Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10-—% Mesečno K 3 50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“. Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
. St. 37.
V Ljubljani, sreda dne 14. avgusta 1918.
Leto I.
Avstrijsko volno poročilo.
Sovražni letalci živahno delujejo.
Dunaj, 13. avgusta. (K. u.) Uradno.
Na tirolski gorski fronti so izvedle naskako-valne patrulje 37. strelskega polka posrečeni, za sovražnika izgub polni napad na sovražne postojanke na Monte Como.
Nadaljni napadi sovražnih letalcev na ozemlje Feltre povzročajo med laškim civilnim prebivalstvom obilo smrtnih žrtev.
Na albanskem bojišču nič važnega.
Šef gen. štaba.
*
Laška propaganda se poslužuje čeških legionarjev.
Dunaj, 11, avgusta. (K. u.)
Iz v-ojnega tiskovnega stana se poroča:
Dne 3. julija okrog poldne je- srečal naš stražni čoln na Gardskem jezeru dva laška motorna čolna, ki sta se bližala bregu med Rivo in Torbole, jih začel obstreljevati ter jih je prepodil. Dva moža sovražne posadke, ki sta bila skočila v vodo, sta priplavala do obrežja, kjer sta bila Prijeta, dočim so dva druga med plavanjem zadeli streli naših topov. Oba prijeta sta nosila Uniformo in opravo naših vojakov. Tudi konserve, l«i sta jih imela s seboj so bile avstrijskega izvora, plavalni jermen in umetni brki so izpopolnjevali opiavo., Bila sta to desetnik nekega našega težkega topn. p. Storch in strelec Gerden, ki je prišel v vojno vjetništvo in 26. maja 1915 Prestopil k sovražniku. Bil je poslan v Verono, Kjer je bil interniran z okrog 20 drugimi Čehi in Potem izbran za češko legijo. Lotil se je akcije, Ki je imela nalogo, ustvariti zvezo legije s Slojni na avstroogrski fronti. Njegovo delo je bilo Napraviti signalno postajo v Nago, zato so mu j^li dodeljeni še trije drugi možje. Za vrnitev teh ■egijonarjev so Lahi vse potrebno preskrbeli. Šef italijanske poročevalske službe polkovnik Marchetti je baje ponovno izrazil svojo nevoljo, ker so češke 'egije na fronti odpovedale, posebno pa se je Pritožil nad tem, da se ni posrečilo ustvariti stik’’ ‘egijonarjev s slovanskimi vojaki v naši armadi.
Iz tega slučaja je razvidno, da se italijanska Propaganda posluži vsakega, če še tako podlega sredstva.
* \
*	-X-
Italijansko urajdno poročilo."
11. avgusta.
Ljutejši motilni ogenj v Lagarinski dolini in °b spodnji Piavi. Naše baterije so provzročile Požare in razpršile delavsko moštvo za sovraž-Nimi črtami. Pet sovražnih letal je biio v zračnih Nojih sestreljenih.	—-
Dunaj, 13- avgusta. Iz italijanskega vojnega stana javljajo: Vzdolž fronte precej zmerno boje-yanje. V pokrajini Tonale, v dolini Lagarini in v 'ztočnem delu visoke planote Asiago so motile laše baterije uspešno sovražne linije. Severno Col Rosso so prisilile patrulje sovražne prve straže, da so se umaknile. Zračne ladje in letala So včeraj bombardirala s zadovoljujočim uspehom Sojaške cilje za fronto. Pet sovražnih aparatov vmo sestrelili.
Nemško volno poročilo.
Silni napadi sovražnikov se nadalju-tajo; tupatam odbiti. — Nemci zopet sestrelili veliko letal.
Berolln, 13. avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Jugozahodno Yperna zarana silen topniški Noj. Sovražni napadi se v našem ognju niso razili. Južno Merrisa so bili zavrnjeni ponovni delni Napadi Angležev. Boji na predpolju na obeh stra-Neii prekopa La Bassee ter med Scarpo in Ancro. Na bojm fronti miren dopoldan med Ancro in Avro. Južno Somme je napadel sovražnik popoi-Nne na obeh straneh ceste Foucaucourt—Villers oretonneua. Bil je zavrnjen. Severno ceste Ami-ens—Roye smo odbili zvečer močne sovražne napade. Med Avro in Oiso silen boj z deloma novo Pošlimi divizijami Francozov. Močne sile so nabadale zjutraj v megli tik južno Avre kakor tudi Nied Tilloloy in Elincourtom. Zrušile so se pred Našimi črtami. Na posameznih mestih smo jih v Protisunku vrgli nazaj. Med Tilloloy in Canny, Vhodno in jugozahodno Lassignyja, je nadaljeval ^Nvražnik svoje napade do poznega večera, južno Tilloloy do petkrat. Iz ozemlja Matz so prodi-fale neznatne sile. Sovražnika smo zapodili. Več-*rat so zastali njčgovi napadi že v našem enot-Netn ognju.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Severno in vzhodno Fismesa so uspela kra-INVna podjetja in smo privedli ujetnikov.
, Včeraj je bilo sestreljenih 29 sovražnih le-N • Poročnik Udet si je priboril svojo 53-, stot-'k Berthold 43., in 44., poročnik baron Richt-Nofen 39. in 40-, poročnik Koenecke 29., podna-
j rednik Thom 28., poročnik Laumann 24., nadporočnik von Boerigk 21-, podnarednikaDörrgemfise in Kai svojo 20. zmagi v zraku.
von Ludendorff. *
*
Bitka na morju.
Berolin, 13. avgusta. (Uradno.) Dne’11. avgusta predpoldne zo zapazila naša na frizijskih otokih stacijonirana izvidna letala in na morju nahajajoča se zračna ladja v pomorju Severno Vlieianda močne angleške bojne sile, ki so bile sestavljene iz najmanj 25 linijskih ladij, 6 oklopnih križaric in mnogobrojnih rušilcev in torpe-dovk. S temi je bilo še 6 brzih čolnov, ki jim je bil kakor i torpedovkam namen, polagati mine v večjem obsegu.
Angleško brodovje je bilo na poti v nemški zaliv, a naša letala z zračno ladjo so napadla z bombami in strojnimi puškami brze čolne in torpedovke. Posrečilo se je uničiti tri brze čolne, a ostanek brzih čolnov onesposobiti za gibanje. Razun tega smo pogodili eno oklopno križarko in eno torpedovko z bombami. Torpedovko smo tako poškodovali, da smo jo videli, kako se potaplja.. Takojšnji sunek naših bojnih enot ni mogel več ustaviti sovražnika. Naše izgube znašajo eno zračno ladjo (Korv. kap. v rez. Proliss) in eno letalo. Posebno so se izkazali pii napadu in obrambi ladje „Borkum“ in „Norderney“ pod vodstvom pomorskih poročnikov Freudenberga in Hainerja.
Šef adm. štaba mornarice.
London, 13. avgusta. (Reuter.) Admiraliteta javlja: Angleške zračne bojne sile in letala so dne 11. t. m. poizkusile poizvedovati na zapadu frizijske obale. Bili smo napadeni od nemških zračnih sil; 6 motornih čolnov se ni moglo več vrniti. Angleška letala so napadla severno Ame-landa zračno ladjo, ki je iz velike visočine padla v plamen zavita na morje.
Amsterdam, 13. avgusta. Po zadnjih vesteh iz Schellinga je bilo pri včerajšnjem spopadu razun enega Zeppelina sestreljeno tudi eno nemško letalo. Angleških motornih čolnov so bili trije potopljeni, trije poškodovani. Eden čoln je poškodovan sam dosegel kopno, druga dva pa so angleške torpedovke zavlekle v Schellinge. Trinajst, ali kakor javljajo drugi, osemnajst mož posadke so čoini rešili.
Berolin, 13. Na zapadnem izhodu iz Kanala smo kjub zelo živahnemu sovražnemu odporu potopili več parnikov (16.000 ton) ponajveč takih, ki so bili v spremni zapori.
Cesar Karel v nemškem slavnem stanu.
Velevažna posvetovanja.
Dunaj, 13. avgusta. Cesar Karol je odrinil davi v nemški glavni stan. Spremljali so ga prvi dvorni mojster, zunanji minister grof Burian in generalni polkovnik baron Arz.
Berolin, 13. avgusta. Bolgarski prestolonaslednik Boris je včeraj obiskal cesarja Viljema v glavnem stanu.
Berolin, 13. avgusta „B Z am Mittag“ piše, da bi morali v glavnem stanu začenjajoči razgovori obroditi v dveh ozirih odločen sklep: V prvi vrsti glede iztočnega vprašanja. Zato sta se podala Hintze in Heifferich v glavni stan. A tudi voditelj zunajnega urada poljskega, princ Janusz Radziwdl in poljski zastopnik v Berolinu grof Adam Ronikier sta se zato napotila v nemški glavni stan.
*
Belgijci uposežejo.
Curih, 13. avgusta „Secolo“ javlja iz Londona, da se je belgijski kralj vrnil na kopno in napotil na fronto. Splošno misJijo, da vposeže belgijska armada v ofenzivo.
Haag, 13. avgusta Iz Washingtona je prišel glas, da kani vojno ministrstvo na Francoskem ustanoviti z glavnico 30 miljonov dolarjev tvornico za topove.
Berolin, 13. avgusta. Iz Chiassa poročajo, da je italijanska meja zaprta od 6. ure sinoči.
Nova portugalska pomožna armada.
Cnrih, 12. avgusta. Po poročilih „Tempsa“ je prišla nova portugalska armada na pomoč, kteri na čelu stoji general Prosado. K temu poroča Reuter: Nemci imajo še vedno na zapadni fronti premoč, toda sedaj prekašajo sveže antantne rezerve nemške rezerve.
Angleška zasužnjuje Perzijo.
Berolin, 12. avgusta. Novi angleški poslanik hoče Perze prrsiliti, da naj pripozna „South Persien Rifles“ kot perzijske čete. Vlada in ljudstvo se temu protivi, toda Anglija zahteva silnejše pomoči iz Perzije.
Troelstra o nadah in uspehih konference.
Ženeva, 13. avgusta. Voditelj nizozemskih socijalisiov Troelstra je dospel sem. On se je izrazil o politični situaciji poleg drugega kakor sledi: Vsedalje bolj se bliža ura, da je konferen-
ca delavstva neobhodno potrebna, ker le tako je mogoče preprečiti polom ' Evrope in skrajšati vojno. Da bo pa konferenca mogoča treba izpolniti te-le pogoje: Člani konference morajo misliti na svoje narodne interese še le v drugi vrsti in vladati mora m ednaroden duh. Glede Alzacije-Lorene in Belgije bi mogla razprava pri konferenci odstraniti marsikak nesporazum. Ne verujem v konečno razrešitev, vendar pa bi se jej mogli približati. Če bi se konferenca izjalovila, bi to značilo, da nas še čaka šesto, sedmo leto ali mogoče'tucii nepregledna vrsta vojnih let. Značilni so sklepi francoskih socijalisiov, ker nam kažejo, da je možna revolucija, če bi francoska vlada zastopnikom delavcev odrekla potne liste za Stockholm, ki si jih pa francoski proletarijat z vsemi sredstvi izsili. Konečno je govoril Troelstra še o prepovedi angleške vlade, ki mu je zabranila iti v London, dasi ga je bil Henderson povabil.
Amsterdam, 13. avgusta. Korrespondent sccijalistovskega glasila „Het Volk“ se je v Veveyu razgovarjal s Troelstro. Ta je rekel, da smatra sklep francoske socijalistovske konference, s katerim protestira stranka proti oboroženi intervenciji v Rusiji in pa sklenjeno udeležbo pri konferenci, ki jo naj skličejo Huismans, Branting in Troelstra, za ugodno znamenje. Sprejetje predloga Longuetovega ga krepi v mnenju, da se bliža trenutek za akcijo v državah antante.
Resna volia za mir.
„Svenska Morgenbladet“, ki ima ozke stike z vlado izvaja v posebnem članku, da bi bilo želeti, da bi švedska vlada skupäj z drugimi nevtralnimi vladami ponudila vojujočim se svojo službo kot posredovalka miru. List še pripominja: Po tem, kar je čuti, lahko domnevamo, da je švedska vlada obrnila svojo pozornost na to točko. Z neke strani, ki jo je lahko smatrati za poučeno, da po vseh državah preiskavajo in iščejo trdnih črt za nevtralno posredovanje in da se ta pre-iskavanja ne nameravajo prekiniti. Zdi se, da je inicijativa v tej smeri že sprožena in da se menda že vod,jo pripravljalna pogajanja med nevtralnimi državami. Torej lahko samo upamo, da ta razpravljanja v nepredaleki bodočnosti dovedejo do cilja.
O načinu pa, kako bi se morali nevtralci oprijeti dela, da bi se pomenili o možnosti razprav, so mnenja zelo različna. Smemo pa reči, da sedaj še nikdo ne misli, da bi bil že prišel čas zato. Splošna je misel, da so mogočniki-na Angleškem še premalo spravljivi. Zanimanje za avstrijskega prijatelja miru prof. Lammascha, za monakovskega pacifista dr. Quiddeja in za budim-peštanskega škofa Fraknoja je zelo veliko radi njihove spomenice generalnemu tajniku interparlamentarne komisije Kristijanu Langeju, katerega pozivajo, da naj gleda, da bodo člani parlamentov vojujočih držav vplivali v smislu, da bi te države sklicale tajne seje ljudskih zbornic, kjer bi volili po tri zastopnike, ki bi se morali s parlamentarci sovražnih držav sniti na nevtralnih tleh v svrho neprisiljenega razgovora o miru.
Spomenica prof. Lammascha in njegovih prijateljev je napravila tu (v Nemčiji) velik utiš. Generalni tajnik interparlamentarne komisije se je temeljito bavil s predlogi Lammascha in njegovih drugov. Kaj se naj stori, še ni izvestno. Morda se bodo držali spomenice, pa se zberejo čez tri tedne zastopniki treh nordskih držav v Kodanju. Pri tej priliki predloži gen. tajnik Lamtnaschevo spomenico in ni izključeno, da se zastopniki nordskih držav zedinijo glede početka korakov.
Protirevoluciia v Rusiji.
Kakor kažejo najbolj zanesljiva poročila, so dnevi boljševikov v Rusiji* šteti in zvezda Leninova tone.
Ruska revolucija je izbruhnila lansko spomlad. Ker je po mnenju antante car Nikolaj hotel skrivoma skleniti mir z Nemčijo, je moral iti. Vojna stranka ga je strmoglavila s prestola nepričakovano hitro, in kakor pravijo, so biif Angleži prav močno udeleženi pri carjevem padcu. Začela se je torej revolucija kakor politična.
Tedanjim vodjem proticarskega gibanja so pa vrvice, na katerih so vodili celo gibanje, prav kmalu zdrknile iz rok. Najbolj vplivna stranka so bili pri izbruhu revolucije kadetje (K. D. = Kon-štltucijonalni demokratje), "Zastopniki liberalnega meščanstva, ki so v svoje namene spočetka prav spretno izrabljevali velikomestno petrogradsko delavstvo. Nekaj časa je to šlo, a dolgo ne. Delavstvo je prišlo nenadoma do zavesti svoje moči in veljave in se je začelo postavljati na svoje noge. Miljukov, , vodja kadetov, je moral iti, na njegovo mesto je stopil socijalist Kerenskij-
Da dobe vojaštvo na svojo stran, so socijalisti proglasili kot svojo najvažnejšo nalogo, skleniti mir „brez aneksij in odškodnin, na podlagi samoodločbe narodov“. V tej formuli je ležala moč, obenem pa tudi slabost ruskega socijalizma.
Moč, ker se je vse vojašjvo te formule oklenilo. Vojaštvo je jelo zapuščati armado in antantni državniki so z velikim nezaupanjem gledali ta pokret. Kerenskij se je moral udati tisti struji v svoji stranki, ki je videla rešitev ruske
demokracije le v zvezi z zapadno-evropsko, torej v zvezi z Angleži in pričeii so z novo, obenem zadnjo veliko ofenzivo. Bilo je že prepozno. Ofenziva se ni posrečila, vojaštvo je postajalo čimdalje upornejše in skrajni socijalisti, takozvani boljševiki, so pridobivali vedno več tal s svojo formulo, da je treba vojno na vsak način končati.
Na ta način so prišli na površje boljševiki. Spočetka so imeli za sebe armado, delavstvo in kmete. Vojake so poslali domov, delavstvo se je solnčilo v zavesti svoje moči in v prijetnih sanjah, da je kapitalizma res že konec, kmetje pa so si delili državno in veleposestniško last.
, Kakor hitro pa so bili vojaki doma in veleposestva razdeljena, se je pa pričela pojavljati slaba stran boljševiškega programa.
Boljševiki so hoteli ustvariti iz Rusije veliko socijalistično državo, kjer bi bila odpravljena privatna last. Tega pa v državi, v kateri živi 90 odstotkov kmetov, ni mogoče izvesti, ker odprava privatne lasti za nikogar ni tako usodna, kakor za kmeta.' Kmetje so bili pač za boljševiško vlado, dokler so stali na fronti, da pridejo domov. Kakor hitro pa so začeli odpravljati boljševiki privatno last, se je ruski kmet boljševištvu prav korenito odpovedal.
Ruski kmet pa ne ljubi le svoje zemlje, kakor vsak kmet, ampak je tudi silno pobožen. Car je bil na Ruskem ne samo vidni poglavar države, ampak tudi vidni poglavar ruske pravoslavne cerkve. Tudi to je važna činjenica, katere ne smemo prezreti.
Poleg kmetov je stalo boljševikom sovražno nasproti vse rusko meščanstvo in vsa liberalna inteligenca. Proti boljševikom je nastopala iz dveh vzrokov: iz nasprotstva do socijalističnega programa kakor kmetje in pa iz političnih razlogov.
Boljševiki so sklenili v Brest-Litevskem mir, za katerega se liberalna inteligenca nikakor ni ogrevala, ker je videla v njem zmago nemštva. Brest Litevskegä miru pa tudi antanta ni nikdar priznala — kaj je naravnejše, da je antanta poskusila vse, da vedno naraščajoče nasprotstvo do boljševikov izrabi v svoje namene?
To so boljševiki tudi čutili. Da se obdrže ra vladi, se je začelo, v imenu revolucije in v imenu ruske svobode klanje in mesarjenje po celi Rusiji, kakor ga najhujši časi carizma ne poznajo. Kar ni šlo z boljševiki čez drn in stm, je moralo v ječo ali pa na vislice. Boljševiška garda je zagospodovala po celi Rusiji, ropala, plenila in morila in požigala, da je bilo groza. Žrtev boljševiškega režima je bilo več v enem mesecu kakor carisMčnih v letih.
Pritisk in grozodejstva boljševikov" so seveda odpor proti njim še pomnožila. Najjačjo oporo so dobile vse protiboljševiške stranke v tako-zvanem čehoslovaškem gibanju.
Po sklepu brest-litovskega miru so se umaknili tisti polki, ki so jih bili sestavili iz različnih slovanskih ujetnikov, iz strahu pred kaznijo, katera jih je čakala doma, nazaj v Sibirijo. Tam se jim je pridružilo še nebroj kozakov in kdove kakšnih elementov še, ki so uporno četo tako pomnožili, da komaj še lahko govorimo o češkoslovaških četah. Te čete je vzela antanta pod svojo zaščito, jih dobro oborožila, poslala jim na razpolago francoske častnike, dobavila jim je ovojni materijal in začel se je odprt nastop proti boljševiški vladi.
* Takoj po prvih uspehih čeho-slovaških čet se je začelo majati boljševiško gospodstvo. Kar je bilo nabranega srda v ruskem narodu proti zatiranju in preganjanju, se je uprlo boljševiške-mu trinoštvu. Začela se je vrhu tega še neznosna lakota v velikih mestih, ki je spravila boljševike ob vse zaupanje tudi pri njihovih najboljših privi žencih, pri rdeči gardi. Zato danes pada ena boljševiška postojanka za drugo, na plan pa stopajo zmernejši elementi. Zmernejši v teoriji — kakšna bo pa praksa, bomo kmalu videli. V Rusiji bo teklo še mnogo krvi, predno bo prišla nesrečna dežela zopet do miru in reda.
*
Čehoslovaška ojačenja.
Curih, 12. avgusta. Moskovska poročila pravijo, da so dobili Čehoslovaki močna ojačenja z oklopnimi avtomobili, topništvom in četami.
Moskva. 13. avgusta. Javljajo, da je Čeho-slovakov v takozvani čehoslovaški armadi sedaj le trideset odstotkov, dočim jih je bilo prej sedemdeset.
London, 13. avgusta. V Vladivostoku iz-krcavši se Angleži, so napredovali do Usurija.
Ottawa, 13. avgusta. Kanadske čete se udeleže ekspedicije.
Telegrafična zveza pretrgana.
Stockholm, 12. avgusta, Že nekaj dni je Rusija od zunanjega sveta odrezana. Brzojavna zveza z jugom, severom in vzhodom je pretrgana. Telefonska zveza z Nemčijo je vedno poškodovana. Edino zvezo nudi še brezžični brzojav.
Buhanan stari Intrigant.
Bnhanän bo prišel v Vladivostok, da prevzame diplomatično vodstvo antante proti sovjetski vladi.
Lenin In Trocklj se vračata?
Stockholm, 13. avgusta. Lenin, Trocki in več članov vlade se je vrnilo v Petrograd, kjer prebivajo na ladjah. Strašijo jih boljševiški pomorščaki.
Preiskava pri Maksimu Gorkem.
Basel, 13. avgusta. „Secolo“ javlja, da so rdeči gardisti na povelje Lenina izvedli pri Mak simu Gorkem doma preiskavo in mu zaplenili vso korespodenco.
Ukrajlnsko-ruska pogajanja.
V seji finančne in računske komisije je predložila ruska delegacija seznamek ruskega državnega dolga, ki pride v poštev pri delitvi. Ukrajinska delegacija je izjavila, da pride na Ukrajino nekako petina državnih dolgov iz skupnega premoženja sorazmerno s številom, ukrajinskega prebivalstva in ukrajinskim deležem pri dosedanjih državnih dohodkih ruske države. Zahtevala je tudi delež premoženja onstran ukrajinske meje, ker se nahaja večji del ruskega premoženja v Veliki Rusiji. Del zlata se mora ne glede na to odstopiti kot ekvivalent za prevzeti papirnati denar.
Zadnje carjeve besede.
Petrograjska poročila pravijo, da so bile zadnje besede bivšega carja: »Prizanesite moji soprogi in mojim nedolžnim otrokom. Moja kri naj reši Rusijo pred propadom. Bojim se pa, da je le znamenje za katastrofalne dogodke.
*
Monarhistična struia.
»Nieuwe Rotterd. Courant* prinaša osebno poročilo svojega ruskega dopisnika, ki pravi, da izkorišča monarhistična stranka vjdeželi hrepenenje vsega ruskega ljudstva v svoje namene in se konsolidira. Na Ukrajini se je nedavno vršil prvi monarhistični kongres po revoluciji. Iz najskriv-nejših kotičkov so se pokazali monarhisti. Vsi so se čutili pod zaščito Nemcev ne le proste, da lahko govore o obnovitvi monarhije, temveč so celo povdarjali, da je sedanji čas in socialistično gospodstvo izredno ugodno za organiziranje močnega monarhističnega pokreta v celi Rusijh ker se je masa streznila od opojnosti socialističnega vina. Umor carja je bil naravno le voda na njih mlin. Kazali so nanj kot na mučenika ruskega naroda. Za monarhistično propagando je bila carjeva smrt zelo na mestu in jo je dobro izkoristila, tudi s pozornost vzbujajočimi inserati v ukrajinskih listih. Sovražniki boljševikov se z dnem množe in postajajo vedno močnejši in bi bili dozdevno že davno strmoglavili sovjetsko vlado, če ne bi bili tako razcepljeni. Voditelji se najbrže bodo stalno zbirali okrog Mihaela Aleksandroviča, brata carjevega, ki so ga v nekem manifestu ruskemu narodu priporočali za diktatorja in ki naj bi zopet obnovil monarhijo.
Angleški oklic ruskemu narodu.
Zastopniki Anglije v Vladivostoku, Mirmanu in Arhangelsku so objavili sledeči razglas angleške vlade ruskemu ljudstvu:
»Prihajamo kot prijatelji, da vam pomagamo, da se rešite razkosanja in uničenja po Nemčiji, ki hoče podjarmiti vaše ljudstvo in izrabiti velika pomožna sredstva vaše dežele za svoje lastne namene. Toda mi vam najsvečaneje izjavljamo, da ne bomo, ko naše čete stopajo na rusko zemljo, da vas podpirajo v boju proti Nemčiji, obdržali niti pedi vaše zemlje. Mi obžalujemo državljansko vojno, ki je zasejala med vas neslogo in razdor, kajti ona olajšuje nemške osvajalne načrte. Mi pa ne mislimo vsiliti Rusiji kakršnegakoli političnega sistema. Usoda Rusije je v rokah ruskega ljudstva samega. Ruski narod naj zopet odloča o svoji vladni obliki in končni rešitvi svojih socialnih problemov.
Ljudstva Rusije! Gre za vaš obstanek kot neodvisni narod. Svoboščine, ki ste si jih pridobili z revolucijo, ogroža uničiti železna roka Nemčije. Zberite se okrog zastave svobode in neodvisnosti, ki smo jo mi, ki smo še vedno vaši zavezniki, dvignili v vaši sredi, in zavarujte si zmagoslavje onih velikih načel, ki brez njih ni mogoč noben trajen mir in nobena prava svoboda za svet.
Ljudstva Rusije! Mi nočemo le ustaviti nemškega prodiranja, temveč tudi vašo uničeno in trpečo deželo gospodarsko olajšati. Nekaj tega, kar rabite, smo že naredili, toda storili bomo še več. Želimo pospeševati razvoj industrijskih in naravnih virov-vaše dežele, ne da bi jih zase izkoriščali. Želimo zopet obnoviti izmenjavo blaga, oživiti poljedelstvo in vas pripraviti do tega, da boste imeli svoj zakoniti prostor med svobodnimi narodi sveta.
Ljudstva Rusije! Zberite se okrog nas v obrambo vaše svobode! Naša edina želja je, videti Rusijo močno in svobodno in se potem umakniti in zasledovati, kako si ustvarja ruski narod svojo usodo po svojih lastnih, čisto izraženih željah.“
Iz naših listov.
V »Slovencu“ kvaražugoni pl. Šuklje z znano zadevo dr. Gregorič — dr. Zajec. Odgovor bo lahek.
„Slov. Narod“ prinaša spretno sestavljen pregled o hrvaški politiki. Dopisnik se opira zvečine na hrvaške liste. Kadar nam bo dopuščal prostor, priobčimo tudi mi primeren članek.
„Naprej* se bavi z jugoslovansko buržoazijo.
Po domovini.
Pl. Šuklje proti dr. Šušteršiču. V včerajšnjem „Slovencu“ pripoveduje pl. Šuklje, dl se je razgovarjal z bivšim notranjim ministrom baronom Handlom o zadevi dr. Gregoriča. Bridko mu je tožil, da deželni glavar ne pusti dr. Gregoriča k sejam deželnega odbora, čeprav ima
pravico za to. In kaj je odgovoril ekscelenca? »I, naj pa zraven gre, če ima pravico!“ Če si človek pokliče v spomin tisti č is, ko je bil Han* del notranji minister, si pač ne more predstavljati drugačnega odgovora. Z delom preobloženemu človeku pride iodoljub z dežele tantigovat, da tega in tega ne puste „sedeti“. Pravico ima, sedel bi rad, pa ga ne puste! »Jaz bi pa noter šel!“ — to je bil edino pameten odgovor. Ali pl. Šuklje takrat ni čutil, kaj leži v tonu tega odgovora?
z' Važna avdljenca dr. Wekerleja. V nedeljski konferenci ministrskega predsednika dr. Wekerleja pri cesarju se je razpravljalo o zelo vežnih vprašanjih zunanje politike, ki se tičejo usode monarhije.
Ogrski Slovenci za deklaracijo. Ogrski Slovenci so se izjavili za deklaracijo takole: „Tudi mi, pozabljeni od vseh drugih Slovencev, in osamljeni, celo svojim najbližjim sosedom nepoznani — ogrski Slovenci — se pridružujemo skupni jugoslovanski deklaraciji, da s tem dokažemo, da nas še ni utopila madžarska povodenj, da čutimo v sebi moč, otresti se ogrskega jarma, ki nas tlači že stoletja; in sicer šmo mi vsi složni, brez razlike vere, strank ali političnega naziranja in jedini v edini misli: Jugoslovanska deklaracija se mora uresničiti.“ — Be!ežimov
Novih prebiranj ne bo. Že včeraj smo kratko poročali, da novih prebiranj letnikov 1896 do 1871 jeseni ne bo. Gre le za pregledovanje vsega v zaledju zaposlenega moštva, da se dobi nadomestilo za tri najstarejše letnike, i. s. 51 letne, ki So že odpuščeni'! SOletne, ki gredo na stalni dopust 30. septembra, in 491etne, ki bodo še pred 31. decembrom poslani domov.
Povratek c. kr. ravnateljstva državnih železnic Trst. V maju 1915 v Wels na Zgornje Avstrijsko preloženo c. kr. ravnateljstvo državnih železnic Trst konča svoje uradno poslovanje v Welsu danes in prične isto na svojem glasom organičnih predpisov stalnem mestu v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 9, z dnem 19. avgusta 1918. Povratek ekspoziture c. kr. ravnateljstva državnih železnic iz Ljubljane v Trst se izvrši v drugi polovici meseca avgusta 1.1., tako da bode s 1. septembrom 1918 c. kr. ravnateljstvo državnih železnic Trst zopet nerazdeljeno, normalno v Trstu uradovalo.
Ustanove In podpore za učence obrtnih državnih učnih zavodov. Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr, zaklada za vojaške vdove in sirote sporoča: C. kr. ministrstvo za javna dela je z odlokom z dne 8. aprila t. 1. štev. 10 398 XXI. b odredilo, da se je ozirati pri oddaji državnih ustanov in podpor za učence na obrtnih državnih učnih zavodih pri sicer jednakih okol-nostih na one učence, ki morejo dokazati, da so pohvalno opravljali vojaško službo pred sovražnikom ali so bili pa med isto ranjeni, ne da bi bili vsled tega vojni pohabljenci v smislu § 9. cesarske naredbe z dne 7. decembra 1916, drž. zak. štev. 364. in da se je v jednaki meri ozirati na one učence, katerih očetje so v tej vojni padli.
Ogrski otroci ob Adriji. V pondeljek sta obiskala tržaški namestnik in okrajni pomorski poveljnik v Trstu počitniško kolonijo ogrskih otrok na Izoli in v Porto Rose. Namestnik se je lahko prepričal, da se otrokom, ki zanje tudi domače prebivalstvo ze!o skrbi, prav dobro godi in se je že vsak okrepil na dobrem primorskem zraku. — Pisanje ogrskih listov o šikanah otrok je laž.
Danes ni mesa. Radi nezadostne dobave živine se danes meso ne bo prodajalo. Mesarji bodo prodajali meso jutri.
Peku Pircu na Sv. Petra cesti je zopet dovoljeno peči kruh.
Maksimalne cene za železo namerava določiti vlada.-
Najden dežnik. Stranka, ki je pred dnevi izgubila skoraj nov, svilen dežnik, ga dobi v zakristiji župne cerkve Marijinega Oznanenja v Ljubljani.
Tobak zopet dražji? Govori se o ponovnem podraženju vseh tobačnih izdelkov; to bi bilo že petič tekom vojne. Posamezne termine in donesek smo že nedavno objavili. Štirikratno po-draženje je pač dovolj že obremenilo kadilce. Naj se vendar počaka še zaenkrat in preloži peto podraženje tobaka na dan, ko se bodo tudi petič zvišale draginjske doklade vsem državnim, deželnim, mestnim in privatnim uslužbencem.
. Južna železnica in zvišanje blagovnih ta-rifov. S 1. septembrom se zvišajo, kakor smo že poročali, na glavnih kakor tudi na več lokalnih železnicah blagovni tarifi za 70 odstotkov, ozir. pri premogu za 40 odstotkov. Tarife bo zvišala tudi državna železnica in večina privatnih železnic, med njimi tudi južna. Povprečno bo dobila južna železnica na ta način 40 do 50 milijonov kron novih dohodkov.
Pomočna akcija za svojce častnikov. Težki časi, ki danes težijo srednji stan, občutijo ofjcir-ski krogi naravno ravno tako bridko. Tudi žene častnikov si tačas težko nabavijo usnja za popravila obutve ali blaga za obleke. Podplati stanejo kg nad 100	K.	Par templjancev,	za to je	treba
20 do 30	dkg, bi stalo torej 20	do 30 K.	Blago
za obleko,	ko	je stalo v mirnem času 6	K, je
zdaj meter	150	do 300 K. Cena	podloge	pa je
še višja. Predvsem se bodo oddajali svojcem poklicnih gažistov in upokojencev, potem dalj časa služečih častnikov in vdovam na bojišču padlih podčastnikov. Zaenkrat bo dobilo kakih 40.000 oseb 30 do 40 dkg podplatov po 12 K kg. Tudi blago namerava vojna uprava prodajati istim osebam po razmeroma nizki ceni. Oddajalo se bo po 3 do 5 metrov. Skrbstvena akcija vojne uprave pa bo pomagala le enemu delu gažistov, rezervni častniki s svojci so tudi tu izvzeti. In kaj se bo ukrenilo za pravne uradnike in privatne uslužbence?
Premeščeni uradniki južne železnice. Andrej Vrečko, inšpektor in prometni kontrolor, je premeščen iz Gradca v Inomost, adjunkt Josip Furlan iz Borovnice v Zidani most, adjunkt Fran Bfandl iz Gorice v Trst. Na novo je sprejet aspirant Viktor Hauptmann za Zagorje.
Podjetja pod državnim varstvom. Število podjetij, ki so bila v času od 2. sept. do 31. dec. 1917 pod državnim varstvom, znaša v Avstriji 1202; od teh je na Kranjskem šest.
Dnevna količina cigaret vojakom na fronti zopet znižana. Radi pomanjkanja tobaka se zniža dnevna količina cigaret gažistom na 20, moštvu pa na 8. — „Dame“ v zaledju pa še vedno pušijo.
Povodenj ob Muri. Že drugič v tem letu so prestopili Mura in njeni pritoki bregove ter poškodovali setve in nasade. Posebno je velika škoda na krompirju. Tudi drugod, kjer ni bilo povodnji,'bo malo krompirja radi moče.
S slanino so se založili. Ponoči na 5 t. m. je bilo posestniku Adolfu Domaingo pri Šmarjeti na Koroškem ukradene 150 kg slanine.
Grof Ervin Auersperg umrl. Na gradu Turjak je predvčerajšnjim umrl po kratki bolezni grof Auersperg,' baron žumberški in žužemberški, dedni deželni maršal in dedni deželni kamornik na Kranjskem in v Slovenski krajini. Pogreb se vrši danes na Turjaku.
Gozdar J. Ausserhofer pomiloščen. Na dosmrtno Ječo je bil pomiloščen gozdar J. Ausserhofer iz Čač, ki ga je celovška porota obsodila na smrt radi zločina na Dobraču, o čemer smo že poročali.
Obiskovalcem lekaren. Ker so se tudi steklenice silno podražile in jih kljub temu ni dobiti, smo naprošeni, da javimo p. n. občinstvu, da naj, ko hodi po zdravila v lekarne, prinaša potrebne steklenice s seboj.
Učni tečaj za babice se otvori v Ljubljani 1. oktobra.
Svetinja za ranjence. Prvi dan, ko se sme nositi svetinja za ranjence, je 17. avgust.
Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem naznanja prometnim interesentom, da namerava meseca oktobra sklicati shod za Gorenjsko in sicer na Bledu, pri katerem naj bi se cela vrsta strokovnih zadev spravila v razgovor. Zaradi tega se vabijo interesenti naj „Deželni zvezi“ do 15. septembra 1.1- svoje želje, predloge in slučajne pritožbe pismeno naznanijo ali pa v zvezini pisarni v Ljubljani, Dunajska cesta 18 dajo na zapisnik. S tem bi se zborovanje najbolje pripravilo.
Znamenje časa. Vrhovno poveljstvo v Markah je prepovedalo za tri dni izdajanje vse-nemško hujskajočega lista „Deutsche Tageszeitung“. List je strašno vnet za nadaljevanje vojne.
/ Kadilnikovo kočo na Golici so zaprli. V koči ni nobenega provianta in tudi ne inventarja.
Razširjanje sovražnih letakov je veleizdajalsko. Uradna „W. Ztg.“ piše: Letaki, ki so jih metali 9. t. m. laški letalci, so veleizdajalske vsebine. Razširjanje, da celo samo posest takih listkov, je kažnjivo in se vsakdo, ki ima tak list, poziva, da ga odda v bližnji stražnici.
Potresni sunek. Precej močan potresni sunek so čutili včeraj zvečer v Ljubljani pet minut po desetih- Na nekaterih krajih je bilo nekoliko preveč nepotrebnega razburjenja.
Odredba proti kroženju bankovcev. Finančna uprava je zadnji čas ukrenila razne odredbe, ki imajo namen, omejiti kroženje bankovcev. Velik del odvišnjih bankovcev se nahaja v rokah poljedelcev in sploh po deželi. Da se vsaj deloma zniža število bankovcev, naj bi vsi sloji, ki imajo preveč papirnatega denarja, naložili svoje premoženje obrestonosno pri poštni hranilnici in drugih denarnih zavodih.
Zlata poroka — zlati darovi. Staudinger in njegova soproga, Friderik roj. Burgstaller, v Mariboru sta darovala na dan svoje zlate poroke v razne namene 40.000 K, mariborski mestni bolnišnici 20.000 K, olepševalnemu društvu, požarni brambi in prostovoljnemu rešilnemu društvu po 3000 K, moškemu pevskemu društvu, „Schul-vereinu“ in za sklad trgovske šole v Mariboru po 2000 K, filharmoničnemu, telovadnemu društvu „Südmarki“, mariborski gospodinjski šoli in nemškemu dijaškemu domu po 1000 K, skupaj tedaj 30-000 K.
Strela je vžgala kozolec-dvojak posestnika Petra Kummer iz Stare Oselice. V kozolcu je bilo žito, seno in poljedelsko orodje. Škode je 6780 kron, zavarovalnina pa znaša komaj deseti del.
Najmanjša mezda ruskih ujetnikov pri vojaških poljedelskih obratih mora znašati dnevno 1 K, v vseh drugih obratih pa 2 K-
Podjeten tat. V Št.Jurju ob južni železnici so bili ukradeni trije enovprežni vozovi in v pol. okraju Šmarje več telet. Tat je posestmkov sin Janez Kokolj, ki ga je orožnik aretiral. Vozove in štiri teleta so še dobili.
Kruh so jemali. V Trstu je policija aretirala celo vrsto oseb, ki so kradle v „panificiju“ dan za dnevom kruh. Tako je izginilo 82 kg kruha. Neka Balber je prodajala ukraden kruh po 10 K kilogram.
Za štiri sinove — 67 vinarjev. V Podrav-Ijah na Koroškem ima neki mož štiri sinove na fronti. Leta 1916. je tudi sam moral k vojakom, pa je bil kot 50 letni odpuščen. Sinovom je kupil malo ključarnico in se zavezal, da jo bo odplačeval v mesečnih obrokih. Kljub temu, da mora skrbeti še za ženo in dva otroka, pa je moral plačevati tudi mesečne obroke za vpoklicane sinove. Radi teh je prosil za podporo za preživljanje. Stvar so dolgo in natančno preiskovali in zdaj so dovolili možu — 67 v dnevne podpore. Kaj je to ? Nekateri dobijo preveč, drugi premalo, marsikdo pa, ki je potreben- tudi nič!
Ničesar ne vedo o miru.
Dunaj, 13. avgusta. Vesti o posredovanju za mir označujejo tukajšnji krogi za kombinacije. Nobena nevtralna vlada ni storila koraka in tudi ni znano, da bi z nemške strani kaj nameravali.
Drobiž.
Nov kurz na Hrvatskem.
Zagreb, 13. avgusta. Z dogodki na Hrvatskem se že cele tedne bavijo merodajni faktorji. Vest, da bi hrvatski minister Unkerhäusser za-menil bana Mihalovića, ni resnična, ker Unkel-häusser sam ne želi priti v Zagreb. Tudi kandi-1 datura Škerlec, Hidegethy in Rauch ni resnična.
Vendar pa so se na merodajnih mestih že definitivno odločili in na Hrvatskem nastane kurz, čist hrvatski kurz, ki pomete dvomljivo, državi nevarno gonjo.
Zahteve češkega svaza.
Praga, 13. avgusta.'Načelnik Češkega Svaza posl. Stane* je poslal včeraj ministrskemu predsedniku pismo, čegar posamezni odstavki so ';v čeških listih zaplenjeni. Stanek zahteva sklicanje parlamenta in delegacij, ker porablja vlada brez-parlamentarni čas za izdajanje naredb, ki vznemirjajo ljudstvo. Govori tudi o zvišanju krušnih cen. Svaz protestira proti brezsmiselnim prebiranjem. Konec pisma zahteva razgovor o pogajanjih za- mir.
Revizija bukareških dogovorov.
Budimpešta, 13. avgusta. V zadevi dodatnega predloga k bukareškemu dogovoru o miru ki ga je stavil zunajni minister grof Burian ogr. min. predsedniku Wekerleju, se je vršila v. ogr. justičnem ministrstvu konferenca, ki je skicirala šest posebnih točk, kojih najvažnejša je prva, ki določa, da naj odloča prebivalstvo, hoče li dobiti ogrsko državljanstvo ali pa ohraniti romunsko.
Afere rumunsklh ministrov.
Bukarešta, 13. avgusta. Bivšega ministra Constantinesca so zaprli. Pri njem na domu so našli dokumente, da je imel tajno tiskarno za netenje sovražne agitacije v Moldavi.
Berolin, 13. avgusta. Iz Jaša se poroča, da se je izdalo proti prejšnjemu šefu policije, Pana-itescu, zaporno povelje; pred vojno je dobil visoke svote od antante in je delal za njeno korist.
Bukarešta, 13. avgusta. Minister za zunanje zadeve Arion je protestiral, da je poslanec Ta-trascanu rekel, da se ruski poslanik Poklevski-Koziel z romunsko kraljico stavi na čelo neki zvezi ruskih oficirjev. Romunija je napram vsem državam nevtralna in ne dopušča neuljudnosti napram antanti.
Finsko ruska pogajanja.
Stockholm, 13. avgusta. Fiusko-ruska pogajanja so zelo težavna. Rusi stavijo nesmiselne zahteve.
„Cunardline“ zgubila tretjino ladij.
Amsterdam, 13. avgusta. »Cunardline“ sporoča, da so potopili nemški podmorniki tekom leta 1917 tretjino njenih ladij v vrednosti tri in po! milijonov funtov šterlingov.
Diplomatska svoboda.
Curih, 13. avgusta. „Daily Mail“ javlja, da stoji komisar boljševikov Litvinov pod policijskim nadzorstvom.
Veda in politika.
Bern, 13. avgusta. Kraljeva akademija znanosti v Londonu je odklonila predlog črtati častne člane, ki so tuji državljani.
Smrt* Iznajditelja Pageja.
Berolin, 13. avgusta. „Chicago Tribuna“ poroča da je sloviti angležki iznajditelj Page pri poizkusni vožnji ponesrečil. Page je konstruiral angleške tanke in aeroplane za bombe.
. Velika eksplozija.
Bukarest, 13. avgusta. V Vasluju v Moldavi je eksplodiralo veliko skladišče municije, pri tem je storilo smrt mnogo ljudij. Število poškodovanih je veliko.
Tatvina sukna.
Dunaj, 13. avgusta. Nocoj so zločinci vlomili v trgovino s suknom Alberta Thiegera na Dunaju in so ukradli sukna za 50.000 K. Blagajno odnesti pa se jim ni posrečilo.
Širom sveta.
Sestra profesorja Masaryka obsojena na mrt. Dunajski listi javljajo, da je amerikansko iehinjo Joroškovo, sestro profesorja Masaryka, unajsko divizijsko sodišče obsodilo na smrt radi pijonaže. Obsojenka je prišla pred letom dni iz imerike na Češko. Za pot da je dobila od eškega narodnega odbora v Newyorku 500
o'^Češkl p0S|anec Maštalka je odložil landat, ker se je del njegovih volilcev izrekel za Ir. Kramafevo strujo.
Novi biskup v Djakovu. Za biskupa v )jakovu bo imenovan baje zagrebški kanonik itjepan Korenič, pristaš Jirvaško-srbske koalicije. Vekerle je baje koaliciji obljubil, da bo imeno-anje predložil kralju v potrditev. — Slovesno istoličenje novega biskupa v Senju dr. Jurija Bariča se bo vršilo 15 t. m.
Smrtna obsodba Emila Davida se najbrž ie bo izvršila niti tedaj, če bo zavrnjena niČno-tna pritožba, ker izrek krivde ni bil soglasen. / takih slučajih se navadno vselej predloži po-nilostilni predlog s priporočilom.
Otroci mro. V Bosni je v poslednjih dveh etih vojne umrlo, kakor izkazuje uradna statistika 163.000 otrok pod 10 let.
Doklade nemškim vojakom in podčastni-tom. Cesar Viljem je dovolil podčastnikom in noštvu mesečno doklado 9 mark na fronti in j mark v zaledju.
^ Nameščenci občine Praga so zagrozili s stavko, ako ne dobe draginjskih doklad.
Stroj za dviganje torpediranih ladij. Sim->on, predsednik ameriške reševalne družbe, je jaje iznašel stroj za dviganje torpediranih lad'j.
Rekord tobakove letine y Bosni. Iz Sa-ajeva se poroča: Letos je pričakovati v Bosni n Hercegovini tako bogate tobakove letine, kot e še ni bilo izza okupacije. Napram normalnemu lonosu 20 000 do 35.000 metrskih stotov se pri-:akuje letos najmanj 50 do 60.000 metrskih
>t0t0VpiesI prepovedani. Prepoved p esov je še , veljavi. Vse prošnje za plesne prireditve so bile Lratkomalo'zavrnjene. Tako javljajo iz — Berol na.