Published and distributed under permit (No. 643) authorized by the Act of October 6,1917 on the at the Post Office of Joliet. ill.—By orrer of the President,|A. S. Burleson, Postmaster General
Amerikanski
Slovenec
American In Spirit: Foreign 111 Lanjninpe Onl\ Best advertising medium to reach a qftnrter million Slovenians in tlie United States. Kates on re<jnesi
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D.
Orfjiin oJ the Besr Klemeni of Ainericanized;Slov nians . It covers Neivs and Contains Matters o Special Importance to Them Not Found elsewhe
ŠTEVILKA 25.
JOLIET, ILLINOIS, 17. FEBRUARJA 1920
LETNIK IXXIX
KARLOVA NAKANA ZA ENKRAT SPODLETELA.
Nameraval je baje oditi na O grško, da bi bil kronan za kralja.
PAPEŽ BO OKITIL BENSONA.
V Nemčiji "šnops" zopet dovoljen. Kolčak ubit.
Karlov odhod preprečen na švicarskem.
Budapešta, 14. feb.—Iz zanesljivih virov sfe poroča, da je bivši cesar-kralj Karol poskušal- pobegniti iz Švice v Madžarsko, in sicer s pomočjo tujega potnega lista, da bi se podal na Ogrsko, kjer ga nameravajo izvoliti za kralja ob zasedanju novega parlamenta. Potni list se je glasil na ime Kaspar Ko-vacs, in z njim so mislile potovati tri osebe, katerih imena še niso znana. Načrt zarote je izdelal polkovnik Lehar, katerega je sedanja ogrska vlada i-menovala guvernerjem v za-padni Ogrski, dočim je ogrski minister Benitcky preskrbel sleparski potni list. Švicarski konzul, kateri je imel potrditi potni list, je pa spoznal Karla po fotografiji in je vso stvar naznanil švicarski vladi.
Bivši
avstrijski oesax Karol. f TIS 0 C E SLOVENCEV
IN HRVATOV ZAPRLI.
Papež okiti ameriškega admirala.
Washington, 11 feb.—Papež Benedikt bo okitil amerikan-skega admirala Williama S. Bencona z redom sv. Gregorija. Kakor znano, je bil podadmiral Benson vrhovni vodja ameri-kanske mornarice tekom vojne. Formalno bo izvršil tozadeviie obrede kardinal Gibbons, in sicer na belo nedeljo v baltimor> ški katedralki. Škof Russell iz Charlestona" bo imel slavnostni govor.
Joan de Are—Devico Orleansko—proglasijo za svetnico.
Rim, 12. feb.—Letošnjega maja bodo proglasili Joan de Are, ali Orleansko Devico za svetnico, in sicer ob velikanski svečanosti, kakor naznanja tozadevni proglas iz Vatikana. Papež je že imenoval pontifi-kalno komisijo, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za tozadevne ceremonije. Komisiji načeljujeta kardinpla Gaspari in Merry del Val.
Posebne prostore bodo pripravili za francoske božjepot-nike, katerih se pričakuje na tisoče in tisoče.
Pred kanoniziranjem bodo proglasili blaženim med drugimi tudi Oliera Plunkett, ki je bil v 17. stoletju nadškof v Ar-maguhi in prednik Irske. Ceremonij se udeleži tudi irski kardinal Lougue, mnogi irski nad-škofje, škofje in drugi dostojanstveniki katoliške cerkve v Evropi in raznih delih sveta.
Kardinali in nadškof je pripravljajo pastirske liste.
Washington, 14. feb.—Prvikrat v 40. letih pripravljajo katoliški nadškof je in škofje svoje pastiske liste za svoja o-krožja.
Pastirski listi bodo prečitani v vseh katoliških cerkvah v
Baje niso hoteli položiti prisege lojalnosti. Srbska soldates-ka gospodari po turško.
ZAVEZNIKI GROZE JUGOSLAVIJI.
Zjedinjene države ščitijo jugo slovanske pravice.
6,000 Hrvatov in Slovencev v ječah.
Zjedinjenih državah v nedeljo, dne 22. februarja.
Škofje priporočajo vernikom, da prejmejo svete Zakramente na dan, ko bodo pastirski listi čitani; tudi naj molijo v Papežev namen in za dobrobit Cerkve in države.
Pod amerikansko zastavo jdaj prebiva nad 20,000,000 katoličanov.
Slovaška duhovščina proti razkolu.
Slovaška duhovščina se je te dni sestala na konferenci, na kateri je protestirala proti ustanovitvi posebne narodne cerkve. Zlasti je prosvedovala proti naslovu češko-slovaška narodna cerkev, ker se razkolu ni pridružil niti eii slovaški duhovnik.
Vporni župnik odstavljen.
South Bend, Ind.—Škof Herman J. Alerding je odstavil John Kubackega, župnika pol-ske rimske katoliške cerkve. Škof ga je suspendiral, ker mu ni bil pokoren.
Kubacki je bil za župnika na tej fari skozi petnajst let in je vrnil šilo za ognjilo, Dejal je da ga je škof odstavil, ker, je škof prijatelj Nemcev. Ko je škof izvedel za to obtožnico, je odgovoril, da je bil župnik odstavljen radi nepokorščine.
Umrla Gabby Deslys, je bila Slovenka.
Pariz, 17. feb.—Gabby Deslys, glasovita igralka in plešah ka, ki je tukaj preminula za in-fluenco in zapustila ogromno premoženje, ki se ceni nad sedem milijonov frankov, je bila hči slovenskih starišev. 'Njeno pravo ime je bilo Heda Navratil. Rojena je bila na Dunaju. Ne ve se prav o njeni starosti, vendar se sodi, da je bila stara še le okoli 35 let.
"šnops" dovoljen v Nemčiji.
Berolin, 14. feb.—Narodni e-konomski minister je preklinil odl6k z dne 1. marca 1915, ki prepoveduje rabo alkohola pri izdelovanju "šnopsa". Nemčija bo zopet imela svojo priljubljeno pijačo na razpolago vsepovsod. Sicer pa ni dovoljeno pridobivati tako pijačo izven Nemčije.
Ljubljana, 14. feb.—Brzojavka poroča, da se nahaja po raznih ječah v Jugoslaviji nad 6,000 Hrvatov in Slovencev. Srbska soldateska gospoduje po Sloveniji in Hrvatski ter Slavoniji, Bosni in Hercegovini uprav po turško. Vzroki se navajajo, ker nekateri niso hoteli položiti prisege lojalnosti novi Veliki Srbiji in nje gospodom Ivaradžordžem.
Jadransko vprašanje pereče?
London, 15. febr.—Zavezniški vrhovni svet je včeraj razpravljal o jadranskem vprašanju in potem se je lotil Turčije. Iz Belgrada še ni odgovora na, zadnjo noto velike trojice; prišlo je le formalno potrdilo prejema note. Nitti je baje dejal včeraj, da bo Italija dala Dalmaciji avtonomijo, ako bo prisiljena izvajati londonski pakt.
Zavezniki poslali Jugoslaviji novo noto.
London, 15. feb.—Svet ministrskih predsednikov in poslanikov je včeraj odobril novo noto Jugoslaviji. Nota bo dostavljena dr. Trumbiču, jugoslovanskemu zunanjemu ministru, ki se mudi v Londonu. Vsebina note ni znana, ali smatra se, da ima obliko ultimatuma ki zahteva, da mora Juboslavi-ja takoj sprejeti načrt rešitve jadranskega vprašanja, ki sta ga odobrili Anglija in Francija v sporazum z Italijo.
Wilson grozi ententi.
Pariz, 16. feb. — "Temps" poroča, da je predsednik Wilson poslal noto zaveznikom, v kateri grozi, da prekine vse stike z njimi, če bodo reševali jadransko vprašanje brez njega. Wilson je sporočil, da se nikakor ne strinja z Lloyd George-vim načrtom glede Reke. Italijani v Londonu so zelo vzne-» mir jeni vsled Wilsonove note
Jugoslovanski zastopnik v Varšavi.
Belgrad, 19. jan.—Iz Varšave poročajo: Semkaj je dospel zastopnik Jugoslavije g. Tadič, bivši član srbskega poslaništva v Petrogradu.
22 bivših vojakov izvoljenih v avstralski parlament.
Melbourne, 14. feb. — Trinajst bivših avstrialskih vojakov je bilo izvoljenih v zvezno zbornico ali parlament; istota-ko je bilo izvoljenih devet bivših vojakov .v zvezni senat avstralski.
Odstopli državni tajnik Lansing.
Italijani poslali milijone iz Amerike.
Rim, 14. feb.—Tekom preteklih šestih mesecev so italijanski naseljenci poslali iz A-merike do 674 milijonov v lir v Italijo.
Kanada izgnala 1,000 tujcev.
Montreal, 14. feb.—Polkovnik W. E. Date, predstojnik zavoda za internirane tujce v Ka puskasing, Ontario, izjavlja, da je Kanada tekom leta 1919 izgnala nad 1,000 tujcev iz svoje zemlje.
Admiral Kolčak umorjen.
London, 13. febr. — Vest, da je bil admiral Kolčak, glavar vse-ruske vlade v Sibiriji, ustreljen, je zdaj uradno potrjena. Kolčak in njegov ministrski predsednik Pepeljev sta bila ustreljena ob peti uri zjutraj.
Italija obdači lenuhe.
ne dobrodelne namene. Uradni indijanski zvezni komisar je odobril darila. Največ zavodov, ki dobijo darila, je v Okla-homi. En milijon od tega denarja se bo porabil za zgradbo in vzdrževanje bolnišnice v Henryetta, Okla., in ta zavod bo samo za Indijance. Bar-nettovo premoženje baje šteje do $3,000,000, večinoma sestoja iz oljnatih vrelcev.
Rim, 11. feb. — Telesno zmožni italijanski državljani med 20 in 65 let starosti, se bodo morali izkazati, da niso lenuhi ali brezdelci, ako bo sprejet tozadevni zakon, ki predpisuje, do bo vsak tak moral plačati poseben davek, ako ne dokaže, da ni lenuh.
Italijanska nasilstva.
. Split, Dalmacija, 14. fob. — Vladni komandant posadke v Primostenu je dal bičati Matu Hulijeva, Skorina in Dupina, ker so se proti vili rekviziciji olja. Hulijeva so prijeli in odvedli k vojnemu sodišču v Za dru.
Na potu v staro domovino umrl.
New York, 15. feb,—Neki J. Antončič, 44 let star, je prišel v New York potujoč v staro domovino. Nezgoda je hotela da je zbolel in v-tukajšnji Bell-view bolnišnici nenadoma umrl.
Mačka rešiteljica — poginila
Zahtevajo, da kralj opusti besede 'Moje' to in 'Moje' ono.
London, 12. feb. — "Daily Express" je povzročil veliko senzacijo, ko je včeraj v uradniškem članku opozoi-il kralj« da naj pri bodočih javnih govorih opusti, besede "moja armada, moja mornarica, moje ljudstvo" itd., ker te besede žalijo čut demokracije in spadajo med staro šaro.
Brooklyan, 15. feb. — Ivo je J. Taylor šel izpred vrat stanovanja Mrs. B. Shi^v, je zaslišal turobno mijavkanje mačke. Ker je vedel, da mačka ne mi-javka v dobroti, je potrkal na vrata. Ko pa le ni dobil odgovora, je s silo vrata odprl in 'našel sobo zakajeno od plina. Otvorivši okno zagleda v spalnici onesveščeno starko, ki je pozabila plin zapreti. Odvedli so jo takoj v Greenpoint bolnišnico, kjer je okrevala, Ko so starko odpeljali, je dobri sosed odnesel tudi mačko na prosto, a prekasno. Verna ' žival je kmalu na to poginila.
Dan po smrti soproga se možila.
Chicago, 14. feb. — Wladek Skieczewicz je bil pokopan v petek, Njegova vdoVa Marce-lia je žalovala. Danes je pa sobrota in že se je smehljala pri svoji poroki, kakor poroča 'Chicago Examiner'.
'Rakijašnice" plenijo povsod
Terre Haute, Ind., 17. feb.— Zvezni agentje so naperili preiskavo zoper nekega Nicka Dri joka, ki je podšerif okraja Vermillion v Tndiani. Dolžijo ga, da upravlja "grešno rakijašni-co". Zadnji petek so našli v njegovem domu kotel in druge tozadevne predmete. Istotako so zasačili več takih stvari v okolici mesta Clinton, Indiana kjer biva več naših rojakov. Aretirali so do 20 krivcev; 15 kotlov in do 2,500 galonov*"pa-lenke" so zaplenili. Največjo tako tovarno so našli v domu Štefana Zoriča, ki je tudi pod-konštabel v Lanfordu. Zorič je bil tudi aretiran.
To je bil plen!
$1,500,000 za dobrodelne namene daroval Indijanec.
Muskogee, Okla., 14. febr. — Jacksoh Batneit, ki je znan kot najbogatejši Indijanec na svetu, je daroval $1,60©,000 za raz-
Toledo, 6. feb.—Tatovi so u-drli v klet nekega tukajšnjega gledališča s premikajočimi slikami in naložili na svoj avtomobil žganja, brinjevca in vina v vrednosti $5,000. Pijača je bila lastnina Ora L. Brailev-a lastnik gledališča."
TAJNIK R. LANSING MORAL ODSTOPITI.
Predsednik Wilson že delj časa čutil, da tajnik deluje po svoji roki.
ŽELEZNIČARSKE STAVKE NE BO.
"črna roka" zopet rokovnjači. Tihotapstva "mokračev".
Državni tajnik f^ansing odstopil.
Washington, 14. feb.—Državni tajnik Robert Lansing je podal svojo ostavko, katera je bila takoj sprejeta -od predsednika Wilsona in uveljavljena.
Njegovo rezignacijo je, zahteval predsednik Wilson v svojem pismu Lansingu, v katerem mu očita, da se je brez dovoljenja predsednika posluževal predsedniških avtoritet za časa Wilsonove bolezni in skli-caval informalne seje kabineta. Wilson izjavlja, da mu o teh sejah ni bilo ničesar znanega.
Kdo bo Lansingov naslednik?
Iz verodostojnih virov se poroča, da bo postal Lansingov naslednik najbrž Wm. Graves Sharp,' bivši amerikanski poslanik v Parizu, ki se že več tednov nahaja v Washington!!.
Stavka železničarjev od vrnjena
Washington, 15. feb.—Odborniki štirinajstih želežničar-skili unij so sprejeli načrt predsednika Wilsona za izravnanje mezdnega spora z nekaterimi* pridržki in upajo, da Wilson sprejme pridržke. Edino unija prožnih delavcev, ki" se je že izrekla za štrajkrše ni sprejela načrta.
Predsednikov načrt se glasi, da železničarji počakajo, dokler železnice ne preidejo iz Vladne komtrole v privatno lastništvo, nakar bo po njegovem prizadevanju ustanovljen z zakonom posebni odbor, ki u-redi mezdno vprašanje; ako tak odbor ne bo ustanovljen pred 1. marcem, tedaj bo on i-menoval posbbno komisijo. Železničarji medtem preskrbo predsedniku podatke o mezdah v razmerju z mezdami v drugih industrijah. --;-' l
"črna roka'' zopet na delu.
Buffalo, N. Y., 15. feb.—Danes vjutro je bomba razorila prodajalno L.Castiglione in napravila škode do $800.00 brc-, posebne škode stanovalcem v hiši. Lastnik prodajalne .i" pred nedavnim prejel pismo od "črne roke", ki je običajno zahtevala večjo vsoto denarja,.
Champ Clark bo kandidat.
Steklenica vina rešila otroku življenje.
Lorain, O.—Tukaj je zbolel nek deček za posebno akutne vrste influence, za katero je zdravnik priporočil šampanjca. Toda kje ga dobiti v suhi Sahari? Neka ženska je slišala o zdravnikovem naročilu; dala je steklenico dragocenega vina ter s tem rešila otrokovo življenje.
Washington, 8. feb.—Champ Clark se je odpravil v svojo domačo državo kjer bo imel govore v kongresni kampanji. Pred svojim povratkom v glavno mesto se bo odločil, če bo sprejel demokratično predsedniško nominacijo ali bo pa kandidiral za senat.
---- i
• Kanada odrekla kredit.
Ottawa, Kanada. — Ministrski svet je odklonil ponovni kredit Franciji, Belgiji, Rumu-niji in Grški v svoti $62,000,000.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-* katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe .sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. , * lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Chicago Telefon 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto----$2.50
Za Združene države za pol leta $1.50
Za inozemstvo na leto..........$3.00
Za inozemstvo za pol leta......$2.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Jr»liet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da «iam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno: na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March llth, 1913, at the Post Office at JollAt, 111., under the act of March 3-d. 1879
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, an1 the Official Organ of Holy Family. Society.
PublUhed Tuesdays and Fridays bv the
SI. O VE NIC-A MERI CAN PTG CO
Incorporated 1899. Movemi: American Bldg., Joliet, 111
«iJvertising rates sent on application
lz slovenskih nase!tin
Joliet, in., 16. feb—Slovesnost blagoslovljenja novih or gelj, za našo slovensko cerkev sv. Jožefa v Jolietu, se je naj-slovesneje izvršila zadnjo nedeljo ob pol osmi uri zvečer. Cerkev je bila ob tej priliki nabito polna .vernikov. Slovesnost blagoslovljenja je izvršil naš župnik Rev. John Plevnik ob asistence Rev. F. Šalovena. slovenskega župnika v LaSalle, 111., Rev. Gjuro Violiča, tukaj snega hrvatskega župnika in Rev. V. P. Šolarja iz Peru, Hiter nekega drugega č. gospoda.
Zabučale so nove orgle pod mojstrsko roko profesorja Mid-delschulte iz Cliicaga. In dolga želja se je izpolnila našim faranom, da so. dobili nove orgle za svoj božji hram.
Pravijo, da se s tako velikimi in modernimi orgijami ponaša le malo katoliških cerkva v Ameriki.
Naš slavni pevski zbor je izvrstno izpeljal svojo pevsko vloga pod mojsterskim vodstvom našega organista g. Mar t i na Cvenk
Rev. Čaloven iz La Saile, Ulje imel slavnosten govor, ki je do src segal vsem poslušalcem.
.Med obredi se je izvršil "o-£er" po starokrajskčm običaju oko H velikega .altar ja, katerega .so se udeležili vsi prisotni verniki. Nabralo se je spet doka j .lepih darov za cerkvene potre-1)0.
"Naj donijo nove orgle v čast in slavo božjo in pričajo poznejšim rodom o trdni veri in požrtvovalnosti faranov slovenske cerkve sv. Jožefa v Jolietu. 111."
Nove orgle stanejo nad $7,-000.00.
Posebna kolekta za orgije so je vršila več mesecev. In sko-ro čuditi se je veliki radodar-nosti faranov. Nabralo se je v to svrlio nič manj kot $7,183.64. Prav lepo bi bilo, ako bi mogoče na tem mestu navesti vsa Amelia darovalcev, ali vsaj onih, ki so darovali skoro ogromne vsote v to svrho. A ker nam [manjka prostora, naj posnamemo iz tozadevnega tiskanega poročila sledeče: $200.00 je daroval en sam faran; po $100 sta darovala dva; po $50 jih je darov-alo 21; po $40 sta darovala 2; $38.00 je daroval eden; $35.00 je daroval eden; po $30 jih je darovalo 6; po $25 jih je darovalo 25; po $20 jih je darovalo 13; po $15 in več jih je darovalo 29; po $10 in več jih je darovalo 139; po $5 in več jih je pa darovalo nič manj kot >370. Ti vsi darovalci, katerih je do 610, so darovali okoli $6,500.00. Vseh darovalcev je bilo do 929. Ostali so darovali po $4, $3, $2, $1 in drobiž. Teh je 319.
Gg. kolektorjem, vsem. darovalcem in darovalkam prispevkov za nove orgle naj nebeški Stvarnik stotero poplača!
—	Kljub temu, da je naša jolietska slovenska naselbina tako velika in bogata, nismo i-meli ta predpust nobenih okli-cov ne poroke, razun enega pa ra iz Rockdale. To priča, da vladajo letos abnormalne razmere in se naši fantje, dasi je med njimi mnogo veteranov svetovne vojne, boje zakonskega jarma. Pričakujemo pa, da se ta stvar obrne na bolje po Veliki noči, ko se bo toplo soln-ce lepše smehljalo in se bodo cvetke bujnejše razvijale v junijski krasoti.
—	Izza zadnje sobote sem vlada nepričakovano huda si-ma in burja vleče, da je groza. Toplomer je v nedeljo in pondeljek jutro kazal do 10 pod ničlo. Vendar pravijo vremenski preroki, da bo kmalu bolje, ako se jim sme verjeti.
—	Da je nekje nekaj oduh-lega nam spričuje to, ker je zadnji teden padla cena moke za cel dolar na berlu, pa kljub temu so naši groceristi in pekarne povišali ceno kruha za eno tretjino. Prej je veljal hlebec 9c, zdaj pa računajo zanj po 12c.
—	Kakor s kruhom, tako je s sladkorjem. Dokler ga ni bilo veliko, je bil po 12 do 15c funt. Zdaj ga pa ponujajo po celo vreče za oderuško ceno—20 do 27c. funt. Lahko je profitarjem dokler vlada spi.
—	Zadnji petek so se vršili sprejemni obredi v tukajšnjem samostanu ob prisotnosti mnogih cerkvenih in redovnih do, stojanstvenikov. Enajst deklet je bilo sprejetih v redovni stan. Večjo število jih pa je bilo sprejetih kot novitiate.
—	Še 90 dni smejo tukajšne poulične železnice guliti narod po 10c za vožnjo, kakor je odločil državni oddelek- javnih naredb. Dokler je župan in mestni komisarijftt na strani kapitalistov, lahko višajo voz-nino kolikor jim je drago.
—	Dne 6. t. m. je umrl Frank Milaučie, po domače Drenov-čev, za influenco. Stanoval je na 1175 E. 61st St. Doma je bil iz vasi Loka, fara Št. Jernej. V Ameriki je bival 15 let, v do movini zapušča mater, 2 brata 3 sestre, tukaj soprogo in dva otroka. Bil je član društva Prešeren, št. 17. SDZ. Pogreb se je vršiVv pondeljek.
—	V petek ob 5. zjutraj je umrla za pljučnico Marija Vin-tar, stanujoča na 5704 Bonna ave. Stara je bila 32 let. Po-kojnica je bila doma iz Goriči-ča, fara Preserje. A Ameriki je bivala 13 let, v domovini zai pušča brata, tukaj pa soproga in 5 malih otrok, Jn'fda in sestro.
-— Starišem Martinčič na 61 cesti je umrl sinko star poldrugo leto. Starišem Zaje v New-burgu je umrl sinek Edvard, in starišem Jagodnik na 53. cesti je umrl poldrugoletni sinko Josip. Vsem starišem izrekamo naše iskreno sožalje.
—	Nevarno je zbolel Josip Zalokar, 1081 Addison Rd.
—	V pondeljek je bila odpeljana v bolnišnico vsa družina Josip Pirca, 1188 E. 61st St. Vsi so nevarno zboleli za influenco, oče, mati in trije otroci. Odpeljali so v City bolnišnico vse naenkrat.
—	Umrla je rojakinja. — V četrtek zjutraj je umrla Ange la Oblak, članica društva Maccabees. Tu zapušča soproga in hčerko, ter stariše in tri brate. Pogreb se vrši v soboto zjutraj iz hiše žalosti, na 1161 E. 61. cesta. Bodi ji lahka zemlja.
niso in gfc tudi zahtevali nismo J čas nego drugemu, ampak mi Ako bi hoteli upoštevati polno,vsi imamo izpolniti gotovo na-svoto zavarovalnine, bi morali logo, pa najsi je še tako različ- temperatura raste do 100 in
bolnik pritožuje, da ga zebe, in s tem nastopa mrzlica, katere
ljudje v največ slučajih dopla- na za posameznike, in ta nalo-čati. Za vzgled povemo: Par ga zahteva, da zadoščamo svo-sto zabojev je bilo povprečne jim dolžnostim. Pri tem še teže 128 funtov. Označena j prav nič ne vpraša, kako me-vrednost je bila $800. Sedaj t sto, kako dostojanstvo zavzemamo v človeški družbi, in dali spadamo k močnim ali sla-
pa računajte: Mi smo zahtevali 16c od funta. Prevoz preko morja je 12c od funta, kar bi znašalo od 325 funtov svo to $15.00. Storage v New Yorku je veljal $3.50 od zaboja, prevažanje iz kolodvora, dovoz na ladijo, zavarovalnina, itd., zavarovalnina preko morja in do Ljubljane po $1.75 od sto funtov ali od 125 funtov je $2.19.
bim, vsakdo je dolžan, delovati v svojem delokrogu po najboljšem znanju, da je ob uri delopusta in počitka storjeno to, kar nam bo v večnosti v srečo in zveličanje.
Pepelnična sreda! Na tisoče in tisoče ljudi sluša resno-zveneči opomin te besede, ki pa
Dobili pa smo na urad samo pri njih razodeva, ne da bi vpli-$20.00 za sto petindvajset fun- vala na njihovo srce in dušo tov teže, a stroškov smo imeli ter jih napotila, da bi premiš-(brez upravnih) $20.69, torej Ijali namen in konec svojega
Cleveland, O,—V Euclid, O. je umrla pretočeni petek popoldne Frančiška Hiti, stara 34 let, umrla je za pljučnico. Bila je doma iz Slivnice pri Cerkni ci. Doma zapušča stariše in brata, tukaj pa sestro, moža in štiri otročiče. Pogreb seje vr šil v pondeljek.
—	Iz bolnišnice se je povrnila soproga Propadec, -stanujo ča na Thames ave. v Oolin-woodu.
—	Umrl je za influenoo Nikolaj Stermec, rodom Hrvat, star'38 let.
Leadville, Colo.—Umrl je. 14. januarja t. 1. rojak Joe Mohar Podlegel je pljučnici, na kateri je bolehal le nekaj dni. Trup lo pokojnika so prepeljali v tukajšnje mesto in je pokopan na katoliškem pokopališču "Sose-la\vn". Pogreb se je vršil 18. januarja t. 1.
New York, N. Y.—Tu je u-jnrl rojak John Jarc, star 33 let, član Samostojnega društva. Bil je mirnega značaja in povsod jako priljubljen. Stanoval je v hiši štv. 424 East 9th St Pred par tedni mu je umrla žena. — Naj v miru počiva!
(Iz laškega ujetništva). Slavno uredništvo 'Amerikanskega ,Slovenca"!
Uljudno prosim, da mi storite uslugo, da bi s pomočjo Vašega cenj. lista poizvedel za naslov svoje tete, po imenu, Frančiška Zaje. Pred vojno je bivala v St. Louis, Mo.
Ker za časa vojne nisem prejel od nje ni kakega poročila, bi rad zvedel kje se ona zdaj nahaja.
Za vse to se Vam najlepše zahvaljuje
Frančišek Učakar, Rep. Prig, di Guerra, Castelnuovo, Jan Giovanni, Valdorao, Prov. Arezzo, Italia.
čista zguba 69c pri enem zaboju. In takih je bilo stotine. Raditega smo na kartah, ki so bile pregledane od zavarovalne družbe bili prisiljeni znižati vrednost, kar je pa samo navidez, kajti mi nismo hoteli kom-panijam plačevati ogromne denarje, ljudi pa tudi nismo hoteli tirjati, ker je itak vsčeno-. kajti glavna stvar, je, da je po-šiljatev srečno dospela v domovino, in to se je zgodilo. Znižana zavarovalnina torej nikogar ne oškoduje niti za cent. kajti skazali bodemo vsak zaboj, da je bil pravilno oddan v domovini, kar je pa zgube, dobijo ljudje v polni meri povili jeno, ker imamo od vsakogar originalno izjavo glede njegove vrednosti. Da bi pa kom panijam metali tisočake* tega nismo hoteli.
V kratkem dobite od svojih dragih iz domovine potrdilo sprejema in to bo vaše najboljše zagotovilo o poštenosti cele pošiljatve.
Ako želite pojasnil glede tretje pošiljatve, obrnite se na naš odbor.
United States Relief Shipment.
Louis J. Pire, preds.
Frank Hudovernik, tajnik.
Anton Grdina, blagajnik.
PEPELNIČNA SREDA.
Cleveland, O., 11. feb.-—Cenjeno uredništvo:-—Prosimo priobčite sledeče: Pošiljalcem zabojev United States Relief Shipment.
Odbor za pošiljanje je dobil yeč pisem raznih strank, ki sr nas opozorile, da je na potrdil-nih kartah zmanjšana vrednost njih pošiljastvo. Dane bo tre ba vsakemu posebej odgovarja ti, javljamo sledečo:
Ko smo začeli sprejemati zaboje. nismo vrjeli, da bodejo ljudje označili tako visoke vrednosti pošiljatve. Označena vrednost vseh 3900 zabojev je znašala mnogo več kot milijon. Ako bi hoteli po tej vrednosti plačati zavarovalnino, bi dali samo za zavarovalnino $20,000. Toda tega denarja ni bilo na razpolago, ker ga ljudje plačali
Nič ne deluje v življenju krepkeje, nego drastično ali silno nasprotje; kajti to ostreje razsvetljuje in pojasnjuje resnico. Tega se nikdar bolje ne zavedamo, nego ko premišljamo naglo premeno, ki nam stopa pred oči pepelnično sredo. Pred nekaj urami še veselo, razposajeno življenje v polni moči svoje zabavnosti in naslade, a v rano jutro pepelnično srede resni opomin: "Memento mori" — pomni smrti, kar se pravi, da je smrtnikom dana le kratka doba na zemlji, doba, ki o nji nihče ne ve, kje in kako se konča!
Ta "Pomni smrti" nas gin ljivo opominja na to, da nas v življenju venomer spremlja smrt in da nam prejalislej, ampak enkrat gotovo zastopi in zapre pot, rekoč: "Stoj, Tvoja ura je dotekla!" In ob spominu na to, se pojavlja pred našim duhom v najpopolnejši razločnosti usoda, ki nam vsem brez razlike pripade. Niti cvetoče zdravje, niti vsa življea-ska moč nas ne more preslepiti, da se z vsakim korakom bližamo trenutku, ko nas doseže zadnji klic in se bomo morali ločiti od vsega, kar nam jo na zemlji ljubo in drago, česar se nam oklepa srce. S tem je dan pomen pepelnične srede, in blagor nam, če jo tako umevamo,
zemskega bivanja. Da, celo če se jim misel na smrt vsiljuje, se ji umikajo in strmoglavljajo v begu pred njo iznova v vrtinec življenja, da v njem pozabljajo, da morajo umreti. Odtod razuzdano dejanje in ne-lianje, ki je vidimo povsod v modernem«vetu; odtod nemarnost v izpolnjevanju dolžnosti, pomanjkanje pravicoljuba in ljubezni do bližnjega, in odtod tudi divji boj.za denar in ime-tek, za posest in užitek, ki nam vsem tako otežuje življenje. Ko. bi vsi ljudje pomnili, da je smrt njihova najzvestejša to-varišica, ki svojo trdno postavo prav dostikrat nenadoma uveljavlja, potem bi na zemlji kraljičevala ljubezen in trosila svoj blagoslov in mir! Prav posebno bi to bilo tako, ako bi bili vsi uverjeni o neumrjoč-nosti duše in poplačilu v večnosti, kajti ničesar ni, kar človeka bolj izpodbuja k vestnemu izpolnjevanju njegovih dolžnosti in k stremljenju po kreposti, nego ta vera, ki se ne ustavlja ol) grobu, nego obrača pogled k Sodniku, ki človekova dejanja po smrti tehta in pravično sodi. Naj bi torej o-pomin "Memento mori!" pepelnične srede napolnjeval svet liki grom in družbo spominjal na to, hoditi po potih dobrega, pravice in ljubezni, ki edine vodijo k miru in sreči v tem in posmrtnem življenju.
104 stopinj F. V večini slučajev puis bije razmeroma počasi.
Tudi na zunaj pacijent res izgleda da je bolan. Njegove o-či so nekolike krvave. Teka mu iz nosu in utegne imeti kašelj. Ti znaki prehlajenja so kedaj neznatne, vzlic temu se on čuti bolnega in izgleda kakor tak. V nekolikih slučajih tekom zadnje epidemije se jo pojavljala tudi dijareja (driska).
Razun po zunanji prikazni in po omenjenih simptomih more zdravnik ugotoviti influenco po prezkušnji bolnikovi krvi, našlo se je namreč, da se število belih telescev v krvi tekom te bolezni nič ne poveča ali le malo. Večina slučajev je navidezno infekcija dihlanih organov in je podobna nalezljivi sorti "prehlajenja." Nekateri -krat pa ti dihalni simptomi popolnoma manjkajo in pacijent čuti potrtost, slabost, bolečine po udih, in nekaj mrzlice. V drugih slučajih je zopet driska glavni simptom.
Navadno traja mrzlica štiri do pet dni in bolnik okreva. Ali dočim je razmerje smrti navadno nizko, je epidemija nekje hujša in slučaji smrti so bolj pogosti. Ako bolnik umre, je to navadno posledica razvoja influence v pljučnico (pneumonia) in druge komplikacije/
Ako mislite, da imate "flu" idite v posteljo in pokličite takoj zdravnika.
Izgredi v Madridu zaradi tobaka.
Madrid. — Vsled pomankan-ja tobaka radi stavke tobačnih delavcev so bili tukaj večji izgredi pred par trafikami, ko so se zbrale velike množeice moških in zahtevale tobak. Policisti so razgnali množice in s-ledili so nemiri.
NEKATERA NAVODILA GLEDE INFLUENCE.
(Izdano po Vladnem zdravstvenem uradu—United States Public Health Service v Wasli-ingtonu.)
Dosedaj ni še nikake zanesljive metode, po kateri bi se moglo trditi v poedinem slučaju, da gre za influenco. Na drugi strani pa je prav lahko spoznati influenco, kadar imamo *'eč slučajev skupaj. Nos-proti izbruhu običajnih kašljev in' prelilajenje, ki se navadno pojavljajo v zimskih mesecih, se influenca utegne pojavljati v vsaki letni dobi: tako je zadnja epidemija razsajala najhujše v Evropi v maju, juniju in juliju leta 1918. Razun tega niso v slučaju navadnega prehlajenja splošni simptomi (mrzlica, bolečine in potrtost) nikakor tako hudi ali ne nasto-
Zavoljo neznosne draginje
na papirju in raznih tiskovnih potrebščinah bomo morali vstaviti list vsem onim naročnikom kateri n<j plačajo naročnine .točno, da se tako prihrani nekaj ogromnih stroškov.
Prosimo naše cenj. naročnike, da takoj pošljejo naročnino ko jim ista poide, da jim lista ne vstavimo.
V nadi smo, da se naši cenj. naročniki zavedajo težkoč v katerih se nahajamo .zavoljo neznosne draginje. _Upravništvo "A. S."
POŠILJATELJEM DENARJA V STARI KRAJ.
■i *
$1.25 6.00 8.50
100 kron za .. 500 kron za .. 100 lir za...
AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago Street Joliet, Illinois
KILA OZDRAVLJENA.
Ko sem dvignil hlod pred leti, sem se utrgal. Zdravnik je svetoval edino rešitev—operacijo. Pas ni pomagal. Ko-
. , ,	, , , v ,, nočno sem dobil stvar, ki me je
pajo tako naenkrat ob začetku ozdraviia. Leta ,0 pretokla in
sem vedno zdi av, dasi težko de-
kakor ojb influenci. Končno, se navadna prehlajenja ne razširjajo med občinstvo tako hitro i in tako razsežno kakor influen-
ca.
Večinoma se oni, ki zboli na influenci, čuti bolnega kar naenkrat. Čuti sp slabega, boli kakor se mora umevati in če se	u&sa, glava ali kri"*,
iz opomina "Memento mori" učimo, da moramo svoje življenje na pravi način porabiti.
Življenje je delavnica, ki moramo v nji delati, dokler smrt ne pozvoni delopusta in večnega počitka. Kako dolgo traja naše bivanje in delovanje v tej delavnici, no vomo. Enemu od nas jo odmerjen daljši delavni
trebuh itd. in utegne čutiti tu di bolečine po vsem životu. Mnogim bolnikom so mede, nekateri bruhajo. Večinoma se
lam s tesarji; nisem bil operiran, nisem zgubil ure časa, ničesar, a hočem vam poslati popolno navodilo kako se ozdravite, če mi pišete: EITGENE M. PULLEN, Carpenter, 557F, E. MARCEL,LUS AVE., MANA SQ IT AN, N. J. T/režite ta oglas in ga dajte onemu, ki je utrgan, ker mu moida ohranite život, ga rešite nadloge in nevarne operacije.
7 A ^TTflN Tf T Polijemo viakomur ravnokar izšlo knjigo t War 1 V^l^U«. Book) v kateri je »pisana zgodovina svetovne vojne za svobodo. Vsebovala bo do 600 strani s 100 slikami. Pošljite za 4c znamk za poštnino knige na Royal Sales Co., 59 Station O, New York
i
(THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLENA. 29. NOVEMBRA 1914
v.zjedivjb NiH drŽavah
SEVERNK AMERIKE
Sedež: JOLIET. ILL-
[ukor. v drž. III. 14. maja 1915 Inkor. v drž. Pa. 5. aprila 1916
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse". GLAVNI ODBOR.
Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St. Joliet 111.
I. podpredsednik....;.JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. IL podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa.
Tajnik.....................JOSIP KLEPEC, 1006 N Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar........ANTON NEMANICH Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Blagajnik..........ANTON NEMANICH. 1000 N. Chicago. St. Joliet, 111
Duhovni vodja................REV. F. ŠALOVEN. Crosat St, La Salle. 111.
NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12. Tenth St., North Chicago, Illinois.
NICHOLAS VRANICHAR, 1014 Wilcox St, Joliet, Illinois
FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 12 10 N. Broadway, Joliet, Illinois.
ANTON STRUKEL, 1240—3rd St., La Salle, Illinois.
JOSIP MEDIC, 918 W. WASHINGTON St.. Ottawa, 111
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL.
PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania. kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00 Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00 Poleg smrt nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije.
D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti rad« nizkih asesmentov.
Kdor izmed rojakov ali' rojakinj v kateri slov. naselbini v državi II!. ali Pa. želi navodila in pojasnila' glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gL tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St.-, Joliet, 111.
J^ovice Iz Stare Domovine.
—	Otok. Z dnem 31. decembra 1919 se.je opustil poštni u-rad Otok in se z dnem 1. januarja 1920 uvedlo pri kr. poštnem uradu Ribnica ob Vrb skem jezeru dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pis-monoši v kraju Otok. Dostavljanje se bo vršilo vsak dan.
—	Vstop v katoliško cerkev.
Kakor je posneti po "Čechu", je bil' te dni sprejet v katoliško cerkev načelnik angleške voja. ške misije v Pragi, polkovnik Coulson. Obred se je slovesno izvršil v nadškofijski domači kapelici. Maševal je sam nadškof. Navzoči so bili tudi angleški poslanik Gosling, papeš-ki odposlanec Msgr. Micara in pa dr. John Vance.
—"Vi nimate ničesar ukazovati: Vam bom že pokazal," je rekel 12. novembra m. 1. mehanik Franc Padar policijskemu nadstražniku Reji, kateri mu je zabranil iti čez rampov domov, ko se je prepeljal z vlakom iz Tržiča v Ljubljano. Policiji je bilo naročeno, da mora zabra-niti prehod čez rampo civilis tom, ker so se šiškarji navadili hoditi po bližnici čez rampo domov, kar je onemogočevalo tudi revizijo voznih listkov. Deželno sodišče je prisodilo Padarju 24 ur strogega zapora.
—	Nepoboljšan kaznjenec.
Anton Kovač je v Št. Janžu doma. V graški kaznilnici jo odsedel 4 letu; leta 1915. je dobil zaradi 39, zločinov in vlo mov 6 let težke ječe, "6 mese--oev so mi šenkali," je povedal kazenskemu senatu ljublj. dež. sodišča. Dne 10. novembra m. so mu v Ljubljani na policijskem ravnateljstvu povedali da naj gre domov v Št. Janž; odšel je, toda v Rudniku se je že ustavil in vlomil v hišo posestnika Pezdirja in odnesel, kar je skupaj pograbil: obleke in drugega blaga, vrednega 3604 krono. Pezdirjeva hči jo pa zapazila vlomilca; Rudni can i so ga preganjali in prijeli. Nekaj časa je tudi v Ljubljani na glavnem kolodvoru prenašal prtljago potnikom. Podpred SPdnik dež.' sodišča Regally. Kovaču: " Koliko ste pa od te prtiiage- ukradli?''—"Nič.'
Sodišče je prisodilo Kovaču 2 leti težke ječe.
—	Tovariš Ljudevit Klun.
Dne 8. jan. je umrl v deželni bolnici knjigovez v Jugoslovanski tiskarni g. Ljudevit Klun Rajni je bil prvi poslovodja v knjigoveznici K. T. D. Služboval je v tem zavodu nad 30 let. Bil je pristaš S. L. S. in tudi dolgoletni član Jugoslov-strokovne zveze. Vedno je bil navdušen bojevnik za delavske koristi in iz srca se je veselil vsakega napredka v kršč. soc delavski organizaciji. Bil je vedno bolj slabotnega zdravja, veliko pomnajkanje pri voja-jakih med vojsko, in posebno še koncem vojske, pa«mu je iz-podkopalo že itak slabo zdravje. Rajni Klun je bil zelo dober prijatelj ranjkega dr. Kreka. Posebno je deloval v Delavskem stavbinskem društvu: pridno požrtvovalno; na iniciativo dr. Kreka je ustanovil v dr. Krek-Janežičevi koloniji v Novem Vodmatu Bralno društvo. V Jugoslovanski Strok. Zvezi je bil več let načelnik hadzorstva in načelnik uslužbencev K. T. D. Blag mu spomin!
—	Iz Ambrusa. Dne 10. Jan.
so položili k večnemu počitku Jožefa Hočevar iz Ambrust št. 10. Ranjki je bil več let cerkveni ključar.
—	V Mošnjah smo 11. januarja položili v grob trupli šest-desetletnega Jožefa Arh, vele-vzornega gorenjskega kmeta, ki ni imel sovražnika. Žalovanje po njem je bilo splošno. Pogrebcev je bilo na stotine od blizu in daleč. Reveži so izgubili z njim očeta, gasilstvo najvnetnejšega člana, grad Podvin vrlega oskrbnika.
—	Zaplemba žice. Policija
v Ljubljani je zaplenila za 26,-000 K telefonske in brzojavne žice. Nekje so tudi odkrili bogato skladišče te žice, ki šo jo skušali verižniki spraviti v druge kraje preko meje.
—	Pšenična setev. Po vesteh iz Hrvatske in Slavonije, bo letošnja pšenična Ifetina slabša od lanske, ker je letošnjo setev oviral dež, ki ni dovoljeval pravočasnega oranja za setev plenice. *
—Bankovcev je unela republika Avstrija koncem leta nad 12 milijard.
—	Letošnja setev pšenice. Po
poročilih iz raznih naših krajev, zlasti iz Slavonije, je bilo posejano jeseni komaj eno četrtino toliko pšenice, kot je bilo običajno v prejšnjih letih. Kri vo je temu neprestano deževno vreme.
—	8000 vagonov žita je dose-
daj šlo is Jugoslavije v A v strijo.
—	Naša in avstrijska krona.
Na dunajski borzi je 15 t. m. za sto naših kron bilo na prodaj 225—245 avstrijskih kron.
—	Papirnati drobiž (20 vinarski ljubljanske občine je v prometu. Z njim se lahko tudi plačuje pri vseh uradih. Nasprotno drobiž mariborske obči ne od finančne oblast ni priznan, in se torej z njim ne more plačevati pri uradnih blagaj-nih.
—	Družba sv. Mohorja. Vsled
tehničnih ovir, izvirajočili iz naše preselitve,.bo družbeni koledar šele dotiskan do meseca marca. Udnina za leto 1920. znaša 10 K, dosmrtnina 200 K.
—	Darovi iz Amerike so se
zakasnili. Gospodje, ki so do-šli te dni iz Amerike, da prevzamejo blago v Trstu, so odšli iz Clevelanda že 12. nov. v New York, kjer so poldrugi mesec čakali ladijo za prevoz in so slednjič dobili parnik "North Pine." Zabojev je 3422 v vrednosti 1 milijon dolarjev in so namenjeni za Slovenijo, Hrvatsko, Srbijo in Črnogoro. Kakor hitro pride pošiljatev v Ljubljano, bo špedicijska tvrdka Balak vse stranke, ki bodo dobile darove, pravočasnp obvestila!
—	Cene kruhu v Ljubljani
so: za bel kruh pol kilograma težak 4 K, za pol kilograma te žak črn kruli 2 K 50 vin.
*
—	Na Brezjah je gospodinjski tečaj, ki bo vzgojil vrlih nevest. Lani je bilo tu nad 100 porok, letos jih bo lahko še več
—	Po smrti oproščen. Svoj
čas je avstrijsko vojaško sodišče na smrt obsodilo bivšega o-rožnika Ivana Brenceta radi razžalenja veličanstva. Sodba se je 24. avgusta 1915 tudi izvršila. Sedaj s e je pred višjim dež. sodiščem v Ljubljani vršila vzklicna obravnava. Sodišče je ugotovilo, da se je celo postopanje vojaške sodnije vršilo preko takrat vedjavnih postavili je bilo tudi po takratnih postavah nepravilno. Sodišče je usmrčenega Brenceta oprostilo obsodbe in s tem podalo rodbini zadoščenje.
—	Velik pretep v Logatcu. V
Logatcu so se na novega leta zbrali italijanski vojaki v neki gostilni, kjer so bili zelo dobre volje. Prepevali so italijanske pesmi. V gostilno je prišlo 8 slovenskih fantov, ki so seveda peli slovenske pesmi. Italijansko petje laških pritepencev jim ni ugajalo. Slovenski fantje so nabrali med g6sti osem lir, katere so (Jali italijanskim vojakom s pogojem, da naj bodo tiho. Italijani so sprejeli, denar, si kupili vino za njega; nekaj časa so molčali, nato so pa zopet pričeli peti svoje la-honske popevke. Upravičeno ogorčeni slovenski fantje so na to navalili na Italijane in jih po stari fantovski navadi vrgli iz gostilne ven. Tepeni Lahi so hiteli po pomoč. Pridrli so karabinieri s strojnicami, s katerimi so streljali skozi okno v gostilno in v klet, kamor so se fantje skrili. Italijanski divjaki so napadli s strojnicami mirne slovenske goste tudi v drugih gostilnah. V pretepu sta bila dva Italijana ubita, veliko jih je ranjenih. Mrtva sta žaljbog ostala tudi dva slovenska fanta, ostali so pa pobegnili preko demarkacijske črto v Slovenijo.
—	45,000 K brez gospodarja
Decembra m. 1. je našel neki železniški uslužbenec na glavnem kolodvoru v Ljubljani kovček, katerega je izročil v uradno shrambo. Ker se ni za njega nihče oglasil, so ga detektivi ljubljanske kolodvorske policijske ekspoziture uradno odprli. V njem je bil med drugim tudi ček neke banke za 45,000 ogrskih kron.
—	Dve neznani utopljenki,
eno okrog 20 let staro, drugo krog 25 let so dobili pri D. Mar. v Polju v Ljubljanici.
—	"Pustolovec in goljuf sem
'denuncija^t' pa ne!" je rekel Friderik Zore kazenskemu senatu, pred katerim se je moral zagovarjati zaradi raznih manjših goljufij. Zore ima zelo burno preteklost. Dovršil je dva gimnazijska razreda in trgovsko šolo. Lep fant je. Na opolzko zločinsko pot je mladi človek zašel že 1.1911. Tri mesece, dva meseca in take kazni je dobival zaradi raznih goljufij. Moral je na vojsko. Znan je bil na celi fronti. Zasledovali so ga z raznimi tiralcamij 8 let so mu dala avstrijska vojaška sodišča, ker je dezertiral in se predstavljal za dr. Šlaj-marja, za dr. Krausa, za dr. Ko-šica, sploh si je izbral vse polno imen. Tudi za medicinca so je izdajal. Po prevratu je ušel iz zaporov Št. peterske vojašnice — na Koroško fronto. V Dravogradu se je prijavil k vojakom in je stražil most čez Dravo. Tam je naznanil tudi nekega orožnika, češ da je rekel: "Ich pfeife auf Jugoslavija. '' V Slovenjem Graclcu je aretiral dva Nemca, katera so izpustili. Orožniku in Nemcema se je oprostil. V gostilni na Meži je zapustil nekaj dolga Ko so mu postala tla prevroča je odšel v Mežiško dolino, k^jer se je predstavil za vojaškega cenzorja, se povišal sam za praporščaka in napravil precej ;dolga. Sodišče mu je prisodilo osem mesecev težke ječe. Po razglašeni obsodbi se je obrnil Zore k časnikarskem poročevalcem rekoč: "Prosim, ne pisati o meni!" Na Koroškem je nastopal Zore pod imenom Friderik Tomšič.
—	Umrli so v Ljubljani. Marija Cop, rudarjeva vdova, 65 let. — Danica Dežman, rejenka, 5 mesecev. — Ana Gašnik, užit-karica, 76 let. — Jera Abrancv vič, hišna posestnica, 80 let. — Marija Karpišek, vdova železniškega svetnika, 59 let. — Nada Macum, hči gospodinje, 2 le^ ti. -— Ivana Vidmar, novoro-jenka, 1 dan. — Marija žiž-mond, zasebnica, 77 let.—An drej Hočevar, hlapec, 55 let. — Marija Zalužnik, dninarica, 8C let. — Josip Arh, hlapec, 6(4 let. — Ljudevit Kljun, knjigovez, 49 let. -— Marjan Gabrijej .Srebernič, sin mizarja, 8 mesecev. — Marija Podgoršek, občinska uboga, 24 let. — Janko Zuljan, sin podčastnika, 16 mesecev. — Frančiška Pucelj, no vorojenka, 5 dni. — Marija Golob," posestnikova žena, 53 let-— Apolonija Plesko, delavka 44 let.
—Umrl je po dolgi mučni bolezni v visoki starosti 82 let. gosp. Ernest Ilieng st., veletr-govec z lesom v Ljubljani. Pokojnik je bil ugleden trgovec« ki je užival splošno spoštovanje. •
—	Več verižnikov je izgnal
urad proti verižništvu, tihotap stvu in proti navijalcem cen iz držaje SHS.
—	Predstolonaslednik princ
Aleksander se je peljal s sim-plonskim vlakom skozi Ljubljano ponoči na 12. t. m. iz Francije nazaj v Belgrad.
—	Iz Ptuja. Dne 6. januarja
je bil v dvorani "Narodnega doma" v Ptuju letni občni zbor "Narodne Čitalnice." Za predsednika je bil izvoljen gosp. prof. dr. Komljanec.
—	Iz novomeškega okraja. V
samostojni kmetski stranki via data dve struji. Ena udriha neusmiljeno po "farjih" in zastopa načelo, da mora nastopiti v volilnem boju v strnjeni vrsti z J. D. S. ter iti z njo čez dm in strn, druga pa hoče ostati samostojna in' prava, da je treba nastopiti zase in voliti neodvisno. Zmagala bo prva struja, kakor se kaže, ker so voditelji že napeli jadra v liberalni tabor in le ljudstvu prikrivalo pravo barvo. Upamo da bodo trezni elementi še pravočasno izpregledali in poslali liberalno jerobstvo med staro šaro. Fraze "kmet kmeta! — Dol s farji, doktorji in sodniki!"" ne bodo dolgo vlekli. Kadar bodo Samostojni rekli: "Dol z birti, oderuškimi trgovci, navijalci in kapitalisti; kmetski m i kapitalističnimi magnati!", ki hodijo na njih shode in hočejo zopet rešiti liberalno stranko, tedaj bodo govorili ljudstvu iz srca. Ti mečejo kamenje v druge, da bi od-, rinili pozornost od sebe in svojih grehov. Računamo s prev-darnostjo ljudstva, da bo videli prijatelje in jih vedelo ločiti od kvaražugonov.
—	Občina brez župana. Na
Igu je 15. t. m. M. Mencej po 10 letnem županovanju odstopil od županske časti: Njegov namestnik J. K. se brani sprejeti to mesto. Tako je občina brez župana, dokler okrajno glavarstvo potrebno ne ukrene Samostojni (liberalci) ižanski, ki ste že mnogo korakov brez uspeha naredili za ta zaželjeni stolček, požurite se, mogoče vam bo sedaj sreča mila.
..— Dalekosežna akcija proti
tihotapstvu. Državni urad zoper navijalce cen in verižnike uvede v najkrajšem času obsežno in sistematično organizirano akcijo proti tihotapstvu. Na se* vernih in zapadnih mejah bodo na eksponiranili točkah os novane ekspoziture državnega urada, tako v Zidanem mostu. Mariboru, Špiljah, Vrhniki, Lo žu, Cerknici itd. Urad bo skup no deloval z orožništvom ir. carinstvom.
—	Nevarnega tatu Matija
Cerarja iz Domžal, ki je ukradel na Krtini meseca novembra 1. 1. kobilo in je osumljen tatvine več koles, je aretirala ljubljanska policija.
—	Posebne vrste goljufija.
Letq. 1860 rojena kramarica Si donaja Šrajeva iz Ljubljane se *je podala v Velike Lašče, kjer je nabirala, kakor, je pripovedovala, za svete maše na Ra ' kovniku. Iz nabiralnih pol. katere so našli pri njej/je razvidno, da je nabrala 6000 kron; nabrani denar je uporabila za sebe, dobili so pri njej le še 50 kron, vse drugo je med potjo porabila, dasi je tudi beračila in kradla.
—	Iz Gorice. Kako so malenkostni! Dne 11. t. m. je u mrl g. dr. Ivo Novak, odvetnik ter odbornik pri mnogih naših goriških zadrugah. Ena izmed teh zadrug je hotela počastiti njegov spomin s tem, da bi raz zadružene hiše razobesila črno | zastavo. Mislite li, da so to naši zadrugi dovolili ? Ne Gos-1 pod policijski komisar Contini je odvrnil: razobesite lahko italijansko trobojnico s črnimi trokovi, samo črne zastave pa ne smete! Tako* daleč smo r prišli, da ob priliki smrti ' kega naših zaslužnih v smemo razobesiti nit'
stave. Kaj bodo ? absolutni gospod
Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
ri*VV V	m
Liscoca ust,
kakor tudi nosnic je potrebna, da te odvrnejo maladije kakor gripa ali influenca, katerih se je najbolj bati izmed bolezni, ki razsajajo po zimi. Vsled tega bodite pripravljeni in imejte na roki
Severa's Antisepsol
(Severov Antisepsol). Rabi se za grgranje ali izpiranje nosnic vsak dan. V porablja se tudi za proti-okuilevalno izpiranje ran, obdrg-njenja in kotnih izpuščajev. Zdravi prizadete dele, olajga hripavost in puSia v ustih prijeten okus. Cena 35o in So davka, v vseh lekar-
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
UNIJSKI KROJAČ
Se priporočam za obilo naročnine za nove obleke in vrhne suknje (Overcoats). Cena $30 in višje. Vsako delo jamčim. Čistim, gladim in popravljam vsake vrste obleke.
o-
FRANK 2 AG AR
Slovenski krojač 918 N. Chicago St., Joliet, HL
PRIPOROČILO.
Se priporočam rojakom Slovencem in Hrvatom za naročila spomlanskih oblek, katere bo-dem izdeloval po novi modi (Bone Dry Style) od $30 naprej. Bodem tudi obleke čistil in gladil sam s Ben-Vonde stroji s katerim naredim Vašo ob'eko kot novo.
-o-
RUDOLPH POŽEK.
1007 N. Hickory St. :: Joliet
Telephone 3301
• -o-
MARTIN G O R SIC H,
Slovenska grocerija.
1008 N. Broadway :: Joliet,
Se priporoča rojakom in rojakinjam za obilna naročila.
V zalogi imam tudi razna domača zdravila, kakor Al-oil, ki je fino olje zh zdravitev raznih ran in oteklin, potem alpen-krauter, ki je fin kričistilec in laksir.
Slovenske Gospodinje
•o prepričane, da dobijo pri meni najbolje«, najčistejše in najccaejft«
meso, grocerije
istotako vse vrste drugo sveže in pro-kajono mtto •»» rtt drag« pedmeto, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijskc obrti.
Spoštovanjem
John IT. Pasderts
Chicago tal. »17. Cor. Cora and Hutehfana St„ Joliot, IH
Slovenski čevlar
Se priporoča vsem rojakom za popravljanje čevljev vseh vrst; dobro delo, cene zmerne
STEVE MAROLT
Ruby and Summit Streets Joliet, Illinois.
—Ako vam je potekla naročnina, blagovolite ponoviti, da se vam - vstavi.
DESETI BRAT
SPISAL
JOSIP JURČIČ.
(Dalje.)	] "Videli bos,te, gospod uči-
"To ti je lepa druščina, kaj tedj," izpregovori Manica, "da
ne, Manica, gospod učitelj in Capin deseti brat!" In kakor bi se bil bokve kako bistroumno odrezal, se je smejal mladi gospodič na vse grlo.
"Kaj ni Martinek takov človek kakor mit Kaj si more, če ima malo manj pameti včasi. Tudi reveža ne smemo zaničevati. Morda je 011 boljši vodnik kot kdo drugi."
Po stopnicah so se zdaj čuli koraki in Lovre Kvas je stopil z grajščakom v sobo.
"Le otresite se teh pomislekov!" je govoril gospodar. "Tukaj smo na kmetih in sami domači. Ne gledamo vnanjosti in formalnosti ,sploh boste videli, da smo kmetsko preprosti in da je le malo meščanskih navad v hiši. To vsak ve, da se človek po poti opraši in u-trudi! Usedite se!"
Po tem prijaznem domačem sprejemu je bilo Lovretu nekako dobro pri srcu, in ko se je hotel izgovarjati, da je prišel tako pozno na večer in morda zaradi tega napravil neprijetnosti, mu ni dal gospod Benjamin še besede izgovoriti, ampak ga je precej seznanil s pričujočimi in svojo ženo, ki je, preskrbevši potrebne reči, prišla zopet v sobo. Malega Baje-ka je naglo minil strah, ko je videl, da učitelj ni nikakor tak kakor oni stari doli pri fari. Ko ga je celo tako prijazno pogledal in mu obljubil, da bosta
pri nas ni tako dolgočasno življenje, kakor si morda mislite in kakor se vam je 11a prvi pogled zdelo. Posebno ker ste ponoči prišli,"niste videli, kako lepo okolico imamo. Tukaj pri nas se boste lahko učili spoznavati prirodo in ljudi, zakaj po mojih mislih je malokje toliko originalnih, nevsakdanjih značajev kakor v našem okrožju. Če Bog da, privadili se boste tako našega življenja, da ostanete tudi več kot dve leti."
"Beži no, Manica!" je dejal Marijan, ki je bil med tem ka kor doma izvlekel veliko pi^po in napravil tobak, ne vprašaje za liikako dovoljenje, in vstal "Misliš, da je'gospod Kvas — tako se menda pišete, če sem prav razumel — ravno tak kakor ti, da se mu bo ljubilo cele ure poslušati neumnega brnjav. sa desetega brata ali pa Krjav-lja tiste prazne kvasiti ali tiste nore pesmi peti ali kamnoseka Matijca ogledovati, kako v leš-čevju sedi in nič ne govori, beži! Midva bova rajše hodila ra_ ke lovit, zajce gonit in lisjaka čakat. Pa se bomo že še zme-nlii, deset je ura. Lahko noč!"
eRkši odide Marijan. Lovre je iz domačega obnašanja mla-deničevega sodil, da je najbrž Maničin ženin, dasiravno se je čudil, kako zelo nasprotno je njuno mišljenje. Da bi mu bil mladenič povšeči, ni mogel reči, zato tudi precej sprva ni
gotovo priiatelia, ker ve, da bo . ,	v ,. ,
c . , 1»	. 1 ,	imel pravega sočutna do niega
priden ucenec, se ie popolnoma' ,	,	, . , J .
c .	i-,	iii-v •	I? malo v zadregi, ko ga ie
raziasndo dečkovo oblune m	• v . , ,	\
, 1 1 • • • --4. t 1 £ff>spa vprašala, kako mu sosed ogledal si ie svojega učitelja od. , ,
kaj dopade.
nog do glave
"No, gospod Kvas!" izpre-govori graščak, ko je prebral Lovretova izpričevala in priporočilno pismo od svojega nek danjega prijatelja in Kvasove-ga profesorja, "iz vsega vidim, da je resnično, kar sem že prej o vas slišal, preden sem vas spoznal. Preverjen sem, da bodete vi, če Je komu mogoče, zdramili.glavico našemu Balč-ku. Glejte in1 potrudite se, da vam bode vsay malo podoben nekdaj, in prepričali se boste da bova drug z drugim zadovoljna."
"Glavo ima dobro," pristavi mati in pogleda ljubeznjivo na svojega ljubljenca, "lahko se bode učil, samo..." hotela je reči, malo razposajen je včasih, ali ko jo je sinček potegnil za obleko in se proseče ozrl vanjo, nai ga ne zatoži, se je nasmeja la in ni končala stavka.
"Jaz se bom gotovo trudil na vso moč, da storim svojo dolžnost, iu ker ima moj goje nec, kakor milostljiva gospa pravite, dobro glavo in veni, da bode priden, imam najboljše upanje, da bova v dveh letih prišla precej daleč," reče Kvas * "Samo dve leti ste namenjeni pri nas ostati?" vpraša gospa.
"Da, dve leti, potem bi rad šel 11a višje šole, kar bi bil že zdaj storil, ko ne bi bil imel ne. kili ovir, ali da naravnost povem, ko bi imel denarja in ne bil malo slabotnega zdravja."
"To je zato, ker ste bili vedno v ozidju in ste se morda preveč trudili z ukom in poukom, kar se ve, da ne tekne zmerom, ne felesu ne duhu," je dejal gospodar. "Ali pri nas na kmetih imamo ves drug zrak kakor v msetu; zato boste r nas zdravi kot riba, in t mladi, ne uide vam tudi če se pogodiir za dalje."
Po večerji, ki jo je bila njegova nova gospodinja hitro pripravila zanj, se je razšla1 a stvar tako hodi kakor družina spat in Lovre je dobil na vlaku. Krjavlju
marnež," je dejal in skočil naglo na noge. Ura je bila že o-sem. Obleko je našel že oče-jeno in pripravljeno. Hitro se opravi in odpre okno.
Zdaj šele je mogel natančneje ogledati kraj in lego gradu, svojega novega bivališča.
Slemenice so stale na nizkem griču. Vrt je bil prerasten z gostim sadjem, ki ga je snoči le na pol videl, in se je razprostiral po rebri posebno lepo na južno stran. Precej za vrtom pa se je začel travnik ob obeh plateh malega potoka, ki se je vil daleč po vedno ožji do. line med vrbovimi grmi in bleščal v jutranjem solncu. Tudi velika samotna lipa', ki je ponosno na samem raztezala široko razrasti e veje, se je videla, s strani. Na koncu dolgega žleba se je izlival potok v širok ribnjak, ki je bil podoben malemu jezeru. Na obeh plateh lijaka pa se je vzdigovala ka-menita strmina, na desni strani gosto prerastla, na levi pa gola. Na vzvišenimi pa je stala vasica, ki se je okolici kaj lepo podajala. Med gradom in vasjo je bila majhna podružna cer. kv'ca z ograjenim pokopališčem, ki so jo bili postavili nekdanji slemeniški gospodje.
Proti vzhodu črez vrt in črez travnik pa je Kvas videl večje domov je; ker je pa stalo tik boste in se ni vehko videlo iz drevja, zato ni mogel razsoditi, ali je hiša premožnega kmet-skega moža ali pa gradič. Visoki mecesni in rediio zasajene lipe so kazale gradič. To je b'l Polesek..
Ko je tako gledal skozi okno je zapazil desetega brata, bosega in opravljenega kot včeraj; ravno je izza konjskih hlevov prignal konja, ki ga je 011 včeraj jezdil. Imel je veliko batl-110 v roki in je konja neusmiljeno vsipaval prek reber po dolgem. Pnšedši mimo okna je zagledal Kvasa, namežikal z očmi, raztegnil široko usta na čudtn smeh in zavpil: "Dali so mi gospod, da bom zver tiral Peharčku nazaj, hi! Pa ta bož-
polž o boni
prijazno sobo z razgledom na dal 11a popravo, takole!" vrt. Svoje reči je našel že tam. j Pri zadnji besedi zopet lo-Dasi truden, vendar ni šel po-.putne z gorjačo po konju. Kvas prej spat, dokler ni uredil in ni vedel, al' bi se smejal ali je-razložil knjig in obleke; seveda1 zeil nad neusmiljenim člove žalibog ni imel veliko vsega kom, katerega je še nekaj časi. blaga. Tzbica in pohištvo je] ovil, z očmi. bilo preprosto, ali Lovre še v( Stara hišna je pokukala v iz-svojem življenju ni imel tako bico in videč, oa je vstal, g; prijaznega in prijetnega slano- poklicala k zajutrku, ki mu g vatija.	je postavila na mizo. Ob en
Premišljevaje razne izkušnje vm mu je pravila, da so drugi in dogodke današnjega dneva že% zunaj: "gospod pri ljmloh se vleže v melik posteljo s slad- češplje tresejo na gornjem kini občutkom tmdnega člove-'vrtu>. gospa pri sušilni jami, ka, ki je dan preživel popolno-'gospodična pa hodijo doli po raa zadovoljen z njegovim kon. Vl'tu-
cem. Komaj nekaj ur poprej Cetrt uro potem je bil tudi so ga še obhajale bridke misli, Kvas na vrtu- NT»sP™ti ura tožil je nad svojo usodo, ki mu lJ,'i(lt' Manicn. Danes se mu je ni dala veliko več kot revščino, 5(U'la veliko lcP*a- Vo*<v'> .i' ki ga je drvila, ko je bil že bli- (,obro jutn> in *ma vpraša, zu praga svojih želja, k tujim'khko nm' ka> "0P»«1p Soljudem, v- a zdaj je bil srečen, I nu'nicah' kako sPa' »» zakaj vedel je, da so ti ljudje ,V'lst<> uavmlne	»» ka
dobri. Že davno je bil opravil torc jo Lovro ''"J*1 otlS(>™rjal, svojo kratko večerno molitev,Ikot '^t.krat mi.še tako važne, pa zaspati ni mogel; razne po-!1 l'ece-' l,n tem iaz«ovoru pa je dobe, ki jih je po dnevi imet pred očmi, .so se 11111 vrstile v spominu. Zdravnik Vencelj, posamezni člani grajske družine. miloglašne besede Maniči-ne. prelepa njena podoba — ah' kako srečen mora biti ta Marijan, ki je menda njen ženin — čudna prikazen deseti brat, njegove preročne besede — vse se je mladeniču čudno vrtelo no ari avl, dokler ni naposled vendarle zadremal.
Ko se je Lovre drugo jutro zbudil, je bil že yelik <}an- goln-ce je prijazno sijalo skozi nje-> okno. Čijdil se je, kako ako trdno in dolgo spal, 'Ta sicer njegova na-
odo mislili, da «^anec in ne-
čutil, da ima gospodična nekaj v sebi, kar jo postavlja veliko višje, hi ravno zato je bilo vse njegovo obnašanje skoro nekako boječe. Gospodična je to menda izprevidela, zakaj govorila je ž njim kakor s starim znancem, prosto in domače.
Ob to prijetno druščino pripravi Kvasa človek, -ki nm je bil do zdaj še neznan, pa je pri. šel naravnost iz grada »n moral biti torej domač.
"Glejte, tu prihaja naš stric Dolef," reče Manica, in ko so je mož približal, je dejala: "Stric, to je gospod Kvas, naS učitelj."
Novi prišlec je bil precej prileten in suh kot sama kost. Po vsej svoj' zunanji opravi ni bil nikakor podoben, da bi bil član grajske družine. Po špičastem
koščenem obradku so rastle zapuščene in zastarele ščetine, ki so zmršene in nerazčesane pričale, da jih ima lastnik samo zato, ker je prenemaren, da bi jih obiyl. Čelo vrhu vdrt'li in motnih oči je bil visoko, pa na. grbančeno, kolikor ga je bilo videti izpod nekdaj belega, zdaj pa orumenelega in raztlaeene-ga slamnika in ravno tako raz-mršenih, semtertja že osivehli dolgih las. Obleka ni povedala, ali je gospod Dolef star kro. jač ali rokodelski popotnik, kakor jih srečavaš večkrat na veliki cesti z oprašeno culo na plečih, ali drugi deseti brat. O guljena suknja, 11a koniolc'h že skoro votla, zapeta do brade, je segala komaj do tistega dela našega telesa, ki pri sedenju in tepenju noj več trpi. Hlače so bile dolge, ozke, a za drobne koščene noge vendar še prio-lilapne, spodaj pa, kjer so se dotikale rjavih čevljev, blatne in s peto pohojene.
"Salve, prijatelj, ali stS pri-li ? No, dobro," da ste prišli! M'dva se bova šele kaj zmenila, dva študioza, eden mlad, eden star. Deklina, le pojdi, ti ne razumeš nič tega, kar se midva lahko meniva."
Rekši izvleče iz žepa malo kmetsko pipico in zamazan mehur tobaka in si jo natlači. Ma-11'ca odide po \;rtu, poprej pa nekako k^meje se pogleda Lov. ret a, ki je strme gledal tega moža in ni vedel, kako bi odgovoril; ni vedel, ali je prav razumel ali ne, ko je dejala: "Tu prihaja naš stric." . "No, vidim se kakor kakor kak 'vacuus vitor' (poliajae brez skrbi in dela), kakor La-tinec prav', ne vem že kateri, Ovidij, Vergili'j ali Horacij. Pa to nič ne de, če človek dolgo živi, mu vse pride v koš. Včasih smo bili že drugi ljudje, 'fuimus Troes'.(b'li smo tiči!), veselo smo živeli, pili in peli, da nikdar tega in Adolf Svojega očeta drugi sin, ki bi bil imel dobit' tolar vrezan vrhu glave in' nositi črn talar, ni bil zadnji-. Pa zdaj so vse tiste urice po zlu. Povejte mi, tovariš moj, kaj bo iz vas, kam se boste zdaj obrnili, ko ste dognali sedmo '11 osmo šolo?-"
"Ne vem še, nisem se še odločil," odgovori Kvas
"V semenišče net" vpraša stric Dolef in vtakne tlečo gobo -v tobak
(Dalje prili.)
POIOR ROJAKINJBI
Ali iuti, kj« it dobiti naj bolj i« ■»• »o po najnižji ceni? Gotovo! V meinlc
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže ic preka jene klobase in najokusnejie mcsc Vse po najnižji ceni. Pridite torej u poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba l> naše geslo.
Telefon 1082
Ne pozabite torej nas obiskati » našej mesnici in grocrriji na vogalu Broadway afnd Granite Stree«
Chic. Phone 2768, N. W. Phone 1113
Both Phones Greenhouse: 327 Store: 227
LABO:: FLORISTS
Vrtnarji in trgovci
vse vrste svežih cvetlic, palm, ferns, dreves, grmičja in raznih drugih enakih predmetov za vse prilike posebno za Svatbe in Darila.
-o-
Greenhouse: Raynor & Mason Store: H<>bbs Bldg.
JOLIET, ILL.
Telephone 2986
HRVATSKE IN
SLOVENSKE
GOSPODINJE
vedo dobro, da pri nas dobe najboljše blago po zmerni ceni.
Imamo najboljše sveže in prekajeno meso, šunke, klobase in perutnino.
Se priporoča za obilo naročila.
ANDREW T I J A N
Grocerija in Mesarija 200y2 Ruby St. :: Joliet, I1L
GOSPODINJE
Zlato v umetni nogi.
Denver, Colo.—Tukaj so aretirali Orville Barringtona, ki ie delal v zvezni novčarni. Na njegovem domu so našli za sto tisoč dolarjev zlata.
Harrington je imel umetno nogo. V tej nogi je nosil dor mov zlato, ki ga je ukradel v novčarni. Uradniki v novčai'-ni so prišli na sled, da nekdo krade zlato. Ko so odhajali delavci domov, je bil vsak delavec preiskan. Preiskali so tudi Harringtona malo bolj strogo kot ponavadi in našli so V njegovi umetni nogi za $1,400 zlata.
POSIL.IATEIj.IEM DENARJA V STARI KRAJ.
zdaj pošljemo:
500 korn za----$6.50
100 lir za..... 8.50
AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet. Illinois
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, ol> ia firntžsv lavriujajo »• vsa ba> varaka Jala tar obtianj« stanske« papirja po aiskih canah.
l ChL Phona 37C
If. W. t!7 JO LIST, IU
so prepričane, da dobe najboljše sveže in prekajeno meso in klobase, istotako vse vrste moko in grocerijo v prodajalni
JAKOB ŠEGA Phone 4865 210 Ruby St. :: Joliet, IU.
Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospoidnjam za od-jemanje in jim jamči dobro blago, mero in postrežbo.
DRŽITE LIBERTY BONDS!
Ak ojih morate prodati, mi jih kupimo za gotov denar.
Najvišje gotove cene in na-raščen interes do datuma pla-čamo.
Ni treba jih prodajati ceneje ampak prinesite ali poSljite jih v reistriranem pismu na
-o-
Franklin Investment Oo. 119 N. Chicago St. Room 308
Honrs: 9—6; Saturdaj 9—8
Slovenskim in Hrvatskim gospodinjam priporočam svojo
.Grocerijo in mesarijo
Poskusite kupiti pri nas, kjer boste gotovo bolj zadovoljni, kajti tu boste našli najsolidne-jo postrežbo in najnižje cene za najboljše blago.
GEORGE SVETLICIC Grocer in mesar 319 Ruby St. :: Joliet, HL
SEDAJ SE NUDI IZREDNA PRILOŽNOST
vsakemu rojaku in rojakinji, da pristopi v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hočete pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejeti. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite ■priti. K zdravniku greste v svojem mestu.
Društvo Sy. Družine
(Holy Family Society) štev. 1. D. S. D., Joliet, Illinois
Geslo: "Vse z"a vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse".
Odbor za leto 1920:
Predsednik.......... George Stonich
Podpredsednik......John Kramarich
Tajnik ..................Jos. Klepec
1006 N. Chicago, St., Joliet, 111.
Zapisnikar............. John Barbich
Blagajnik........Anton Nemanich st.
Reditelj ...............Frank Kocjan
Nadzorniki:
Joseph Težak, John Petric in John Štublar
A. FISCHER., .
Amerikanski odvjetnik (advokat) i javni bilježnik. Obrati-te se k meni sa poputnim pov-jerjenjem u sudbenim poslovilna i što se tiče pašoša i income taksa.—Tpkodjer prodajem šif-karte na sve linie i Saljem novae na sve strani svijeta, točno i pošteno.
911 Collins Street Phone 2419
JOLIET, ILLINOIS. 155 Clark St. Tel. Central 8187 CHICAGO, ILLINOIS.
To društvo ima že nad $3,500.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 6215.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00 je to toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je dele|en, podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih	•
Mesečnina se plačuje društvu vedno vnaprej. Kdor dolgpje za dva meseca in 8 dni se sam suspenduje in tako zgubi vse pravice do podpore in smrt-nine. Če se potem zglasi v 60 dneh in poravna ves dolg je zopet deležen vseh podpor, ako ne se zbriše iz društva in D. S. D.
Asesmenti niso pri nobenem drugim društvu tako nizki. V 1. razredu se plača za $500.00 smrtnine le 35c me-sečnine, za $250.00 samo 18c; za 5c mesečnine izplača p. S. D. razne po-škodnine, namreč:
Za izgubo vida na obeh očeh. .$250.00 Za izgubo vida na enem očesu. .$100.00
Za izgubo obeh rok ..........$250.00
Za izgubo ene roke........t____$100.00
Za izgubo obeh nog ..........$250.00
Za izgubo ene noge............$100.00
Za strto hrbtenico ...........$100.00
Za izgubo 4 prstov na roki ali
nogi. ali dlana ali stopala____$50.00
Za notranje operacije na kili, a-oemdicitisfi raku ali želodcu in mehurju ter d rob ju, po ......$50.00
Nobe na druga organiazcija ne plača toliko poškodnine za tako malo vsoti-co—le 5c na mesec.
Poleglega plača društvo še $1.00 bolne podpore za vsak delovni dan za samo 50c na mesec.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v. naše veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugam odborniku.
Slavnoznani
•BBUCaBOBBET
SL0YE N S KI POP
proti ie ji — najbolje sredstvo Čim več ga pije? tembolj se ti prflJoM
Poleg tega izdelujemo še mnogo dragih •lsdkih pijač za okrepčU*.
BELO PIVO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača evrdka.
Joliet Slovenfc Bitt. Go.
Chicago Phone 3365 913 N. Scott St. Joliet,III.