visoka aktivnost v. jugoslovanskem trgovinstvu, kar je za Jugoslavijo vsekakor razveseljiv pojav. Zločini in preatopki v letu 1929 J v Mariboru Vedno je kaj zanimivega v statistikah o zločinih in prestopkih. Kajrti je resnica, da se po tem more meriti stanje civilizacije in kulture človeka. Kjer je veliko zločincev, tam je dosti izprijenih In docela pokvarjenih judi, tam je človeška stran najmanj — —človeška. Vsak kraj, vsako mesto, vsaka dežela Ima zločince. Marsikaj je ukrenje-nega proti njim, toda še vedno so in bodo ostali. Sedanji družabni red pa ima v tem svoje največje zasluge. Za Maribor je bila izdana pretekle dni statistika o zločincih. Lepe in malo razveseljive številke so to. Zvinov je bilo: 189 tatvin, 58 goljufij, 17 težkih telesnih poškodb, 20 javnih nasilstev in 16 po zakonu o zaš-bitl drŽave. Prestopkov in pre-greftkov je bilo 6,048. Na policijskem komisarijatu so zaprli v etu 1929 — 2478 oseb. Z ozirom na Maribor, ki je malo mestece, so te številke res nenavadno velike. Priprave za veliki vseslovenski gasilski kongres v Ljubljani Ljubljana, 12. febr. 1930. V prvih dneh meseca avgusta etos se bo vršil v Ljubljeni ve-iki vseslovenski gasilski kongres. Gssilci bodo prišli iz Ce-io slo vaške, Poljske in Bolgarije ter iz vseh delov In bsnovln naše države. Že sedaj se vrše velike predpriprave za ta kongres, ki se ims Izvršiti z velikim pom-pom, saj bo kongresu pokrovitelj ssm krslj. 1. avgusta se bodo vršili oficielni sprejemi gostov, zastopnikov In gaailskfc Čet. 2. avgusta bodo slovesno proslavili 60-letnico I. gasilskega društva v Ljubljani in nato odkrili nagrobni spomenil pokojnemu Barletu. Popoldne Istegs dne pa se bo vršilo zasedanje vseslovenske, gasilske zveze. Zvečer bo banket In pevski koncert Glasbene Matice v Ljubljani in koncert muzlke dravske divizije. Glavni dan kongresa pade ns 8. avgust. Ta dan se bo vršila — na Kongresnem trgu velike manifestacija gasilstva po ljubljanskih ulicah. Nato bo sls v nost no zasedanje v magi-stratni dvorani. Popoldne bodo velike gasilske vaje na Stadionu. 4. avgust pa je določen za razne Izlete na Gorenjsko, aa Bled in Bohinj. Avtobus a potniki ae prevrnil pri flniar ju. — ftmarje prt Gro-* upi jem ims j ako napet In nevaren klanec. Zato se šoferji, ki niso veliki mojstri v svojem poklicu, skoroda boje peljati česmj. Pa kljub veliki previdnosti se zgude nesreče. Ta« ko se je pripetila v soboto zvečer 8. febr. zopet velika nesreča. Okoli pol osme ure je privolil veliki avtobus, ki prevstU potnike iz Ljubljane v Šmarje in o-bratno. V avtobusu je bilo polno potnikov. Na avtobusu je nenadoma počila pnevmatika in voz se jd prekucnil v velikem loku na travnik pod cesto. Ker je avtobus vozil z zmerno braino, ni bila nesreča tako strahotna. Avtobus se je seveda radijil, trije potniki ao bili težko ranjeni, več potnikov pa je opraiska-nih in lažje ranjenih. Od devetnajstih sta oetsla samo dva nepoškodovana. Vsi težje poškodovani potniki ao bili odprijani v ljubljansko bolnico, kjer se sedaj zdravijo. Kako se je "Svoboda" staremu kraju predstavila? Ljubljana, dne 2. febr. V ljubljanskem "Jutru", glasilu takozvane napredne Slovenije, je izšel dne 2. februarja t. 1. med rubriko "Dopisi" sledeči in. serat• "Ali Right, Punce! Trije slovenski fantje —■ merikanci, bi z Vami radi riOBVIT« ' _ GLASOVI IZ NASELBIN m sovali. Resne ponudbe goapodi-Čen med 18 in 25 letom. Tajnost zajamčena. Brez dolarjev seveda nismo. Pisma s sliko na upravo "Svobode", 2868 So. Lawn-dale Ave., Chicago, HI. N. America" Well — prav dobro 1 S tem se vsaj ve, kaj je — program "Svobode". Smrtna koaa--V Celju je u- mrla na Kralja Petra cesti 8. t. m* v starosti 84 let posestnica Frančiška Szekely. — V celjski javni bolnici ao umrli; 7. t, m 23letni pocestnikov sin Mihael Lokošek iz Sv. Ruperta nad JLaš-kim, 8. t. m. 481etna dninarja Katarina Visočnik iz Ljubnega in 10. t m. Gaietni Jo&ef Lesko-všek, dninar iz Rasgora, občina Skofja vas pri Celju. — Pri Sv. Lejiartij v Slovenskih goricah je umrl Ivan Šešerko, upokojeni narednik. Priseljeniški in naturalizacij -ski zakoni so vedno bolj kompll cirani. Celo ljudje, ki imajo dol go iakušnjo in temeljito poznanje v teh zadevah, si morajo dostikrat beliti glave. Ni čuda, da priseljenec je dostikrat v zadro-gi in se mora obračati sem ali tja za nasvet. Srečen je, ako dobi pravi nasvet. AH celo v slučajih, kjer nI voč-jih komplikacij, kot navadno vlaganje te ali one prošnje v priseljeniških ali naturalizacijaklh zadevah, ni stvar tako enostav na. Lahko je nasvetovati: "Za to prošnjo treba izpolniti tiskovino št. toliko in toliko." Najprej treba pridobiti si tiskovine. V mnogih slučajih — zlasti ako Človek stanuje v kakem oddaljenem kraju — to pomenja zamudo časa, dostikrat zgubo eno-dnevne mezde. Seveda lahko piše po tiskovino na pristojno oblast. Ali to tudi ni tako enostavno za priseljenes, ki težko dels ves dan. Potem pride izpolnitev tiskovine -d treba izpolniti v angleščini mnoga vprsšanja — In nekatere tiskovine imajo dol go vrsto teh vprašanj, odgovor r.a katera dela preglavice dostikrat tudi človeku, ki Ima višjo šolsko izobrazbo in zna dobro angleško. Izmed raznih organizacij, ki pomagajo priseljencu preko teh in enakih težav, je Immigrant Information Buneau, 41*-—4th /JCvenue, New York City. Rojake bo zanimalo, da je ta urad sedsj pod vodstvom našega obče znanega rojaka, g. R. P. lllača. ki je znan kot eden najboljših ekspertov v naturalizacij ski h in priseljeniških etvareh in o Ush stvareh Je mnogo pisal. Zato lahko pišete v svoji materinščini. Ta urad prsMcrbi potrebne tiskovine, Jih izpolni in odpošilja na pravo mesto — brez ozira, C Je «Umijete. Na tak način si rojak prištedi denarja in časa. Mnogi se obračajo na ta urad tudi, da jim poizve dan In ime parnika, s ksterim so prišli, ksr je tudi velike varnosti za naturalizacij« ske In razne (migracijske prošnje. Za one, ki živijo v New Yor-ku ali okolici, je urad poleg običajnih uradnih ur tudi odprt v sredo zvečer do 7. ure in v soboto popoldne do štirih — kar Je Jako ugodno za one, ki drugače ne bi imeli časa. Kdo naj odreši primorske Slovence? West Allis, Wis. — To vprašanje je zadnje čase ztyet prišlo v ospredje. Več ko t čudno se Človeku zdi, ko sliši tako pp-navljanje ali ko bi že rekfl, brenkanje na stare strune, Ko bi dopisovalci prišli z dobrimi nasveti, da bi se iskala primarna pot, ki bi vodila do kakšne olajšave onim nesrečnim trpinom, kateri prenašajo duševne in fizične muike pod diktaturo fašizma, bi se jim Človek pridružil, dasi danes nevidim Še nobene poti, ki bi vodila do o-svobojenja. Ako bi se vodila stvarna polemika, ki bi vodila do tega, da bi se pojmi kolikor mogoče iačistili In da bi spoznali situacijo — tako kot v resnici obstoja, bi se s tem tudi sposobljali za čas, ko bo priftel preobrat ali Č*s ko bo v resnici potrebno, da smo na njega pri-pravjeni. Ali na Žalost ni temu tako. Smelo lahko trdim, da je bilo več kot 90 odstotkov dose-danjih dopisovalcev — ali kot se sami naziva jo rodoljubov —. neodkritosrčnih, potem ni Čuda. ako Človek v njih(ftra Izvajanja dvomi. Največ izmed njih vpije; "Denar imate pa nočete pomagati primorsjcim Slovencem." Sem pa tam nekateri tudi priporočajo eno ali drugo organizacijo v stari domovini, fcateru bi pomagala osvoboditi ali do osvobojenja izpod fašizma itd. Odgovarjati vsem tem bi bilo odveč, nekateri pa so tako nizkotni z Izzivanjem, da bi bila za iye prevelik» čast, ako bi jim kdo odgovarjal; edini ki se mi zdi, d* je bil odkritosrčen in da Je Imel resno voljo pomagati o-nim nesrečnikom, je bil rojak Andrej KrttmančiČ, ki ima dopis v Prosveti z dne 31. janusr* ja. Ne mislim niti z daleka. da se Jaz strinjam z njegovimi idejami, vendar pa mislim, da bi se dalo z njim voditi stvarno polemik^ Mad drugim omenja, da so v Jugoslaviji gotove organizacije p^imoirsk^ Slovencev, katere bi pomagale svojimi rojakom, med njimi Jugoslovanske Matica, Or jem in Primorska Soča. F*rtt«» V Mdnjtra hudvin mrssu l>rr«|«mt»inci l»k«|l ««vrtjs (udi ns polldjsklh IMstUjsk «mrHAk* »udom*. RAZNE VESTI Bres dala In zaprt, ker ne mere plačati aljmentev Chicago.—Raymond Gdbervil. le, ki jš bil ločen od svoje žene v zadnjem septembru, Je bil v sredo aretiran, kar je zaosUl r plačili aUmentov. Njegova bivša Žena s» je pritošila, da jI nI že tri meaace nič plačal. Gobervillo je povedal sodniku, da je Še tri mesece brat dela. "Ako ne mo. reš dobiti dela in plačati, mora/t pa v zapor", je odredil sodnik Robert Gentsel. Konec februarskega poletja -^Chicago. — Nenavadno toplo vreme, ki je priaitilo Clksšane,' da so opustili vrhnje suknje In drevje je «ačelo brstetl, Je bilo ■sključeno v torek o^utraj po-Um, ko je v prejšnji noči grmelo in bliskalo kakor meeaca julija. Temperatura, ki Je bila prejšnji dan 68 stopnlj, js začs-1a padati. Vremenski biro pravi, da As 69 fet ni bilo Uko tu-plega 24. februarja v tem kraju. Istega dne je bilo v St. Lou-isu 60 stopinj vročine. Osem katoliških šolarčkov zgorelo s šolo In nuno vred VVinnlpeg, >lsn.—Osem Indl-jsnčkov, manj kot dsvst let starih, Js zgorelo zadnjo sredo, ko je ogenj uničil katoliško nunsko Šolo v Cross Laku, 400 milj severno od Winnipega. Nuna, šolska prednica, ki Je hoUla rešiti otroke, Je tudi našla smrt v og nju. Ürr, Brezposelnost v IleaverJu Denvsr, Culo. -1 Industrijska depresija nI prizanesla Umu mestu, kot Js rasvldno iz poročila unijskih uradnikov. 24% sUvb-nib in drugih delavcev Je brez dela. Razume ae, da je ŠUvllo brezposelnih delavcev, ki niso organizirani, še večje. Kudar jI zmagali U Halle, III, — Htavka rudarjev v lasnyskem okolišu Je bila dobljena pod vodstvom llllnols-ks rudarske unije. Htavka Je trajala dve leti in tzvojevanje 1-sU pomeni veliko pridobiUv za rudarsko organizacijo. I nijako glasilo napada bankirje Chicago. — "Federation News", glasilo Cikaške delavsko federacijo, primerja čikaške bankirje z morskimi rartmjniki * razliko, da so bili zadnji kaznovani za svoje piratstvo, ako so bili aassčeni, dočim se bankirjem ne tgodi nič želegs. akoprav napravijo še večje zločine nad ljudstvom. Hčeri svet "Predvsem pa, hči, pasi nato, da si najdeš moža, ki bo plemenit, usmiljenega srca, obširen, skratka, zlatu duša. Veš, tvoja mati Je preveč glodala na denar," follrfnl Henry MsIm Is Wsikisg-)«• ligebil k« vse Iso. Aretacije radikalnih delavcev Boston, Mass. — Knsjst članov radikalna krojaške organizacije Je bik U dni aretiranih, ker so delili letak« v bližini neke krojaške delavnice, v kateri so delavci «asUvkall za višjo mezdo in boljše delovne razmere. PRAVA PRIPRAVA PROTI PREHLADOM Hsdlh prehladov bmsss Js »sdaj. Človek s »sprtnleo Is v ilsbem tU-nju se ne more uplrsti lomu. Tu Js élsto navsdnl naavet! VseiniU TRINKKJKVO GKKNKO VINO — |»r!p«»ro/«»»u ud vel «drovnJkoi — Is reAlU vole lelo v»ek ssostsnkov v vsAih Arevlh, ki ovirajo up»r. Jets* Ijlto sa v msllh kollélnah In redno, (§t «e okrasite nepotrebnih telesnih bolslin, o katerih m velika ljudi pri-toiuje' "m. (¿Hila, Mo. Nov. U. — Trlnerjevo ffrenko vino čudovito deluje. Jaa m> polutim kot nov ¿lovek. K. Hahry." V veh lekarnah. Vsore« dohlte od Jo®. Trlner To., 13.1.1 M. Ashland Ave., Chlea*o, III. KUPON XA HMK/.ri.AfNI VKONKC l*ept. IS. Ullsa .,....,. Meet«, 'trt*va. f _ v Maee. le«N I« Ma mn»H —r ' > rrvelsrIK" mu je neprijetno, ker dam nI potnal. Za jecljal Je: "Me prav veseli T Brunetfca je aadrževata »meh In menila: "To je gospa Intenje-rjevar In pokazala na črnko. "In ta blondfnka Ja gospa zdrav, nlkova. Jaz pa profesorjeva soproga." "Mislil sem. da ate same gospodične." Je vljudno rekel pisatelj. "O!" ao se zasmsjals vse tri. Pisatelj Je zardel in molčal. Blondfnka Je dejala "Me smo odposlanke našega demekegs kluba "Mati", da Vaa naprosimo za lep članek." Vaso je bil v zadregi. Spomnil K j s, da fa je kritik Unkar I- menoval "Sentimentalno staro Jablano, ki Je slučajno na skrajni vejici odzelenela, pa si domišlja, da Je zopet mlada) Treba bo Iti prostovoljno med staro šaro ..." Vaso je previdno za-kašljal In rekel: "Stopil sem v pokoj kot plaatelj!" "Kaj pa še, ljubi gospod pisatelj P so žvrgolele vse tri. Pogledal Je prvo. drugo, tretjo in vzdihnll: "Dame, prestaro-versk sem za nsšo dobo! Zadnji romantik sem ..." "Kako romantično! Takega nam Je treba!" je rekla črnka. Me bi rade sentimentalno črtico o problemu — matere!" Pisatelj se Je začudil. AH so possbile na Cankarja in druge? Dajal Je: "Morda bi pa katera izmed dam napisala črtico in jas bi Jo pregledal T Tedaj ao ae glasno zasmejale. Me In taka črtica, kaj pa misli-te! Je živahno rekla brunetka. "Ne utegnemo premišljevati o takih problemih r "Meti — to vendar nI problem!" Je vakllknll pisatelj. "Seveda Je. In še v modi Je!" je pojasnila črnk*. "Ali niste matere, ker hočete, da bi metki opisal In rešil U problem?" "fteveds »mor je rekla bru-ne tka. "No — potem pa vmter "Kaj Šel Pisatelji ao sa to, da pišejo o materah!" ja dejala črn ka.... Me na snamo!" "Kako pa odgajate otroke?" je radovedno vprašal pisatelj. "Me?" se je čudila črnka. "Ma J Bi sploh ne vzgajamo. Cemu so pt dojilje, peetunje, guvernant-ke, učiteljica, društva, gledališča?" # "Oprostite!" je resno rekel pi satelj. "O takih materah na znam pisati! Moj aln Igo Je tudi pisatelj in razuma današnje matere. K njemu pojdite 1" "0. ljubi gospod ptaateU, vi se zdaj jezite. Ne, ne od vas hočemo! Kdo je znal tako krasno popissti zločlnčevo mater kakor vi. Kako smo jokala. Zanmilile so se mu dama. Bile »o naivne kakor otroci, nikakor pa ne hudobne. Rekel Je: "Napi sal bom. Kakšen naslov želite?" "Moderni problem!" ao dejale vse tri hkratu. Preden Je zapisal, js bil sam Sedel Je k pisalni mkl ln si zamislil. Njegova duša Js tehta-Is svet. kjtr zmaguie tehnika, luksus. spori. "Ni težji od Usta", si Je dejal In zapisal z velikimi črkami: Modemi problemi Problem! Danes Je vas problem To je intrresantMb ksrt-atnn. Zrna Je problem, vedao d ševje je problem, rasne krile so problem. Zakaj ? Ljudem je dolgčas ker žive Izven nórmale in zato jim je — problem. Materinsko vprašanje — je moderni problem! In e tem naj jrišem, kateri je zapisan v srcu vsakefca človeka! Ali ps ne znajo več čitati čudežnih črk arca ? Ali pa ni danes mati več kaleor mačeha in otrok več kakor lutka ? Mati, msti! kličem ti in grob se ti odpira. Nizdol od griča greš med nas otrota., Ze stojiš pri ognjišču. Rdeča luč te *lvo slika. Z burkljami prestavljaš lonce v temnem kotu. Vsakdo premišljuje svoje. Mati, povsod si bila ti! Po hiši, po vrtu, po travniku, v polju. Hodila si med šumečnhn žitom kakor božji blagoslov. Ljubila si nas in kako! Za vsakega bi dala srčno kri in tvoje prečute noči so bile nebeškolepe sanje bolnikove. Bótala si in mo-mila. Toliko molila! O, tvoje molitve so bile /rožna kita v majni-kovem oltarju. In tvoja skrb, srebrna rosa in tvoja čista» preprosta duša — li Uje v polju. Nisi klela, nisi poznala drugih želja, kakor da bi bila srečna tvoj sedeča. Mati» čudo božje, svetinja moja! K tebi sem romal v tihih nočeh obupa, na tvojem grdbu sem izplakal boli, v tvojem spominu živim, mati, kakor prerok, daljne sreče. In ti, Sava, moja ženka! Tam-le pri oknu Je še vedno njena mizica. Šivala je, pletla, ko sem jaz pisal najžalostnejše utripe življenja. Vihar, so klicali ljudje ln vihar sem jim dajal. Tu pri meni je bilo tiho, tiho. Včaaih je zaigrala Sava na klavir, kako Mendelsohnovo, Griegovo, Chopinovo sanjo. Zadrževal sem sapo, da bi bolje čul dušo skladateljevo in njeno. Narodil ss je Igor. Blažena je bila lepa, kakor svetnica, de bolj pridno je šivala, pletia. "Za dva!" je dejala važno in občudovala ava prve hlačke. Poljubila sva se takrat. Njena sreča je Mla skrivnostna, neizmerna. Sla sva v gledattfcŠs, bila je razposajena' kakor%trok. Prepotovala sva Nemčijo, Francijo, I-taltjo. Pobožno je sljdepala roke, gledsU in se čudila. Duša ji je živela. Ko sva s« vrnila domov, je prügala veliko stotfsčo svetilj-ko, da je bi» kotiček ves vijoličast, prižgala samovar in vzdl-hnila: "Vase» po syetu je lepo, a najlepše js /pri sftftovarju v najinem kotičku ln pri Igorju." Igorjeva mladost je bila bajna pesem. In ta pesem je utihnila s dnem, ko ao sveče obsevale bledo lice, aatisnjene oči in stl-anjena usts, ki so fefls tako resna: mamica je gledala večnost in preizkušala problem smrti. Po dveh letih žalovsnja se je Igor oženil. Novenka je ptlčica, rožica, mamica pa ne. Igor trpi ln molči. Kolikokrat, sede pod stoječo svetiljko ln vidihne: "Matere so Izumrle!" Mali Bojan raste med Igračami, maminimi poljubi, guvernantami. Igra se, samo Igra, njegovo življenje je velika igra, svet pa i«ralnica, manjka mu tople materina ljubezni. Zrastel bo in ss ne bo čudil, da je mati — problem." MOGOČNA DVOJNIKA Ko je lani bremen, ki js sedaj »ve-tovnoilavni parnik Sevaronemikef» Lloyds preplul ocean na ddrUkem potovanju, je vzbudila njegovi, nsfHea, njegova oprema in splotoa zunanjost občudovanje vsega sveta. Povsod so ga proslavljali kot ¿udei prekooce-sneke navigacije. Njegova gladka plovba ln voinja, ki je prskoaila vse rekorde, sta ga postavila na vrh snema. Njegov dvojnik Europa, ki je bila splovljena pred par M*sedi, bo v kratkem dospela na svojem prvem potovanju v New York. Mogočna dvojnika bosta ponos oceana. S pri hodom EUROPE bo Sdveronemiki Lloyd uvedel redno tedeaako ekitpres-«o sluibo z Evropo s svojimi velikimi oarnilri, Bremen, Europa in Colum bus. Istočasno bo uvedena de luxe ka binska služba na itirih parnikih, ki «o slovenski javnosti dobro znani in ae jih s pridom poslužuje;—Muen-chen, Berlin, Stuttgart IA Dresden. BREMEN in EUROPA >ta najhi trejša parnika, vsak ima 60,000 ton deplacementa, ogromen Atlantic pre merita od New Yorka v manj kot petih dneh ter dospe ta vJBremen manj kot iestlh dneh. On iT k i potuje io na teh mogočnih dvojnikih, lahko dospelo iz New Yorka v Ljubljano sedmih dneh. Recimo, da si ne morete vzeti več kot dva tedna počitnic pa bi radi šli v Evropo ter si ogledali London ali Paris. Lahko odpotujete in preživite tri ali itiri dni v enem omenjenih mest, pa se lahko vrnete tekom dveh tednov, ki so vam ,na razpolago. Že ta rekord nf bil nikdar presežen. Naglica in udobnost, varnost, in fladka plovba so najnovejše pridobitve mogočnih dvojnikov. Zgrajena sta bila tako, da sta mirne sredi najbolj viharnega morja, vslsd nepro-dušnih oddelkov sa na moreta potopiti in celo rešilni Čolni so opremljeni s vsemi pripomočki,. ki jih pozna moderna navigacija—-celo z radiom. Celo knjigo bi bilo mogoče napisati o udobnosti in varnosti, ki Je v vseh razredih na teh parnikih. Po-sdbno presenetljivi so pa prostori in udobnosti trstjaga razreda. Ta razred na BREHENU in EUROM je tretji samo po imenu. Potniki, ki so se ,vozili preko oceana pred vojno, bodo nail! vso udobnost, M st jo morete želeti. Velike, sračne kabine sa dve ali štiri tosebe, udobne postelje s snežnobelim perilom, tekoča voda in ozračje sadovoljstvs, vse to je treba posebej omeniti. Obednica je prostorna in krasno urejena. Uljudni strežniki vam strežejo vs^tovrstno hrano. Hrana je izborna in obilna. Ob lepem vremenu se potniki zabavajo na prostornem promenadnem krovu. h prehajajo se. igrajo igre alt pa sede v solncu. V slučaju neugodnega vremena nudijo družabni prostori vso priliko' in «abavo. In tako vidite — naj bo solnce ali dež, prijetno potovanje vam je zagotovljeno.—(Adv.) Oprezno dete •Dedek, ali imaš še kaj zob r' "Bogu bodi potoženo, Zlatko moj, čisto ype sem zgubil." — We, potem bodi tako dober in drži mi mojo žemljo z narezkom dokler se igram železnico." T SEST DNI PREM OCEANA llidt FriKiJ. Mroa-28. «ai. O P. M.) (irMI PARIS, 21. 11. ipr. FRENCH UNE ti» M. Ava. m KLOBASE Zopet so ta prava domače klora v notni» kakor sta Jih oče ln msti doass delala. Cena Je 3Sc funt Denar ss naj poAlj« i naročnino. Poitnlaa plačana. Plžite na: JOflEPB LB8KOVAR SSS Hlgk Popustljivost Gospa: "Da imate Ijl vojaka? Tako vas nikakor morem sprejeti v službp." I I Kuharica: "Ah, prosim, mju stiva, saj oi tu pa Um tudig takega skuhali, kar bi vi rad? iubdi karj richman brothers 114-118 South Sute Street Nasproti Palmer House CHICAGO, ILL. 1l7t Sloan's Liniment / Ako bi vi zamogli izgubiti le en dan v naših velikih tovarnah ... in slediti kprak za korakom izdelovanju Richman Brothers obleke, bi gotovo ne zahtevali nobenih drugih dokazov za njihovo izvrstnost kvalitete. Videli bi najboljše vrste blago, krojeno z največjo paznostjo organizacije, ki ji ni para na tem svetu . . 3800 izučenih in izkušenih krojačev, ki so vsi tudi lastniki delnic te družbe . . . uslužbenci, čijlh zvestobo mi čislamo kot našo največjo vrednost. To je vzrok, da vam lahko damo največjo denarno vrednost, ki ste jo še kdsj dobiti mogli pri kupovanju obleke . . to je vzrok, da mi z veseljem jamčimo povrnitev vašega denarja, ako niste popolnoma zadovoljni pri nakupu naše obleke. Vsaka vsakdanja obleka, suknja, Tu-zedo, ali praznična obleka v vseh Richman Brothers prodajalnah v Združ. državah se dobi povsod za eno in t?tp ceno. THi RICHMAN BROTHERS CO. 114-118 SO. STATE STREET NASPROTI PAJfMER HOUSE CHICAGO, ILL MLADINSKI UST JE TUDI ZA ODRASLE. ALI STE NAROČENI NANJ? mmiMiMiyiyiyiyiy.yimi^jMMc^ a • * .«■<' V, c. ' Tiskarna S. N. P. J. SPREJEM «U > TISKARSKO ONI SPADAJOČA MLA Tiska vabila sa veselice in sKode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nem-„ _; Skem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA CLAN8TVO &NJFJU DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI V«n pojasnila dajs vodstvo tiskarna. Cans zmerne, untjsko delo prve mts. Wte ps ftnfenaadjs sa S. N. P. J. PRINTERY *57-59 So. Lawn** Aren« CHICAGO, ILL. TAM SB DOBE HA ZELJO TUDI VSA Ü8TMENA POJASNILA