POUK IN ZABAVA Rebus. Priobčil /r. AV/V!L. Rešitev in imena rešilcev ppiobčimo V ppihodnji štei/ilki. Mladinska knjižnica. In tako je prav! To upliva bolj in sega ^ . , ,,, j. , , .. . , . globočje nego golo učenie in prazno bese- Drugi zvezek »Mladinske knjižnice«, ki dičenje. Pripovedovanje Troštovo je gladko, jo lzdaja »Zaveza avstnjskih jugoslovan- neprisiljeno in razumljivo. Nekatere nedo- skih učiteljskih društev«, zalaga pa knjigo- slednosti in poraanjkljivosti (zlasti v ločilih) tržec L. Schwentnerv Ljubljani, prmaša je zagrešila površna korektura, ki jo mo- na75straneh povest»Na rakovonogo«, ramo odločno grajati. V tem oziru mora v ki jo je spisal učitelj Ivo Trošt, bralcem bodoče ravnati g. založnik z vso pazlji- »Zvončkovim« predobro znan pisatelj. Trošt vostjo in natančnostjo. V slovenščini ne slika v tej svoji povesti življenje ubogega pjšemo »vas leži«, nego »vas stoji« ne »v (boljše kot revnega!), a bistroumnega in rocj(<) ampak »v roki«, ne »vsaki«, ampak vztrajnega dečka Dinka Zaliča, kako se je »vsak«, ne »rmen«, ampak »rumefi«, ne »po z neumorno pndnostjo m neumornim uče- dnevu«, ampak »podnevi« (ponoči, poleti, njem dvignil do uglednega ključaničarja (ali pozimi) itd. Pridevnik rad fin raiši) ima ključa/ničarja,nepaključa^ničarja.)Dečkov samo imenovalnike vseh spolov in značaj je nsan lepo m dosledno. Dečkovo gtevil ter se vedno ujema z osebkom. prikupnost pa kvan njegovo večno hrepe- __ Tudi to lepo Troštovo povest je nagradil nenje po slavi in bogastvu, a na drugi »Češko-slovenski spolek v Pragi.« Knjižica strani nas oškoduje za ta neugodni vtisk stane 80 h, po pošti 90 h. Dinkovaljubezen do matere, njegovo iskreno prijateljstvo do Aleksandra in njegova hva- ležnost do dobrotnikov. Vsekakor je ustvaril Srbski razkralj Milan. Trošt z Dinkom Zaličem naši mladini lep zgled pridnosti, Ijubezni in hvaležnosti. Na Dunaju je umrl dne 11. svečna t. 1. Bojimo se le, da ji bo ostala vsa stvar o bivši srbski kralj Milan. Rojen je bil dne stroju »na rakovo nogo« dokaj temna in 22. velikega srpana 1845. l. v Parizu, vla- nejasna. yse drugo v povesti je jasno. dati pa je začel dne 2. malega srpana 1869.1. Ljudje, ki delujejo in govore, so pravi Kraljevi kroni se je v prid svojemu sinu, Ijudje z lepimi in slabimi lastnostmi: prve sedanjemu srbskemu kralju Aleksandru; bodo vabile, druge svarile. Morala ni nikjer odpovedal dne 6. sušca 1889. l. Izračunaj izrečena s suhoparnimi besedami, a vendar njegovo starost in dobo njegovega vla- plava kot tanka meglica nad vso knjižico. danja! ->; 63 *<-¦ Koliko je vredno človeško delo? stavlja Avstrijo, na ogrski strani pa pred- stavlja Ogrsko. Vrhutega je naslikan na Koliko je vredno človeSko delo, se vidi nemški strani cesarski orel, na drugi pa najbolj pri uporabi in predelavi železa. Za ogrski grb. Na nemški strani je označena kos železa, ki je vreden 3 K, dobiš 9 K, če vrednost v osmih različnih jezikih. ga prekuješ v podkove. Ce napraviš iz njega kovano orodje, dobiS 12 K. Če ga ... . pretvoriš v lito posodo, dobiš 135 K. Če Kollko 2IVI v EvroP' 'Judl ? izdelaš iz njega igle, ti dad<5 225 K. Kdor v E f živi do 400,000.000 ljudi. X°VnL Z^ raZne okraf.ke'. T Pn,nese Povprečno pride torej na im* črez 36 duS. 2700-6000 K. Ako pa narediš iz tega kosa Po ^tevilu je največ siovanov, a med temi \\ nln ^peneS,a If ^u n?'- d^lš xZ,anje največ Rusov. Največje in najobljudenejše 15.000 K. Deio človešk^h rok in človeškega ev^0psko mesto je London, glavno mesto uma je pač mnogo vrednol Angleškega. V Londonu živi ,preko pet in pol milijona ljudi, torej več nego v vsi Novl bankovci. Hrvaški, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Her- cegovini. Sedaj so prišli v promet novi bankovci . . po 20 K. Barve so rdečkaste. Dolgi so 135 mm, široki pa 90 mm. Na nemški Konec jeze je začetek kesanja. strani je naslikana ženska glava, ki pred- Zjiatraj. Veselo Uglasbil M. Adamič. mf K 1S N ^ IN """i ^Ttf ' Mp i C ^ u " ^ ^fi ' Solnce mi - lo prisve-ti-lo lepo nam je črez go-ro, inza-pe-li so ve - se - li ptički svojo pesem - co. Kak' cveti - ce in ro - si - ce že po travi se bli-šče! Cvetje kli - je, blago di - je, č'be - lice po njem šu-me. Vse ra-du-je, o-živ-lju-je zjutraj se in o mla-di: tudi mo-je sr - ce po - je, Stvarnika naj poča - sti, Stvarni - ka naj po - La, - sti! ~s* 64 ><-Rešitev besedne naloge v drugi številki. I(Vse za vero, dom, cesarja !" IVI P rav s o jo reSit i: Milko in Slavko NagliČ, —^J-—- —-¦- uČenca v Ljubljaui ; Marija Brin^ek in Cectlija Pirnat, I 0 S S I učenki, Anton Oblak in France Ogrinc, učenca pri Sv. I___________I Gregorju; Anica Pobinšek, učcnca v Brežicah ; Jožef I 1 Pretnar, učcncc v Veliki Dolini. I p © I | b | e z | e | g | ~~~« 7 | a Koliko prebivalcev ima Ljubljana? s a | u F u ~~ Dne 31.grudna 1900 je imela Ljubljana I n ' v__a | 33.955 prebivalcev. Če prištejemo temu šte-