;
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici it. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nefranltlrana pisma se ne aprelemajo Uredništva telefon itev. SO, upravnlitva itev. 328
Političen list s&cl slovenski narod
Uprava fe vKopltarlevt ul.it.fi ~ Čekovni račun: C/ubllana itev. 10.S50 ln to.349 xa Inaerate, Saralevoit.7SS3. Zaarelt it. 39.011, Praga in Đuna/ št. 24.797
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesečno 35 Din nrdcitska Izdajo celoleino v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
Cene oglasov t stolp. peUf-vrsta mali oglasi po 1ЗО ln 2 D,vetji oglasi nad 43 mm viilne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v urcdnlikem dela vršilca po IO Din o Pri večjem a
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
naročilu popust
Izide ob 4 zjutraj
razeii pondelJKa ln dneva po prazniku
Klevetnikom.
Kjer je največ solnca, je tudi najtemnejša senca. Solnôno se sveti zvestoba slovenskega naroda že več kot tisočletje ua teh tleh. Ta južno zapadna veja slovanskega telesa je vztrajno kljubovala sto in stokrat močnejšim napadom Germanov in Latincev, da bi jo odklonili, štrli, porušili.
Niso je! Še tesneje se je oklenila z ostalimi južnimi Slovani v narodno državo.
Ne bodo je! Tudi neprijatelji v domači hiši ne. To je potrdil narod naš še vselej, kadar so ga klicali na izpoved, tako je govoril posebno odločno tudi zadnjo nedeljo.
Razumljivo je. da ob tej nezlomljivi odpornosti, nasprotniki izgubljajo tla in v zadnjih poizkusih proti nam segajo po vseh sredstvih, ne oziraje se ali so moralna ali ne.
Tudi to je razumljivo, da so najbolj obupani tisti, ki so gradili svojo politiko na temelju poraza našega naroda. Prav nerazumljivo pa je, da zmago slovenske zavesti skuša omalovaževati človek, ki ji je nedavno še pisal àlavospeve. Nerazumljivo je, da naši radičevci v zagrebškem listu zakrivajo svoj poraz z dokazi, ki so jih vzeli iz >Jutra« in ki dajejo ravno SDS povod in gradivo, da naš narod znova blati in denuncira.
V mislih imamo tendenciozen komentar, ki ga je priobčil I. P. v »Obzoru« o oblastnih volitvah v Sloveniji. Reči moramo, da takega napada na Slovence, kot je ta, še nismo brali. Članek je pisan s strupenim peresom zaničevanja našega kmeta, posmehovanja na naše trpljenje in naše delo, na vse kar je našega.
Ne odgovarjamo zato, dn bi branili zmago SLS. Ona je tu in se sama brani. Odgovoriti moramo, da branimo ljudstvo in žigosamo zahrbten napad nanj.
Pisec predstavlja hrvatski javnosti slovenskega volivca kot nepoučeno bitje, ki dela, kar mu ukazuje instinkt in okolnost. Članek sramoti našega človeka in je sramota za pisca.
Samo nekaj zgledov.
O našem kmetu pravi I. P.: »Kmetje v Sloveniji žive z dneva v dan in se ne brigajo za nič drugega kot za svoje vsakdanje potrebe.« To je nesramna potvora dejanskega položaja. Naš kmet, ki večinoma sam — brez plačanih tajnikov — upravlja občino, kmet, ki vodi sam okoli 300 zadrug, kmet, ki bere brez dvoma več kot hrvatski njegov tovariš, kmet, ki ima najmočnejšo prosvetno organizacijo, pač ni zaslužil takega psovanjo.
Pa gospod I. P. si je dovolil še hujše in Je ogrdil kar večino slovenskega naroda takole: »Ogromna večina slovenskega naroda živi še danes v fevdalni dobi in pričakuje še danes pomoči ne od sebe ampak od milosli od zgoraj.«
Tujci vseh narodnosti, tudi naši sovražniki so že napisali dolge kolone o neverjetni delavnosti in vztrajnosti slovenskega človeka. Tujci so nas že opetovano hvalili kot narod, ki ima visoko razvit smisel za samopomoč in vzajemnost, slovenski človek pa nas v hrvatskem listu blati, da smo tlačanske, hlapčevske miselnosti. Ali se je narod v zanašanju na >milost odzgoraj« ubranil pred nemško in italijansko preplavo? Ali se ta narod vsled »zanašanja« že sedem let upira centralističnemu raznarodenju? Vsa zgodovina nam je priča.
Iz gornjih predpostavk se izvaja nova gorostasnost, da >je med Slovenci silno malo razvita narodna zavest«. To trditev podpre člankar z obrabljenimi frazami iz Prepeluho-ve zbirke političnih šlagerjev in se spodtika nad nazivom Jugoslovanskega kluba. Naj pri tej priložnosti odgovorimo tudi na to. Jugoslovanski klub je res jugoslovanski. Vanj lahko vstopi vsak jugoslovanski poslanec, ki se strinja s politiko kluba. V tem klubu so samo danes slučajno sami Slovenci. Bili pa so še njegovi člani tudi Hrvatje in Bunjevci. Toda slovenski člani Jugoslovanskega kluba so mandatarji Slovenske ljudske stranke in vodijo in delajo slovensko politiko. To menda razume vsak drugi, le radičevec ne.
Ko je tako opisal veliko večino slovenskega naroda kot nenarodno, politično brezbrižno, kot maso, ki živi iz rok v usta, pravi člankar, da mu je jasno, da v takem položaju ■magujejo le klerikalci. SLS namreč ne zmaguje kot politična stranka, ne zmaguje njen program, njeno politično delo, ne: SLS zmaguje zato, ker imamo v Sloveniji politično ne-brižne mase. na katere »vpliva samo versko čuvstvo in spoštovanje do duhovnikov«.
To je radičevec, prepisal iz »Jutra« in >l>omovin(<, Nič ni goinisli], da so jjri nedelj-
skih volitvah volivci v mnogih občinah volili drugače kot je rekel duhovnik. Nič ne ve o glasovih SLS v Šenčurju, Borovnici, Tržiču, v Nakloni, kjer je dekan govoril proti SLS itd. In člankar zavestno zamolči dejstvo, da je slovenski kmet in delavec šel za SLS tudi takrat, ko z njo ni bila vsa duhovščina. Naš kmet in delavec sta sledila dr. Kreku, čeprav je bil med njegovimi nasprotniki odličen duhovnik in politik dr. I.ampe. Krek je zmagal takrat, ko je nasprotna struja, med katero so bili mnogi duhovniki, imela vso oblast v deželi, ko so žandarji in vojaki, zasledovali prvake SLS, Kmet in delavec sta šla z SLS v času njene najhujše notranje krize. Ali je la volivec zaslužil očitek, da se ne briga za drugo kot vsakdanji opravek? Ali so te mase, ki so v ognju podpisovale deklaracijo, nenarodne? Ali so ti ljudje ostali tedaj v SUS samo radi duhovnikov?
V kolikor narod posluša duhovnike v politiki, jih posluša kot tiste javne delavce, ki so se zanj največ žrtvovali, najnesebičneje delali za njegov prosvetni in gospodarski podvig. Narod vidi te ljudi, presoja njihova dela, jih razume in odobrava, zato ker naš duhovnik povsod zastopa ljudske koristi.
Vedno zmagujejo klerikalci. To dejstvo člankarja grize in mu narekuje nove neresnice. Zato ponavlja: Klerikalci zmagujejo samo radi duhovščine. Zakonodajna avtonomija ni nič. Program SLS ni zmagal, zmagala je duhovščina. Ta duhovščina je zmagala ob prevratu, ko je bila SLS centralistična, zmaguje danes, ko je SLS za avtonomijo in bi zmagala jutri, če bi ukazala, naj volivci glasujejo za centralizem.
Brez ozira na to, da so ti stavki najipri-pravnejše gradivo za naše nasprotnike, poder-tavamo samo novo cinično zasmehovanje slovenskega volivca, ki da brez lastnega pre-vdarka voli na ukaz. Kaj takega bi se morda moglo trditi o radičevcih, ki slepo slede vsem avanturam svojih vodij, slovenski mož pa tega ni zaslužil.
Tudi očitek centralizma v prvih povojnih letih je zloben. Tedaj je naš narod z entuziaz-mom objemal to državo, je zapostavil vse drugo in samo skrbel, da se zavarjejo državne meje. To je bil naš centralizem. Radičevci pa, ki danes nosijo svoje hrvatstvo na belgrajski trg, se tedaj niso mogli in ne hoteli sprijazniti z dejstvom, da smo dobili narodno državno zvezo. Odkod ste vzeli pravico, da v radi-čevskem listu blatite naša dela, ko vas pa takrat, ko smo vas prosili, da pomagate graditi državo, ni bilo?
Pravi namen pisčev se razvidi iz odstavka, ki naj opraviči propadanje radičevcev na Slovenskem. Tu so dobili slovenski kmetijci krepko brco, radičevci pa nezaslužen pok Ion. Člankarju torej niti tisto malo slovenskega, kar je v SKS, ni prav. Ničesar ne pusti v miru.
Pravi, da je SKS nazadovala vsled tega, ker ni kandidirala pravih radičevcev, ampak kmetijce. Tej trditvi se bo vsak naš kmet, čeprav »živi iz dneva v dan«, krohotal. Kajti na vseh shodih in sestankih, povsod kamor greš med kmete, ti bodo povedali, da je eden največjih vzrokov propasti SKS ravno v tem, ker je šla v Radičev tabor. Radičevcev naš kmet noče, naš kmet, ki »ni narodno zaveden;, noče Radičevega hrvatstva, njemu se gabi Radičev »prevrat«, »tlačanska miselnost« našega kmeta odklanja politične neznačajneže, ki so bili včeraj republikanci, komunisti, socialisti, Slovenci, danes pa so centralistični lilaipci. Vsak poznavalec razmer na deželi ve, da bi SKS brez radičevcev bila neprimerno bolje odrezala, kot je v njihovi družbi. Našega človeka, »ki ne pričakuje rešitve od sebe, ampak se zanaša le na milost od zgoraj«, niso prav nič premotile drobtinice, ki jih je Pucelj metal po Radičevi milosti z vladne mize — to dokazuje neuspeh SKS.
Kako neresno je J. P. pisal svoj članek, dokazuje tudi trditev, da so se radikali v Slo veniji posluževali istih terorističnih metod kot SDS. Revni naši radikali, ki nič ne zmorejo in nič ne morejo, kaj so doživeli? Teroristi so postali, čeprav nimajo ne velikih županov, ne nobenega javnega funkcionarja, ki so v vladi, pa jim Baltič in Pirkmajer poveljujeta, kj imajo oblast, pa celi dve leti niso mogli premakniti ljubljanskih gerentov. Nič jih ne zagovarjamo. Že verjamemo, da bi uganjali terorizem po Maksi movičevem receptu, če bi mogli. Toda sedaj so mirni, doslej o ra-dikalskein terorizmu v Sloveniji ni govora. Zato v njem ni mogoče iskati vzroka neuspeha te stranke. Kje torej? »Nezavedni slovenski volivci« nočejo nič slišati o srbskih strankah. КдШк1о) Лгдоко ашаУчцр fia ectoko in je
ne marajo. Kmet in delavec, '-ki čakata zgolj na milost od zgoraj«, za ceno svojega prepričanja tudi vladni in najmočnejši stranki nista na prodaj. Zato niso radikali dobili mandatov.
Z najhujšo žalitvijo pa je g. J. P. svoj pamflet zaključil takole: »Za obči državni interes masa ljudstva (slovenskega) nima prav nobenega zmisla.«
Anketni odbor.
Belgrad, 28. jan. (Izv.) Z ozirom na vladno krizo sla odpadli seji zakonodajnega odbora. Edino anketni odbor je imel sejo, na kateri sc jc nadaljevala debata, kako naj sc glasi predlog za narodno skupščino v aferi Rade Pašiča (Adamovo in čeki). Govorili so Grol, Vujić, Hodžar in radičevec dr. Bankovič.
Dr. Hodžar sc je zavzel za to, da se naj pokličejo na odgovornost nc samo peidrejeni uradniki, marveč tudi odjžovorm ministri
Slovenec je zapisal to o svojem narodu, ki je pod bajoneti podpisoval majsko deklaracijo, ki najvestnejše vrši svoje državljanske dolžnosti — vestnejše kot Srbi in Hrvati, ki dela za državo kljub vsemu strašnemu zapostavljanju.
Ta, ki je to pisal, je samemu sebi sodbo pisal.
Končno, da sc mora predlog glasiti tako, da bo odgovarjal Rade Pašič, ki jc sicer zasebnik, za svoja nečuvena dejanja.
Odločitev še ni padla, marveč sc jc izvolil poseben odbor 5 članov, ki bo izdelal predloge za narodno skupščino. V odboru so radikal Trifunović, od Jugoslovanskega kluba Hodžar, demokrat Timotijevič, samostojni demokrat Popovič, zcmljoradnik Vujič. Ta odbor bo pričel z delom takoj, razen čc lega ne bo preprečila kriza, ki je ravnokar izbruhnila.
Vlada je podala ostavko.
VLADNO KRIZO SO POVZROČILI RADIČEVCI. - GLASOVALI SO V SKUPŠČINI Z OPOZICIJO. - NAVODILO ZA AFRONT PROTI RADIKALOM JE DAL STJEPAN RADIČ SAM. - UZUNOVIČ UPA. DA BO šE REŠIL, POLOŽAJ. PAŠIČEVCI ODLOČNO PROTI
- SODELOVANJU Z RADIČEM.
Belgrad, 28. jan. (Izv.) Popoldne ob 3 se je sestal Uzunovič v predsedstvu vlade z nekaterimi uglednimi radikalnimi voditelji in ministri, nakar je okrog pol 5 odšel v narodno skupščino, kjer so bili zbrani vsi radikalni poslanci. Nato se je pričela v radikalnem klubu seja.
Prvi je dobil besedo Nikola Uzunovič. V «.vojem govoru je v glavnem izjavil sledeče: Vsi poslanci so bili priča tistega, kar se je danes dopoldne oiiigralo v narodni skupščini. Radičevci so napravili prelom in sicer brez znanja in orlobritvo in ne da bi se prej sporazumeli, sklenili, da bodo glasovali za opo-zieioiialne kandidate in proti kandidatom vlade. To pootopanje radičevcev nas je isnena-dilo. dasi je bilo postopanje Stjopana Ha (lica že zadnje dni skrajno sumljivo. Njegovo izjavo so bile takšno naravo, da bi radi njih samih morali izvajati posledice. Vendar, kor imamo pred očmi splošno koristi državo in ljudstva, toga nismo storili. Nadejamo se pa, da bomo izpeljali težko nalogo, ki smo si jo naložili, ko smo pri tom računali, da Radié in njegovi poslanci ne bodo šli preveč daleč. Radi današnjega njihovega nastopa pa je vlada v narodni skupščini ostala v manjšini in radi drugih dogodkov, ki so se prod tem odigrali, som sklonil podati ostavko. Zato soin tudi prišel v radikalni klub, da bi vas o tem obvostil. Tudi v bodoče vas bom o toku dogodkov obveščal. Vi boste itak ostali tukaj in boste lahko sami glodali na potok dogodkov. Jaz som sklical sojo ministrskega sveta tor tudi kabinet obvestil o svojem odstopu.
Po tej izjavi Nikola Uzunoviča je predsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič prosil radikalni klub, da vzame to izjavo na znanje in da da predsedniku vlade Uzunoviču brez debate svobodne roke za nadaljnje njegovo postopanje v razvoju krize.
Brez vsake debate je radiikalni klub sprejel predlog. Samo danes dopoldne propali kandidat Žujevič je vzkliknil: »Vedno dalje od brega nese voda ta naš mali čolnič.«
Predsednik vlade Uzunovič je nato odšel v predsedništvo vlade, kjer so se zbrali že vsi radikalni in radičevski ministri. Ko je prišel Uzunovič v predsedništvo, je takoj otvo-ril poslednjo sejo svojega petega kabineta. Ta seja je bila kratka in žalostna. Uzunovič je zbrane ministre samo obvestil o svojem sklepu. Dejal je, da je čvrsto odločen podati ostavko. Motiviral jo je z ozirom na današnje dogodke, ker sta bila izvoljena dva kandidata opozicije. 0 stvari ni dopustil nobene debate, marveč je odšel iz sobe v svoj kabinet.
MINISTER SIM0N0VIČ ZVRAČA VSO KRIVDO ZA NEDELAVNOST VLADE NA RADIČEVCE.
Ob 6 je odšel Uzunovič v dvor. Ministri so se začeli razhajati in so bili zelo redkobesedni. Žalostnih obrazov so se razhajali. Posebno se je opazilo, da niso bili Radičevi ministri nič kaj zadovoljni s takšnim izhodom. Edino minister za gozdove in rudnike in zastopnik ministra za socialno politiko Milan Simono-vič se je ustavil pri časnikarjih in jim dal, ne da bi ga bili za to prosili, sledečo izjavo:
V svoji ostavki, ki jo jo Uzunovič podal decembra, je posebno naglasi 1, da podaja ostavko radi tega, kor jc prišel do prepričanja. da so г Radičom no moro delati. Mod njim
in radičevci tudi nikdar ui bilo takšnega soglasja. kakršnega želimo in kakršno se v tejj tožki gospodarski krizi tudi od nas zahtova. Vos čas od aprila lanskega lota smo bili stalno v krizi. To krizo nas motijo pri dolu v vladi in v parlamentu, in ovirajo razmah v vsoh panogah narodnega gospodarstva. Odgovornost za to pada predvsem na tisto stranko, ki jo to krizo stalno izzivala. Dovolj so znano vse tožave, katero smo morali prebroditi radikalni ministri ob priliki ustvarjanja tega paslod. j njega kabineta, četudi zolo tožkoga srca, smo I se zavedali vsoh težkih in neodložljivih ljud-skih potreb, kakor tudi svojo odgovornosti prod krono in prod ljudstvom. Zato smo pri-stali na to koalicijo, četudi samo dvojno, no pa trojno, kakor sino želeli. Mislili smo storiti vse potrebno korake, da bi ublažili težko gospodarsko in finančno krizo. Zato smo predlagali, da se reducirajo državni izdatki, in sicer z zakonom o proračunu in o centralni upravi. S poslednjim smo hoteli reducirati šest ministrstev. Nadalje jo naš prodlog, da bi so znižalo monopolske takso, trošarina na sol in da bi so ljudstvu olajšalo plačevanje neplačanih, dolžnih davkov, posebno v tistih krajih, kjer jo grozila nevarnost za nadaljnji gospodarski obstoj ljudstva. Predlagali smo, da so pricno z likvidacijo letečih dolgov in da so prično z izplačevanjem prvih takšnih dolgov s tom, da se sprejmejo 20 odstotni boni za odtegljaje ob priliki žigosanja kron kot plačilo za dolžno davko. Delali smo na izenačenje davkov. Zato smo s pravico pričakovali, di>. so bo življenje pocenilo in da bo našo gospodarstvo napredovalo. Težnja, da bi to storili, nas je privedla do toga, da prenašamo vse težavo, ki jih neprestano ustvarja Radič, pri čemur smo na prvem mostu žrtvovali prestiž svojo stranke. Na drugi strani ni bilo dovolj razumevanja dolžnosti napram ljudstvu in potrebam državo. Vodja, drugo koalira.iie stranke, Stjepan Radič, jo na izjavo, ki jo jo dal Uzunovič o zmagi vladnih strank v večuii oblasti ob priliki zadnjih volitev, dejal, da se njogovi mam (lati no smejo Stoti mod vladne, inarvoč mod opozicionalno. Navajeni smo, da njegovih izjav no jemljemo rosno. Smatrali smo, da mora vlada kljub takšni izjavi nadaljevati delo in preskrbeti, da so vso navedeno stvari v skupščini izvršijo. Javen in nelojalen nastop radičevcev skupno z opozicijo na današnji soji pa onemogočujo nadaljevanje naših naporov, da s takšno politično kombinacijo ljudstvu olajšamo njegova bremena.
Nato se je Simonovič poslovil od časnikarjev.
IZJAVA G. UZUNOVIČA.
Predsednik vlaole g. Uzunovič je ostal v dvoru do sedmih. Takoj ob 7 je prišel z dvora in časnikarjem izjavil sledeče:
>Kakor vain jo znano, jc dol vladne večino na današnji seji narodno skupščino glasoval proti vladnemu predlogu. Po parlamentarnih običajih jo imelo to za posledico ostavko. V tem trenutku sem podal Nj. Veličanstvu ostavko celokupnega kabineta.«
Uzunovič se je hitro izmuznil vsakemu nadaljnjemu vprašanju.
Časnikarji so od posameznih ministrov, ki so pozneje prišli od Uzunoviča, dobili potrdila, da je kralj ostavko sprejel.
Potek zadnjih dogodkov v parlamentu.
Drnašnja skupSčinska seja je proti vsakemu pričakovanju prinesla velika iznenade-nja. Dnevni red je bil tako malenkosten, da je vladalo majhno zanimanje za samo sejo. Sele koncem seje je prišlo do posameznih zanimivih dogodkov, ki so zainteresirali vse poslance, tako da je proti koncu seje postalo v skupščini zelo živahno.
VOLITVE V UPRWNI ODBOR ZA VOJNO ODŠKODNINO.
Šele okrog 11 je pedpredsenik dr. Subo-tlc otvoril skupščinsko sejo. Najpreje je samostojni demokrat Vildcr protestiral proti načinu, kako predsednik skupščine zak ju-čuje skupščinsko sejo in predlaga dnevni red. Protestiral je proti temu, da na zadnji seji ni dobil besede. Po njegovem protestu in po tolmačenju poslovnika od strani predsednika Su-botiča, ki ga je večina sprejela, je skupščina prešla na dnevni red. Predsednik Suboiič je izjavil, da se bodo vršile volitve tajno z g'a-sovnicami in da se bo glasovalo za oba kandidata v upravni odbor za vojno odškodnino. Dosedaj so imeli radikali v tem odboru stalno glavno besedo. Govorilo se je o velikih zlorabah, ki se tam godijo.
Opozicija je zahtevala, da se izvede glasovanje o teh kandidatih po proporcu. Subo-tić pa se je skliceval na dosedanji način postopanja in izjavil, da sta izvo'jena tista kandidata, ki dobita absolutno večino oddanih glasov. Proti temu je demokrat Pcra Marko-vič vložil energičen protest. Demokrati so namreč vložili svojo listo, na kateri je bilo 21 članov. Po predsednikovem tolmačenju pa je bilo potrebno označiti samo dva kandidata.
POSTAVLJANJE KANDIDATOV — R\DI-ČEVCI SE DOGOVORE Z OPOZICIJO,
Nekateri člani opozicije so v tem času stopili v stik z radičevci, ki niti niso vedeli, katere kandidate predlagajo radikali. Sele, ko sta bila kandidata predlegana, so videli, da so radikali predlagali dva znana svoja poslanca, ki sta v tem poslu dobro izurjena: Aleksa Zujevič in Jovan Alekšič.
Opozicija je predlagala radičevcem sporazum, da predlagajo skupno listo, in sicer naj bi bil eden kandidat Pera Markovič, drugi pa zemljoradnik Dimitrije Vujić. Celokupna opozicija in radičevci so se v tem zedinili.
Samo samostojni demokrati niso pristali na j to, marveč so izjavili, da bodo glasovali za Pera Markoviča, bivlega ministra v Davido-vičevem kabinetu, za drugega pa bodo postavili lastnega kandidata.
Napetost pred glasovanjem.
V svrho sporazuma je Subotić na Uzuno-vičevo prošnjo predlagal odmor. Ko so radikali videli položaj, so poskušali radičevce pridobiti za svejo listo. Stjepan Radič je odbil
vsaka pogajanja. Ko se je seja pričela, se je videlo, da bodo radičevci glasovali za opozi-cicnalne kandidate.
Glasovanje je bPo skrajno napeto. Vsi »o pričakovali rezultat z velikim zanimanjem. Med radikalnimi ministri je bilo opaziti razburjenje. Noben od njih se ni nadejal, da bi mogla vlada pri tako malenkostnem vprašanju doživeti poraz. Ko se je pričelo s seštevanjem glasov, so radikali takoj videli, da bodo ostali v mnnjš'ni. Prvih 20 listkov je bilo oddanih /a opozicijo, vsled česar je nek opozicionalni poslanec predlagal da naj se skrinj'ca malo potrese, da bodo prišli na vrsto tudi radikalni glasovi.
Usodni izid glasovanja. — Radikali propadli.
Ob tričetrt na 1 je predsednik Suboiič razglasil izid. Opozicionalni kandidat Pera Markovič je dobil 113 glasov, Dinrtrije Vujić 94 glasov, rad'kalna kandidata Zujevič 80. Jovan Aleksić 79 glasov. Z ozirom na to je predsednik razglasil, da je izvoljen Pera Markovič, za drugega kandidata pa je potrebna ponovna ožja vol'tev. Pri prvih volitvah so oddali samostojni demokratje 18 glasov za Davida Di-mitrijeviča.
Pri ožjih volitvah se je glasovanja udeležilo približno isto število poslancev, samo da je radikalni kandidat dobil še manj glasov. Pri ožji volitvi je dobil opozicionalni kandidat D:mitrije Vuj;č 108, radikalni kandidat Aleksa Zujevič pa 67 glasov Z ozirom na to je bil izvoljen opozicionalni kandidat.
Opozicija je ta izid spreje'a z živahnim aplavzom. Radikali pa so pod težo poraza, ki so ga ravnokar doživeli na tej skupščinski seji, polagoma odšli iz dvorane.
Predsednik je nato zaključil sejo. Prihodnja seja bo v penedeljak.
sodelovali z Radičem ln končno da je treba poskusili z delovno vlado.
JOVANOVIĆ SE VRNE V RADIKALNI KLUB.
Belgrad, 28. jan. (Izv.) Poslanci Varjačić
ln 20 drugih radikalnih poslancev je poslalo na predsedništvo radikalnega kluba posebno spomenico, v kateri zahtevajo, da se poslanci Jovanovičeve skupine pozovejo, da se vrnejo v klub — matico.
Kdo bo v novi vladi?
KOMBINACIJE O REŠITVI KRIZE. DO TORKA MORAMO DOBITI NOVO VLADO.
Radicevci odklanîaio sodeiovanie v vladi v kateri bi bili Uzunovlč, Maksimović aH
Srskić.
PROTOKOL VOLIVNEGA TERORJA. — NEZAUPNICA UZUNOVICU. — SRSKIC NAJ
SE IZROČI SODIŠČU.
Belgrad, 28. jan. (Izv.) Radičev klub je Imel dopoldne in popoldne sejo. Časnikarjem je izdal sledeče obvestilo:
SKLEPI HSS POVODOM KORUPCIJE IN STRAHOVLAD, KI SO JIH IZVRŠILI ORGANI OBLASTI PRI OBLASTNIH VOLITVAH 23. JANUARJA 1927.
HSS klub je na seji 28. januarja razpravljal od pol 10 do 11 in od 4 do 8- Zaslišal je svoja dva ministra, katera jc poslal pri volitvah kot kontrolo v Sombor in Subotico, 7 narodnih poslancev, ki so bili na dan volitev t Bački in Baranji in 10 poslancev o nepravilnostih v Bosni, Sremu in Dalmaciji. Na podlagi teh izjav je ugotovil:
1.	Da so upravna sodišča v Vojvodini, Bosni in Hrvatski v nasprotju z jasnimi odredbami volivnega zakona namesto sodnikov, odvetnikov in pravnikov za predsednike volišč imenovala večinoma osebe brez akademske Izobrazbe, ali celo brez višje izobrazbe z očitnim in dokazanim namenom, da bi pri glasovanju in ugotavljanju volivnega izida predvsem delali po navodilih radikalnih prvakov in celo radikalnih ministrov. Posebno pravosodni minister dr. Milan Srskič in notranji minister Boža Maksimović sla delala v nasprotju z volivnim zakonom in ustavo, v nasprotju z narodnim sporazumom od 14. julija 1925.
2.	Varuhe volivnih skrinjic IISS in tudi drugih strank, razen samostojnih demokratov, v Bački in Baranji so sodišča razreševala njihovih dolžnosti na podlagi neoverovljenih prijav upravnim sodiščem, da se sami odrekajo, ali da so predsedniki volivnih odborov varuhe skrinjic odstranili pod raznimi izgovori v nasprotju z zakonom na sain dan volitev.
3.	Potvarjali so se volivni zapisniki in volivni" izidi, da bi so doseglo tisto, kar je želela vladajoča radikalna stranka.
4.	IJpravnn oblast, posebno mnogi okrajni glavarji, so ljudstvu prigovarjali, da glasuje za vsako stranko, samo za Radlčevo ne.
5.	Upravne oblasti in orožništvo so v mnogih slučajih vršili nasiljn proti poslancem HSS, katerim se jc na ta način kršila imuniteta, in volivce RO na dan volitev bntinaii. Sploh se je ljudstvu r Bački in Baranji popolnoma one-m^fočila glavna ustavna pravica svobodnega dogovora za časa razplsan;h volitev.
fi. Celo skraina beda ljudstva se Je *ln-rablialn v krniih, ki so lansko leto trpeli vsled naravnih nesreč. Državna nodpora v obliki l o-uze in clennrin se ni delila, oziroma se ni »bliiib la nnjb"!j oškodovanim, marveč tistim, za katere se je mislilo, oziroma so bili vsaj
Belgrad, 28. jan. (Izv.) Tekom večera so kn žile razne kombinacije o sestavi nove vlade. Volitve se smatrajo za sedaj kot izključene, oziroma da so volitve skrajna možnost. Krožijo sledeče kombinacije:
Koncentracijska vlada, ki bi bila na zunaj, kakor na znotraj dovolj avtoritativna. Glede ozdravitve finančnega stanja in gospodarske krize bi imela ta vlada prednost, da bi za velike reforme, ki zahtevajo . tudi žrtve, prevzela odgovornost vseh strank. Kot nosi-telji takšne koncentracijske vlade se imenujejo Marko Trifkovič, Ninč č, Ninko Perič in še nekateri drugi. Ta kombinacija ima zelo malo upanja na uspeh. Po današnjem sklepu Ra-dičevega kluba se misli, da je Radiču sodelovanje v vsakem oziru popolnoma nemogoče. Zalo v takšni kombnaeiji on že a priori izpade. Dalje se imenujejo predvsem sledeče kombinacije:
1. Radikali (ofic'elni in Jovanov'čeva skupina), Jugoslovanski klub, Nikić, Nemci. Ta kombiraciia bi imela okrog 165 poslancev. 2. Radikali-Pr'bičević-Nikić-Nemci. Z ozirom na
diskvalifikacijo Pribičeviča je skoraj popol. nonia nemogoča. 3. Samostojni demokrati so proti večeru vrgli še tretjo kombinacijo: radi-kali-Pribičević-Korošec. Taka kombinacija je seveda izključena.
Končno se smatrajo kot delovna kombinacija: radikali skupno z ožjim blokom: demokrati, Jugoslovanski klub in muslimani. Tej kombinaciji se daje prednost, ker bi v njej zunanje ministrstvo prevzel Voja Marinkovič, katerega sodelovanje se v tem važnem resoru že zdavnaj želi.
Končno še delovna kombinacija: vlada Voje Marinkoviča. Sestavila naj bi se iz uglednih članov vseh klubov. Središče te vlade naj bi tvorile stranke ožjega bloka, del radikalov in del radičevcev.
Vsekakor se je treba ozirati na to, da je po ustavi določeno, da se s 1. februarjem mora pričeti z razpravo o proračunu v ple-num« narodne skupščine in da se mora kriza razvijati čim hitreje, da bomo imeli najpozneje v torek novo vlado.
Trifkovič in Mihajlovič na dvoru.
gotovo prepričani, da bodo glasovali ca radikale,
7. V Sremu so se z brzojavko notranjega ministra protizakonito razpustili občinski sveti, bodisi deželski, bodisi mestni, in sicer na zahtevo nasprotnikov HSS, ako niso radikali imeli v njih večino. Komisarji so so postavljali po predlogu teh nasprotnikov, da bi se na ta način na volivce vplivalo.
Vse to se je ugotovilo po izjavah in po posameznih slučajih. Snov o tem se bo izdala v posebni brošuri, čim bo urejena.
Ugotovilo se je, da se je vse to delalo pod dobro zamšljenim sistemom izigravanja ljudsko volje, gaženja ustave in rušenja demokracije. Ugotovilo se je, cla je za velik del teh nedostoinosti in ustavnih zločinov vedel tudi predsednik vlade Uzunovié in notranji minister Maksimovič, da nista z ničemer pokazala, da te nedostojnosti obsojata, kaj šele, da bi kaj storila, da bi se krivci poklicali na odgovornost. Nasprotno, kakor da bi se vlada ro-gala celokupnemu poštenju in svobodni javnosti, je naglasila, da celo niti aktivni ministri nimajo pravice vlagati svojih pritožb, marveč da se lahko pritožijo v skupščini.
Na temelju tega je HSS klub soglasno sklonil:
V g. Uzunoviča in radikalni del njegovo vlade nima niti najmanjšoga zaupanja. Nasprotno smatra ta del vlade, posebno gg. Uzunoviča, Srskiča in Maksimov.ča za kršitelje ustave, ki prezirajo narodno suvereniteto. Po našem mnenju se mora pravosodni minister dr. Milan Srskič, ki jo svoj, posebno odgovorni položaj zlorabil in kaznivo vpl:val na predsednike volivnih odborov, izročiti narodni skupščini, da ga lahko obsodi na temelju zakona o ministrski odgovornosti.
Dosledno temu HSS klub ne more in ne bo sodeloval v nobeni vladi, v kateri bi se nahajala omenjena trojica sedanjih radikalnih ministrov.
Ta sklep je HSS klub poslal predsedniku radikalnega parlamentarnega kluba in predsedniku vlade Uzunoviču.
SKLEPI RADIKALNEGA KLUBA.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Po vrnitvi Ilje Mi-hajloviča iz dvora, so ostali radikalni prvaki do 1. ure zjutraj ostali zbrani v predsedništvu radikalnega kluba. V kolikor smo mogli zvedeti, so se sporazumeli glede osebe, ki naj prevzame vodstvo radikalne stranke. To jc Marko Trilkovič. Nadalje so se sporazumeli o tem, da radikali nikdar več ne bodo
Belgrad, 28. jan- Izv.) Ob 9 zvečer je bil poklican v dvor predsednik narodne skupščine Marko Trifkovič, da bi kralju dal svoje nasvete za reševanje sedanje krize. Ker je kralj ostavko sprejel, je Trifkovičeva avdienca sama ob sebi razumljiva. Vendar nekateri krogi poudarjajo, da je Trifkovič pri tej avdienci označil tudi glavno smer, v kateri naj bi se po njegovem mnenju reševanje krize vodilo. Ako vpoštevamo poslednje Trifkovičeve nastope, njegov volivni govor v Somboru, kjer je ostro nastopil proti Sljepanu Radiču, glasovanje proti Uzunovičevi vladi, je jasno, kakšne nasvete je dal predsedn'k skupščine o njej kralju.
V dvoru je ostal do pol 11. Med tem so se zbrali v radikalnem klubu prvaki radikalne stranke. Med njimi so bili: predsednik vlade Uzunovid, minister Srskič, minister Tri-funović, predsednik kluba Mihajlovič, podpredsednik skupščine Subotič. bivši minister Ninfić, Krsta Miletlé, dr. Laza Markovič, dr. Milan Stojadinovič, predsednik finančnega odbora Radonjić, Ranko Trifunović, Dragović in še nekateri drugi.
Ob pol 11 je bil nenadoma poklican v dvor predsednik radikalnega kluba Mihajlovič. Dočim se je on še vedno nahajal v dvoru, je
bil okrog 11 poklican predsednik narodne skupščine Trifkovič. Z ozirom na to se misli, da je Mihajlovič predlagal kot nositelja položaja v imenu radikalov predsednika narodne skupščine Trifkoviča, ki je bil ponovno klican v dvor.
Belgrad, 29. jan. (Izv.) Ob 12 se ie Marko Trifkovič vrnil iz dvora in se takoj podal v predsedništvo kluba, kjer še vedno zborujejo omenjeni. Kmalu za njim je prispel tudi predsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič, ki je izjavil, da so se za danes konzultiranja na dvoru končala.
Radikalni prvaki so še vedno zbrani. Nobeden od njih se še ni pojavil. O položaju vlada popolna nejasnost.
Nek prvak, s katerim se je imel Vaš dopisnik priliko razgovarjati, je ponovno potrdil dejstvo, da so volitve izključene, isto-tako je izključeno vsako sodelovanje med radikali in radičevci. Radič, ki se je najprvo onemogočil za sodelovanje s tako- zvanimi pašičevci, si je z današnjim dnevom 'bđ^ffel vsako možnost za sodelovanje z drugb'Vkđi-ka! no strujo, Uzunovičevci. Odslej ne more računati aa nobene prijatelje v radikalnem klubu.
Novi Marxov kabinet.
v Berlin, 28. jan. (Izv.) Nova vlada je sestavljena sledeče:
Državni kancler ter ministrstvo za zasedene pokrajine : dr. Marx.
Zunanje zadeve: dr. Stresemann (nemška ljudska stranka).
Notranje zadeve: Hergt (nemška nac. stranka).
Finance: dr. Kohler (centrum).
Gospodarstvo: dr. Curtius (nemška ljudska stranka).
Državna dela: dr. Brauns (centrum).
Pravda: Graef (nemška nac. stranka).
Drž. bramba: dr. Gessler.
Promet: Koch (nemška nac. stranka).
Poljedelstvo: Schiile (nem. nac. stranka).
Ta sestava vlade se smatra v parlamentarnih krogih kot definitivna. Dr. Marx se poda jutri predpoldan k državnemu predsedniku, da mu oficiclno poroča o uspehu pogajanj.
v Berlin, 28. jan. (Izv ) Dr. Gessler je sporočil danes predsedniku demokratske frakcije, da izstopa iz stranke. Prosi ga, da vzame ta njegov izstop na znanje.
MARX0VE SMERNICE.
BorPn, 28. jan. (Izv.) Marxove smernice, na podlagi katerih se sestavi nova vlada, so sledeče: 1. Nadaljevanje sedanje zi.nanje politike v zmislu mirnega sporazuma; priznanje pravne veljavnosti locarnskih pogodb; lojalno, enakopravno sodelovanje v Društvu naro-
dov. 2. Priznanje pravne veljavnosti ustave in njeno brezpogojno varstvo proti vsakemu zasmehovanju; nastop proti vsem organizaci. jam, ki so naperjene proti obstoječi državni obliki. 3. Glede državne hrambe veljajo to-atvarna izvajanja kanclerja Marxa v državnem zboru dne 16. dec. 1. 1. 4. Izda se državni šolski zakon v zmislu svobode vesti in pravice staršev; vse v državni ustavi predvidene vrste šol so enakopravne; zagotovi se verski pouk v šolah. 5. točka obsega socialni program.
Poleg teh točk so morali nemški nacio-nalci podpisati še poseben zapisnik, ki obsega naslednje točke: 1. Priznanje locarnskih pogodb je razumeli v mednarodnem in ustavnem zmislu. 2. Varstvo ustave se nanaša na celi čl. 3., torej tudi na državne barve in trgovinsko zastavo. 3. Predloge, ki se nanašajo na izpremembo ustave, smejo vlagali vladne stranke samo v medsebojnem sporazumu. 4. V izjavi nove vlade se mora reči, da se preteklosti in njenim simbolom ne srne odrekati spoštovanje.
Poslednja točka je edina koncesija, kj jo je centrum priznal nemškim nacionalcem.
Demokratje so odklonili vstop v vlado. Izdali so ostro izjavo, v kateri naglašaio, da se središčne vlade ni hotelo in dn so b le na delu sile, ki so iz vsega počelka delale za sestavo desničarske vlade. Izjava priznava, da ! sta republika in ustava po sprejetem progra-! mu zadostno zavarovani, graja pa enostranost ' na šolskem polju.
Anglija in Kitajska.
v London, 28. jan. (Izv.) Iz Pekinga se ! poroča, da je tamošnji britanski pislan.k postni poslanikom Zedinjenih držav, Francije, Japonske in Italije spomenico, v kateri jih opozarja na možn st demonstracij proti tujcem v S.inghaju ter predlaga, da se postavi skupna vojska za zišjito tujih državljanov na Kitajskem. Imenovan, p slaniki so se takoj ol mili na svo e vlade, da dobe tozadevno potrebna rav dila
v Lon Ion, 28. jnn. (Izv.) >Daily Telegr.« poroča iz Sanghaja, da je kantenski zunanji m'nis'nr Cen dal rjavo, v koleri ugotavlja, da ustvarja koncentriranje anileških vojnih sil ttuKs.ero, ki zna pi ivesU do vojne. Za ta slu-
čaj mora prevzeti nase vso odgovornost Anglija sama.
v Kalk ita, 28. jan. (Izv.) Dva betaljona Durham (lahka peheta) sta odplula danes v smeri Kitajske.
v London, 28. jan. (Izv.) Danes p p ldne Je odšlo 900 m ž. britanske vojske v Kino.
v London, 28. jan. (Izv.) Neodvisna delavska stranka je naslovila na kantonskega zunanjega ministra telegram, v katerem mu sporoča svoje stališče, da se morajo odpoklican vse britanske vojne sile iz K tajske.
v Lon on 28. jan. (I/v.) Danes sta se vkrcala d'à batalj na (1400 mož) v Smithc.u-ponu; določena sla za Kitajsko.
Zveza med Bolgarijo in Albanijo?
Iz Aten prihaja vest, da je Albanija ponudila Bolgariji prijateljsko in vojaško zvezo. Bolgarska vlada je ponudbo sprejela in pooblastila svojega poslanika v Tirani, da uvede ч albansko vlado pogajanja.
Od druge strani se poroča, da so se francoska, jugoslovanska in grška vlada sporazumele, da bodo od albanske vlade zahtevale, da premesti svoj sedež v kako drugo mesto, kjer bo občevanje z albanskimi državnimi krogi varnejše pred italijanskimi spletkami.
Reorganizacija albanske vojsko.
Podporiea. 28. jan. Med načelnikom albanskega generalnega štaba Mirbachom in italijanskim generalom Camiccio, ki je prišel reorganizirat albansko vojsko, je nastal oster spor. Camiccio hoče organizirati albansko vojsko po nekdanjem črnogorskem zgledu kot milico, Mirbach — bivši avstrijski častnik — pa hoče stalno vojsko. Zdi se, da bo moral Mirbach demisijonirati.
ALBANSKI GENERALNI KONZUL V RIMU - ITALIJAN.
v Rim, 28. jan. (Izv.) Da pride do čim tesnejšega gospodarskega sodelovanju med Italijo in Albanijo, je albanska vlada imenovala s privoljenjem Italije za svojega generalnega konzula v Rimu Italijana Giorgio Franco Puqui.
Sestanek Marx-Mussolini?
v Rim, 28. jan. (Izv.) V diplomatskih krogih se je razširila vest, da pride prihodnji mesec v Rim dr. Marx, kjer se sestane z Mussolinijem. Ta vest je naravno povzročila veliko senzacijo.
Ruski protest proti italijansko-rumunski pogodbi.
Moskva. 28. jan. Zunanji urad objavlja besedilo protestne note glede italijansko-ro-munskega pakta, ki jo je . okt. 1926 ruski poslanik v Rimu, Keržencev, izročil Mussoliniju. Nota ugotavlja, da sovjetska vlada ni in tudi v bodoče ne bo priznala nobenega čina, ki bi Besarabijo proti volji njenega prebivalstva priklenil na Romunijo. Vsak tak čin smatra sovjetska vlada kot neprijazno stališče nasproti Rusiji. Nota protestira proti vsakemu poizkusu, da bi se besarabsko vprašanje spravilo med vprašanja, o katerih bi mogli Italija ln Romunija ali kake druge države sklepati pogodbe. Opozarja italijansko vlado, da bi z ratifikacijo pariške pogodbe iz 1. 1920. kršila suverene pravice in interese sovjetske Unije, kar bi bilo s prijateljskimi odnošaji obeh dežela nezdružljivo.
IZJAVE KAMENEVA 0 ITALIJI.
Rim, 28. jan- Novi sovjetski poslanik v Rimu, K a m e n e v, je pred svojim odhodom iz Moskve podal italijanskim časnikarjem nekaj kratkih izjav. Rekel je, da za italijansko-ruske odnošaje ni nobene ovire, niti Besara-bija ne. Vojnih namenov Rusija nima, marveč potrebuje mir. Kamenev tudi nikakor ne potuje v Italijo zato, da bi tamkaj netil revolucijo.
RUSKI VOJNI KOMTSAR 0 VOJNI NEVARNOSTI.
Moskva, 28. jan. (Izv.) Vojni komisar Vorošilov je imel na kongresu družbe za pospeševanje letalstva in kemije nagovor, v katerem je napovedal da se bo izvršil na Rusijo sovražen napad. Splošni položaj vzbuja skrbi in Rusija mora nujno pospešiti svojo obrambno moč.
GARIBALDI NE SME OSTATI V ANGLIJI.
London, 28. jan. Angleške oblasti so Ric-ciottiju Garibaldiju odrekle dovoljenje, da bi se naselil na Angleškem, pač pa so dovolile, da preko Anglije odpotuje v Južno Ameriko.
VILJEMOV ROJSTNI DAN.
Doorn, 28. jan. O priliki rojstnega dne bivšega cesarja Viljema so se včeraj tu vršile velike slavnosti. Viljem je prejel ogromne množice cvetja in na tisoče častitk. Osebno so prišli sinovi in hčere in drugi sorodniki. Dopoldne se je vršila v gradu slovesna služba božja; pridigo je imel Viljem sam. Splošno se je opazilo, da so Nemci Viljemov rojstni dan letos demonstrativno slavili.
Prestolonaslednik Karol se vrne v Rumunijo?
Bukarešt, 28. jan. Prestolonaslednikov a žena princezinja Helena odpotuje s svojim sinom Mihaelom v Rapallo, kjer se snide s prestolonaslednikom Karolom. Karol je bil prosil, da bi smel videti svojega sina. Ta sestanek smatrajo kot prvi korak, da se Karol vrne v Romunijo. V Romuniji je že vse pripravljeno na to. Razen Bratiana so se vse politične stranke izrekle za Karola. Avarescu sam je dal v syojem, glasilu »Indreptarea« izjaviti, da bo vlada v važnih političnih vprašanjih, ki se tičejo vse dežele, ravnala po svojem spoznanju in se ne bo dala ovirati po kakšnih prejšnjih dogovorih.
GRIPA.
v Praga, 28. jan. (Izv.) Uradno poročilo o stanju gripe med 16. in 22. januarjem ugotavlja, da se bolezen vedno bolj širi. V prejšnjem tednu je zaznamenovati 21.468 slučajev gripe; od teh jc 22 oseb umrlo.
Д Niti sanja se ne oni inteligenci v Ljubljani — jadikuje Jutroc — ki ob strani gleda ta boj proti klerikalizmu, kako težka je ta gueri.'ska vojska, ko je treba moža za možem osvajati iz oikovov klerikalnega suženjstva, a ti pri tem naporu izipudreže politikujoča duhovščina vse predpogoje za razvoj svotodo-ljubja in demokracije. — To se razume, da se vse to nobeni inteligenci v Ljubljani niti ne sanja, kakor se tudi >Jutru< niti ne sanja, kaj so predpogoji za razvoj svobodoljubja in demokracije, ko se mu niti to ne sanja, kaj je svobodoljubje in demokracija.
Д Volivni teror politiku joče duhovščine v Sloveniji je bil takšen, da mu je »Jutroc posvetilo dolgo kolono najdebelejših laži, kar se jih je kdaj izleglo v naprednjakarskem taboru. Ampak se celo hudovanje »Jutrovo« na ta volivni teror slednjič reducira v onemoglo jezico nad tem, da naše ljudstvo ne mara Zer-javove »Domovine«, ki mu jo povsod vsiljujejo. In imenuje »Jutro« to teror, da duhovniki svarijo.ljudstvo pred tem listom, ki je proti-krščnnski. — No, slabi duhovniki bi to bili, ki bi tega ne storili. To je samo njihova dolžnost. Mi pa smo »Jutru« že večkrat svetovali, naj »Domovina« pusti cerkev in vero na miru in naj ne širi šund-1 itéra ture med narodom, pa se ne bo meglo pritoževati, da jo kdo »preganja«.
Д Ali bodo nedeljske volitve ljudi naprednega svetovnega nazirauja izpametovale ali ne? Tako vprašuje »Jutro«. — Na kar moremo odgovoriti odločno: Ne. Ce jih štirideset let z vse večjimi dogodki kot so pa bile te nedeljske volitve, ni izpametovalo, če doslej niso izprevideli, da s takim -naprednim svetovnim naziranjem«, kakor ga oni prodajajo, pri našem slovenskem ljudstvu nič ne opravijo, potem ni nobenega upanja, da bi se odslej naprej izpametovali.
Kaj se gođi doma
Zadnja pot t Fr. Wiesthalerja.
Včeraj popoldne .so pokopali zemeljske ostanke pokojnega gimnazijskega ravnatelja Fr. Wiesthalerja. Pogreb je vodil šentpetereki župnik g. Janko Petrič ob asistenci treh gg. duhovnikov. Blagoalovljeiija trupla pred hišo se jo udeležil tudi pokojnikov sošolec prevzvišeni g. knezo&kof dr. Anton Honaventura Jeglič. Pevski zbor je pokojniku v slovo zapel ginljivo žaloslinko >Beati mortui«. Pogreba se je korporativno udeležilo dijaštvo II. realne gimnazije s profesorskim zborom na čelu. Me<l ostalimi številnimi udeleženci s-nio opazili rektorja univerze dr. Lukmana in več univerzitetnih profesorjev, prosvetnega načelnika dr. Lončarja, mestnega komisarja Mencingerja, predsednika višjega deželnega sodišča Habnika, veliko število srednješolskih profesorjev ter cela vrsta pokojnikovih učencev in častilcev ter zastopnikov raznih kulturnih organizacij ter številno občinstvo.
Volivni imenik.
Ljubljanski mestni volivni kataster opozarja, da izvršuje, kakor vsako leto meseca januarja uradne popravke in izpopolnitve stalnih volivnih imenikov, in sicer tako za volitve v občinski odbor, kakor za volitve v narodno in oblastno skupščino.
Vsi oni volivci, ki t>o se pri pravkar izvršenih volitvah v oblastno skupščino prepričali, da, ali sploh niso vpisani, aH da so vpisani z napačnim naslovom ali stanovanjem pri nepravem volišču, se vabijo, da se najkasneje do 5. februarja leta 1.927. v običajnih uradnih urah zglase v mestnem volivnem katastru (mestna magistrat, soba št. 21) ter prinesejo seboj policijsko zglasilnico ter še kako listino o svoji osebi.
Posebno naj se zglase vsi tisti volivci, ki imajo šele od 1. julija leta 1936 svoje stalno bivališče v Ljubljani, oziroma so dopolnili starost 21 let.
Kakor doslej pri vsakih volitvah, se .je tudi pri zadnjih oblastnih volitvah pokazalo, da se marsikateri volivec šele na dan volitev pobriga za to, ali je pravilno vpisan v volivnt imenik, ko je žo vsak popravek ali vpis absolutno izključen. Tisti maloštevilni upravičeni volivci, ki ni.so bili vpisani in zato tudi niso mogli voliti, so zakrivili to sami, ker se niso pravočasno pobrigali za to svojo državljansko pravico, bodisi da pri splošnem policijskem popisu leta 1925. niso bili popisani, ali pa se pozneje niso zglasili pri policijskem zgla-ševalnem uradu.
Institucija stalnih volivnih imenikov daje vsakemu volivcu možnost, da se lahko tekom celega leta, izvzemši čas po končanem reklamačnem postopanju tik pred volitvami, prepriča, ali je pravilno vpistvn. Kdor je enkrat v teh stalnih imenikih vpisan, je lahko brez skrbi, da ostane vpisan za vse bodoče volitve. Ravnati pa se je vedno natančno po policijskih zglaševalnih predpisih. Ako bi katerakoli stranka reklamirala njegov izbris, se mora itak o tem uradno obvestiti.
Baziran park sredi Ljubljane?
Prejeli smo in objavljamo:
Spomeniški odbor v Ljubljani je poslal vsem ljubljanskim dnevnikom neke pomirjevalne vrstice, ki pa niso povsem zadovoljive. Glavno stvar je priznal odbor sam, rekoč: >V natečaju ne bo predpisan način preureditve trga.« Torej je vendarle odl>or že določil, kateri trg naj se preuredi. Umetniško razsodišče je torej bilo izključeno od tega vprašanja. K srečj še ni razpisan natečaj za osnutke. Umetniki morajo vendar delati osnutke za določen prostor. Zato se mora prej rešiti vprašanje, kje naj stoji spomenik. Meni n. pr. je jako simpatična misel g. K., da bi spomenik stal pred Narodnim domom, ki se misli spremeniti v Akademijo znanosti in umetnosti. Spomenik naj bi bil v zvezi s to Akademijo.
Zato bi ja/. pred Akademijo še rajši videl Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki ho ustanovil i to Akademijo, in ki siuo ga ravno na njegovi Aleksandrovi cesti prvikrat slovesno pozdravili kot svojega kralja. Park pred justično palač« pa naj bi ostal park, ker je lep iti ker potrebuje občinstvo sredi Ljubljane mirno zeleno oazo. Odbor pravi, da je njegova akcija našla v Sloveniji enodušen odmev. Mislim pa, da ni tako naiven, da bj pričakoval od Slovenije kaj prida prispevkov v času, ko poje skoro vsak dan konkuraii boben, in ko mora vsak davkoplačevalec plačevati davek za težke milijone, ki jih je vlada sklenila za pante-on (pokopališčno svetišče) v Belgradu z veliko palačo pravoslavnega patriarha, in to v trenutku, ko vlada ne zna, ali ne more, ali noče podati obračuna, kako se porablja denar davkoplačevalcev.
Glavno breme za ljubljanski spomenik bo torej na ramenih ljubljanskih davkoplačevalcev. Ti so morali plačati, da se je sedanji park uredil, ti bodo plačali, če se bo raziraJ, ti bodo nosili tudi večino stroškov za spomenik. Zato imajo ti odločati po izvoljenih zastopnikih v občinskem svetu, kje naj spomenik stoji. Raditetra naj se stavi cela zadeva z. dnevnega reda, dokler izvoljeni občinski svet ne stori lega sklepa. Spomeniški odbor pa lahko že medtem nabira prispevke za spomenik. Ko bo vedel, kateri prostor in koliko denarja ima na razpolago, šele takrat je čas, da razpiše natečaj za osnutke.	L. R.
Predavanje .Jadranske
Straže".
Podružnica društva »Jadranske straže« v Mariboru prireja v mariborski oblasti celo serijo predavanj o našem morju. Predavanja so združena s predvajanjem filmskih posnetkov naše obale v Dalmaciji. Predava profesor, ki je absolviral ob počitnicah leta 1926. poseben tečaj Jadranske straže v Splitu.
Predavanja so se pričela v Mariboru. Film se je predvajal štirikrat v Grajskem kinu. Obisk je bil zelo zadovoljiv; zlasti med mladino je bilo opaziti veliko zanimanje. Iz Maribora so se nato priredila potovalna predavanja v Ljutomeru dvakrat, v Murski Soboti trikrat in Radencih enkrat. Uspeh jo bil nad pričakovanje zadovoljiv. Zlasti učiteljstvo je storilo innogo, ker je mladino v šoli še pred predavanjem zainteresiralo za naše morje, tako da je bilo predavanjo otrokom mnogo lažje razumljivo. Sedaj se vrše predavanja v Pre-valjah, Guštanju, šoštanju in Slovenjgradcu. Polagoma pridejo na vrsto vsi večji kraji v oblasti. Jadranska straža v Mariboru vrši s temi predavanji važno laulturno delo, ker seznanja širše plasti ljudstva, osobito mladino, z lepoto in pomenom našega morja.
Tudi naša društva, ki imajo večje dvorane, pa želijo, da se pri njih ta poučni film izvaja, naj se prijavijo na Prosvetno zvezo v Mariboru. Stroške za prireditev je prijaviti istočasno, ker jih poravna »Jadranska straža :, da nimajo s tem drugi nikake škode.
Dve težki nesreči.
V mariborsko bolnico je pripeljal rešilni od* delek dve težko ponesrečeni osebi. Posestnik Anton Laufer is Strihovec pri Št. llju je po nesrečnem slučaju izgubil desno roko. Malo kasneje, ko je rešilni avto odšel v št. Jlj, se jo ponesrečil v Mariboru v neki mizarski delavnici zaposleni pomočnik Stanko Kumer. Stroj mu je zmečkal levo roko. Ker je rezervni rešilni avto v popravilu, so morali prepeljati Kumerja v bolnico /. avtom požarne brambe.
fn VTI ! Svežc CYAN!N~kXpŠULE, najučin-ILU • Ul . kovitejši strup, komad po 6 Din. -STRYCHNIN, original Merck v stcklcnicah po 5 in 10 gr. - FOSFORNA PASTA. — Dobi sc v drogeriji SANITAS, Celje — ali pa v Ljubljani, Prešernova ulica Stev. 5.	580
Viktor S t e s k a :
Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
(Zgodovinski pregled.)
Pni januar 1927 ostane v zgodovini nagega naroda zapisan z zlatimi črkami. V vseh slovenskih dnevnikih je izšel ta dan oklic za slovensko Akademijo znanosti in umetnosti ter za Narodno galerijo.
Naše dvestoletno teženje po lastnem vseučilišču, ki se je pričelo leta 1703, je bilo leta 1920 z ustanovitvijo slovenskega vseučilišča utešeno. Manjka pa še krona kulturnemu teženju slovenfrfcega naroda: »Akademija znanosti in umetnosti1; strnjena z razširjeno »Narodno galerijo«. Če združimo v bratovski edinosti vse svoje moči, bomo kmalu oboje dosegli.
Kaj značj beseda akademija? Pri Atenah je bil atiškemu heroju Akademu posvečen gaj, kjer je mislec Platon zbiral vedoželjne grške mladeniče in jih učil. Po tem gaju so Grki Platonove učence imenovali akademike. Dandanes pa ima akademija dva pomena: visoko šolo in učeno društvo. Akademijo znanosti in umetnosti jemljemo v drugem pomenu.
Po Platonovem zgledu so se pričele učene družbe ali akademije ustanavljati v renesančni dobi v Italiji. V Rimu je osnoval Pompo-nius Laetus: »Academia di storia e arckeolo-
gia« (akademija zgodovine in starinoslovja). Skoro istodobno sta se pričeli akademiji na medicejskeni dvoru v Florenci in v Neapolu. Najbolj znana je leta 1582 v Firenci nastala Academia della Crusca, ki je skrbela za če-ščenje in likanje italijanskega jezika. Crusca pomenja otrobe, češ, da akademija loči pravilni jezik od napak, kakor čisto moko od otrobov. V Rimu se je proslavila leta 1603 osnovana »Academia dei Lincek, to je akademija risookili, ker so pri svojih preiskavah rabili vpravkar izumljeni drobnogled. Sicer so pa imeli v Italiji okoli leta 1700 skoro v i vsakem mestu svojo akademijo. V Rimu je tedaj delovala tudi »Academia ArcadunK, ki sta bila v njej vpisana dr. Gregor Thalnitscher in njegov sin Ziga. V Bologni je delovala od leta 1588 »Academia Gelalorum./. Člana te akademije sta bila naš zgodovinar Schoenle-ben in dr. Gregor Thalnitscher. Poslednji je bil vpisan tudi v akademije v Benetkah, For-liju in Folignu.
V Parizu je leta 1635 vzbudil kardinal in državnik Richelieu Academie Française, ki se je leta 1806 spremenila v Institut de France in ki obsega več oddelkov: za francoski jezik in slovstvo, zgodovino, orientalske jezike, zemljepis in zvezdoslovje.
Na Angleškem je zaslovela Academia Phi-losciphiae experimentalis, kateri je kralj daroval Gresliamski kolegij. Ustanovnik je bil Bacon Verulamski. Član te družl>e je bil naš Valvasor, ki ji je tudi dopisoval. Na Nemškem je bila znana Academia Fruotiferoruni, usta-
novljena leta 1617 v Frankfurtu ob Meni: slovela pa je zlasti »Academia naturae curioso-rum«, ki se je pričela leta 1652 v Vratislavi, nadaljevala v Niirnbergu in se leta 1878 preselila v Halle. Po cesarju Leopoldu I. so jo imenovali tudi A. Caesareo-Leopoldina. Zelo delaven član te akademije je bil naš zdravnik dr. Marko Grbec. Leta 1700 so osnovali v Berlinu Akademijo znanosti, ki izdaja sloveča deta: Corpus Inscriptionum Graecarum, La-tinarum, Atticarum, Aristotelova dela in njih razlage, Monumenta Germaniae historica, grške cerkvene očete prvih treh stoletij, Rastlinstvo itd. Poleg teh so znane akademije v Monakovem, Gottingenu. Erfurtu, Leipzigu in v drugih, zlasti vseučiliških mestih.
Na Dunaju deluje Akademija znanosti, ki izdaja mnoga učena dela: Arhiv za avstrijsko zgodovino. Fontes rerum Austriacarum, Iz-vestja iz vatikanskih arhivov, Sejna izvestja itd. V njenih glasilih so izhajala mnoga Miklošičeva dela.
V	Budapešti deluje »Ogrska akademija znanosti«, ki je izdala že okoli tisoč zvezkov.
V	Krakovu na Poljskem je delovala od leta 1815 Cesarska akademija znanosti, od leta 1872 v štirih odsekih. Izdajala je Arhiv za poljsko literarno zgodovino. Corpus najstarejših latinskih peeuikov na Poljskem, bibli-
! oteko poljskih pisateljev, poljskih zgodovin-j *kih virov In pravoslovnih stnrlu
V	Pragi so delovale akademije zelo marljivo. Leta 1770 so ustanovili v Pragi Kraljevo deško društvo znanosti, poleg te so osno-
vali Cesar Franc-Jožefovo akademijo znanosti (od leta 1890 v štirih oddelkih) in podobno nemško akademijo.
V Belgradu so Srbi leta 1886 osnovali Srpsko Kraljevsko Akademijo Nauka. Njen namen je, da pouk pospešuje, da objavlja izsledke v prirodi, v elnografiji, v /zgodovini, da podpira razvoj višje umetnosti, da z združenimi močmi izvršuje za napredek proevete, česar posameznik ne more. Delovanje deli na 4 odseke: 1. prirodoslovni, 2. modroslovni, 3. društveni (etnografski) in 4. umetnostni. Izdaja pa: 1. Glas SKAN, 2. Spomenik, 3. Srp-ski etnografski zbornik, 4. Zbornik /.a liisio-riju, jezik i književnost srpskog naroda. 5. Dijalektološki zbornik, 6. Posebna izdanja (dela). Vsega skupaj je izdala doslej okoli 300 knjig.
Najbližja nam je Jugoslovanska akademija znanosti in umetuosti v Zagrebu, ustanovljena leta 1866. Že leta 1839 so Hrvatje nanjo mislili, toda radj političnih razmer te zasnove ledaj niso mogli obistiniti. Na novo je to zamisel sprožil leta 1860 djakovski škof dr. Josip Juraj Strossmayer, ki je daroval v ta namen za tisti čas ogromno vsoto 50.000 gld. Namen akademije je samostalno preiskavati, vsestransko gojiti znanosti in umetnosti, posebno hrvatski jezik in hrvatsko književnost. Poglavitna naloga ji je. da pedpira znanstvena dela, i da preizkuša izume, dn priobčuje poučne spi-: se 1er da svetuje vladi v vprašanjih, ki se ti-! čejo znanosti in umetnosti. V naštete namene I i/xlaja akademija razne /.bornike, kakor Rad
Dnevne novico
■k Poročil se je dne 26. t. m trgovec g. Fric Gajšek, sin velet'govca iz Loke pri Zusmu, z gdč. Ido Kincl, hčerko znane rodbine Franca Kincla, posetnka in trgovca v Sv. Juriju ob j. ž. Ob tej pri iki se je ženin spomnil našega prepotrcbncga Prostovoljnega gasilnega društva v Sv. Juriju ob j. ž. in daroval istemu 1500 Din, za kar se mu društvo nijtcplcje zahvaljuje in želi novoporočenccma veiiko sreče!
•k Dohodnina. Ali ste že vložili napoved za osebno dohodnino? To se mora zgoditi do konca januarja, sicer obdavči davkarija sama. Za sestavo napovedi je neobhodno potrebna knji ica: Zun, Dohodnina. Določbe o dohodninskem davku po zakonu o zašel nih davkih iz leta 1896. in po osebno-davčni nove'i iz leta 1914. Ljubljana 1914, 112 str. 10 Din. Naroča se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani, * Za delavstvo v železniških kuril icah. Te dni se je mudila v Belgradu deputacija delavcev iz kurilnice državnih železnic v Sloveniji. Zg'asila se je v ministrstvu za železnicg in v glavnem ravnateljstvu in predložila zahteve delavstva. Deputacijo je vodil poslanec Zebot. Odposlanstvo je izročilo posebno spomenico, v kateri zahteva, da se delavstvu izplačajo reducirane doklade.
•k Mariborske bombe pred skupščino. Poslanci Zebot, Puš^njak in Vesenjak so vložili vprašanje na notranjega ministra radi bomb, ki so jih v noči pred volitvami vrg'i samostojni demokratje v Mariboru. V vprašanju se obtožuje veliki župan Pirkmajer, ker ni proti storilcem odredil natančne preiskave.
k Poslanci Bunjcvačke ljudske strjnke. V somborskem okrožju so od Bunjevačke ljudske stranke izvoljeni trije kandidati. Med njimi je Ante Bošnjak, bivši poslanec Jugoslovanskega kluba. Kandidirali so skupno z radikali.
•k Novo gozdarsko ravnateljstvo v Ba-njaluki. V Banjaluki se bo osnovalo novo gozdarsko ravnateljstvo, ki bo prevzelo d<"l poslov sarajevskega gozdarskega ravnateljstva.
*k Pojasnilo. Marija Miiller, o kateri je »Slovenec« pred nekaj dnevi poročal, da je bila v Skofji Loki aretirana zaradi tatv ne, in ki je doma iz Ljubljane, ni identična z gdč. Mici Miillerjevo iz Škofje Loke, uradnico na železniškem ravnateljstvu v Ljubljani.
•k Popust za posetnike našega Primerja! Kakor doznavamo, bodo tudi letos veljale za obiskovalce naše jadranske obale iste ugodnosti kot preteklo leto. Vsa podrobnejša pojasnila daje radevolje brezplačno Tourist Office v Ljubljani.
•k Dubrovnik ima že najlepšo pomlad. Tujci že prihajajo.
■k Jugoslovanska Matica je objavila zadnjič v svojem strojepisnem bulletinu, katerega razpošilja ljubljanskim dnevnikom, sestavek o papeževem pismu glede Ballile, v katerem se po krivici in na neokusen način napada sv. Oče. Na naš tozadeven protest nas Jugoslovanska Matica prosi za sledeče pojasnilo o tej zadevi, ki je nji sami zelo neljuba: Ko je odbornik, ki ta poročila vedno vidira in eventualno popravlja, dobil omenjeni sestavek, ga je slučajno oddal v stroj ne-prečitanega. Ko se je nato opazilo, kr.k5ni neprimerni mesti da sta v njem, se je ves ta sestavek, ki je bil že poslan ljubbanskim listom, v tiskanem izvestju J. M., tako zvanem »Manjšinskem Pressbiroju« od 28. t. m., sploh izpustil in to, kakor se nam zatrjuje, še preden je »Slovenec« dne 27. t. m. vodstvo J. M. zaradi te zadeve prijel. — Vzamemo lojalno na znanje in smatramo s tem zadevo za po-Tavnano.
* Prijet vlomflcc. V Krašnji so dne 26. t. m. lukovški orožniki aretirali — kal*or vse kaže — zelo nevarnega tatu, ki je svoj posel j izvrševal na predrzen način kar pri belem dnevu. Doma je iz Senja ter se piše Pulanič Marijan, star komaj 19 let. Našli so pri njem tudi vlomilno orodje.
k VII. podoficirska zabava se vrši v torek 1. februarja t. 1. v hotelu Union pod pokroviteljstvom komandanta dravske divizijike j oblasti g. Danila Kalafatoviča. Začetek ob 20. uri. Vabijo se vsi rezervni in vpekojeni oficirji, podoficirji, uradništvo in ostalo občinstvo. Vstopnina 15 Din.	602
•k »Zlatorog« v lilmu. Obiskovalcem ljubljanskega kina »Matica« se nudi lepa prilika, da si' ogledajo te dni reklamni industrijski film »Zlatorog« mila v Mariboru. Omenjeni li'm prikazuje obratovanje tovarne, njeno velikost in pomembnost njenih izdelkov. Film nam kaže produkcijo mila »Zlatorog« od po-četka do konca. Z velikim zanimanjem s'e-dimo tovarniškemu obratovanju, ki nam kaže, kako se milo kuha, suši, reže in spravlja v zavitke. Zanimiv je tudi prizor, kako se v posamezne kose mila »Zlatorog« spravljajo znani zlatniki — seveda pod nadzorstvom ravnateljstva. V tem filmu se seznanimo tudi s produkcijo »Tri«-sode in glicerina. Končno nam podaja film velikansko ekspcdicijo izdelkov tvornice »Zlatorog«. Gotovo ne bo nikomur žal, če si ogleda ta pomembni film tvornice »Zlatorog« mila, ki je postala vsled svojih prvovrstnih izdelkov tako splošno znana.
-A- Javna električna ura v Zagrebu. Zagrebška občina gradi kandelabre, v katerih bodo električne ure. Zaenkrat bo postavila ure na Jelačičevem in Wilsouovem trgu ter pred glavnini kolodvorom.
•k Samomor Dunajčanke. V Brodu na Savi je imel dunajski trgovec Fiirst trgovino z usnjem. Tekom dveh let pa je trgovina popolnoma propadla. Njegova žena, ki je bila zelo bolna na revmatizmu, si je ta strašno gnala k srcu in je sklenila izvršiti samomor. Zastrupila se je z morfijem.
■k Robinzonada mornarjev. Ladja »Morava« se je nedavno potopila bilzu črnogorskega Bara. Z nje se je rešilo 5 mornarjev, ki so splavali na breg. Od tam so se napotili preko črnogorskih skal in grap. Ker je bil en mornar ranjen, so ga morali nositi. Ko so prišli v neko vas, so jih hoteli ljudje ubiti, ker so mislili, da so kačaki. Z največjo težavo so si znova rešili življenje. Ko so kmete prepričali o svojem žalostnem položaju, so jih lepo sprejeli, nahranili in oblekli. Končno so jim dali na razpolago konje in vozove, da so se odpeljali do Sutomore. Nesrečni brodolom« so zgubili vse in si še poleg tega pokvarili zdravje.
•k Orožniki pobili zloč'nce. V vasi Dre-novac pri Vinkovcih sla bila dva zelo surova brata Demež, ki sta strabovala vso vas. Pred par dnevi sta z noži zabi d!a nekega orožnika. Ko so ju sedaj hoteli on žniki prijeti, sta jih napadla. Med njimi je prišlo do hudega boja. Orožniki so se morali poslužiti orožja in so oba ustrelili.
■k Strašen pretep. V Baških oštarijah na Velebitu se je preteklo nedeljo v tamošnjih i gostilnah zbralo mnogo domačinov, ki so se začeli med seboj prepirati o tem, katera stranka je boljša. Sredi prepira so se razšli. En del je ostal v gostilni in pil dalje, drugi pa so pred cerkvijo pričeli plesati kelo. Povabili so na ples še one, ki so ostali v gostilni. Ti se pa vabilu niso hoteli odzvati, ampak so se začeli prepirati, nato pa pretepati. V pretepu sta bila
dva zabodena z nožem, štirje težko ranjeni in c' -i lahko. Po pretepu, ki je trajal samo pol minute so se bojeviti plesalci takoj raztepli.
k Finančni stražnik ubil kmeta. V Hercegovini je šlo 7 revnih kmetov iskat dela. Spotoma so nanje naleteli finančni stražriki. Ker so mislili, da so tihotapci, so jih hoteli aretirati. Ker se niso pravočasno sporazumeli, o hoteli kmetje pobegniti. Raditega je nek stražnik streljal za njimi in pogodil kmeta Radko-viča v vrat. Bil je takoj mrtev. Po preiskavi na licu mesta je sodnik odredil, da se dotični stražnik razoroži in zapre. Ustre'jeni Radković je imel pri sebi samo 1 dinar in kos kruha.
kr Zgodbe svetega pisma stare zavez? za III. gimn. razred (priredil dr. Alf. Lcvičnik) v zalogi šk. ordinariata so izšle. Cena vezani knjigi je 40 Din.
-A- Elektrotehniško podjetje sprejme ab-s lvenla strokovne šrle za elektrotehniko. Naslov se izve v upravi pod št. 571.
Tuberkuloza.
Ta nevarna bolezen zavzema pri nas vedno večji razmah. Treba se je zavarovati proti njej že v prvem začetku. Na srečo imamo domače odlično
sredstvo »ve^ernin« ,ki SCudobiva
WWUHH4 karnah in o ko|em
se najpohvalneje izražajo vsi zdravniki. Gospod profesor dr. Lj. S t o j a n o v i č iz Beograda p^avi n. pr.: . . . VEDOMIN je preizkušen v antituber-kuloznem dispanzoru v Beogradu s tem-le uspehom: zboljšuje tek in prebavo. Po kratki njegovi uporabi postanejo bolniki močni in odporni. 7.a začetna slučaje tuberkuloze se more priporočiti kot odlično redilno in okrepčevalno sredstvo . . .
Llublianski voSivci-somišljeniki I
Pri zadnjih volitvah v oblastno skupščino je moral brez lastne krivde marsikateri volivec iz volišča, ne da bi volil. Tem krivicam, ki so se zgodile našim volivcem, ni bila vzrok volivna komisija, temveč pomanjkljivo sestavljeni volivni imeniki. Volivci — somišljeniki! Državljanska pravica, ki Vam je bila po krivici odvzeta, se Vam mora vrniti. Zato pozivljemo nujno vse somišljenike volivce, da se v lastnem interesu kakor tudi v interesu skupnosti zglasijo nemudoma v našem tajništvu SLS za Ljubljano radi pojasnil ter s tem nudijo priliko, da bomo pravočasno vložili na mestni magistrat reklamacije za vpis. Opazili smo tudi pri zadnjih volilvah, da mnogo volivcev, ki so v zadnjih mesecih prišli od vojakov, ni vpisanih, zato prosimo, naj se zglasijo vsi bivši vojaki, naši somišljeniki, da nam bo mogoče preskrbeti pravočasno njih vpis v volivni imenik. Posebno dolžnost pa čutimo ob tej priliki, da se obrnemo na vse krajevne odbore SLS v Ljubljani s prošnjo, da nam sporočijo naikasneje do srede 2. februarja vse podatke za vpis, izbris, premem-bo stanovanj itd., kajti rcklamacijski rok za popravo volivnih imenikov za občinske volitve poteče že v soboto, t. j. dne 5. februarja t. 1.
Da bo pa dana možnost vsakemu, da nam sporoči potrebne podatke, bo naše tajništvo SLS poslovalo tudi prihodnjo ncde'jo 30. t. m. in na svečnico 2. februarja t. 1. od 9 da 12 d> poldne in od 14 do 18 popoldne. Vse delovne dni pa od 17 do 20 zvečer.
Somišljeniki zaupniki takoj na delo, da se krivica našim volivcem popravi!
Tajnšlvo SLS za Ljubljano.
Spomlniajte se Podpornega društva sleiih, Uubllana, Wotfova 12!
(ra prave). S'are pisce hrvatske, Starine, Mo-numen'a spsotantia h storiam Slavorum meri-di nallum, Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena, Grada za povijest književnosti hrvatske, Ljelopis, Diplomatički zbornik, Pilnosi za pravnop vjesni rječnik, Prirodo-slovna instra ivanja Hrvatske i Slavonije, Posebna Djela itd. Iz vsega delovanja uvide varno. da je zagrebška akademija zelo mmgo 6torila za povzdigo znanosti in splošnega na-pred a na Hrvatskem.
In mi Slovenci, ali smo že kaj storili na tem p' lju ?
Leta 1693 so domoljubi v Ljubljani ustanovili učeno društvo Academia Operoeorum, ki je imelo namen pospeševati napredek v književn sti, zlasti v bogoslovni, pravcslovni, zdravstveni in državc.slovni stroki. To društvo je bodrilno delovalo na vseh kulturnih pelj h do oboli 1720, toda je zaspalo s smrtjo svojih osno ateljf v. Na novo se je prebudilo leta 1781, pa le z.a trenutek. Sedaj pa nam žari nova zar a, ki napoveduje solnčni vzhod Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Z akademijo sporedno pa hoče korakati tudi pomnožena »Narcdna galerija«. Narodna galeri a obsega že sedaj več kot 800 umetnin. Pr družili se bosta pa še zbirki Škofijskega muzeja in Narodnega muzeja. Zbirka Narodnega muzeja obsega veliko množino slik, risb, osnutkov in grafik. Tudi zasebniki obetajo svoje prispevke, bodi Narodni galeriji v last, t odi v s) r n:tev in v razstavo. Uvidevno je, da bo ta ztirka že v začetku tako številna, da b; nadkril e\ala vse druge jugoslovanske zl irke :n kar je posebnega pomena, skoro vsa dtla so naše gore list, domači izdelki, kakor
so jih rodili ^adnji štiri veki. Naša Narodna paler ja bo l a rla ponosna 9! oro same domače umotvore in bo tako ogledalo slovenskega uma in truda, slovenske nadarjenosti in vztrajnosti.
F. \V. F.er.tcr:
Marta in Marija.
Sla' otna in bolehna si, mimo tega nervozna in \se to te zelo muči; odkar si zares kristjana, pa si še bolj nesrečna, ker le bolezen ovira, da ne moreš vsestransko pomagati in biti zgled neumornega Izvrševanja dolžnosti. In bolj in bo lj si nezadovoljna sama s seboj in zim raj bolj bolehna, ker te vznemirjajo dela, ki si jih nalagaš, pa jih ne moreš izv še ali.
A d j si d povedati: Odrošenik ni bič za utrujene! Kjerkoli misl š Nanj. moraš čutiti, kako te gladi neka dobroti ji v a roka po čelu in ti odvzea a skrb za vsakdanje delo. Poto-lažena bodi in umiri se! Zadostila si s tem, ker si bila žalostna radi sebe. Imej potrpljenje s seboj in z vso svojo nepotrpežljivo okolico in se ne muči v mislih na Marto, ki ji hočeš biti enaka! Misli rajši na to, da si je Marija izvolila boljši del in oz.ri se na večno Ljule en in poskušaj presojati in govoriti in razmišljati o stvareh tega svela 7. njenega vidika. Zavzemi se za duše, a ne prehitevaj se pri tem in ne vznemirjaj se: Bolj kot kdaj prej je poti et no sedanje vročično človeštvo neelskh, pražnjih ljudi, ki imajo mir v selrf in ki delijo mir drugim; ljudi, ki na\a4ajo druge sredi delavnika munolraj in
navzgor, da se ne prgubijo cd večnega dela in večnih skrbi za la svet.
Zares — Marta je potrebna za ta svet — nikoli pa ne sme biti ona merilo za vse stvari, nikoli se ne sme tako zelo zakopati v delo, da bi otrpnila za vse drugo in bi se v samem časli! lepju gnala za delom in redom. Če Marta nima duha M rije tedaj ra pade tudi svet reda. Le Marijin duh more resnično ve ali duše in usmeriti cel> najbolj mrl;o delo na 1 vzvišene ši pomen. Marta pa ne pozna nič ! vlšlega, kot je delo, in zato kaj kmalu odreče ondi kjer deluje s takimi ljudmi skupaj, ki zabte a o mnogo samozataje in duševnega premagovanja. Cim več ima kaka doba maleri^al-neg i de'a tem več mora biti takih ljudi, ki go.ijo večne dobrine duše. Brez. teh tudi delo nima šm t la in n benih nravnih oblasti nad seboj, K^der ne upešlevamo lega, ondi post ne c'elo brezbožno, 1-ullura je brez dušo — je le vidanje labilenskega stolpa!
»Marija« pa na noben naiin ne pomeni: Dr/j roke ki i em! Tu gre za drugačen, notranji način udejstvovanja: Ne smemo zbirali, olde'avati in oživljati snovi pozemske resničnosti, temveč razodetja iz drugega sveta moramo udejstvovati na ta nač n. Kdor torej ni poslan k Marti, ta naj nikar ne strmi v brezdelju na svojo nezmožnost. Z vso dušo se naj oklene nadz.emskega delovanja. Naj ne près ja in ocenjuje 7. Mar-I tlnega vidika sel>e in druge napačno, temveč n 'j ima toliko p guma in samo avesti, da slu-I žl drugemu svetu, kolikor ima moči za to in kolikor se zaveda vsak trenutek. Le tako bo-mo pri edlj et do tega, da bo spoštoval ludi ' »duhovna« dela.
Cfutoljana
(ђ Občni zbor Slov. kat. akad. starešin* stva se vrši dne 6. februarja t. 1. ob 11 dopol-dan v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5, Ljubljr.na, s sledečim sporedom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	poročila odbornikov; 3. poročila odsekov in klubov; 4. slučajnosti. — Odbor.
O Dijaški Orel v Ljubljani vljudno vabi vse svoje prijatelje na skioptično predavanje o Rimu, ki se bo vršilo v soboto, dne 29. jan. ob četrt na 8 v Rokodelskem domu. Vstopnino ni. — Odbor Dijaškega Orla.
O Ljudski oder v Ljubljani ponovi zadnjikrat v tej sezoni »Hanice pot v nebesa« v nedeljo 30. t. m. ob 3 popoldne. Delo je že dvakrat doseglo v režiji g. Pengova velik uspeh. So-deluje nad 30 oseb, dva pevska zbora in godba. Predprodaja vstopnic od danes naprej v Ljudskem domu v družtveni nabavni zadrugi.
© Ogled muzeja. Danes ob 3 popoldne priredi Muzejsko društvo za Slovenijo vodstvo po muzejskih zbirkah. Na podlagi eksponatov razpravlja g. dr. Fr. Stelè o starem pohištvu. Znižana muzejska vstopnina (2 Din).
© Rokodelski dom. V nedeljo, dne 30. t. m. bomo imeli priliko pod vodstvom g. msgr. Viktorja Steske videti v skioptičmh siikah vse zanimivosti Kolina in okolice, vso pokrajino ob Renu do Moguncije. Poznanje krajev, kjer je deloval slavni organizator rokodelskega stanu Kolping, in rojstnega mesta izumitelja tiskarstva Gutenberga, ni samo važno za obrtne kroge, ampak za vsakega omikanca sploh. Zato upamo, da se bo ju-trajšnega predavanja v Rokodelskem domu udeležilo prav mnogobrojno občinstvo. Pri-četek je ob 5 popoldne.
O Občni zbor »Društva sv. Marte« se vrši v nedeljo ob 5 po kratkem predavanju v lastnih prostorih.
O Gledališka predstava ▼ Rokodelskem domu. Na Svečnico, dne 2. februarja ob pol 8 zvečer se bo igrala v Rokodelskem domu burka Babilon, prirejena po Kotzebuejevi veseloigri »Zmešnjava nad zmešnjavo«.
O Proda sc rabljeni pisalni stroj Under-wood. Naslov v upravi.
O Mladinski dom Kodeljevo. Dramatični odsek Mladinskega doma vprizori v nedeljo dne 30. januarja ob pol petih lepo igro »Garcia Moreno«. Igravci nastopijo prvič v domačih pravkar izdelanih in krasnih španskih kostumih. 2. februarja pa se na splošno željo ponovi velezanimiva šaloigra »Scapinove zvijače«. Kdor si ta predpust želi privoščiti še kaj smeha, naj pride k nam! Torej ob pol 5 na svidenje! Vljudno vabi odbor in vodstvo.
O Pouk na Gremijalni šolL Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja, da se vrši pouk na Gremijalni šoli v ponedeljek, dne ЗЦ januarja t. 1. cel dan, dne 1. februarja t. 1. )e prosto radi semestralnih počitnic na osnovnih izi drugih šolah in radi prihranitve na kurjavi. — Načelstvo.
0 V šentjakobski in stolni prosveti (Križanke) predava v pondeljek ob 8 g profesor Janko Mlakar o jako zajemljivi tvarini. Vsi prijatelji planin vljudno vabljeni.
O Pomočnik generalnega direktorja poštne hranilnice g. Andrija Kovačcvič je prispel včeraj v Ljubljano, da izvrši osebno vse potrebne osebne izpremembe radi znanih vpokojitev pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani.
O Zveza služkinj ima svoj redni občni zbor jutri 30. januarja ob 5 popoldna v Jugoslovanski tiskarni, tretje nadstr. — Odbor.
mнжогсг
od
Ш0ЈЗП
past?
za čevlje
da J3t e
v vsaki trgovini
Ma rili o f
□ Jubilej sv. Cirila, apost la Slovanov, v Mariboru. Z dnem 13. februarja se po navodilu Oglasnika za iavantinsko škofijo 1927, I. otvarjajo slovesnosti v proslavo IlOOletnice rojstva sv. Cirila (' 827). Kakor znano je sv. Ciril umrl v Rimu 14. febr. 869, star 42 let; njegov brat sv. Metod pa 6. aprila 885 na Mo-ravskem. Cerkev praznuje sv. Cirila in Metoda 5. julija. — Presto'ica lavantinske škofije bo proslavila Cirilov jubilej v n d lja, dne 13. februarja, s celodnevno prireditvi o. Dopoldne: Ob jutranjih urah je po vseh cerkvah skupno sv. obhajilo Batovščine sv. Cirila in Metoda, misijonskih in nabo'nih družb, ki se daruje za zedinjenje ločenih bra'ov in sester s sv. Cerkvijo. Ob pol 10 je v st Inici pridiga o značaju in delu slovanskih apostolov in pontifikalna (škofova) sv. maša, katere se udeleže kat. prosvetne in nabo7ne organizacije z zastavami! Po sv. maši: himna sv. Cirila in Metoda. — Popoldne: Ob 5 v dvorani Zadružne gospodarske banke Pr sv tna a-I demija, ki jo prirede: Slomškova brate šč m sv. Cirila in Mçtoda. Prosvetna zveza n pevsko društvo »Maribor«. Na sporedu so pevske točke »Maribora«; govor prof. dr. Fr Kovačiča. ki da ponazoruieio skiootične slike.
dramatični prizor iz mladosti sv. Cirila podan od našega dijaštva in deklamacije. Natančnejši spored se Se objavi. Cerkvena predstojni-štva se že zdaj vljudno naprošajo, da popoldansko molitveno uro tako nastavijo, da se mariborski župljani lahko udeleže prosvetne akademije. Prijatelji cerkvenega edinstva, 13. februar je naš dan, storimo vse, da se misel cerkvenega edinstva poživi in razširil
□	Poslopje glavne pošte bodo popravili. Poslopje glavne pošte se bo začelo popravljati na zunaj. Očistile se bodo tudi figure na strehi in vdolbinah nad glavnim vhodom.
□	Že psovke kažejo na SDS pokolenje. Ker je ugotovil »Slovenec« na dejstvih izza zadnjih volitev, da je »Marburger Zeitung« navadno SDS glasilo v nemškem jeziku, nas je obsoval ta list v petkovi številki, da smo radi zgoraj omenjene ugotovitve jezuitsko šuntarski listič perfidne vsebine in z jezuiti »Marburgarica« sploh ne bo polemizirala. Z beleženimi psovkami, ki jih je še mnogo več v navedeni notici, hoče »Marburger Zeitung« dokazati javnosti svojo neodvisnost od SDS in povdariti popolno nevtralnost. Ako nič drugega, izdajajo »Marburgarico« kot g asilo sam. demokratov psovke, s katerimi se brani in ki jih je edino dobiti pri njeni najožji žlahti •la: »Tabor«, »Jutro« Ln »Narod«. SDS glasila so mojstrska v rabi psovk, ki so dokaz sam. demokratskega očetovstva, pokroviteljstva ter odvisnosti. Toliko v pojasnilo, da ne bo nepotrebne polemike z jezuiti!
П Misijonska prireditev dne 2. febr. t. 1. popoldne v dvorani Zadružno - gospodarske banke obeta postati prav veličastna. Se od lani je misijonska prireditev v spominu zaradi svoje zanimivosti. Tudi letos je gotovo, da bo dobro uspela. Opozarjamo že danes na njo!
□	Ukradeno tele. Na mariborskem Glavnem trgu ima stojnico mesar Heller iz Brega pri Ptuju. Meso privaža vsaki dan z vozom, kar pa ne proda, spravi v mestni klavnici v hladilnico. Dne 15. t. m. je spravil v hladi niči itiri teleta, ko pa je prišel zopet 22. januarja v klavnico pogledat, je našel samo šc tri teleta. Policijska poizvedba je ugotovila, da je tele ukradel klavniški uslužbenec M.
□	Policijski drobiž. Včeraj je izvršila policija eno aretacijo. Prijavljenih je bilo 16 po-vratkov v mesto brez dovoljenja, 1 tatvina, 4 radi cestno policijskega reda, 2 radi pijanosti in nagle vožnje.
□	Tatvina suknje. Nekemu Š., hlapcu pivovarne Gôtz, ki stanuje v Mlinski ulici, je bila ukradena iz omare v stanovanju usnjata zimska suknja. Tatvino je najbrže izvršil nek fant, ki je pri б. dvakrat prenočil, potem pa
nenadoma odpotoval.
■_
.i JI''-
Proračunska se?a občinskega sveta.
Danes zvečer se je vršila proračunska «eja, za katero je vladalo v javnosti veliko zanimanje. Razumljivo je, da so bile galerije močno zasedene. Socialisti so prinesli s seboj na sejo svoje volivne letake, na katerih so sramotili vse protikandidate Seveda so s Svojim otročjim obnašanjem povzročili pomilovanje pri nasprotnikih, ki so se kar divili taki naivnosti.
Seji so prisostvovali skoraj vsi občinski svetniki. Začela se je ob pol 6. župan dr L«-skovar je uvodoma dal nekaj pojasnil, ki j h je želel g. veliki župan, da si ta ni pr svajal samoodločevanja glede oddaje ene tretjine stanovanj v novi mestni hiši, amoak je želel le sporazumnega soodločevanja. Potem, ko je omenil g. župan, da ima gasilno društvo 29. t. m svoj redni občni zbor, vpraša občinski svetnik Pctejan (socialist), zakaj toliko hodijo policaji okrog magistrata. G. župan mu je odgovoril, da mu ni o tem nič zn 'nega. Nato je poročal o proračunu načelnik finančnega odseka g. dr. Jerovšek, ki je ugotovil, da je bil proračun od 3. nov. do 16. nov. 1926 razoo-ložen javno na vpogled, a se javnost zenj ni zanimala. Ker je proračun znan, se g. dr. Jerovšek ne spušča v podrobna razglab janji, ki naj bi kazala smeri proračunskega načrta: pomagati občini v gospodarskem in socialnem oziru in je ne preveč obremenjevati z občinskimi davščinami. Ker se je to delo že sedaj pokazalo kot edino pozitivno ter ustvarjajoče, upa, da se bo splešna debata o proračunu sploh opustila in da se bodo začele takoj obravnavati posamezne postavke.
Socialisti pa so se seveda morali oglasiti k besedi, ker bi sicer njihovi naročeni ljudje na galeriji ne imeli prilike poslušati, kako se ta proračunska debata mora nestvarno vršiti. Socialist Bahun je pričel svojo staro pesem, zabavljal na vse strani ter se celo obregnil ob gasilno društvo, ki da je samo za hišne posestnike. Ob koncu pa mu je vendar ušlo priznanje, da občina sedaj v resnici dela, da pa bo on navzlic temu glasoval proti proračunu. Da popravi slab vtis Bahunovega govora, se je k besedi oglasil njegov sodrug Pe-tejnn, ki je hvalil večino, da je uvedla dobro administracijo. Izrekel je mnenje, da se občinski volivni red- spremeni in da se uvede čisti proporc. Petejanov govor je mestoma galerija prekinjala s hrupom, vsled česar jc moral župan g. dr. Lcskovar večkrat zagroziti, da bo dal galerijo izprazniti. Nato se je oglasil k besedi g. svetnik Pfrimmer, ki je ostro zavrnil Bahunove izpade proti požarni
brambi ln rešilnemu oddelku. Videč, da se je zaletel, se je Bahun skušal izgovarjati, da nima ničesar proti požarni brambi. Nato se je oglasil k besedi g. dr. Jerovšek, ki je pobijal socialistična govornika s tako jedrnatimi dokazi, da so socialisti prišli popolnoma iz ravnotežja. Ugotovil je, da je očitek socialistov, Češ, da je proračun premajhen, zloben. Omenja nato, da niso gradili socialisti stanovanjskih hiš, dasi so vladali na magistratu tri leta. Ves čas so iskali samo posojila, ki ga pa niso dobili, ker jim ni nihče zaupal. Socialisti so jako nelogični. Sedaj zahtevajo znižanje starih davkov, ko so pa sami bili na krmilu, so neprenehoma skušali uvajati nove davke. In da ni bilo kluba zastopnikov SLS, bi danes Mariborčani plačevali še užitninske davščine in davek na gostilniške račune. V nadaljnjih izvajanjih se dr. Jerovšek izjavlja za sistem čistega proporca pri volitvah in se glede Ba-hunovih napadov na gasilstvo pridružuje mne-« nju g. svetnika Pfrimmerja.
Govornikova izvajanja so prisilila socia-j liste k molku. Nato se je pričela proračunska debata. O predlaganih proračunskih postav-I kah jc naš list že poročal. Vendar so se skle-j nile preccjšnje spremembe, tako da se je ! končna vsota znatno spremenila. O sprejetih i postavkah bomo še natančneje poročali pri-! hodnjič. Specia'na debata je bila precej živahna, in kolikor se tiče socialističnih govo-I rov, skrajno demagoška. Občinski svet je v ostalem protestiral proti zahtevi velikega županstva, ki skuša diktirati občini, koliko mora darovati raznim društvom. Kritizirala se je tudi malomarnost okrajnega nastopa in države, ki no skrbi za popravo cest v mestnem območju. Socialisti so pri postavkah za socialno skrbstvo in šolstvo skušali zakriti polom svoje pomunalne politike z demagoškimi tiradami, ki seveda nič več nc zaležejo Ob vprašanju nemških šol je izjavil dr. Miihlciscn, da se manjšinsko vprašanje in vprašanje nemških šol ne bo rešilo v mariborskem občinskem svetu, ampak pred forumom, ki je za to edino kompetenten. Nato se je še vršila debata o razdelitvi podpor gledališču in raznim kulturnim društvom. Vse postavke so bile sprejete skoro soglasno. Pri postavkah za socialno skrbstvene postavke so glasovali tudi socialisti pod silo delavnosti in tvornosti večine sedanjega občinskega sveta. Javna seja je bila zaključena ob 9, nakar se je vršila kratka tajna seja. Prihodnja seja se vrši v pondeljek. V razpravo pride izredni proračun.
CeZr«?
0 Gerent celjsVrgi mesta. Na avtoritativnem mestu smo se informirali, da včerajšnja naša vest o eventuelnem imenovanju g. dr. Senckovića za gerenta mesta Celja ne odgovarja resnici. Ta vest se je v četrtek popoldne do večera širila po mestu, pa je bila očividno le pobožna želja demokratov. V danem političnem položaju smo mi to vest že itak z ve-i liko rezervo sprejeli in storimo to le prijetno dolžnost, ako tem notom ugotovimo, da g veliki župan v Mariboru ni z gornjo vestjo v nikaki zvezi.
j B. M, v Fol/u
Orlovski odsek obhajr. v soboto in ne 'eljo 20 le nieo obstoja, katero hoče proslavi i na dostojen način V soboto ob 8. uri zvečer se vrši v Domu komerz pi i pogrnjenih mizah. Vrstile se bodo mične telovadne točke, petje, godba, dekl. mrti i.|e, govori in prosta zabava. Vstopnine ni. Vabljeno je predvsem starešinstvo in drrgo obôin=tvo. V nedeljo pa se vrši ob 4. uri popoldne akademija, pri ka eri pokažejo naši telovadci, kaj že pr morejo. Spored: 1. 1 roste vaje č'snjv za loto 1927. 2 Proste vaje mladcev za leto 1927 3. S'rrsh-rvke vaje č'nnnv. 4. Članice: jOj Dcber'obf. 5, De 1 -macija, 6. Tri dobe Češke z.emiie — člani, e. 7. Rimske tekmovalne vaje — člani 8. a) Mladci, b) Bra'lja, 9. Deklamacija. 10. Govcr. 11 Zabijane žc-bljev \ orlovski prapor. 12 Naključna skupina
Krekova miniPna. Zalog- Sp KnSrdj priredi v nedel.io popoldne burko ^Balilon*; v novi dvo-rcni g. Cirila Požarja v Zalogu. Mrd olmorj svira domači tamburrški zbor. To ie njen prvi nastop v domači vasi, kjer si s trudom utira po' ve'W višje. Omeniti moramo, da se društvo iako lepo razvija in ima sedaj dramatični odsek, tamhura-ški odsek in 18 člrnov naraščaja, ženski odsek, social™ šolo in srni-e sedaj že knjižnico Burka jo polna smeha. Zato bo gotovo privabila veliko ljudi.
Postajali«« P. M t Polju je od ministrs'va dovoljeno. z?kar gre predvsem zasluga našim l u-dem in g poslancu S m o d e .i u , ki je priganjal v Belgradu Dela so ie razpisana in bo po možno ti do 1 maja poslsjahšče otvorjeno. Občini gre vsa čast, da se je kliub vebkim izoatkom zavzela z« tako važno stvar, katera bo koris ila posebno delavcem, ki morajo sedaj hoditi pe< tako daleč.
Elektrifikacija je sedal dovršena ln bo tekom par dni svelilo že tudi v Zalogu in Zadobro-vi. Komisija, ki je prošli trden izvršila kolavdaci-jo. Je našla vse v redu. Tako je 'udi to veliko delo dovršeno v ogromno korist prebivnVev. Marsikaj ni še v redu, treba bo Se popravljati, toda e'ek-trični od^ek sestavljajo možje, lu dobo vedeli, kaj je njih naloga. Treba je, da vsakdo takoj prijavi na občini vsak nedoslatek.
Volitve so se izvršile mirno in v redu Vsi bližnji in daljni naspro niki so sedaj uvideli, da strarka ne more propasti. Udeležba je bila pač manjša, toda naš aparat je deloval izvrstno Delavci so pokazali veliko discipliniranost, kar ima poseben pomen. Sedaj bo treba iti zopet na deloi
Zagorje ob Savi
Résultat volitev pri nas. >8e dva Fakina naj Orjuna ustreli, pa bodo vsi delavci volili orjunaše,' tako so govorili v nedeljo zvečer, ko smo zvedeli zn izid volitev v občinah zagorske doline. Neum-I ji vo je namreč, kako je mogla v teh delavsko-kmelsktli krajih uieti še toliko kroglic skrinjica Orjune in Slavenske banke? Sicer SDS nI napredovala, le narodni socialisti so se združili i njo. A čudno je ie, da se slovenskemu delovnemu ljud-
stvu skrajno škodljiva stranka tako krčevito drži ravno v delavskih občinah. Ali ste gledali volivci Zagorja, Kotredeia in A ržiS, ki ste volili tretjo skrinjico, samo na osebo kandidatov, ne pa na ; politične in kulturne smernice stranke? Stranke , detiunciranja Slovencev, orjunaških zločinov in la- I Statičnih preganjanj uradnikov ln učiteljstva ne bi smel volHI noben zaveden slovenski volivec, pa naj ima za kandidate osebno še tako neoporečne ljudi. Število demokratskih glasov, ta madež na Či-sti pozornlci slovenstva in krščanskega socializma se mora prt prihodnjih volitvah tudi v zagorski dolini zabrisati. To bodi zakletev vseh politično s slovenskim narodom čutečih mož Zagorja. Hvala liogu, da je sramota občin zagorske doline izborno pokril celoten litijski okraj, kl je s svojo zvestobo do SLS dosegel, da Se mnogo manjka, da bi prišel ! kak demokrat iz Litije v deželni zbor.
КатпШ
Predavanje o konjereji. V nedeljo SO t. m. ob pol desetih dopoldne se bo vršilo v KainniSkem domu važno gospodarsko predavanje. Predaval bo g. Černe iz Ljubljane o konjereji
Vrfinilca
Cerkveno proščenje (legnanje) se bo praznovalo v nedeljo 30. t. m. v tukajšnji dekanijski in župni cerkvi sv. Pavla. Ob tej priliki se vrši slovesna služba božja ob 10 dopoldne. Na koru se bo Izvajala V. Gollerjeva latinska maša z. ofertorijrm S. Paule.
Oodbeno društvi» preteklo nedeljo ni moglo radi volitev izvajati napovedano igre v Rokodelskem domu. Igra se Je preložila na poznejši čas.
Umrl je v nedeljo 28. t. m zvečer tukajšnji posestnik in strojevodja v pok. g. Viktor Orosz y. Pogreb se je vršil v sredo popoldne ob pol 3 iz HSe ža'osti pri kolodvoru na tukajšnje pokopališče. Žalnega sprevoda se je udeležilo zlasti mnogo pokojnikovih znancev in prijateljev iz LJubljane. N. v m. p.I
CerM/e o£> Krlci
Pokopali smo dne 20 t. m. Mihaela Omm.n, očeta g. profesorja v zavodu Franca Omerea. Mož I je bil strokovnjak v postavljanju in urejevanju novih vodnjakov. Ko je nn stara leta oglušil, tako da v cerkvi ni razumel najbolj glasnega pridigarju, je večkrat poudarjal, kako mu je to hudo. Zelo rad pa je bral. Na vozu bi ne odpeljal knjig in časopisov, ki jih je prebral. Bog mu bodi plačniki
Novega šolskegn upravitelja smo dobili v osobl g. Jurjeviča, ki je prišel iz zasedenega ozemlja.
Volitve v na"i obširni občini (volišče Veliki Podlog spada k nam) so dale SLS 718 glasov, a ! vsem drugim strankam le 174 glasov. Vse štiri na-! sprotne stranke Imajo torej le Četrtino glasov nnšo i stranke. Kandidate smo Imeli v naši občini tri, a izvoljen je lo knndida! naSe stranke.
Dr. KeroiScu v album. Kandidat Pucljeve stranke je dejal na nekem svojem s.iodiču, da bi so tudi on upnl narediti toliko, kot dr. Korošec. Pristavil je celo, da gi sicer spoštuje, a da dr. Korošec — tako jo dejal kandidat — politike ne razume. ftkodn, da ni bil ta knndidnt izvoljen!
ftontjnrncjska godba je pri nas priredila koncert. Dobro so muzicirali. — Zadnjo nedeljo p-i je Katoliško prosvetno društvo vprizorllo zelo dobro obiskano veseloigro -V Ljubljano jo dajmo!«
1 rTh o vi fe
ф Rudarski štrnjk lia Angleškem, niegov razvoj in potek predava in pojasnjuje s skiojitlčiiimt slikani tajnik Prosvetne zveze g Zor v nedeljo, dne 30. januarja 1927 ob 3 popoldne v dvorani društven« gi doma v Trbovljah. Pridite poslušat in pog'edat, kako izobražen angleški delavcc bije boj za svoj obstanek!
xfx Službena praginslika obri"«kth uslužbencev. Danes v soboto, popoldne ob 4 se vrši v občinski posvetovalnici seja personalnega odseka, katere namen je v glavnem razmotrivati službero pragmitiko za občinske nameščence, ki ni n-og'a priti do uresničenja rndi gerentov.inja na občini. Takoj na prvi obči^s'ti seji Izvoljenih občinskih zae'.opni'-ov je vpnšil g. Jordan, kaj je s to stvarjo in ie dobil od g. župana povoljen odgovor. Tako se ta ž lja nameščencev v kratVm uresniči.
Knjižnica Knt prosvetnega društva v Društvenem domu je odprta vsako nedeljo in praznik od 8—11 dopoMne
JÔ5 Člansko zborovanj? Zveze slovenskih ro-jrknv iz svetovno veine sc bo vrši'o v nedeljo, dne 30. t m. ob 4 ropolflne v gostilni Pravdič nn Vodah. Med drugimi v. ž lmi svarmi se bo rrzorav-ljnlo tudi o ustanovitvi podpornega fonda Zvezo slovenskih vojakov in Združenja vojniii invalidov.
Hogašlza Slatina
Koncert. Na Svcčnico, dne 2. februarja ob pol 4 popoldne priredi tuk. pevsl o društvo »Sloga« v dvorani hotela »Pošta« koncert. Na sporedu so lepe umetne in narodne pesmi. Dirigira pevovodja g. Ulaga. Vabljeni vsi ljubitelji lepe slovenske pesmi.
fffrastnils
Ponovno opoznrj.imo na gledališko preds'a-vo, ki se vrši v nedeljo ob treh popoldne pri g. A. Logerju.
skemu pravopisu, ker ne pfSemo pridevnika čern, ampak črn. Naziv t. ni domač, 2. je grda pokveka, 8. je tuj. Pri krajevnih imenih velja pravilo, da jih pišemo tako, kakor jih ljudstvo rabi To pa pozna samo Črno. Prt te) ostanimo tudi mi. Oblasti pa naj ne uganjajo ponesrečene etimologije in filo-logije Zato zahtevamo da ostanemo pri naši črni. Če pristavimo na pošti Se pri Prevaljah, itak vsak ve, kje smo.
Učiteljska vest. Na novo meSïansko šoto v Mežici je premeščen g. Zorko Kotnik, ki je doeedaj služboval na ljudski šoli v Bučah.
Slovenska Krajina
Ali bo lista razveljavljena? V Zdenkovcih so trije HiduSčaki in sicer: Ivan, Ludvik in Franc. Franc Hodušček je bil organiziran pri SDS in tudi zaupnik stranke. Pred oblastnimi volitvami se je mudil v Prekmurju dr. Per-nar in sondiral teren. Na tem potovanju ga je spremljal eden teh Hoduščkov in z vso vnemo agitiral /a Radiča. Dr. Pernarju je dopa, del ta zavedni Hodušček in ko so sestavljali kandidatne l.ste za Prekmurje v Zagrebu, je dr. Pernar pozabil na krstno ime tega radi-čevca Hoduš'ka in enostavno so podpisali na kandidatno listo Franca Hodušfika, ki je od SDS stranke. Franc Hodušček je bil tudi izvoljen ln sicer na Rndičevi listi in za kandida-luro ni nal do izvolitev. Sedaj po volitvah je po/.\al notar vse tri Hoduščke k sebi in vsak je i/javil, da nj prdpisal Radičeve liste in je torej lista po zakoni neveljavna. Zadeva se misli baje javiti upravnemu sodišču v Celju, a že Imajo vmes prste samostojni demokrati, ki vabijo v svoje vrste na Radičevi listi izvoljenega SDS pristaša in zaupnika Franca Ho-duščaka. Za zadevo s Hoduščki se naj zani-ma.io n: Si poslanci, da se bo dognalo, kdo je kriv proti akenit; sli in nerednoeli pri volitvah.
Cfutolfanstco oledišče
DRAMA
Sobota. 29. januarja ob 15. uri pop.: KOVARSTVO IN LJUBEZEN. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
Nedelja 30. januarja: PAHLJAČA LADY WIN-DERMKRE. Ljudska predsiavo po znižanih conah lzvi n.
Pondeljek. 31. januarja: PRI LEPI KRČMARICL Red A.
OPKRA.
Sobo'a, 29. januarja: GROFICA MARICA. Ljudska
predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 30. januarja ob 15. uri pop. TERE7INA.
Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Pondeljek, 31 januarja: Zaprlo.
Mariborsko ftJe&lšče
Sobota, 29. januarja ob 20. uri- M\NON Ab. C.
Kuponi. Znižane cene. Nedelja, 30 januaija ob 15. uri: REVČEK AN-DREJČEK. Prvič.
Ob 20. uri: GROFICA MARICA. Kuponi. Go-s.uje g. Vekoslav Janko. Pondel ck 31. januarja ob 20. uri: ORLOV. Gosto-vanje ge. Mi rovičeve. >Rc»čck Amlrejžek« nn ninriborskem ndrn. V nedeljo dne 30. januarja poj»ol<ine se vprizori prvič na novo naštudirana velepriljubljena ljudska igra s peijem »Revček Andrejček«, ko je že kmalu po prevratu ponovno polnila mariborsko gledališče, pp bo gotovo tudi letos privabljala zlasti okoličane.
Gostovanje po. SJilrorifeve in g. Janka v Mariboru Opozarjamo na dve vrle zanimivi in prvo-vi* ni gostovanji: g. Janko nns'cbi v nedeljo dne 30. januarja kol Ponižek v »Grofici Marici«, gospa Milrovičeva pa v pondeljek dne 31 januarja kot Nadja v »Oilovu«, torej oba v vlogah, s katerima sta si na mah osvojila zagiebško odnosno ljubljansko publ.ko.
Nedelja v mariborskem gledališču. Popoldne priljubljena ljudska igra >Revček An :rejčekr, zvečer »Giofica Marica« z g. Jankom kol gostom.
Cfuđslci ođer
* Ljubljani
Nedelja, Г0. januarja ob 3. uri pop.: HANICE POT V NEBLSA.
-ptuf
® Predavanje o sadjarstvu. Na občnem zboru Sadjarske podružnice za Ptuj in okolico, ki se bo vršil dne 30. januarju ob 9 dopoldne v gostilni M. Brenčiča v Ptuju, bo predaval prof. 1'riol iz Maribora o sadnem izboru za ptujski okraj.
$ Škrlatinka se je zopet pojavila med mladino. Dne 26. t. m. je umrla vsled te bolezni učen-; ka IV. razreda mestne ljudske šole Banko. Neknj otrok je v Izolirani bolnišnici. Starši, pazite na otroke I
Ф Zahvala. Razstavni odbor oblnsthe vinske razstave v Ptuju izreka g. velikemu županu dr. Pirkmaierju kot protektorju, vsem državnim oblastem in strokovnjakom, mestni občini ptujski, okrajnemu znstopu Ptuj, vsem cenjenim sotrudnikom in ljubeznjivim damam, ki so pripomogli, da je ptujska razstava tako krasno uspela, najlepšo zahvalo. — Razstavni odbor.
Mežiška dolin a
Černo ali Črna? Čudom smo se fudtlt. ko smo čltali, de je ministre vo ukazalo, naj se imenuje naša starodavna črna pri Prevaljah od sedaj naprej čeino pri Prevaljah. Odkod to? Pač, vemo od kod! Na starih, starih avstrijskih 'ablah, ki so So Imele dvojezične napise smo brli Cemo. To avstrijnkantstvo so pograbile sedaj naše ohlasll in »opet uvedle spakedranj avstrijski nazivi Pripomnimo pa, da živa dnšn ne govori Černo v 1. sklonu in da oisava tudi uo odgovarja sedanjemu slovcn-
NasznanUa
Strokovna iveza javnih nameščencev in Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov SLS. priredila dne 5. februarja t. 1 v prostorih kleti j. delavskega konsumnega druš vn Kongresni trg št. 2, družabni večer z jrko iz.bran m in zanimivim spoiedom. Začetek ob 19. uri K obilni udeležbi vabita odbora.
Društvo hišnih poses'niknv za Bl»d in okolico priredi v soboto dne 29. t. m ob 7 uri zvečer v holelu »Beograd« na Bled u shod hišnih in zemljiških posestnikov z Bleda ir iz. okolice Poročal bo zvezni predsednik g. Ivan Frelih iz. Ljubljane o raznih stanovskih zadevah 1er pojasnil na ančno sestavo napovedi za dohodnino in druge davke, kalera se mora vložiti do konca januaija. Razy pravljalo se bo udi o drugih blejskih zadevah. K obilni udeležbi vabi odbor.
Za ačitelfsivo
Favinjskn podružnica »Slomškove iveze« zboruje v svrho likvidacije na Svečnico dne 2. februarja ob 1. uri popoldne v tajniški sobi SLS pri »Belem volu«, I. nadstropje.
Gla&foa
0 Vaši Pilhodj je pisala dunajska »Neue Fr. • Presse« že novembra leta 1922. sledeče: »Čehi i nam pošiljajo vedno nove vljolinske talente. Ku-belik je deloma utihnil, naj živi Vaša Priho'a. Mladi ume.nik stoji pred nami in v trenuiku objame s vojo igro vsaki gn človeka. Tnkoj, ko je vzel vijolino v svoje roke, smo čutili, da imamo pred seboj nekaj izvanrednega. Njegova tehnik» je oča-rujoča. toni čisti do največjih nians. Pos bno na g-struni je naravnost velikanski mojster Njegove pasaže, dalje piizhato igra, flageoletni toni, akordi in kromatično igranje je bi07 vsake primere in remogoče dostojnega opisa.« Talo že leta 1922. Od trga časa pa do dmies ima Vaša Prihoda za seboj najsijajnejšo dobo in brezšlevl'ne koncerte z nepopisnimi uspehi. Ljubljanski kencer' se vrši v četrtek dne 3. februarja in so vstopnice v pred-prodaji v Matični knjigarni
NIKOLA UZUNOVIĆ.
Dr. Campa.
Politika centruma v sedanjem momentu.
Berlin, 26. januarja. 1927.
Na prvi površni pogled se človeku ree slavi »prašanje, ali je tudi Berlin prevzel politične metode in taktiko gospodina Radiča iz Zagreba. Riv-li skupni republikanski kandidat centrumaš dr. Marx sestavlja vlado z oficielnimi predstavniki monarhizma v Nemčiji; isti mandatar Ilindenbur-ga, ki je pred in po Božiču zatrjeval, da ne prevzame kanelerstva v koaliciji z desnico! In z nemške nacijonalne strani je pripravljena izjava, da stoje slednji na temelju ustave, da nimajo uičesar proti Društvu narodov, Locarnu in Thoiryju; od strani nemške ljudske stranke, predstavnice težke industrije, izjava, da položi socialno-politične žrtve na oltar domovine! Na videz torej rešitev krize v Radičevem smislu.
Odgrnjeue kulise nam šele povedo, zakaj je la najtežja dosedanja kriza republikanske Nemčijo morala priti do izhoda, ki je iznenadil vso politično javnost v tu- in inozemstvu. Predvsem strankarske razmere Tako socialni demokrati kot nemško-nacionalci so šli v zadnjem času za tem, da ustvarijo dvostranski sistem in bi se reklo: Tu levica — tu desnica! Oboji pa so si postavili nalogo, da razbljejo Centrum. Ločitve svojega naroda v dva neizprosno sovražna tabora Centrum ! absolutno ni mogel dopustiti. Socialna demokracija Ima še svoje posebne strani, a morda najtežjo hibo, da nima — vodstva Kdo jo vodi? Scheide-mann. Lobe, Miiller? Celo celotno vodstvo ni storilo ob zadnjih pcgajanjih konkretnih sklepov, ampak slednje prepustilo nepripravljeno — celotni frakciji. In drugič je gotovo, da de socialistične države, kot jo ta stranka zahteva danes, je še daleč. Čemu prav za prav boj proti komunizr mu, če je zgodovina pokazala, da se je ideal socialistične države dal do sedaj uresničiti le z ruskimi metodami, čemu ni šla za tem ciljem neposredno po vojni, ko je imela oblast in v razmerah razr orano njivo za sejanje skrajnega programa? Zakaj se je mogla udejstvovati do sedaj v koaliciji z drugimi evolucijskimi strankami kot njeni somišljeniki v Belgiji. Poljski, na severu in obmejni Češkoslovaški? In če je mogla dati centrumu kulturne koncesije v weimarski ustavi, zakaj bi ne mogla storiti istega pri izvajanju v obliki zakonov, ko ravno tudi v Nemčiji kot drugod odmeva klic po duhovni obnovi, idealizmu, proti brutalnemu materializmu! S svojo kunktatorsko taktiko, begom pred odgovornostjo, političnimi šlagerji ne baš v ugodnem času je samo krepila moč — desnice, ji dala v roke za nemški narod učinkovita agita-cijska sredstva in dejansko okrepila moč — Hin-denburga. Predsednik Hindenburg je prišel popolnoma pod vpliv nemških nacionalcev, je obvezal vojnega ministra dr. Gesslerja, da mora ostati še naprej vojni minister, je osebno posegel v vladno krizo z znanim pismom na kanclerja Marxa z maršruto: koalicija le na desno, a nemški liacio-nalci so bili pripravljeni rabiti vsa sredstva — tudi beseda puč se je slišala — da pridejo v vlado.
Stvarno je imel centrum pri sestavljanju vlade sredine ali weimarske koalicije še druge, nepremostljive težave. Ce bi se tudi bila posrečila weimarska koalicija: centrum. socialisti in demokrati, je bil pogled v bodočnost zelo teman. Predvsem dejstvo, da ta koalicija ne bi imela več parlamentarne večine, kakor tudi negotova usoda demokratske stranke same. Med najmanjšimi je. a med najbolj needinimi. Ko je njen minister KtUz îzveiel zakcm proti umazanemu tisku, ga je njegovo strankarsko časopisje najbolj napadalo, stranka sama se pa ob glasovanju razdelila na tri dele. Svojega člana vojnega miniâtra Gesslerja no pusti več na tem mestu, a Hindenburg ga noče od vezati! Razpad stranke v tej koaliciji bi bil neizogiben. Vlade sredine s tiho podporo socialno demokracije ni hotela več dosedanja vladna zaveznic _ ljudska stranka, ki je kot predstavnica nemške industrije od nekdaj želela, da notranja čuvstva dobe tudi zunanjega izraza v zvezi z desnico.
V danem položaju je imel centrum pred seboj mnogo možnosti, predvsem, da se razpusti parlament. Toda — ali bi to pomagalo? In designi rana stranka želi volitev samo tedaj, če je go-iova, da se vrne motecjš« v parlament, a ne r istimi glasovi. Bliža se zasedanje DruAtva narodov, ki nej se sedaj vrši v Berlinu. Centrum kot
stranka, ki nosi skoro brez prestanka na sebi breme državne odgovornosti, ni mogel dopustiti, da najdejo delegati narodov berlinski parlament prazen. In dalje: Če je Hindenburg odločen, da hoče meščansko vlado, je poleg drugih možnosti predvsem bilo centrumu na dlani: ali z njim, ali brez njega in proti njemu. Ali v prvem slučaju prepreči reakcijo, izbije nemškim nacionalcem agi-tacijska sredstva iz rok, jih pritegne k delu na sedanji državi s kanclerjem s svoje strani, ali pa dopusti reakciji razmah!
In centrum je izbral mojstrsko taktiko, obrnil se je z manifestom na svoje politične pristaše, kot na celotni narod. Javnosti se je sporočilo, da so manifest sestavili Wirth in Joos od levice in minister Brauns od zmernejše desnice. Manifest centroma se je glasil kot program Nemčije, baza bodoče vlade v zunanji in notranji politiki, dobra priprava volivstva in oslabitev — Hindenburgove-ga pisma, ne v najzadnji vrsti pa: vrata na eventualno volitve... iu pa poudarek lastne volje in odločitve!
Nasprotniki se že oglašajo. Liberalizem trdi, da sta pri tej koaliciji igrala važno vlogo breslav-ski nadškof Bertram in nuncij Pacelli, da se je centrum z nacionalci sporazumel, da izvede kon-kordat in državni šolski zakon; govori se o »črno-modri« vladi, ki grozi Nemčiji z »duhovnim suženjstvom', »pobavarčenjem« Nemčije, vse časopisje pa se peča s centrumom. Mnogi, dosedanji vladni zavezniki jemljejo javno slovo od njega, ker da so se moči sedaj razdelile tako kot je bilo pred vojno: Konservativci in centrum na eni, liberalci in socialisti na drugi strani. Mogoče! Mogoče tudi to, da bo ta zveza imela res trajnejši značaj. Gotovo pa je, da nosi centrum evropsko odgovornost, kot je poudarjalo francosko časopisje, kakor tudi, da se bo povsem izkazal, če bo tudi v tej koaliciji priboril delavcu prostor na solncu. In to v državnem, predvsem pa lastnem interesu!
R. C.:
Sveta Stoika in .Balilla'.
Kakor znano, je sv. Oče naslovil na kardinala Gasparrija dne 24. januarja pismo, s katerim razpušča organizacijo katoliških »skavtov« po manjših mestih Italije.
Ker v goriški škofiji in prav tako v istrskih škofijah ne obstoja nikjer kaka slovenska organizacija jskavtov«, niso s tem tangi-rana tamošuja katoliška društva, temveč samo »skavti« v starih provincah.
Ce govori p< glavar katoliške cerkve, na-pnejo ušesa tudi njeni nasprotniki iu v lej napetosti kaj radi slišijo tudi stvari, ki jih papež n i povedal.
Radi tega se nam zdi potrebno, da pojasnimo stališče papeževega pisma, ki je po vsej Evropi vzbudilo veliko zanimanje.
Mussolini ima poseben pojm o državi: ta pojm jo materialističen, in dosledno v nasprotju s katoliškim naukom, kar Pij XI. zadnje čase zelo izrečno poudarja. Fašizmu je namreč država malik; temu maliku se mora podrediti vse. tudi vzgoja mladine. Državne organizacije naj bi absorbirale vsako drugo organizacijo, ter vzgajale mladiuo v državnem, to je fašističnem duhu. To napačno pojmovanje, ki istovetuje stranko z državo, najdemo žal le prečesto; iz tega napačnega pojmovanja pa izvira večna nestrpnost takih strank proti vsaki manjšini. Živimo sicer v »svobodni erk, toda svobode čutijo naredi bore malo; nad njimi vis, skoro vedno bič vladajoče stranke. — Ni treba da bi segali daleč nazaj v zgodovino, če h'čemo doznati, kako se pod takim režimom g<.di nedržavotvornim (reete ne stranki pripadajočim) elementom. Zadostuje, ako vprašamo le neke slovenske učitelje in učiteljice, ki so pred par leti esebuo izkusili, kaj pomeni lieseda »frčati«. Dokazovati takim gospoduje čim ljudem z razlogi svoje stališče, je brezplodno; vsakemu razlogu postavijo nasproti svojo pest: njih načelo je: »Fizična moč je počelo naše pravice.«
Na tej blcdnji boluje tudi Mussolini in njegov sistem. Ce on hoče poveličati svojo domovino, mu tega nihče ne more zameriti; ta cilj je končno ideal vsakega državnika; toda cxn bi moral revidirati svoj program in svojo metodo. Znati bi moral kot notranji in kot zunanji minister (Mussolini ima menda pol tueata portfeljev v svojih rokah, kar bi v Belgradu gotovo ne šlo), da država ni zadnji smoter, kateremu morajo služiti državljani, temveč da mora nasprotno država služiti državljanom. Nad »državnimi interesi« pa stoje višje religiozne in etične vrednote, ki ne poznajo mejnih kolov, temveč so dedščina vseh narodov. Teh idej pa država ne sme nikakor monopolizirati, ker s tem bi si kot parliku-larni organizem prisvajala pravico nad skupnimi človeškimi dobrinami; vrednote, ki so nadz.emskega značaja in v korist vsem ljudem, bi ona tlačila tako {lolgo, dokler bi jih prilagodila svojemu državnemu, ali pravzaprav strankarskemu okviru.
Katoliška mladina v Italiji je v nevarnosti, da se navzame duha državnega absolutizma, proti kateremu so se narodi, in speci-elno tudi italijanski, borili tako dolgo. »Balilla« jo državna, rede fašistovska, torej strankarsko politična organizacija, ki hoče vzgajati mladino »fizično« in »moralno«. To je absolutistični poseg v prirojene pravice družine, v nadnaravne pravice Cerkve. Papež kot varuh najvišjih idealnih dobrin ni mogel ostati des-mteresiran pri tej novi omejitvi človeške svobode, temveč je moral povzdigniti svoj glas v obrambo vzgojne pravice, ki jo ima Cerkev.
Kar se tiče oblike, je papeževa beseda mirna, trezna, taktna, polna nadnaravnih mo-
tivov; vidi se, da se zaveda svoje vzvišene etične naloge ter zajema prav iz te naloge svoj pogum, da nastopi proti tako močni fizični sili kakor je fašizem. — Papež ne operira z rekriminadjami; priznava, da Mussolini ni imel n a m e n n žaliti nebeške prérogative cerkve, noče delati vladi težav, toda tudi molčati ne more. Pred Bogom in pred svetom je dolžan izjaviti, da pravilnik > Bali t le« ne odgovarja njegovim intencijam; da ne more dovoliti, da bi »Balilla« kar absorbirala katoliške »skavte«, ter jih v ta namen rajši sam razpušča. Sličen je materi, ki rajši vidi, da ji dete umrje, uego da bi prišlo pod proverbi-jalno mačeho. Težko je bilo Piju XI. pri srcu, ko je izdal tako korenit odlok, toda ni hotel in nj mogel dovoliti, da bi se katoliške kor-poracije kar prelile v balilske. Ko se nihče ni upal upreti absolutističnemu nasilju, ki posega slednjič že res na vsako polje, je vstala nadzemska sila papeštva in zaklicala: Quod non!
Res je, da bo v Italiji kljub Pijevi besedi vlada silila mladino v nacionalistično »Balil-lo«, ki se nahaja v strugi politične stranke; res je tudi, da Vatikan nima kanonov, s katerimi bi mogel streljati na Kvirinal, toda papež ima za se kânone nadzemskih vrednot in ti kânoni bodo veljali tudi tedaj, ko bo zgodovina pisala, da je Italija v prvi polovici XX. stoletja prešla nekoč skozi fašistično fazo.
Italijanske senzacije.
Današnji zagrebški »Obzor« prinaša iz Bologne senzacijonclen dopis, ki morda ne bo v vsem popolnoma točen, ki pa vendar osvetljuje notranjo trhlost fašistične Italije. Dopis poroča;
Razdor med kraljem in Mussolinijem.
Z novim letom jc nameraval Mussolini likvidirati parlament in ga nadomestiti z kor-porativno zbornico. Temu se je pa odločno uprl kralj, ki je pozval Mussolinija k sebi in mu izjavil, da ne bo nikdar pristal na to, da se parlament odpravi. Od tega časa Mussolini ne hodi več na dvor. Fašistična stranka sama ni edina: en del je za sodelovanje s kraljem in nacionalisti, drugi del, ki mu pripada Mussolini sam, je pa republikanskega mišljenja in hoče, da se likvidira s parlamentom tudi monarhija.
Minole dni je neki tuj poslanik opozoril kralja, da ožja Mussolinijeva pristaša Italo Balbo in Rossoni pripravljata udar na dvor. Kralj je nato zahteval od Mussolinija vojaško pomoč. Po drugih vesteh pa naj bi se bil kralj sam obrnil na nekatere zveste generale in orožništvo. Dejstvo je, da so kraljevo vilo Addo močno zastražili. Kralj je baje dobil v roko tudi dve Mussolinijevi pismi iz prvih časov fašističnega režima, v katerih se Mussolini na škandalozen način izraža o vladajoči dinastiji.
Spor z Vatikanom.
Dopisnik navaja nato razna dejstva in izjave, ki kažejo, da je Mussolini končno iz-previdel, da se Cerkev ne da udinjati njegovim ciljem ter je začel zato nasproti Vatikanu kazati svoje pravo lice. Najbolj je Mussolinija speklo novoletno priznanje sv. sto-lice francoski mirovni politiki. Fašistovska vlada je takoj nato pozvala ekskomunicirane-ga duhovnika vseučiliškega profesorja Buon-aiuttija, ki je bil moral lani svoja predavanja prekiniti, naj zasede stolico za zgodovino krščanstva na rimskem vseučilišču. Nato je sledilo uveljavljcnjc zakona o »Balilli«, ki je zadal težak udarec katoliškim mladinskim organizacijam. Kardinal Ceretti se je izrazil v pogovoru z nekimi odličnimi rimskimi osebnostmi, da katoliška Cerkev že od reformacije sem ni doživela tako težkih razmer, kakor jih preživlja sedaj pod fašističnim eksperimentom. Dalje pravi dopisnik, da se je mnenje visokih katoliških krogov glede don Stur-za in njegove politike v zadnjem času zelo izpremenilo in da iščejo z njim stikov.
Zanimivo je »Obzorovo« »odkritje« glede razlogov, ki so privedli v Rim angleškega za-kladnega ministra Churchilla. Te dni bi se bil moral vršiti proces proti Angležinji Gibso-novi, ki je bila izvršila atentat na Mussolinija. Gibsonova je nameravala na glavni razpravi spraviti na dan jako kočljive stvari proti angleški vladi, tako da bi bil nastal pravi evropski škandal. Angleška vlada je zato poslala v Rim Churchilla, da stvar z Mussolinijem mirno poravna. Mussolini se je dal pogovoriti, procesa proti Gibsonovi ne bo, marveč se atentatorica proglasi za blazno in odpravi v Anglijo. V zahvalo je pa Churchill zapel slavo fašizmu.
Chamberlain in Mussolini sklenila napad na Jugoslavijo.
»Berner Tagblatt« prinaša uvodnik svojega dunajskega poročevalca Freia, ki ostro napada Italijo zaradi njenih vojnih nakan na Balkanu. Pakti z Albanijo, Rumunijo in Ma-djarsko so priprava na vojno proti Jugoslaviji, ki jo kani Italija napovedati letošnjo spomlad. Za to vojno je dobil Mussolini dovoljenje od Chamberlaina na sestanku v Livornu.
Belgrad, 28. jun. (Izv.) Po vesteh, ki so
semkaj prispele, je znani voditelj maki-Jon-stvujočih general Prototfjerov ubit. Vesti šc niso potrjene,
BOŽA MAKSIMOVIĆ.
Spori
II. redni občni zbor Koles, in mot. društva »Sava« v Ljubljani se vrši dne 2. februarja t. 1 ob 10. uri dop. v gostilni Kavčič, Privoz.
Drsališče SK Ilirije ostane danes vsled priprav za jutrišnje tekmovanje za državno prvenstvo in za maskarado najbrže ves dan zaprto, da se izboljša in utrdi ledena ploskev.
Državno prvenstvo v umetnem drsanju. (Službeno iz JZSS.) Danes, v soboto ob 18.30 v kavarni »Evropa« sestanek juryje za jutrišnjo tekmo. Gg. dr. Miihleisen, Hofbauer, Golob, Juvanc, Betetto, arh. Kregar in VVisjak, ki tvorijo juryjo, se prosijo, da se sestanka sigurno udeleže.	JZSS
Drsalno tekmo v Ljubljani. Tekma v umetnem drsanju za prvenstvo države, ki je bila vsled nejevoljnega vremena že dvakrat odpovedana, se vrši sedaj jutri, 30. t. m. ob 8.30 na športnem drsališču SK Ilirije. Sporedno s tekmovanjem za državno prvenstvo se vrši tekma druge seniorske skupine z nekoliko lažjim programom. Za državno prvenstvo starta po dosedanjih prijavah četvorica, inž. Bloudek, Kavšek, Schwab in Vodlšek. Konkurenca za prvo mesto bo sigunio jako ostra; za favorita velja sicer inž. Bloudek, ki je absolviral svoj zadnji trening skupaj z Vodiškom na Dunaju. V drugi skupini bodo startali Avčin, Wisjak, Blei-<veis in Dovgan.
Jutrišnji progam je: ob 8.30 obvezni liki se-niorjev, ob 10 obvezni liki za prvenstvo, ob 11.30 prosto drsanje obeh' skupin. Gledalcem proži poseben užitek prosto drsanje, kjer pridejo popolnoma do izraza individualne zmožnosti posameznih tekmovalcev. Izven programa izvaja prosto drsanje dvojica gdč. Urbančičeva - P. Schwab. Pri tekmi sodeluje godba. V večernih urah se vrši na prostoru SK Ilirije maskarada na ledu.
Mladinski tekmi za moški in ženski naraščaj se vršita ob ugodnem vremenu na praznik 2. fo-bruarja ob 8 zjutraj.
V nedeljo 6. februarja se vršijo na drsališču SK Ilirije tri tekme: peto tekmovanje za prehodno darilo dr. G. Fuchsa, tekma dam in tekma junior-jev. Za damsko tekmo je prijavljen interesanten gost mednarodne kvalitete, ga. Gizela Kadrnka iz Zagreba, še ravnokar znana dunajska drsalka.
PRAŠKA SLAVIJA 1926.
Ob prehodu 1925 na 1936 so bili Slavijan) ravno na turneji po Franciji. 1. januarja 1926. so premagali kombinacijo Red Star-Club Olimpique 2 : 0; nato v januarju drugo kombinirano pariško moštvo 9 : 3, F. C Rouen 5 : 2; S. K Slovan na Dunaju jih je premagal 7 : 3, W. Sportklub pa ne, 2 : 1. V februarju in marcu se niso vršile nikakšne mednarodne tekme V aprilu je igrala Slavija v Budimpešti proti F. T. C. 1 : 1, M. T. K. 2 : 1, U. T. C. 3 : 3, dalje proti Teplitzer F K. 2 : 0. V maju so gostovali Slavijani v Koeben-havnu in so se borili proti mestni reprezentanci 2 : 1 in 3 : S; tudi še v maju je zgubila Slavija proti dunajskemu Rapidu 0 : 1 in proti angleškemu Woohvich Arsenalu 1 : 5. Dne 24. maja je premagala Nemzeli Pest 7 : 0 in 30.5. I. F. C. Ntlrnberg 3 : 1. Junij: proti dunajskim Ainate-rom 6 : 0; julij: proti praškemu D. F. C. 0 : 1, Karisbader F. C. 10 : 2. V avgustu ni bilo mednarodnih tekem. 18. septembra je izvojevala Slavija lep uspeh proti torinski Juventus, 6 : 1. Oktober: proti ogrskemu klubu Hungaria 2:1. November: Slaviia-Teplitzer F. K. 2 : 0, H.-praški
D.	F. C. 7 : 3. December: Sl.-Vienna 2 : 1, U. T.
E.	0 : 1, F. T. C. 1 : 2. Vsega skupaj se je borila Slavija lani v 25 mednarodnih tekmah; 16 jih je dobila, 7 jih je zgubila, 2 sta ostali neodločeni; goalov je napravila Slavija 81, nasprotniki 43.
ŠVICA-ITALIJA.
Jutri se bo vršila v Ženevi 13. državna tekma med Italijo in Švico. Švicarji priznavajo, da jih čaka težka naloga, ker se je Italija v zadnjih letih izredno okrepila. Dobila je nove prvovrstne kontinentalne igravce, posebno Ogre., in dobila je izborne trenerje. Prvič sta se kosali Italija in Švlra 7. maja leta 1911. v Milanu, igra je bila neodločena 2 : 2. Že dva tedna nato so se spet borili, v Chaux-de-Fonas, zmagala jo Švica 3 : 0. Tri leta nato se je v Geuovi vršil tretji boj, rezultat je bil neodločen 1 : 1. In kakor leta 1011. sta si tudi leta 1914. stali obe tekmovalki že par tednov pozneje nasproti, v Bernu; to pot je zmagala Haliiu 1 : 0. Svojo zmago je pokrepila loto nato v T«, rino 3 : 1. Šele pet let nato so zapisali Švicarji zmago spet na svojo zastavo, v Bernu, 3 : 6. 6. marca leta 1921. je premagala Italija Švico v Milanu 2:1. Tekmi 6. novembra 1921 v Ženevi in 4. decembra 1022. v Hologni sta osiali neodločeni, 1 : 1 in 2 : 2. V Parizu 1024. je v desetem boju premagalo švicarsko olimpijsko moštvo Italijane 2 : 1. Zadnji dve tekmi, ki ste se vršili lani, sta še vsem v spominu. V ZUricliu slu igrali obe moštvi neodločene 1 : 1, glodavcev je bilo 20.000, za Švico ogromno število; zadnja, dva-najstva, igra se ie vršila tri tedne za Ztlrichom v Milanu in jo videla Italijo kot zmagovalko 3 : -i.
Švica je zmagala trikrat, Italija štirikrat, pet iger je bilo neodločenih; goalov je pa napravila Švica 19, Italija 17. Ugibajo, za koga bo številka 13 srečna in za koga ne
AMERIŠKO AVT0!tI0BILS7'V0.
Že so nam znano številke za loto 1926 V tem letu so zgradili v Zedinjenih državah 3,950.000 avtomobilov in jih imajo s<v!aj 22,380.000 ali 81% svetovnega števila. 74 odstokov lani zgrajenih avtomobilov |e pokritih, Vrednost lanske produkcije cenijo na 3057 milijonov dolarjev, davka so pa m-[ tomobilisti plačali v lanskem letu 73Г> milijonov j dolarjev. Motornih koles v Ameriki sknrni n,- mi-zaajo, prav majhno je njih število.
Gospodarstvo
Bilanca Narodne banke za leto 1926.
V	»Službenih novinah« je objavljena bilanca Narodne banke za 1. 1926. Ker je Narodna banka notni institut, ki je važen za celo državo, prinašamo v naslednjem bilanco in račun zgvbe in dobička za 1. 1926. (Vse v tisočih dinarjev; v oklepajih postavke za l, 1925.)
BILANCA.
Aktiva : Kovinska podlaga n) v zlatu in «rebru 108.027 (63.428), b) valute in inozemski korespondenti 335.149 (365.634), menični porfeulle 1.241,935 (1,207.926), lombard 289.125 (163.266), državni dbl.g 4,413 577 (4,466.585), bančni fondi 18,880 (11.800), vrednost pokojninskega fonda bančnega osobja 18.182, nepremičnine 70.211 (74.018), inventar 2843 (3G67), ohranjeni depoji 80.784 (37.2 Ц), kontokorenlni depoji in kavcije 5,016.076 (4,723.367), vrednost rtslvlj. drž. domen 2,188.377, depo kovanega denarja 35.3S8 (27.234), k ura na diferenca vsled nakupa raznih deviz 545.406 (728.674), skupaj aktiva 14,218.414 (14,f58 684).
Pasiva : Glavnica 30.000 (28.299), bankovci v obtoku 5,811.843 (6,062.684), državne terjatve 3S8.191 (388.138), obveznosti po žiru in raznih računih 585.399 (491.051), fondi: rezervni fond 9324 (7282), fond za kupovanje zlata zn glavnico 88.(56 (75.906), fond za popolnitev dividende 19 818 (15.938), fond za amortizacijo nepremičnin 16.058 (13.414), fond za zidanje skladišča 2262 (1836), fond za pomoč poljedelstvu 445 (331), fond za pomoč poljedelski književnosti 207 (180), pokojninski fond bančnega osobja 14.884 (11.528), shranjeni depoji 85.731 (37.241), kontokorentni depoji in kavcije 5,016.076 (4,723.867), terjatev države za zastavljene domene 2,138.377, terjatev minist. financ po računu zaloge kovanega denarja 35.388, tantjeme 4149 (3789), neizplačane dividende 1731 (1676), Čisti dobiček za dividende 26.001 (23.746); skupaj pasiva 14,218.4*14 (13,909.900).
Račun zRube in dobifka:
Izguba: splošni stroški 33.378 (31.507), dubioza 6184 (1161), odpisi 2798 (5074), tantjeme 4149 (3789), državni dek ž na dobičku 89.002 (35.619), čisti dobiček 20.002 (23.740); skupaj 111.509 (100.957).
Dobiček: Menične obresti 70.286 (62.746), Iombardne obresti 15.211 (10.7?8\ obresti od drž. posojila od 1 milijarde 8100 (9233), razni dobički 17.911 (18.251); skupaj 111.609 (100.957).
Čeprav je bilanca Narodne banke v «plošnem precej Specificirana, vendar nam ne more nuditi prave slike o stanju našega de-narnoemisijskega zavoda. Najvažnejša postavka v bilanci vsakega notnega instituta je gotovo ona, ki izraža stanje kovinske in devizne podlorfe. Zalibog pa iz objavljene bilance ni razvidno, kakšna je kurzna vrednost podloge, ker se valute in terjatve v inozemstvu knjižijo po zlatih paritetah (1 angl. funt — 25 Din, 1 dolar = 5 Din, 1 lira, franc, frank, švic., frank == 1 Din itd.). Kurzna vrednost >rcbra bi se še dala izračunati, nc pa ktlnma Vrednost valut in deviz. Nominalna vrednost terjatev v inozemstvu se n. pr. lahko poveča, ne da bi se pri tem povečala kurzna vrednost, ker tu niso vštete samo terjatve v valutah, ki stoje na zlati pariteti, temveč tudi v valutah, ki so napram zlati pariteti znatno padle, n. pr. v franc, frankih. Treba je le prodati švic. franke in kupiti franc, franke, pa se brez spremembe faktične vrednosti poveča kovinska podlaga.
Podlaga v zlatu in srebru se je v zadnjih letih znatno dvignila in sicer od 89.8 mil. zl. Din v 1. 1924. na 93.4 mil. zl. Din v 1. 1925. in na 103.627 mil. zi. Din v 1. 1926. Kurzna vrednost zlate in srebrne podloge znaša danes približno 946.8 mil. Din (pri kovanem srebru, ki znaša nominalnih 17.5 mil. Din je računana le faktična vrednost srebra, ki predstavlja približno 40% nominalne vrednosti v zlatu).
V	postavki »valute in inozemski kore-
spondenti« je vračunano kreditno pismo francoske Narodne banke v znesku okoli 200 mil. franc, frankov. To kreditno pismo pa se pravilno ne more staviti v kovinsko podlago, zato moramo to vsoto odšteti. Ostane nam torej nominalno 135.1 miL Din. Koliko pa znaša kurzna vrednost teh terjatev v inozemstvu pa nam nikakor ni mogoče ugotoviti, ker se sestava teh terjatev v posameznih zlatih in papirnatih valutah drži strogo tajno. More se le približno ceniti. V zadnji postavki na strani aktiv je namreč izkazana kurzna razlika kupljenih raznih deviz, ki znaša 545.4 mil. Din. Kurzna vrednost teh terjatev v inozemstvu mora torej znašati več kakor 545.4 mil. Din, ker se med terjatvami nahajajo take, ki datirajo še iz časa, ko je dinar stal še na polovici, tretjini, četrtini itd. zlate paritete in je sedanja kurzna diferenca mnogo večja. Kurzno vrednost vseh terjatev v inozemstvu lahko torej cenimo na približno eno miljardo Din, tako da znaša kurzna vrednost celokupne podlage v zlatu, srebru in devizah približno 2000 mil. Din, kar predstavlja 35% kritja obtoka bankovcev.
Večjih sprememb v bilanci ni opažati. Menični portfeulle se le malo spreminja napram stanju prejšnjih let, državni dolg za odkup kronskih bankovcev se je iz dobička Narodne banke, ki odpade na državo zmanjšal za 36.7 mil. Din; lombard pa se je povečal od 163 mil. Din v 1. 1925. na 239 mil. Din v L 1926.
Obtok bankovcev se je v primeri z obtokom koncem 1. 1925. zmanjšal za 250 mil. dinarjev.
Čisti dobiček banke je v 1. 1926 narastel na 26 mil. Din napram 23. 7 in 21. 9 mil. Din 1. 1925. in 1924. Za odpis dubioznih terjatev se je porabilo 6 2 mil. napram 1.2 mil. v letu 1925. in 7.1 mil. v 1. 1924. Povečal se je tudi državni delež na dobičku.
Nejasnosti v bilanci, ki smo jih gori iz-nesli, bi se morale čim preje odpraviti, kajti one ustvarjajo le nezaupanje. Običajno se sklepa, da se na ta način hoče le prikriti slabo stanje našega notnega instituta; kar pa nikakor ni potrebno, ker je stanje mnogo
boljše, kakor pa izgleda.
• • •
Položaj na iitnem trgu. Čvrsta situacija, ki
vlada zadnji čas na žitnem trgu, se od dne do dne bolj poostruje in blaga je na trgu vedno manj. Razlagati je to predvsem na podlagi poročil s svetovnih tržišč, ki kažejo brez izjeme tendenco navzgor; Amerika priteguje cene, dočim javljajo iz Avstralije neugodno stanje posevkov. Vpliv toh poročil je, zdruzen s poročili o stanju naše produkcijo, povzročil naraščanje cen ln zlepa ni videti, da bi nastopila reakcija. Naša žetev je bila v primeri z lanskoletno zlasti v koruzi, za katero smo imeli lani rekordno žetev, mnogo slabša. Vse kaže, da pridelek ne bo zadostoval za naše potrebe in do bomo morali pred novo žetvijo bržkone še uvažati. Vsi ti razlogi so povzročili sedanji dvig cen pšenici in koruzi. Kmetovalci in večje tvrdke ne oddajajo blaga in je težko kriti tudi manjše količine. Ponudbe ni skoro nobene, povpraševanje vedno več. Tako je cena koruzi, ki je bila še prod tednom dni 145 Din, franko sremska postaja, dane« poskočila že na 165 Din ter izgleda, da pojde še višje. Slična je situacija pri pšenici, za katero je najmanj ponudbe in največ povpraševanja. Cena ji je danes že 310 Din franko tačka postaja.
Obratovanje varo.-koga rudnika in plavïev та-siimrano. Državni rudnik in železarne v Vnrešu je bila-knkor znano v nevarresti, da bo morala samo radi izčrpanja kreditov ustaviti obratovanje, na-vz'ic dejstvu, da naročila omogočojo nadaljnje ovra-tovanje. Po do'gotr.ajnih konferencah, deputacijah itd. jo ministrstvo za šume in rude konečno odobrilo naknadni kredit, ki omogoča nadaljnje obratovanje tako v rudnikih, knkor tu li v žalezarni. fce odpuščeni delavci se bodo ponovno sprejeli v delo. — Pač žalostna slika gospodarstva v držav-
nih podjetjih, ki morajo ustaviti obratovanje, če radi povečanega obratovanja predčasno izčrpajo v proračunu predvidene kredite za izdatke.
Skorajšnja konsolidacija naših vojnih dolgov v Angliji. »Westminster Gazette', poroča, da se je naš poslanik v Londonu obrnil na angleško vlado in zaprosil, da se imenuje komisija za |>ogajanja radih naših vojnih dolgov. Pričakuje se, da bo vprašanje teh dolgov, ki znašajo 22 milijonov angleških funtov, v kratkem povoljno rešeno in urejeno.
Vprašanje o rentabilnosti plovnih kanalov.
Prof. dr. inž. Giese je nedavno v Berlinu predaval o vprašanju rentabilnosti plovnih kanalov in prišel do zaključka, da je rentabllnejše graditi železnice kakor pa plovne kanale. Prevozni tnrifi po kanalih so le vsled tega cenejši, ker se običajno stroški za amortizacijo Investiranega kapitala in vzdrževalni stroški kanalov prevalijo na davkoplačevalce. Če bi se upoštevala znatna manjša prevozna kapaciteta kakor tudi neprimerno večji gradbeni stroški, tedaj bi morali biti prevozni stroški na kanalih mnogo večji, kakor pa prevozni stroški na železnicah. V Ameriki so v zadnjih letih zasuli polovico vseh kanalov (3985 km od 7459 km) in jih nadomestili z železnicami. — V Jugoslaviji se v zadnjem času mnogo razpravlja o novih kanalskih projektih. Z ozirom na gori navedena izvajanja znanega prometnega strokovnjaka. bi bilo priporočati, da so pri takih načrtih dobro prouči vprašanje rentabilnosti.
Padanjo svetovnih con v I. 1Î126. Indeks cen v trgovini na debelo je leta 1926. skoro v vseh dr-žavnh nazadoval. Zlati indeks kažo sledeče nazadovanje: v Angliji 7%, v Ameriki в%, v Nemčiji
v Švici в%, v Franciji pa se je vsled dviga valute dvignil tudi zlati indeks cen za 3%. SPORT.
Sors: a
Dne 28. januarja 1927.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.488-13.516 (13.48—13.r>l), Italija 245-247 (244.26—246.26), London 275.80— 276.70 (275.70—276.50), Newyork 56.70—5в.!0 (56.70-56.90), Pariz 224.50 - 226.50 (225—227), Praga 168.05—16885 (168.05-168 85), Dunaj 8.00 -8.03 (7.995-8.025), Curih 10.94—10.97 (10.94-10.97).
Curih. Relgrad 9.135 (9.13), Budimpe^a 90.85 (90.75), Berlin 123.15 (123.05), Italija 22.35 bi. (22.375 den.), London 25.2625 (25.20125) Newyork 519.625 (519.50), Pariz 20.485 (20 505), Praga 15.8875 (15.3«), Bukarešl 2.82 (2.78), Varšava 57.80 (57.50). Bruselj 72 80 (72.225), Amsterdam 207.75 (207.60), Kopenhagen 138.30 (138 40), Oslo 133 75 (133), Stockholm 188.75 (168.62), Madrid 86.30 (85.20).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4—12.48, Kodanj 188.45-189 05, London 34.33—31.4H, Milan 30.41-80.51, Newyork 707.65—710.15, Pariz 27.91-28.01, Varšava 78.96-79.46. — Valute: dolarii 705.25— 709.25, angleški funt 84.30-34.46, lira 30.30— 80.46, dinar 12.42—12.48. češkoslovaška krona 20.94 -21.06.
Praga. Devize: Lira 144.55, Zagreb 59.17, Pariz 183.02, London 163.15, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
LJubljana. 7% invest .poeoj 82 —83.50, vojn« odškodnina 854 den., zastavni listi 20—22, kom. zadolinice 20—22, Celjska 195-197, Ljublj. kre-dilna 150 den., Merkantalna 99-100, Praš'edionn 950 den., Kred. z-avod 170—180, Strojne 80 den, Trbovlje 840 den., oksek. prodaja, zeklj. 840, Vevče 120 Savt.na 55-65, dešir 104 den. Blago: Tendenca: Les za trame čvrsta; deželni pridelki: čvrsta. Zaključki: les ? vagona.
Zagreb. 7% invest. poeoj. 81.50—82.50, vojna odškodnina 353.50 354.50, Hrv. eek. 105—105.50, Kred. 106—110. Hipobanka 63 50— 64. Jugobanka 102—103. Prašlediona 947 - 950, Ljublj. kreditna 150 den.. feečerana 522—527.50, Slavex 125—140, Slavonija 32 -33, Trbovlje 352.50—355, Vevč« 120 den., Strojne tovaine 100 hI.
Dunaj Podon.-savska-jadran. 89.00, Zlvno 8L26, Alpine 46^0. Greinitz 8.20. Kranjska industrijska 64.00. Trbovlje 46 05, Hrv. esk. 15.55, Ley-kam 18.00, .lugoban.ka 8.30, Avstrijske Ivornice z« dušik 40 00, Mundue 148.00, Slavex 16.26, Slavonija 4.25.
Naše difaštvo
J. K. A. D. Zarja ima danes ,v soboto, svoj redni sestanek. Na sporedu je predavanje dr. J. Lovrenčita: Sto let goriškega kuPurnega življenja. Za Člane udeležba obvezna, g. starešine in tovariši bratskih druš'ev vabljeni. Sestanek se vrši v društvenem lokalu ob 8. uri zvečer.
F. WERTHEIM & COMP.
KASSEN- und flUFZUGSFABRIK AKTENGESELLUHAFT
WIEN, IV/2., MOMMSENGASSE № 6
DOBAVLJA:
BLAOAJNË
DVIGALA
jekleno oklopne za vzidavanje varnostne ključavnice domače hranilnike
zn osebe, tovore, jedila in akte dvigala za bolnike
paternoster dvigaln za opeko preizkuševanje in Za dvigala i	Popravila dvigal
Glavno zastopstva sa Slovenijo in Hrvatsko
Direktor Ing. K. itoesser, Ljubljana, Gledališka ulica -1/111. Za stalno montato in revilij« Nadmonler Vilim Trager, Zagreb, Gunduličeva 23. Generalno laslop-tvo ta Bosno .Montania', Tehnično komeruijalno Poduzcče, Sarajevo, Kralja Petra ulica 9
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubliani. dne 28. januarja 1927.
Višina bnromelrn 308*8 m
Opazovanja		Uaro metei	loploio • c	Kel. vluga « f<	V«tei in brzino » m	Obla«-noti 0—III	Vrsta padavin		m 57 t!	a ± II	
krni							on opnzov*n|u	• minut)»			
	7.	774-3	-1-4	74	NE 2	9	megleno		1-9	-1-6	
L|ubl|ana (dvorec)	M	774-6	-1*4	74	NNVV 1-5	10				t	
	14	773-9	10	b9	SW 2	7					
	21	774-1	-C-8	76	NNVV G"5	9	megla				
Maribor		775-3	-54)	92	W 3	7			0	-5	
Zagreb		774-4	04)	81	ENE 1-5	10			3	-1	
Delfirad	s	774-7	-4*0	93	mimo	4			3	-6	
Sara|evo		1774-0	-4-0	90	mirno	10				-4	
SkopMe		773-3		91	mirno	10			5	-S	
Dubrovnik		765-4	7-0	37	E 1-3	0			8	6	
Split	7	7.)7\S	4-11	66	NE 7	1	m. zmerno		9	3	
Praga		771 9	-14)		VV 5	2		0-3	2	-1	
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (baromeler nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napove! za soboto, dne 29. januarja: Sren; jasno in tudi oblačno. Po\pr. barometer višji kot včeraj za 0.4 mm.
Sir H. Rider Haggard:
99
Hči cesarïa Montezume.
Zgodovinska povest.
Iz angleščine prevel Jo s Poljanec
Tako so minevali meseci, dokler se niso vrnili ogledniki s sporočilom, da prihajajo Španci v velikem številu in ž njimi neštevilne čete zaveznikov.
Hotel sem poslati ženo Otomi k njenemu ljudstvu, kjer bi bila bolj varna; ona pa se mi je prezirljivo nasmejala in rekla:
»Kjer si ti, tam bom jaz, mož moj. Kaj, kdo bi mogel trpeti, da bi se ti podajal v smrtne nevarnosti, da bi morebiti našel njega, a jaz ne bi bila zraven tebe, da bi umrla s teboj? Ako bele ženske tako ravnajo, naj le, dragi; jaz ostanem tukaj pri tebi.«
Sedemindvajseto poglavje.
Padec tenoktitlanskega mesta.
Kortez je ob morski obali zbral novo vojsko. Čez morje je prišlo mnogo ljudi vse mogoče vrste in se pridružilo njegovim praporom; pridobil si je tudi novih zaveznikov med domačini, katerih je bilo na tisoče in tisoče. Nato je odrinil iznova proti notran;im krajem in je kmalu po božiču ustanovil glavno taborišče v Tezkuku v mehikanski dolini. To mesto leži blizu jezera in je od Tenoktitlana oddaljeno več milj; ker pa je ležalo hkratu ob meji ozemlja njegovih zaveznikov Tlaskalancev, mu je bilo najbolj pripravno kot vojno izhodišče in oporišče. Tedaj pa se je pričela ena najgroznejših vojn, kar jih je bil svet videl. Divjala ie osem mesecev in ko je je bilo naposled konec, je bil Tenoktillan in ž njim mnogo drugih lepili, preevitajočih mest kup očrnclih razvalin, večino Aztekov ie pobral meč in lakota in njihovo ljudstvo Jc bilo sli to zn vedno. Ne bom opisoval podrobnosti tega boja; ako bi to storil, bi te knjige ne bilo no konca ne
kraja, jaz pa moram pripovedovati svojo lastno zgodbo. Zavoljo tega jih prepuščam pisateljem zgodovine. Zadostuje naj, da povem, da je imel Kortez načrt, da uniči poprej vsa Azlekom podložna in ž nimi zvezana fi.esla in rodove, preden bi se lotil Mehike, kraljice lepe doline; in la načrt je začel izvajati s toliko ve-ščostjo, hrabrostjo, točnostjo in vztrajnostjo, kakoršno ni izlepa pokazal noben poveljnik izza časov Cezar a.
Naiprvo je padlo mesto Iztapalapan; tukaj je bilo poklanih deset tiroč meških, žensk in otrok ali so živi zgoreli. Za njim je prišla vrsfa na druga mesta; Kortez si je osvojil drugo za drugim, dokler ni bil ves obroč ali pas v njegovih rokah, ki je obdajal glavno mesto; samo Tenoklitlan je ostalo nedotaknjeno. Mncga mesla so se sploh podala brez bo a; ker so bili anahuaški rodovi različne krvi, so bili zgolj kakor sveženj trstja in ne eno drevo. Ko je španska moč prerezala vezi cesarstva, ki so jih skrpaj držale, so padli eni sem, eni tja ; edinosti ni bilo med njimi. Tako se je zgodilo, da je Kortczova moč rastla v isti mori, v kateri je Guatemokova slabela, kajti Kort-z je metal razvezano frstje v svojo košaro. Ko so ljudje videli, da je Mehika naletela na sebi enako moč, je vzplamtelo marsikatero starodavno sovraštvo in tleče teknaštvo, in padli so nanjo in jo trgali, kakor padejo napol ukročeni volkovi na svojega mojstra, ko se mu bič zlomi. To je ravno povzročilo padec Anahuaške. Da bi bili ostali zvesti sami sebi, da bi bili pozabili na spore in zavidnosti in planili nad Špance kakor en mož, nikdar ne bi bilo padlo tenoktitlansko mesto in Kortez bi bil z vsemi svojimi Tjuli, kolikor jih je imel, ležal na žrtveniku.
Ali nisem rokel, ko sem prijel za pero, da bi napisal to zgodbo, da se vsaka krivica naposled maščuje nad človekom ali narodom, ki jo izvrši? Tako je bilo tudi sedaj. Itfesio Mehika je bilo uničeno vsled gr le^a rodovi so vsi koroninili v strašnih rbredih žrtvovan n ljudi. V preteklosti so bili namreč iz vseli tistih mest
vlačili žrtve na ollarje mehikanskih bogov, kjer so jih duhovniki pobili, ljudožrski verniki pa požrli. Ti rodovi so se naenkrat spomniii na la grozodejstva sedaj, ko se je roka kraljice d.doze posušila; otroci njih, katere jo bila darovala na žrtveniku, so se vzdignili, da bi sedaj oni njo pobili in vlačili njene otroke na svoje žrtvenike.
Me cca maja so bili vzlic vsem naporom vsi naši zavezniki slrlj ali pa so nas zapustili; redkokdaj so se napadeni bolj hrabro branili. Nato pa se je pričelo obleganje glavnega mesta. Pričelo se je na suhem in na vodi; Kortez jé namreč v svoji nevcrje'nj iznajdljivosti dal v I laskali zgraditi trinajst briganlin (ladja z dvema jamboroma) in jih kosoma prinesti šestdeset milj daleč čez visoko gorovje do svojega taborišča; odtod so jih splavili v jezero po kanaiu, katerega je izkopalo deset lisoč Indijancev, ki so delali dva meseca brez prenehanja. Nosače teh trinajst ladij je spremljala vojska dvajsrt tisoč TI skalancev; ako bi bila moja obveljala, bi bili mi napadli to vojsko v gorskih prelazih. Teh misli je bil tudi Guatemok; ampak imeli smo premalo čet; večina naše vojske je bila poslana, da bi grozila nekemu mestu po imenu Čalko; dasi so bili njegovi prebivalci azteške krvi, se niso sramovali zapustiti azteško pravdo. Vzlic temu sem se ponudil, da peljem zoper tlaskalanško spremstvo onih dvajset tisoč Otomijev, katerim sem poveljeval ; pri bojnem posvetovanju se je vnel buren razgovor o tem. Toda večina je bila zoper to, da bi se tako daleč od mesta spustili v boj s Španci in njihovimi zavezniki, in tako je zopet šla po vodi ugodna prilika in se ni več vrnila. Spremljala nas je pač nesreča kakor sploh v vsem; baš te ladje so namreč povzročile padec Tenoktitlana s tem, da so odrezale dovoz živeža, katerepn so čolni dovažali čez jezero. Ej, tudi najsrčnejši junak ne more ničesar storili zoper siio lakote. Glad je iako velik možak, oraviio Indijanci
= 111 = 111
► > d
N M *X)
& O
£ i «e d
C 1
li I
» * Y s 5 S
o 5 e/
n љ '
™ «T T-
■et > X
5 e o; Q
и I
•X O0
и — ^
C >
»	a
o	M	—
»	£	~
o	O	.
m	t-	I
3
3 -3 o
o i £
У s s
o
§é
(f	a
5	S
o	M
2	Î
O	»
s	i
Z Si
*
Z »
a -x
a >
d
o 5 ^ -s -
= S л
j N W
-1 a o :
e -o "3
: i*
o C -
OČ]
* ■v a. -t ш
0
1	.a O «
111 = 111 =
авикваватшниннш
OGLASI
Vsak» drobna vrjlcn ISO tU rt ali vsaka besed« SO nor iMa|man|il og'an 3 ali 5 Ein. Oglaal nad devet vrnile se ractino|o vii«. Za odgovor Ecamhol Nn vprnStmfu brez znamke ne odgovarlamo!
\9tosteslu&be\
DVA USNJARSKA PO-MOČNIKA, poštena m dobro izvežbana v ap-neni delavnici, sprejme v trajno delo Tone Knailič r Kamniku.	548
Čevljarskega vajenca
sprejmem takoj. - Franc Miklavčič, Sent Vid nad Ljubljano št. 20. 557
I Službe išteio\ Gozdar
zanesljiv in močan, s 24-letno vsestransko prakso v celokupni gozdarski in lovski stroki (vešč tudi kmetijstvu, sadjarstvu m zelcnjadarslvu) išče primernega mesta. — Ponudbe prosi na upravo lista pod »Letna spričevala in priporočila 444«.
"Iščem službe
kot potnik, Šolski sluga,
rratar ali slično. Naslov » upravi pod štev. 613.
OCdo proda?
i
Parne cevi
(Rippenrohre) rabljene . kupi Lesna industrija »Javor«, Logatec.	586
posestvo
tako) kupim, 3—6 oralov, nekaj vinograda zraven in vse v dobrem stanju, aH pa vzamem v najem. — Vpraša se naj pismeno v upravi lista v Mariboru.
Manjše POSESTVO
na pripravnem kraju, Slovenije, najraje blizu kakega mesta, kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Stev. 621.
Oido krni?
i
Bolniški voz
je naprodaj. - Naslov v upravi lista pod St. 601.
Prodajalka
prodam hišo
, v Kamniku, s korporacii. I pravico, posebno pripr. za obrtnika ali penzio-Stara 20 let, s 4 letno nista. Poizve se pri Je-prakso, želi službo spre- rici Šinkovec, trgovki v meniti. Gre tudi na de- Kamniku.	603
želo za majhno začetno —---
plačo. - Cenj. dopise pod i zimska suknja »Nastop takoj« upravi !. l^tka, s kožuhovinastim ovratnikom, nova, napro-1 daj za polovično ccno. Naslov v upravi: št. 607. prvovrstna moč, klepar- .----
ske, vodovodne in krov- šivalni stro)
ske stroke želi prcmeniti , , . , , , . mesto kje v Ljubljani ali Vojaški, v dobr. stanju,
drugod v državi. Lahko Prodam- Cena n'zka' tudi z lastno koncesijo za slov v upravi pod št. 614.
vodovod ali celokupno proda se približno 70 m" obrt. - Pisma pod »Dsto-
Delovodja
borovih in smrekovih hlodov
za žage, prevoza prosto do postaje v Ptuju, in 1000 m3 bukovega LESA na panju v Halozah. — Vprašati: Minoritski samostan v Ptuju. 617
Krasnega, 1И letnega
volčjaka
zvestega čuvaja, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 618.
Čeli »Orožen«:
DAS BISTUM UND DIE I DIOCESE LAVANT - 8
Ca prometnem kraju za zvezkov, deloma še ne-takoj ali pozneje. — Po- razrezanih, se proda, -nudbe upravi lista pod: F. S. ŠEGULA, župnik v
vodja« St. 638 na upravo.
Sianovama
8ДОВЗВКЕНеВВ1&
ZRAČNO SOBO 1
Iščeta 2 tehnika, Pogoj: elektrika. Pism. ponudbe z navedbo cene pod šifro >2 tehnika« na upravo.
LOKAL se išče
»Lokal« štev. 567,
nagrado dobi
kdor mi preskrbi na prometnem kraju, ob stalni vodi kmečki evt. umetni mlin v najem. Najemnino plačam za pol leta naprej Ponudbe na Josipa Hri-bernika, Opekarska c. 32, Ljubljana.	610
pok., Pragersko.
576
soba za pisarno
se odda v Pražakovi ulici it. 3, priti., desno. Ogleda ee istotam od 9. do 12. in od 3. do 6. popoldne.
SE
LOKAL
takoj odda,
pripraven za vinotoč, mesarijo, prodajo pohištva ali kakšno drugo obrt. na
Îirometnem kraju v Ljub-jani. — Ponudbe uprav-ništvu »Slovenca« pod šifro: »EKSISTENCA«.
TRI VAGONE lastnega
planin, sena
90% sladkega, ima naprodaj franko postaja za 90 Din 100 kg Franc Schuller • Slovenjgradec.
T. RABIČ
o. Ljubljana ^jj
^orskO^
Ing. Gvidon Gulič :
Parni stroj in parna turbina.
Navodila za strojnike in obralovodjc parnih obralev. — Vezana knjiga slane 30 Din
. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Celje, Aleksandrova ul. 1
Jos.Martinz, Maribor, Gosposka 17
♦♦♦♦♦♦♦♦«♦■»♦♦»♦»♦♦♦♦♦«♦♦»»♦♦«♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»M
Kdo da več
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, naj bo uverien. da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kaj kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in se obvaruje češče večje škode.
TRIKO-PERILO
za mo&ke. žene In otrohe, volna v raznih barvah, rokavice, noqnvice, doko-len.ee, nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, ktoti, šifoni žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za šivilje, krojate, čevljarje, brivce in t. d.
edino le pri tvrdhl
JOSIP PETELINC
LJUBLJANA
blizu Prešernovega »pomenlka Najnižje cene I Na veliko ln malo i
LfpsÉi uefesefem
najusodnejši kupčljski trs v Evropi
Pomladanski velesejem od 6. do 12. marca 1927
1600 blasovnih skupin iz vseh strok
Zahtevajte podrobna pojasnila In prospekte od častnesa zastopstva
Stegn in drngi
Ljubljana, Gledališka ul. 8 - Telef. 925
Hlinarfl!
IU, proso, ajdo ln ječmen kopito najceneje pri
A. VOLK, LJUBLJANA
veletrgovina itta In moke.
Preselitev brivnice.
Vljudno naznanjam, da se je
brivnica sebal na sv. Peira cesli šl. b5 na nasprotno slran isle ceste št. 44.
Priporočam se cenj. naročnikom za nadaljno naklonjenost, posebej šc cenj. damam za prvorazredno striženje »BUBU«-gIavice. - Z odi, spoštov.
vendel1n sebal, brivec.
preselila
Bolezen žeiodca?
Dvor. svetnik dr. med. Arthur Ritter von Bielka( Wien, piše: »Imel sem preveč kisline v želodcu.
Sedaj žc nad tri tedne, odkar jemljem
„Venedn"
ne potrebujem več natriumbikarbonata, katerega sem jemal skozi več let. — Z »VENECINOM* se dosežejo čudoviti rezultati v zdravljenju želodčnih in črevesnih bolezni, o čemur je pisano v obširni brošuri, kojo vsakemu brezplačno pošljemo. — »VENECIN« se dobiva v vsaki lekarni in droge-riji, steklenica po 30 Din v Zagrebu, a po 35 Din izven Zagreba. — Glavno skladišče za SHS:
Cosmcchemia k. d., Zagreb, Račkoga 7 a.
Najboljši šivalni in pletilni stroj
Je edino le 6RITZNER I« ADIER za dom, obrt In Indnatrljo v таећ opremah Istotam švicarski pletilni stroj DUBIED
Ponk v vezenjn brezplačen. Večletna garancija. Nizke cene tudi na obroke.
Josip Pateline,
UUBUANn îî'ov^spom'.
o ceneje
vsa naroîila po meri in popravila pri
Franc Szanfner, Ljubljana
Šelenburgova ulica 1
prvovrstna špeci alna izdeiovalnica čevljev za
občutljive m bolne
Inserirafte v „Slovencu1!
Šivalni stroji
Izborna konstrukcija In elegantna IzvrSItev Iz laistne tovarne - 16 letna garancija - Vezenje se pouôuje prt
nakupu brezplačno. PISALNI STROJI ADLER - KOLESA Iz prvih tovarn. DOr-kopp, Styrla, Waffenrod (Orožno kolo) PLETILNI STROJI vedno v zalogi - Posamezni deli koles ln (Šivalnih strojev Dajo se tudi na obroke	Ceniki franko In zaston)
IVAN JAX I SIN
LJubljana, Gosposvetska cesta 2.
Za predpustne zabave!
Fulgurant svila, reklamna cena m Din 59 Crêpe Marocain, svilen m Din 69 Fulsurant la, reklamna cena m Din 89 Crêpe de chine m Din 68, 86, 110 v vseh mogočih barvah m
Din 128, 155, 170 Crêpe seorsete	m Din 145, 175
Pralna svila m od Din 48 do Din 130 Rese (franže), svilene tipke v vseh
modnih barvah ♦
Zadnfe pariške novosti!
Cene konkurenčne! ♦
Velika izbira pri
fl. Šinkovec nosi. K. Soss
Ljubljana, mestni trg 18-19
Platnice
za .ilustrirani Slovence
letnik 1926 ima v zalogi
Knjigoveznica H. T. u.
v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6. Cena izvodu Din 25, z vezavo 35 Din Poštnina posebej.
železnato China-vino
vzbuja voljo do jedi, okrepčuje živce, zboljša kri in je rekonvalescentom ln malokrvnim
zelo priporoCeno od zdravniških avtoritet, (zboren okus. Nad 10.000 zdravniških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah.
«тттиапом

Le nikakega strahu pred hripo S
in nikakih pretiravanj z alkoholnimi pijačami! Čistost, desinfekcija in moč kljubovanja, to je glavno 1 Porabljajte parkrat na dan za grgranje za usla vrat in "rlo mešanico pravega Fellerjevega Elsaf ujda z mlačno vodo Denite k vodi za umivanje nekoliko kapljic desinlicijočega Elsallujda. Umivajte si s tem posebno roke čim pogostejše. Uporabljajte nerazredčen Elsa-Ilujd za drgnjenje in masaže celega telesa. Nekoliko kapljic Elsaflujda nn sladkorju ali v mleku Vas čuva tudi znotraj pred neprijetnostmi. Dnevno negovanje telesa r. Elsaflujdom prinaîa moč kljubovanja, čistost, svežino in s tem varstvo pred hripo.
Znhtevajlc v lekarnah ali odgovarjajočih prodajal-iiicah tndl v naJntanlAi'in kralu pno polzkiilnjo stok-lenietco pravega Feilerjcvego „EUalïulda" za (i Din nli eno dvojnnlo steklenico za 9 Pin, ali ono spuoi Jalno steklenico za 2« dinarjev Sicer pifilto direktno
lekarnarju : K. V. FELLERJU v Dolnji Stnbiei,
Elnfttrg 184 Hrrnška, od koder dobite naJininISo koli* no 9 poizknmilli nll fi dvojnatlh steklenic »n 6.' Din. ie obeneiu z znrojnlno in poSinlno. Pri verjili količinah c:cuej8e, ker se prlitedl nn poSturlnl.
Za Jugoslovansko tiskarno У. LiuhUasi; Kani Cel.
foUiattlj; dr« Fr. KoIovml
Uredniki Frane Tcraetfla*.