KRONIKA
KRIMINAL:
V LETU 1971 so na območju postaje milice Ši-ška registrirali 1106 kaznivih dejanj, za katera so kazenske ovadbe odstopili javnemu tožilcu. Raziskali so 518 kaznivih dejanj, 588 primerov pa je ostalo neraziskanih. Poleg tega so raziska-li tudi 24 kaznivih dejanj, ki so jim ostala še od lanskega leta. Javnemu tožilstvu so prijavili 751 osumljencev, med njimi kar 308 mladolet-nikov.
NEDOSTOJNOST V ŠIŠKI
MILICNIKI so lani obravnavali 466 kršitev jav-nega reda in miru, v katerih je sodelovalo 544 kršilcev. 174 priraerov je bilo nedostojnega ve-denja na javnem kraju, 98 primerov klateštva, 83 pretepov, 49 primerov drznega vedenja, 8 primerov omalovaževanja miličnikov, 6 prime-rov hazardiranja, 4 primeri prostitucije, 4 pri-meri točenja pijače vinjenim in še 41 ostalih prekrškov. Večina kršilcev je bila pod vplivom alkohola
NESREČE
NA PODROCJU postaje milice Šiška so v letu 1971 registrirali 1415 prometnih nesreč, v kate-rih je izgubilo življenje 10 ljudi, 84 je bilo hudo poškodovanih in 115 lažje poškodovanih. Po-vzročena materialna škoda pri teh nesrečah znaša po približnih ocenah 3,100.310 dinarjev.
PO PREKINITVI V »MAJI«
NA OSNOVI pritožb delavcev TOZD kovinar-stvo »Maja« je predsednik skupščine občine Ljubljana Šiška imenoval posebno komisijo za pregled samoupravnih aktov in medsebojnih od-nosov v »Maji«. Komlsija, ki so jo sestavljali Metod Škerjanc, Franc Hribar, Dušan Dolinar, Marina 2unko, je ugotovila, da so akti sicer iz-delani, da pa so zastareli in ne upoštevajo za-konskih sprememb. Nekatera določila splošnih aktov so pravno in družbeno politično neprimer-na in bi jih bilo treba spremeniti.
KREDIT ZA ČIŠČENJE
SKUPŠCINA občine Ljubljana Siška je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela sklep o najetju premostitvenega kredi-ta za financiranje čiščenja terena na trasi pod-voza na Drenikovi cesti. Kredit v višini 3,000.000 dinarjev je pripravljen ponuditi sklad za komu-nalne investicije mestnega pomena skupščine mesta Ljubljane. Sredstva iz tega posojila pa bodo krila le del stroškov za pripravo zemljišč, ker bo za celotno pripravo potrebno odstraniti 13 stanovanjskih hiš ter zagotoviti 45 nadojnest-nih stanovanj (vse to bo veljalo po današnjih cenah kar 16 milijonov dinarjev).
PRESKA KMALU NA VRSTI
OBČINSKA skupščina je sprejela tudi sklep o graditvi in financiranju I. etape I. faze promet-ne ureditve v Medvodah in sicer izvennivojske-ga križanja ceste III. reda Medvode—Preska z ieleznico v Medvodah. Predračunska vrednost te rekonstrukcije znaša 4,019.261 dinarjev. Sred-
PRŽANJSKA CESTA
SKUPŠČINA občine Ljubljana Siška je na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela sklep o giaditvi in ii-nanciranju graditve — rekonstmkcije ce-ste Andreja Bitenca (Pržanjske ceste). Sredstva za rekonstrukcijo so zagotovlje-na pri skladu za ceste občine Ljubljana Šiška, kot soiinancer pa bo nastopil Mest-ni vodovod, seveda le pri delih, ki se na-našajo na polaganje cevovoda. Z deli bo-do verjetno začeli v začetku oktobra in bodo po predvidevanjih Irajala 80 dni.
stva bo občina zagotovila iz sklada za ceste ob-čine Šiška ter s posojilom Ljubljanske banke. Garancijski polog v višini 401.926 dinarjev bo zagotovil sklad za cesle.
SULCI IZ POVODENJ
RIBOGOJNICO Povodnje so z udarniškim de-lom in lastnimi sredstvi začeli graditi člani biv-šega ribiškega društva Ljubljana že leta 1947. Ukvarja se predvsem v vzrejo ameriške postr-vi, potočne postrvi, lipana in sulca ter je tre-nutno v Sloveniji edini rejec sulčjih mladic (ki bi jih pravzaprav morali gojiti v Sp. Gameljnah, v ribogojnici ljubljanskega zavoda za ribištvo).
DRAGO, TODA ZDRAVO MESO
PO POROCILU šišenske veterinarske službe je higienska kakovost mesa in mesnih izdelkov za-dovoljiva. Samopostrežne in špecerijske trgovi-ne prodajajo meso v zavitkih, ki so pravilno shranjeni v hladilnih omarah, mesnice pa so so-dobno in zadovoljivo urejene. Zaracli nepravil-nega shranjevanja mesa so bile zaplenjene le manjše količine tega prehrambenega artikla.
SKRB ZA NATALITETO
NA OBMOČJU naše občine so v času od 1. ju-nija 1971 do 31. maja 1972 opravili 4.899 oseme-nitev govejih plemenic. Na privatnem sektorju je po prvi osemenitvi ostalo brejih 69,31 % ple-menic, 30,69% pa se jih je pregonilo. Kdor se spozna na to, verjetno vidi, da je dosežen kar precejšen uspeh. Dobri rezultati gredo predvsem na račun izboljšane kvalitete globoko zmrznje-nega semena in izboljšane tehnike osemenje-vanja.
KVALITETNO MLEKO
OD 15. 4. 1972 JE bilo na območju skupščine občine Šiška odkupljenih 3,678.276 litrov mleka in sicer od privatnega sektorja 2,203.010 litrov in od družbenega 1,475.266 litrov. Pregledanih je bilo 391 vzorcev mleka, od katerih je bilo 281 ustreznih, 70 vzorcev pa normam, ki jih predpisuje odlok o premijah za kravje mleko, ni ustrezalo.
LOVSKE TROFEJE
SlŠENSKI LOVCI so poleg običajne divjadi, kot so jelenjad, srnjad, zajci, fazani..., v pretek-lem letu podrli še naslednje mrcine: 1 divjega prašiča, 59 rac mlakaric, 27 kljunačev, 68 golo-bov, 221 grlic, 2 prepelici, 67 lisic, 11 jazbecev, 9 dihurjev, 4 podlasice, 10 pižmovk, 17 kragu-Ijev, 9 skobcev, 422 vran, srak in šoj, 28 pote-puških psov in 107 mačk... Bogat ulov, ni kaj reči.
NEDISCIPLINIRANA DIVJAD
POLEG TEGA, da djvjad služi za rekreacijo šte-vilnim legalnim in divjim lovcem pa se včasih ukvarja tudi s poljskimi pridelki na njlvah. Ven-dar pa lani občinski organl v zvezi s tem niso imeli dela, saj so lovske družine poravnavale nastalo škodo same, v sporazumu z oškodovanci. Iz lovskih blagajn je šlo tako 5.700,00 dinarjev samo za odškodnino nesrečnim kmetom...
IZLOČENE VODE
IZ LJUBLJANSKEGA ribiškega zakona in nje-govih ribiških okolišev so bile po mnenju ribi-čev izločene najboljše vode, ki naj bi po 39. čle-nu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sladkovodnem ribištvu služile za zgledno in intenzivno gojitev rib, za ohranitev posameznih redkih vrsl ali za znanstvene namene. Vendar ribiči ugotavljajo, da o kaki zgledni gojitvi rib v izločenih vodah ni govora, saj vse izkoriščajo zgolj v komercialne namene. Vse to povzroča v prizadetih ribiških organizacijah veliko raz-burjanja in negodovanja. Ribiške organizacije si zato že dlje časa prizadevajo, da bi izločene vode vrnili pristojnim ribiškim organizacijam, ker bodo sicer povsem propadle. Uspeha doslej seveda ni bilo.
AMORTIZACIJA
EMBA, UNITAS, BOMBAZNA TKALNICA, Iskra-Avtomatika, Tiki, Slovenija avto, Dekora-tivna, Avtomontaža, Donit, Tekstilna tovarna in Rašica — to so podjetja, ki imajo iunkcionalno amortizacijo več kot dvakrat večjo od amorti-zacije po predpisani stopnji. Ob revalorizacijl osnovnih sredstev se je funkcionalna amortiza-cija povečala za 45,8 %, amortizacija po pred-pisani stopnji pa za 52,3 %.
ŠIŠKA IZVAŽA
IZVOZ je v letošnjem letu dosegel višino 12,928.007 dolarjev, kar je 39,8 % več kot lani. Plan izvoza je bil realiziran z 42%, realizacija 1971 leta pa s 56,1 %. Najmočnejši šišenski iz-vozniki so: Kemična industrija s podjetji Donit, Lek, Color, kovinska industrija, kjer sta naj-močnejši podjetji Litostroj in Agrostroj ter Slo-venija vino med trgovskimi podjetji.
PRESEŽEN PLAN
CELOTNI dohodek se je po poročilih oddelka za gospodarstvo in iinance za I. polletje 1972 po-večal za 20,1 % oziroma 470 milijonov dinarjev in znaša 2,8 milijard. Dohodek se je povečal za 20,4 %, porabljena sredstva pa le za 19,9 %. S primerjavo omenjenih kazalcev s planom za le-to 1972 pa so ugotovili, da je pri vseh treh ele-mentih (dohodek, celotni dohodek in porabljena sredstva) dinamika plana presežena.
SITNOSTI
S ČRNIMI GRADNJAMI
PO 41. ČLENU zakona o urbanističnem planiianju, ki ga vsebuje 2. člen zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o ur-banističnem planiranju, je za nedovoljene gradnje predvidena odstranilev na stioške investitorja. Ker pa bodo stroški v zvezi s tem nedvomno precejšnji in jih občine ne bodo mogle takoj izteijati od črnogra-diteljev, je skupščina občine Ljubljana Ši-ška pjedlagala Izvršnemu svetu SRS, naj bi bile odslej dename kazni (ki bi se iz-lekale za nedovoljene gradnje) dohodek občin. S tem naj bi se vsaj delno krile no-ve tinančne obveznosti občinskih skup-ščin.