fenimive vesti iz življenja ameriških Slovencev. Nekaj važnih sklepov gl odbora KSKJ ^avarovalninski komisar dr-Ve Illinois je odobril gradnjo ' 0Ve£a Jednotnega doma K. S. • Jediiote. Tozadevni stroški všt vZnašali približno $100,000, evsi že kupljeno zemljišče. 111 bo gledal, če bo le mogo-^ bi bil novi dom Jednote rsen (j0 iet0šnje konvencije. j fV'ba bo v dva nadstropja in bo ala čast Jednoti. Potrebni j. Sek se bo izposodilo iz smrt-b*skeSa sklada. — Glavni od-7K- S. K. J. i,e obrestno mero 2r0jl1 članom, ki so na rezervi, ^ Zal od 6 na 4%. Obrestne rae-J* Posojil na posestva pa gl. Cr ne more in ne sme zniža-i.' to delo lahko naredi samo peticija. Pravni sklad mladinskega °Qdellra , . s,, se je spojil z upravnim I? odraslega oddelka K. S. v0 ' ' ° se je zgodilo na zahte-(jt.v 2avarovalninskega oddelka Ho\&Ve — Izdalo se bo p ® certifikate za letos novo-tJ! °Pl.o članstvo. — Jednota bo za leto 1939 izdala stenske ^^arje. — Od 1. marca do 31. lta ' a bo trajala predkonvenčna j,^ 1>Ull]'a, in to na željo nekate-d ^uštev, da jim bo mogoče žla ^ Predpisano število ^stva pri volitvah delegatov. ^ ^V(;tnajsta redna konvencija 4 Jednote se bo pričela 15. »Usta, 1938. Vršila se bo v V^hu, Minn, j^j |ndianapolisu, Ind., je pre-»tai rojak Jchn Hribernik, pfv. let. Bil je ustanovnik, Uj Predsednik in večkratni 'lik društva sv. Alojzija št. 52 KSKJ. Zapušča dva sinova in več vnukov. V Plymouth, Wis., je te dni umrl najstarejši član K. S. K. Jednote Frank Slabe, v visoki starosti 93 let. Ran j ki je bil rojen v Martinovem hribu pri Logatcu. V Ameriko je dospel leta 1899. Ranjki zapušča dve hčeri in več drugih sorodnikov. V Evelethu, Minn., so te dni priredili veselico v korist 18-let-nemu slovenskemu mladeniču Billy Bazilu, ki ima to nesrečo, da je že od drugega leta starosti ne more hoditi. Fant ima 250 funtov teže, toda noge se mu niso razvile in ne more hoditi. Veselica se je priredila, da se fantu kupi motorni stol na gasolin, v katerem se bo vozil. Ker je fant izučen godbenik, je bil seveda tudi navzoč pri plesni zabavi. Filip Rckss (Uroševič) član S. N. P. J., je bil pred sodiščem v Amhertsdale, W. Va., oproščen krivde umora, čeprav je priznal, da je 9. decembra ustrelil Slovenca Petra Kopitarja iz vzroka, ker mu je Kopitar odpeljal ženo in 10-letno hčerko. Porota je sodila po nepisani postavi in ga je oprostila po petnajstih minutah .razprave. Ross je izjavil, da je Kopitair, ki je stanoval pri njem, odvedel ženo v Pennsylvanijo. On je šel za njim in dal Kopitarja zapreti, ženo in hčer pa vzel nazaj. Kopitar se je kmalu vrnil in ga nekega jutra napadel z nožem na cesti, nakar je Ross po-itegnil revolver in ustrelil Kopitarja. Kopitar je bil samec, Ross | pa je poročen z ženo že 22 let in ima 5 otrok, Podrobnosti o državljanskih listinah Ker vlada med stotinami naših ljudi še vedno silno nesporazuma, nevednosti in nepoznanja postave glede pridobitve prvega državljanskega papirja, si smatramo v dolžnost, da prinašamo danes točna in natančna pojasnila glede pridobitve prvega državljanskega papirja. Ta navodila, kot jih boste či-tali, so veljavna za vse kraje v Zedinjenih državah, ker je postava za pridobitev prvega papirja povsod enaka. Vi, ki čita-te te vrstice, ste najbrž državljan, ali pa imate vsaj prvi papir, zato ste prošeni, da pokaže-te ta list svojemu znancu ali prijatelju, ki nimate še papirjev, da prečita in da se bo znal ravnati. Novi državljani ^tekli petek je bilo tekom na zvezni sodni j i v drž du podeljeno ameriško ]juavl.ianstvo sledečim našim V-em: Rose Resetič, Eleanor W Alldy Hrvatin' Matt Ve" Šek ' Matt Roksa, Mat. Zakraj-Rutal% Matt Benčič- Ana Loir Martinovich, Steve čake skrivajo vlad niški oddelek zvezne Hajjlv1Poroča, da morajo ljudje Ooo,! skl'ivati bankovce po $1,-k0ni ' ker jih je vedno manj v H ? u- -Natisniti so jih morala za $23,000,000. § g Iz bolnišnice k v'etkovo ambulanco je bila ^ JTille bolnišnice pripelja- ^nčH- Mrs" Josephine Kle-kt^u ' 15930 Saranac Rd. Pri-llCe jo lahko obiščejo. %wGorko je bil° *tl 6g *er Je tekom nedelje ka-k stoPinj, kar je rekord za tlW- Čebele so rojile okoli, kar silila iz zemlje in tl;' ,U Podjeten je lahko vče- V01J regrata nabral. V c , z<«lušnica H0l vi Marije Vnebovzete Vk 0^es Ave-> se bo brala v ?Mugni£ 8l uri zjutraj maša avČiče^ Za Pokojnim Louis . Vi Albert Šimenc S®m ur,a(Iu ima pismo Mr. V a°mo^menCl Njegova sestra ' mi Prosi, da bi se zglasil. Pokojni Sankovič V Charity bolnišnici je umrl za pljučnico rojak Joseph Sankovič, star 40 let. V Clevelandu je bival 14 let. Doma je bil iz Hru-ševja pri Postojni. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, katere dekliško ime je bilo Škrjanc, do-jma iz Hrenovice pri Postojni. Zapušča tudi enega sina, v stari ! domovini pa dva brata in sestro, i Pokojni je bil član društva Ribnica št. 12 S. D. Z., katero društvo je včeraj praznovalo 25-let-nico svojega obstanka. Bil je ja-ko delaven pri društvu in priljubljen. Pogreb ranjkega se vrši v torek ob 10. uri zjutraj v cerkev sv. Vida iz Frank Za-krajšek pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair Ave., potem pa na Calvary pokopališče. Bodi ranj-kernu mirna ameriška zemlja in počitek po prestanem zemskem trudu. Naše globoko sožalje preostalim'! Cenejši premog Mesto Cleveland je dobilo nekak uspeh s svojo tožbo pri via-j di, da se znižajo cene premogu, j ki je namenjen za mestno elektrarno. Sodni j a v Washingtonu je odredila znižanje cen za $14,-000. Mestna vlada je bila mnenja, da bo znižanje znašalo $300,000 na leto. Workers Alliance Seja Workers Alliance se vrši v torek ob 8. zvečer v Hrvatskem narodnem domu na St. Clair Ave. in 64. cesta. Pridite vsi na sejo. — Odbor. Pisanje prošnje za prvi papir ne bi smelo vzeti več kot 10 minut, ako je prosilec poučen in pripravljen. Toda v naš urad hodijo ljudje za prve papirje, ki absolutno ničesar ne vedo tozadevno, in križ božji je z njimi, predno jim izprašamo vest in dobimo potrebne podatke iz njih. Včasih vzame 45 minut ali več, da naredimo eno samo prošnjo, ko bi bile lahko štiri v istem času spisane. Včasih je bila pridobitev prvega papirja jako enostavna stvar. Mi smo spisali prošnjo, katero ste nesli na sodnijo, kjer ste prisegli in dobili prvi papir. Danes je pa pridobitev prvega papirja v gotovih slučajih celo težavnejša in dražja kot pa pridobitev druzega državljanskega papirja. Večina rojakov je mnenja, da' dobijo takoj prvi papir, ko je prošnja spisana. Toda resnica je, da morajo čakati od treh do devetih mesecev, potem ko je prošnja spifeana, predno dobijo papir. Prosimo torej, da se ravnate po sledečih določbah, kadar se namenite delati prošnjo za prvi papir: Ako ste dospeli v Zedinjene i države pred 29. junijem, 1906, ni j treba za papir nič plačati, pač pa I morate imeti le dve sliki mere 2x2. Kdor pa je prišel v Zed. države po 29. juniju, 1906, mora obenem prošnji priložiti money order za $2.50. Oni, ki ste dospeli v Ameriko pred 29. junijem, 1906, morate imeti kako listino, ki svedoči, da ste bili v Ameriki pred omenjenim dnevom. Ako nimate nobene take listine, tedaj morate plačati $10.00 in narediti zapriseženo izjavo v duplikatu na posebni prošnji. Take prošnje dela The Citizens Bureau, Marshall Bldg., Public Square. Na prošnji morate odgovoriti na sledeča vprašanja: Vaše popolno ime, natančni naslov. Kdaj ■ste prišli v Ameriko in v katero pristanišče in pod kakšnim imenom. Ime parnika, dan, mesec in leto prihoda. Ali ste bili kdaj odsotni iz Amerike? Ali ste rabili kdaj kako drugo ime v tej deželi? če .ste rabili drugo ime, označite to ime, označite tudi vzrok, zakaj ste rabili drugo ime. Vaše polno ime, kct ste ga povedali tedaj, ko ste kupili prevozni listek. V katerem mestu ali vasi in deželi ste bili rojeni? Dan, mesec in leto rojstva. Polno ime vašega očeta. Ime vaše matere, predno se je poročila. Vaše dekliško ime, ako ste poročeni. Kje ste bivali v starem kraju, predno ste odpotovali v Ameriko? V katerem mestu in;. v kateri deželi ste šli na parnik? Radi poljuba New York, 13. februarja. Mr. in Mrs. William Quigley sta živela dvajset let v srečnem zakonskem življenju. Zastopstvo med možem in ženo je bilo vzorno. Te dni pa je prišlo prvič do malega prepira v družini. Mož je včeraj odšel na delo, ne da bi poljubil pred odhodom, kot običajno, svojo ženo. Ko je prišel domov, je dobil ženo mrtvo. Zadušila se je a plinom. V pismu je napisala, da je šla v smrt, ker ni dobila od moža običajnega poljuba . . . -o-- Bonus za zrakoplovce Pozdrav? iz Floride Iz Miami, Fla:, pošiljajo pozdrave Mrs. Mary Kunčič, Mrs. Joseph Perotti-Kunčič in hčerka. Prav "topla" zahvala kljub mrazu v Clevelandu. Zvezna vlada naznanja, da potrebuje kakih 100 mladih mož, starih od 20 do 26 let za vojaško zrakoplovno službo. Imeti morajo izobrazbo, ki je primerna, kot če bi fant hodil 2 leti v kolegij. Prvo leto znaša plača $75 na mesec in vse prosto, drugo leto postanejo poročniki ^ojne mornarice, plača '$125 mesečno in drugo, kar je vredno $245 na mesec. Po tretjem letu dobijo izplačan bonus $500. V katerem mestu in državi ste kupili vozni listek? Kako je bilo ime parobrodne črte ali linije? Ali ste se vozili v prvem, drugem ali tretjem razredu? Ali ste prišli sem kot potnik, mornar, begunec, ali na kak način? Ali ste potovali s potnim listom? Kje ste bili preiskani od ameriških na-selniških oblasti? Ime onega, do katerega ste imeli naslov v Ameriki. V katero mesto ste se podali po prihodu v pristanišče? Ali se spominjate imen vaših sopotnikov? Nadalje, ako prosi prvi papir poročena ženska, mora odgovoriti še na sledeča vprašanja: Ali je mož rojen v Ameriki ali v tujezemstvu? Ali je državljan ali ne. Kdaj je postal državljan, katera sodnija, v katerem mestu mu je podelila državljanstvo. Ali ste vi sami spisali prošnjo za prvi papir, in ako ne, kdo jo je spisal za vas? Kakšen je vaš poklic, koliko ste stari, natančen naslov. Kakšna je vaša zunanjost, barva oči, barva las, koliko merite, vaša teža, kako posebno znamenje na rokah, nogah, na obrazu? . Kateri narodnosti pripadate? Katere države ste podanik. Kje ste bili rojeni in kdaj. Ime vaše žene, dan, mesec in leto poroke, v katerem mestu ste se poročili ? Kdaj je vaša žena prišla v Ameriko, v katero mesto, kje stailu-je sedaj vaša žena? Koliko otrok imate? Dan, mesec, leto in prostor rojstva ter ime vsakega vaših otrok. Kje so sedaj otroci? Ali ste že kdaj prej imeli prvi državljanski papir? številka tega papirja, kdaj ste ga dobili, dan, mesec in leto? Ko ste odgovorili na vsa ta vprašanja, se morate dvakrat podpisati. Nadalje se zahteva: Vsi oni, ki so prišli v Zed. države dne 1. julija, 1928, ali pozneje; morajo priložiti prošnji poleg dveh slik in money ordra naselniško identifikacijsko karto, kjer je zapisana številka z rdečo tinto. Ta karta se vam pozneje vrne. Ako nimate take karte, ste jo zgubili, je bila ukradena ali zgorela, se mora to dejstvo navesti. Fotografije morajo biti 2x2, ne starejše kot 30 dni, na tankem papirju, z belim ozadjem, z obrazom obrnjenim naprej, brez pokrivala. Obe fotografiji morati biti podpisani. To so vsa navodila za pridobitev prvega papira. Ko je prošnja spisana, je odposlana na lokalni naselniški urad, odkoder gre v centralni naselniški urad, in od tam v New York ali v drugo pristanišče, kakor je pač slučaj. Ko so vladni uradniki popolnoma dognali, da je vse res, kar ste izjavili, vam pošljejo karto, da se zglasite na sodniji, kjer dobite prvi papir. To vzame od treh do devetih mesecev. Naš urad vam je na razpolago, da vam pomaga pri tem tako, kakor Dostava zahteva. Ameriška bojna mornarica bo dovolj močna, da bo lahko branila obrežje na Atlantiku in Pacifiku, pravi kongres Washington, 13, februarja. Načelnik mornariškega odseka poslanske zbornice kongresa je izjavil včeraj, da nameravajo Zedinjene države zgraditi dovolj močno vojno mornarico, da bo lahko branila pred napadi mesta ob Pacifiku in Atlantiku obenem. Načelnik Vinson je imel tekom zadnjih dveh tednov s predsednikom Rooseveltom več konferenc. Skoro gotovo je, da bo kongres dovolil administraciji nadaljnih $800,000,000 za gradnjo novih bojnih ladij, poleg onih, ki so odobrene že v rednem proračunu. Obenem pa kongres izjavlja, da Zedinjene države svoje bojne mornarice ne bodo nikdar rabile v napadalne namene. Mornarica bo le močna dovolj, da odbije vsak napad najsi pride od koderkoli. Ko je bila leta 1922 med velesilami podpisana razoroževalna pogodba, ki se je tikala bojnih ladij Zedinjenih držav, Anglije, Francije in Japonske, tedaj je Amerika uničila za $227,000,000 vrednosti bojnih ladij. Ker pa ostale velesile neprestano gradijo nove bojne ladje, je Amerika prisiljena graditi enako. Kot se zatrjuje v kongresu bodo Zedinjene države tekom petih let posedovale najmočnejšo bojno mornarico na svetu. Kongres bo dal predsedniku pclno moč, da odloči kakšne vrste bojne ladje naj se gradijo in kako naj bodo oborožene. Da je Amerika začela graditi več bojnih ladij je povzročila Japonska, o kateri se trdi, da ima v gradnji 43,000 ton oklopnice, katerih gradnja je sicer prepovedana v mednarodni pogodbi. Rusija se boji Japonske glede podpore Kitajcem Šangaj, 13. feb. Sovjetska vlada je odklonila nadaljno in večjo pomoč Kitajski, ker se boji, da se lahko zaplete v vojno z Japonsko. Dobro informirani krogi trdijo, da Rusija danes nikakor ni v položaju, da bi začela vojno z Japonsko. Sicer ima orožja dovolj, toda kot se trdi, se Rusija ne more zanesti na svoje vojaštvo, zlasti na višje poveljnike ne, o čemur glasno priča dejstvo, da je sovjetska vlada dala lansko leto postreliti 27 generalov in drugih višjih častnikov radi "veleizdaje." --o-- Znižane cene Od 1. marca naprej bo državna komisija za kontrolo opojne pijače znižala ceno kakim 70 vr-• stam žganja. Znižanje bo precej i izdatno, zlasti takozvanemu > "bond žganju." "Old Grand Dad i se prodaja kvort sedaj po $4.78, ) nova cena bo $3.10. "Old Crow," i sedanja cena $3.88, nova cena - $2.87, "Kentucky Tavern" sedaj ' $4.71, nova cena $3.20, itd. Radi psa Miss Ale an or Ailing er, b i v š a Clevelandčanka, je pred leti dobila v dar finega psa, kateremu so v Clevelandu svoječasno p orezali konce ušes. Lansko leto se je Miss Ailing er preselila v Kenmore, N. Y. Pes je seveda šel z njo. V državi New York je pa prepovedano imeti pse z ostriženimi uhlji. Postava je prišla na, sled psu in odredila, da se mora Miss Allinger znebiti psa. Toda raje kot da zgubi psa, je Miss Allinger pustila dobro delo v Neto Yorku, svojo družino in prijatelje in se preselila v Cleveland, kjer postava, ne prepoveduje psom striči uhljev! -o- Za blaznice Državna postavodaja v Co-lumbusu je pred razhodom od-glasovala, da se potroši $600,000 za razširjenje državnih blaznic. V bolnišnico S Svetkovo ambulanco je bila odpeljana v Charity bolnišnico Dorothy Ratkovič stara 11 let. Družina stanuje na 14404 Jennie Ave. Pokojna Mrs. štrumbel Previdena si sv. zakramenti za umirajoče je v petek popoldne preminula dobro poznana Joha-na Strumbel, ki je bila v bolniški postelji že od oktobra lanskega leta. Stanovala je na 5612 Carry Ave. Pokojna je bila doma iz vasi Dvor pri žužemberku, p. d. Pišmova. V domovini še živi njena mati, dve po pol sestri in po pol brat. Pokojna je prišla v Ameriko leta 1903. Poročila še je s Frank Strumblom leta 1904. Mož je doma iz vasi Vin-kovrh pri Dvoru, p. d. Petkov. Tu zapušča pokojna poleg soproga Franka tudi sestro Karolino, poročeno s Frank Smrekarjem. Zapušča tudi tri sinove in dve hčeri: Frank, Joseph in Edward in Jennie ter Josephine ter se-strično Terezijo Matos. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ in podružnice št. 25 SŽZ. Pogreb ranjke se vrši iz hiše žalosti v torek ob 9. uri v cerkvi sv. Vida pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Bodi pokojni soprogi in materi blag spomin. Naše iskreno sožalje preostali družini. \ Pokojni Gorenčič Dodatno smrti Fred Goren-čiča se še poroča: Pokojni je bil poznan po domače kot Hoffma-nov Nande. Star je bil 57 let in je stanoval na 1166 E. 60th St. Tu zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojeno Preveč, ki je doma iz Slože pri Rakeku, in dva sinova, Fred ml. in Frank in bratranca Jima Podboja, sestrično Pavlino Lakše ter več drugih sorodnikov. Ranjki je bil rojen v žužemberku. Tu je bival 36 let in je bil ustanovni član društva Cleveland št. 126 SNPJ. Pogreb se vrši v torek popoldne ob 1:30 iz Jos. žele in Sinovi pogrbenega zavoda na 6502 St. Clair Ave. Bodi mu ohranjen blag spomin. | Preostali družini in sorodnikom! naše globoko sožalje! Poskušan samomor Kmalu potem, ko je bil ropar Albert Pfahl pripeljan v zapor iz sodnije, kjer je bil obsojen v zapor za 20 let, ker je oropal Crystal gostilno na 14301 St. Clair Ave. se je skušal obesiti z rjuho, katero je privezal ob železni drog v vratih. Pa so ga še pravočasno opazili in danes je bil odpeljan v zapore v Columbus. Proslava društva Ribnica Nismo videli še zlepa tako lepe udeležbe v S. N. Domu kot je bila včeraj popoldne ob priliki proslave srebrnega jubileja društva Ribnica št. 12 SDZ. Društvo si je nabavilo 1500 vstopnic, katerih je pa zmanjkalo že ob treh popoldne. Članstvo je bilo skoro polnoštevilno zastopano, prišlo je pa tudi stotine drugih Ribenčanov in njih prijateljev, častna straža pod načelstvom Mrs. Albine Novak, mnogo članov gl. odbora SDZ, sodnik Frank J. Lauscbe in številni gosti iz drugih mest so slavnosti podelili značaj no lice. Splošno veselost v dvorani so povzročili govorniki, ki so poudarjali, da društvo Ribnica pravzaprav obstoji iz Skofjeločanov, Novome-ščanov, Kraševcev, čičov in Kamničanov, pa tudi Štajercev in Korošcev. Da so pa zraven tudi pristni Ribničani so pokazali Matic Križman, Abramova mama, Tone Vidervol, Tone Bo-bek in številni drugi. Angleško časopisje prišnaša lep opis te slavnosti. Gotovo bo kdo izmed navzočih tudi kaj napisal za "Ameriško Domovino," kajti proslava je bila v resnici pomembna, domača in iskrena. Darovi za čitalnico Kot častno članarino so prispevali za S. N. Čitalnico za leto 1938 sledeči: dr. Lunder-Adamič $6.00, društvo Cleveland $5.00, društvo Slovenec $5.00, društvo Lipa $3.00, društvo Svobodomiselne Slovenke $3.00, društvo Ribnica $3.00, društvo V Boj $2.00. Vsem tem društvom se izreka iskrena zahvala. — Tajnik. Price obsojen Bivši policijski sarženlt Jas. Price, ki je bil pred tednom dni spoznan krivim, da je tekom prohibicije izsiljeval denar od prodajalcev žganja, je bil prete-,klo soboto obsojen v zapor od lenega leta do 10 let. Proti nje-|mu so pričali izključno Slovenci. ! Price je potom svojih odvetnikov naznanil, da bo proti obsodbi apeliral. Zadušnica Ob priliki tridesetdnevnice smrti pokojnega Antona Palčiča se je danes, v pondeljek zjutraj brala sv. maša ob 6. uri v cerkvi sv. Vida. jfrjpic SLbvRo . flMERIŠKftWD©M©VINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN „ SLOVENIAN MORNING M LANGUAGE ONLV AMERICAN HOME _DAILY NEWSPAPER .......^ _ _ _ -—_ ...■. ....... " ■■ --------------------------------- No. 37 ~ " ..............CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 14, 1938 __LETO XLI. - VOL. XLI. , 8__AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 14, 1938 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _______Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. _Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 37, Mon., Feb. 14, 1938 Kdo zastopa Ameriko? Diplomatična služba Zedinjenih držav ni kaj posebnega. Amerikanci nimajo spretnih diplomatov. In vendar je od slednjih odvisen svetovni mir. Če bi Amerikanci zahtevali, bi lahko dobili bolj energične diplomate. Kaj je pravzaprav diplomat On je uradnik Zedinjenih držav, katere posel zahteva, da skrbi, da prevladujejo med Zedinjenimi državami in med tujezemskimi narodi najboljše prijateljske razmere. Obenem je njih dolžnost, da se širi ameriška trgovina in svetovni promet. Diplomati imajo tudi nalogo preprečiti morebitne sovražnosti med Ameriko in med tujezemskimi državami. Današnji svet se nahaja v zelo bolnem stanju, ki je od danes do jutri. Vsepovsod se pojavljajo diktatorji, narodi se oborožujejo. In v takem položaju morajo ameriški diplomati zastopati ameriško demokracijo, katere prva naloga je ohraniti svetovni mir. Toda diplomatska služba Zedinjenih držav je v takem položaju, da naši diplomati na kaj enakega niti misliti ne morejo. V večini najbolj važnih evropskih in ameriških presto-lic ameriški narod ni zastopan po izvedencih v tujezemskih zadevah, ne po možeh, ki so bili izučeni za tako delo, ki znajo govoriti jezike dotičnih dežel, pač pa imajo Zedinjene države svoje diplomate v raznih prestolicah iz enostavnega vzroka, ker so diplomati — bogati. Zadnje čase je bil imenovan za ameriškega poslanika v poljski republiki Anthony Biddle. Imenovan je bil, ker je —< bogat. Mr. Biddle je sicer zanimiv mož, toda primanjkuje mu vsaka zmožnost, ki bi morala biti lastna diplomatu. Kot zastopnik ameriške republike je bil Biddle poslan v važno poljsko republiko, ki leži med Nemčijo in Rusijo, in kot taka zavzema najbolj kritično stališče v Evropi. Za poslanico v norveškem kraljestvu je bila imenovana Mrs. Florence Harriman. Lepa ženska, strašno bogata, zna prirejati sijajne večerje, toda izredno slaba diplomatinja je. Dobrega diplomata bi vzelo najmanj dvajset let, da bi se pripravljal za tako službo. Vzemimo Anglijo. Ameriški poslanik tam je bil Robert Bingham, sicer sijajen mož, bogat, prijazen in vljuden. Toda Anglija je delavska država, v parlamentu sedi 44 odstotkov delavskih poslancev', in Mr. Bingham niti vedel ni, kaj je C. I. O. ali pa American Federation of Labor. Glavna zabava za Bingnama je streljanje v gozdovih, družabni večeri in tennis igranje. In v istem času zastopa v Ameriki Anglijo Ronald Lindsay, ki je že 40 let v diplomatski, službi, izkušen in zmožen mož. Amerika ima vsega skupaj 54 poslanikov v tujezemskih državah. Izmed teh jih je imelo le 24 treniranje za diplomacijo. Večinoma so vsi ostali politični ljubljenci. Diplomati niso imenovani, da zastopajo prave koristi in interese Zedinjenih držav, pač pa ker imajo vpliv in denar. Tako je ameriški kapital dobro zastopan v tujezemskih državah, dočim delavec pogreša zastopstva od svoje strani. Naš novi poslanik v Rusiji, Joseph Edward Davies, je odvetnik za bogate korporacije. Poročil se je z bogato žensko, in ko je odpotoval v Rusijo, je peljal s seboj dvajset električnih refrigeratorjev in enake razkošnosti, namesto, da bi neseli s seboj dobro voljo ameriške vlade tin ameriškega delavstva. Zakaj so taki ljudje imenovani za poslanike, je nemogoče povedati. Saj imamo v Ameriki vendar obilico mož, ki so izvrstno podkovani v svetovni politiki. Amerika bo morala prej ali slej priti do zavesti, da mora biti zastopana pri tujezemskih državah po ljudeh, ki so v resnici demokrati, ki imajo pamet in razum, ne pa samo sijajen nastop in polne blagajne. Amerika potroši več v enem tednu, da skrbi za svojo bojno mornarico, kot' pa potroši v enem letu, da ima zmožne zastopnike v tujezemskih državah. Ameriška mornarica velja $600,000,000 na leto. Za vse diplomate Amerike pa se potroši letno komaj $50,000,000. Demokratična država kot je Amerika bi morala korenito spremeniti svoje diplomatične zastopnike. Zastopati bi morali pravo demokracijo in delovati za svetovni mir, ne pa predstavljati v evropskih in drugih prestolcah — bogastvo Amerike. BESEDA IZ NARODA Kurentova nevesta v Newburgu Kot smo slišali o tej županovi Veroniki, da si ni mogla nobenega fanta in niti ne vdovca iz-brat doli na St. Clair ju, zato pa pride v Newburg na 20. februarja zvečer in sicer v S. N. Dom na 80. cesto. Newburski fantje in vdovci so se domenili, da jo pokličejo v Newburg, da si bo morda tukaj katerega izbrala, če na St. Clairju ni noben zanjo. Če ga tukaj ne bo dobila, potem zanjo ni več pomoči. Potem ji bomo pa napravili tak ploh, da se bo vlekel od clevelandskega hriba pa do cerkve sv. Lovrenca. Pa slamnatega možica ji bomo napravili, prevzetnici košati. Ko ji bomo vlekli ploh, ji bomo lepo prepevali v čast in slavo takole: Veronika, Veronika, tvoja mamca so nam povedali, kakšna si, da za nobeno rabo nisi. Ko zjutraj vstaneš, t&koj ogledalo v roke vzameš. Lišpaš, mažeš se, da mamco kar groza je. Majhne čeveljčke si obuješ in mamco potem na pomoč kličeš, da te sezuje. Zraven pa zdihuješ: Oh mamca preljuba ti, kako mene kurje oko tišči! Zato pa newburške fante in vdovce opozarjam, kadar si izbirate neveste, da vselej pogledate, če ima veliko stopalo. Take so dobre gospodinje in brez kurjih očes. če ste zdaj postali pozorni na to Kurentovo nevesto, ki je doli po St. Clairju fantom glave mešala in nazadnje še nobenega dobila, si jo prej dobro oglejte, da se ne boste kesali. Kolikor sem mogel zvedeti od Father Slapšaka, jo je zlasti vzel na piko Jeričev Jože, ki je rekel, da mora biti njegova na vsako vižo. Ampak takemu fest fantu, kot je Jože, ki zna tako spretno igrati na odru, pa ne bi privoščili take neveste, da bi jo moral sam vsako jutro obuvati in potem še sezuvati. Pamet, Jože, pamet! Pa naj bo že kakor hoče, naj jo dobi ta ali oni, tem potom opozarjam vse farane sv. Lovrenca, da pridejo pogledat to izbirčno nevesto. To bo smeha, da bo vse pokalo. Le dobro se prcpašite in spodrecajte, da ne bo kdo počil. Do takrat pa mi bodite pozdravljeni! France s clev. hriba. Koncert "Slavčkov" Zima odhaja, pomlad prihaja, vse je veselo kjer slavčki pojo. Tako pravi pesem in tako bo res v nedeljo 20. februarja v Slov. Nay. Domu na St. Clair, kjer bodo Slavčki peli in s svojimi srebrno čistimi glasovi razveseljevali nas. Mladinski pevski zbor "Slavčki" se je povečini ukvarjal z spevoigrami. Kdo nima še v spominu zadnjo "Desetnik in si-rotiea?" Za v nedeljo so se pa pripravili z velikim koncertom, kakršnega in tako obširnega še niso podali. Zbor, kvartet, du-eti, soli, čez trideset točk je na programu. Kdor želi videti napredek v glasu pri Slavčkih, bo to dosegel lahko v nedeljo na tem koncertu. Poslušala sem na vaji za duete in sole. Kako velika razlika od pred leti. Prej boječi, lahki glasovi, zdaj močni čisti in koraj-žni. človeku je tako čudno pri srcu, da ne znam zapisati kako, samo čudno je, ko poslušam. Otrok tu rojen in s tako čisto izgovorjavo zapoje: Kdo bi vedno tužen bil, to ne more biti. In drugi zapoje žalostno: Kdo tolaži mi srce, naj se tak'tolazbe prosi ? Ne vem kakšne so vse točke, vem le, da je ena lepša od druge. Otroci so se posebno zadnje čase pridno poprijeli, tako da so prav dobro pripravljeni. No, vsaj meni se tako zdi. Pevovodja pa še vedno popravlja in pravi, da še ni dobico. Tako da predno bodo šli na oder, bo nekaj popolnega. Starši, povabite svoje pri-1 jatelje in znance in pridite. Dajmo otrokom pogum za še nadalj-ne uspehe. To je tudi takorekoč dolžnost slehernega Slovenca, da podpira mlajši rod, če želimo se kaj dolgo slišati slovensko petje. Vstopnina ni velika, samo 35c. Igra Sunny Ray orkester. Julia Kure. Trgovec in odjemalec sta oba enaka, oba delavca. Razlika med njima je le ta, da je delavec na boljem, če ima delo, s katerim more preživeti svojo družino. On bo mnogo ur manj delal in mnogo manj skrbi ima. Lahko si privošči kako prosto uro po svojem delu. Trgovec pa ni nikdar prost. Tudi kadar zvečer zapre trgovino, mora pregledovati svojo zalogo, svoje račune, knjige, naročila in drugo. Trgovec mora biti noč in dan s svojim podjetjem, če se hoče obdržati na površju, če se on ne bo "ahtal" podjetja, se bo to njega. Tak je znan pregovor. To sem napisal mimogrede, da boste vedeli, da je res potrebno, da se enkrat opiše vse naše trgovce, da bomo videli, koliko nas je in kdo so. -o- • Za kulturni vrt Cleveland (Newburg), O.—-Bliža se cvetoča pomlad. Vse bq lepo zeleno okoli hišice in dom bo krasan, da ga bo veselje gledati. Toda veselimo se pa pred vsem našega narodnega vrta, za katerega zbiramo in doprinašamo. Ta narodni, kulturni vrt, ki smo že toliko potov zanj storili, bo lep in krasan. Veseli in zadovoljni bomo mi vsi, kateri smo kaj prispevali zanj. Tisoči in tisoči ga bodo prišli gledat, ko pride zelena pomlad. Vesel in zadovoljen bo vsak Jugoslovan, kateri je prispeval za vrt in s ponosom bo rekel: naš je, tudi jaz sem prispeval za ta kulturni vrt! O da, saj se bo že na obrazu poznalo vsakemu, ki je kaj dal. Prav pokonci bo hodil med zelenim grmičjem, med duhtečimi livadami. Nasprotniki bodo pa le bel j od strani, izpod klobuka gledali. Sram jih bo, ker za tako kulturno delo niso nič dali. Pa se trkajo na prsa, da so kulturni. še je čas, da tudi tisti prispevajo, ker nekaj še potrebujemo prispevkov. Tako bo vsak zaveden Slovenec poleg onih, ki so že tolikokrat prispevali. čitamo imena stoterih, ki v tem času prispevajo. Jože Grdi-na jih lepo opisuje. Kako lepo se to bere: ta dolar, oni dva dolarja, tretji petak, desetak. Res, hvalevredni rojaki! Tone Grdi-na in Mrs. Kuhar pa skoro same petake zaznamujeta. No, da ne bo kdo mislil, češ, kaj da se newburško okrožje nič ne oglasi, kar tiho so? Ampak naj bo povedano, da tudi mi nekaj prispevamo in to lahko tudi dokažemo. Po novem letu smo že dali en velik copak, zraven petke pa je bila tudi ničla, torej $50.90. To je, kar so naša new-burška društva darovala v tem letu za kulturni vrt. Dalje je dal Andrej Slak en dolar, Anton Va-lentič tudi enega in ta teden je prinesel Silvester Paulin, tajnik društva Zvon $5.00. Tako, vidimo, smo tudi Newburžani med tistimi, ki radi prispevamo. Izrekam prav lepo hvalo rojakom in društvom za njih velikodušne darove. Šs nekaj je treba in kdor i more, naj prispeva, da bo vrt im prej plačan. Da niso zdaj tako slabi časi, bi bil vrt že prest dolga. Upam pa, da bo do spomladi. Tem potom se naproša vsa društva v Clevelandu, naj ne prirejajo društvenih prireditev na 15. maja. Ta dan bo namreč zaključna prireditev za kulturni vrt v SND na St. Clair Ave. Rojaki so vabljeni za tisti dan. Pozdrav vsem skupaj. Anton Meljač, tajnik. -o--- —V Št. Vidu nad Ljubljano je v starosti 62 let umrl Anton Kremžar, strojni podjetnik in posestnik. —V smrt zaradi neozdravljive bolezni. V ljubljanski gostilni "Pri Amerikancu" so našli te dni v tujski sobi mrtvega bivšega ljubljanskega trgovca Ernesta Sarka. Nesrečnik se je zastrupil zaradi neozdravljive bolezni — raka na jeziku in v grlu. Razgovor z našimi trgovci Piše A. Grdina Naj bo mimogrede omenjeno, da pisec teh vrstic nič ne izbira trgovcev, kateri naj pride pre,} na vrsto. Kjer se nudi prilika, ali nanese pot, tam se ustavim, če ima trgovec čas za kratek razgovor, pa se pogovoriva, pa naj bo že trgovec dolgo let v istem prostoru, ali pa šele začetnik. Moj namen je opisati vse. In zakaj vse to? Prišel bo čas, ko bi radi vedeli, koliko nas je trgovcev, pa tudi to, koliko smo slovenski trgovci že vzeli preko naše odgovornosti v prekupčevanju. Ako bi mogli mi danes napx'aviti statistiko od vsega, kar smo že investirali ter izdali v svoja trgovska podjetja kot sinovi slovenskega naroda, bi nas to, ako bi pokazali ameriški javnosti, dvignilo na visoko stopinjo trgovskega naroda. Amerikanci niti pojmiti ne morejo, da bi bil slovenski narod tako zmožen trgovski narod. V kolikor nas Amerikanci poznajo, se izražajo o nas, da smo zanesljivi in zmožni. Pa ko še ne vedo, koliko nas je in koliko imatno svojih trgovin. Ako bi nas pa docela poznali, bi nas še bolj spoštovali in nam dajali še več ugodnosti, kar bi hasnilo tudi našim odjemalcem. Največja zmota med nami je ta, če trgovci ne soglašajo skupaj. Drugi se vesele tega, če jmo mi razdvojeni. Mi bi se morali bati medsebojne nesloge in zavisti. Popis trgovcev je namenjen v to, da bi odjemalci trgovca bolj poznali, ga poznali kot sobrata delavca. Nihče še ni postal trgovec, da ni bil najprej delavec. Noben ni pričel trgovine, ako si ni sam prej zaslužil dolar, katerega je vložil v podjetje. Iz stare domovine nismo prinesli ničesar s seboj, da bi tukaj investirali razen naših pridnih rok. Z opisovanjem ene ali druge trgovske osebnosti, se bomo bolj spoznali med seboj, kar smo dozdaj pogrešali. Prekratko je | naše življenje, da bi ga živeli brez tesnejšega poznanja med seboj. Nemirno je naše življenje, če je isto potekalo v neslogi in v nezadovoljstvu. Vsak izmed nas je upravičen do boljšega obstanka in vsak je upravičen si tak obstanek zagotoviti. Bodimo modrejši in drug drugemu bolj naklonjeni, pa bomo spoznali, da je ta najsrečnejša pot do pravega trgovskega stanu. Rojaki trgovci! V stari domovini so trgovci mojstri in nase ponosni, ponosni na svoj stan. Bodimo tako ponosni tudi mi, pa bodo na. nas ponosni tudi naši odjemalci. Dokler pa ne bomo spoštovali sebe in svojega sotrgovca, nas ne bodo spoštovali i naši odjemalci. Vsi smo enaki, nihče ni od nas več ali manj. Vsi nosimo silno breme svojih dolgov in največkrat za svoje odjemalce. Ce verjamete al' pa ne Frank Leskovic iz Madisona je že parkrat tako lepo opisal nekega človeka na Hubbard Rd., da sem še jaz postal pozoren nanj. Ta človek da ne dela drugega kot drugim ljudem dobra dela opravlja, za božji Ion in sebi v zabavo. To je naš fant od fare, Jože Mlakar, štacnar v pokoju in novopečeni farmar na dveh farmah, na eni pozimi, na drugi poleti, kakor pač sonce sije. In tako sem rekel Jožetu mimogrede, da bi se izkazal na moji trti, ki potrebuje pred spomladjo, da bi se jo ostriglo in prikrajšalo, da ne bo hodila k sosedom v vas. Sicer sva domenjena že zadnjih sedem let za to delo z Jožetom Gramcem, pa vselej tako pride, da odloživa o pravem času. Takole ob žulaju si vsako leto zatrdno obljubiva, da bova našo trto spravila k pravi pameti, da ne bo divjala čez mejnike, ko pa pride čas za to, se pa vselej kaj pokaži. Oni dan mi je naročil, naj pridem kako soboto ponj in bo rad prišel. Jaz sem pa bolj kunšten, kar sem v Ameriki, in sem se domenil z Mlakarjem, ki je sam prišel in tudi sam domov šel. Mi bo Grame pa orat prišel, pa bova bot. Torej z Mlakarjem sva imela domenek, da se bo enkrat gre-doč v Cleveland spodtaknil na moji farmi (o kateri trdi Tone Debevc iz Madisona, da je ni mogel najti vse od Madisona do Clevelanda) in bo pristrigel tistih 37 trt, da bodo pametno rodile še nadalje, meni in moji družini v zadovoljstvo, sebi pa v priznanje in zasluženje. Da bo prišel, je rekel. In ono sredo popoldne, ko sem prišel na urlaub k moji Johani, zagledam že od daleč, da imam žer-nadnike v vinogradu. Kolikor sem od daleč mogel videti po obnašanju, sem sodil, da bodo to kaki WPA delavci. Bili so štirje. Eden je mogočno stal pod velbom naše lope, ostali trije so se pa za trte držali. Ko pridem bližje in so me zagledali, so začeli trije na vso moč obrezovati trte, četrti se je pa samo prestopil in predel roke izza hrbta na trebuh. "Halo, fantje!" sem jih pozdravil in jim segel v roke, da ne bodo rekli; da nisem domač in prikupljive sorte. Bili so to: Jože Mlakar, Tone Babič, Janez Perpar in Frank Leskovic. Zadnji je bil tisti, ki je samo gledal. Da ni obrezoval trte, je bil najbrže vzrok ta, ker je imel čisto nove in bele rokavice na rokah in teh, seveda, ne kaže mazati. Petnajst minut so bili že na žernadi, kot so rekli, pa je bilo že skoro vse narejeno. Kaj ne bo, če so pa trije taki izurjeni farmarji v trti. Kar šlek, šlek, šlek, je šlo, kot bi za pijačo dajal. Vprašal sem jih, naj mi pokažejo to umetnost, da bom prihodnjič lahko sam to velevažno delo opi'avljal. In je stopil na- —Kanalski karabinjerji so prijavili goriškemu sodišču Andreja Štruklja, doma iz Kanala, ker se ni prijavil k naboru. —Trst. — Zaradi hudega deževja so v koperski okolici vode silno narastle. Mlekarica Antonija Hrvatin se je s svojim osli- j čkom vračala domov in ko je ho-! tela prebroditi Slepi potok, je voda osla spodnesla in v borbi za rešitev oslička je tudi sama utonila. Zapustila je moža in 6 1 malih otrok. —Vrh nad Kanalom. — V gozdu blizu Vrha je 15 letni Stanko Grbec našel granato, ki je je na licu mesta skušal razstaviti. Naboj je eksplodiral in deček je dobil smrtnonevarne poškodbe po vsem telesu. Bil je takoj prepeljan v gorjško bolnico. prej Jože Mlakar in storil" trti operacijo, rekoč: toliko jo odreži, tole mladico P* pusti, da bo za rod." Pa je pristopil Tone Babic^ prav na tisti trti odrezal šee mladico, rekoč: "Jaz bi šet0 odrezal, da bodo druge ^ močne." t«. In je pristopil še Janez ^ par in odrezal prav na tisti še en poganjek, rekoč: * tudi ne velja puščati." Zahvalil sem natihem v W da ni v akciji tudi Leskovic. , bi na ta način od trte p?aV ^ ne ostalo, če bi mi vsi štirje1 eni trti kazali bodočnost. Saj pravim, predno se®1' mojih žernadnikov dobro o» dal, so že spraševali, če in18^ kaj trte. Kajpak, saj Je fe(. preveč. Ampak ker so bili i*, no v gajstu, bi bili kar naP obrezovali. Malo sem se sicer bal radi čuna, ker je Jože pripeljal . tri pomagače. Ž njim san"11^ se bila že kako pomenila ne bi šlo drugače, bi mu jeSJ v Pennsylvaniji na lovu kakega srnjaka prignal P1^ puško, ali pa enkrat mesto ™ ga čepinje pomil, ko si bon10 mi pečlali v Maroltovi kan Pa se je vse lepo izteklo in ^ meni še precej v spoštovani farmarskega stanu. Ko sem jih potem v hiš0'' vabil, da bi se malo ogreli.^ se nekaj ponujal, da ji«1 j, dal kaj za nacejat, pa je j rekel: "Kaj štefnaš po keVd ko vem, da nimaš kaj prida,b s seboj prinesli." In Jože privleče cel P1^ rdečega ohajčana, pridelek , gove farme. Pa to še ni bil" j Frank Leskovic se odreši z . mi kolinami, mesenimi klo^ mi in krvavicami. Pa k*^ klobase! To niso bile sa^® tulirane klobase, ampak k'0^ se, da se reče. Saj sem en° maj zmagoval v roki. In prišli preskrbljeni z vsel*1' postavili na mizo še dve st , belega kruha. Vidite, to s° , nadniki, da se pravi. O ja« j se pa že najema, take! J^jj Johana je bila kar malo uz, 1 na, ker niso hoteli farmah1 od naše kuhinje, ampak d se ji je pa vseeno zdelo. » A Johana se je jezila na° l noj, zakaj da ne povem, do prišli trto obrezavat, ^ bila kaj čez ponev vrgl?- ' f kar ji pove, da je meni to ^ j, čno povedal še v nedelj0'^ smo imeli lovci tam piknik'^ če je meni v nedeljo kaj čal, je bilo to napek in i"a „1! krat prisežem, da jaz nise*11^ slišal, razen tiste sladke ^ mande: še eno flašo ga P1*11 No, pa se je Johana po kuhinji in kmalu je zaV . j tisti prelepi duh po hiši, ^ morejo dati od sebe safl10 ji kranjske klobase, za kate |j človek še iz groba vstal. J, mu jo prav pred nos P0^ i* Mnogo smo se pogov0'^ dosti nasmejali dovtipofl1 / veselih farmarjev. Ko s° ^ pravljali, sem zastran ^ ..f vprašal za račun. Mlak8*'^; gledal na uro in začel raču^$J "Opoldne smo šli od do«1^ / je pol šestih, no pa za P j* se ne gleda. Dolar na vsakega, gazolin in odšl«^ za avto, pa sam zrajtaJ« znese." „ t ^ Malo debelo sem sem rekel, da nimam . svinčnika pri sebi in se 111 d11 danes nekam roka trese« jjitf naj kar naslove Pusti,!<\aj-/5f bom poslal po pošti. K nič ne ve- bo* i Zatorej, fantje, ne »» pozabil za vaše dobro ves teden potem sem dan spominjal na vas, mastil z Leskovčevimi ' ■ jjjV'' j' Da bi imeli srečo, p'"1 pri kokoših, da bi vam ^ ^ ^ dila in da bi se vam „, j? dili, da bi drugo leto ob^ ^ su zopet koline jedli, naše trte obrezovali- Kaj pravite! w Kar se tiče demokratskega vardnega vodstva v 32. vardi je vse lepo mirno. Novi vardni vodja, John Rožanc, ne bo imel od vodstva stare stranke nikakega nasprotovanja. Rožanc bo dober vardni vodja, ker ima vse posobnosti za to. » « « časopisi pišejo, da je prosluli raketir Capone, ki sedi že več let v ječi strica Sama, znorel. I kdo pa ne bi bezljal, če bi bil v Caponijevi koži, ki ima milijone, pa mora sedeti zai polkni. Samo j to ni prav, da ga naš dobri stric Sam krmi na svoje stroške in še celo skrbno ga straži j o, da se mu kaj, ne pripeti. Ko je bil Capone še prost, je moral vzdrževati sam svojo lajbgardo. 1938 FEB. 1938 ll IEE 15] BlilllB |®i|[lllllll ifipnuL! □ AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY % I93S ____________ KRIŽEM PO JUTROVEM Pa Brnik« UTiralVa K. Maya "°d koga?" "Predvsem od stambulske to uste." Stambulski usta je bil Ibra- namur. Maščevanje ga je ZaJel0) ni več živel. 'Od njega—? Saj ne živi vec I" Osupnil sem. Preklicana stoola_t praviš—? "Mrtev je. Padel je z gale-1Je Galatskega stolpa v Stam-6ulu m se ubil." Sejtan —!" je ušlo Omar-;U; °n je bil tisti, ki ga je su-111 z galerije. Ib ko Je zvedel Žuti za Jl'ahimovo smrt—? Nobeden .ni mogel tako naglo poto-r1- da bi nas bil prihitel in "prinesel vest v Zbigance—. t. _a nisem utegnil razmišlja-' iuti me je vprašal: ke ne veš za njegovo smrt?" yem," sem priznal. , in vendar mi prinašaš poz-fl,aVe od njega—? Pozdrave Mrtvega_?" ^li mar ni mogoče, da mi j "(ar°čil pozdrave pred smrt- Mogoče je. Toda njegovega si°riica bo zadela kazen, po-^ bo od gladu, ualjej" Prinašam ti pozdrave od ^re8a Mubareka in od Alad-^ev." tistih—? Tisti so me že (j^1 Pozdravili. Tvojega poz- ava torej ne potrebujem." (, 0 nas le prehiteli—! In V(^ak je lagal—. In Žuti je kdo smo —. Va ^Pomembno je 4>ilo skript6; V past so nas zvabili—. A kaka bi naj bila past? J %ravljen sem bil. Izlepa Jj^di žuti ne bo kos. Vt. 6rej so že prispeli?" sem hladno. In veš, kdo sem jaz?" „Juti da si, si dejal." da, ' ^uti nisem. Žutega nik-,jar ne boš videl. Vobče nik-* Več ne boš videl. Jaz sem.'' a nami je treščilo. Ozrl sem 8e. .^nrak je izginil, zaloputnil „j Vrata za seboj. Težki želez-ZaPah je zaropotal. <(^iijka je ugasnila. Ji*z sem stari Mubarek jj, . Je povedal znani glas tekie nad nami. "Vi pa bode-f tejle luknji poginili od in obupa!" tal enski krohot -ie sPrem te besede. Yi'Vad nami se je zasvetilo, rek Smo za trenutek Muba-viseti v zraku na dvojni jj0Vl' mu je bila potegnjena t)il Pazduho. In nato je izgi-^ i'na se je zaprla, črna te-nas je zagrnila. Jj^ti smo bili. Soxaka torej je bila past, lci vnam jo nastavili—? djj Se se je godilo tako naglo. Utena odPQr niti misliti nismo ČHlgnili- Pa da vsaj nisem ti-itllG v nosilnici in da nisem UeG bolne noge, lopovi bi nas pnlj tako izlahka prevarili. ul]1 je našel besedo Halef. "Tt h —!" je vzkliknil. hollmie je izginil črni skozi li-ijj' mi Pa smo mirno gledali ^ nismo poslali nobene krogle Voi/Sm Časa je bilo do "vjes 3e!" je menil Očko. Utnni®fuPaj smo bili zelo ne (iT, ' XsT- se je smejal Halef. edenG ^ bil vsikdar samo bil} neumen, danes pa smo jJSl' ^di naš gospod!" se$n s Sem si hotel—! Smejal s tovariši vred. tuj j,!810 Prav si povedal! Pa *unaVe kri2an-)e so zagnali st^i pred vrati. Bili so s pe-'•iiu njih in vsak je pove-°j1e ime. Cela naša čed-uba je bila zbrana, Mu- barek, Manah el-Barša, Barud el-Amazat, odrinski jetničar, Aladžija in Curak. In v najhujših barvah so nam slikali usodo, ki nas čaka, gladovali da bomo, v obupu zgrizli drug drugega, butali z glavami ob skale, znoreli in nazadnje klavrno poginili po dolgih dolgih in strašnih mukah. "Gospod," je menil Halef. "Vsi so prišli, nobenega ne manjka! O da bi mogel ven, kako bi jih z bičem—!" "Ne govori o biču! Ne bo nas rešil!" "Torej gladu bi naj poginili — ? Misliš, da bomo res—?" "Upam, da ne. Poglejmo si predvsem našo past! Skozi skalo ob straneh ne moremo uiti, rešili se bomo le skozi vrata ali pa po poti, koder je izginil Mubarek." "Gospod, ali imaš pri sebi tisto svetiljko, ki je v njej olje in fosfor?" "Imam jo. Vzemi jo!" Nosil sem s seboj žepno svetiljko, stekfeničico, napolnjeno z oljem, ki je v njem plaval košček fosfora. Ako sem odmašil stekleničico, je prišel zrak in z njim vred kisik v •svetiljko in fosfor se je zable-ščal. Slabotno sicer, pa vendar dovolj, da sem se lahko od blizu razgledal po temnem prostoru. Halef je odmašil stekleničo, rahel svit je zasijal. Posvetil je po vratih. Bila so od znotraj obita z močno železno pločevino in so visela na železnih tečajih, ki so tičali v kamenju, zaliti s svincem. Morebiti bi se nam posrečilo, da bi zrahljali tečaje in dvignili vrata. Prej pa smo morali poiskati še druge možnosti. Halef je svetil po' skalnati luknji. Tla so bila živa skala, stranske stene tudi. Za meter široki zid ob vratih je bil iz trdega granita in tako dobro zložen, da bi bili zaman skušali z noži izkrhati luknjo. Železna pločevina na vratih je bila še obita z debeloglavimi žreblji, tudi njim nismo mogli z noži do živega. In strop—? Omar je zlezel Očkotu na ramena pa stropa ni dosegel z iztegnjeno roko. Tudi na stropu se ni dalo nič opraviti. Najbolje je bilo, da smo poskusili izruvati tečaje. In nemudoma so se tovariši lotili dela. Noži so zaškrtali. Zunaj je zadonel glasen kro-hot. Seveda ni bilo posebno verjetno, da bi se rešili. Ce bi nam tudi uspelo, da bi dvignili vrata, bi nas sprejeli s kro glami, še preden bi sami odda li le eden strel. Meni niso pustili vrtati, da bi se ne utrudil. Sedel sem v nosilnici in se dolgočasil. Ure so minevale. Očkotu se je zlomil nož, dal sem mu svoj dobri westmanski bowieknife. Predlogo mi je trajalo, zlezel sem iz nosilnice in se splazil k vratom da vidim, kako daleč je delo uspelo. Žal, komaj poldrugi centi-meter globoko so privrtali — Sam sem vzel nož in vrtal, pa se kmalu prepričal, da je delo brezuspešno. Že čez četrt ure sem prenehal. Škoda je bilo za naše moči. In tudi Omar ju se je zlomil nož. "Pustimo to delo!" sem rekel. "In štedimo z močmi! Potrebovali jih še bomo. Morebiti pride handžija za nami. Povedal sem mu, da je Curak član zločinske družbe Žutove. Zaskrbelo ga bo, če se ne vrnemo, zasumil bo zločin in nas prišel iskat. Saj ve, da smo šli z mesarjem. "Pa ne ve, kam smo šli!" je pripomnil Halef. (Dalje sledi.) KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV 17.—23d Ward Young Men's Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 19.—Zbor Slovan priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ priredi maškaradni ples v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 19.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ (Bowlerets) priredi ples v Twilight dvorani. 20.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert in ples v avditoriju S. N. Doma. 25.—Frances Susel Cadets imajo plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26. — Maškaradna veselica Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. 26.—Novoustanovljeno pevsko društvo "Planina" priredi maškaradno veselico v S. N. Domu v Maple Heights. 26.—St. Vitus Boosters, št. 25 KSKJ, priredi zanimiv ples v Knausovi dvorani. 26.—Ženski klub Slovenskega doma na Holves Ave. priredi maškaradno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 27.—Društvo Združeni Slovenci na Jutrovem priredi igro v S. D. D. na Prince Ave. 27.—Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju N. Doma. 27.—Vežbalni krožek podružnice št. 41 SŽZ ima igro in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 27.—Samostojna Zarja, opera "Subič Zrinski" v avditoriju S. N. Doma. MARC 1.—Skupna društva fare sv. Kristine priredijo maškaradno veselico na pustni večer v šolski dvorani na Bliss Rd. 5.—Eddie Simms priredi domačo zabavo z godbo in narodnimi pesmi v Twilight dvorani, 6021 St. Clair Ave. 5.—White Motor Union Local 32, prireditev v avditoriju S. N. Doma. APRIL 3.—Pevski zbor Slavčki, spomladanska igra v avditoriju S. N. Doma. 10.—Jugoslovanski pasionski klub, Pasionska igra v avditoriju S. N. Doma. 17. — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 17. — Slovenska mladinska šola SND, prireditev ob zaključku šolskega leta v avditoriju S. N. Doma. 23.—23d Ward Democratic Club,, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 23.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi velik ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 24.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi plesno veselČ co ob priliki 11-letnice društva. 24.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma. 30.—Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v avdiioriju S. N. Doma. 30.—Društvo Ložka Dolina, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. MAJ 1.—Zbor Slovan priredi koncert v Društvenem domu na Re-cher Ave. 1.—Društvo -sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi plesno veselico v šolski dvorani sv. Pavla na 40. cesti in St. Clair Ave. 1.—Koncert pevskega zbora j "Cvet" v dvorani na Prince Ave. 1.—Društvo Pioneers HBZ, prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma. 1.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 7.—častna straža SDZ, ples-|na veselica v avditoriju S. N. ! Doma. 8.—Ilirija Junior High pev-j ski zbor priredi koncert v po- čast materam v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—KSKJ Ohio Boosters ke-gljaška liga, plesna veselica v S. N. Domu. 8.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski koncert in materinsko proslavo | v S. N. Domu na 80. cesti. 8.—Podružnica št. 41 SŽZ | obhaja osmo obletnico in ma-| terinsko proslavo v S. D. Domu | na Waterloo Rd. | 8.—Mladinski pevski zbor j škrjančki priredi Materinsko ! proslavo v Slovenskem društve-j nem domu na Rechei- Ave. j 14.—Podružnica št. 47 SŽZ 'priredi Materinsko proslavo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 14.-15.—Jugoslovanski kulturni vrt, prireditev v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma. 15.—Slovesno praznovanje desetletnice Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. 21.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 21.—White Motor Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma. 28., 29., 30. — Praznovanje 11-letnice obstanka skupnih društev fare sv. Vida, na prostorih stare'cerkve na Norwood Rd. in Glass Ave. 29.—Društvo sv. Ane št.. 150 Rdeči voditelji ruskega naroda, od leve proti desni: Boidganian, Zhadanoff, Joseph Stalin, Vorošilov, Khrušov. KSKJ praznuje 25-letnico društva v S. N. Domu na 80. cesti. JUNIJ 5.—Desetletnica podružnice št. 21 SŽZ v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku. 5.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, piknik na Pintarjevi farmi. 5.—Bliss Coal Co. ima piknik na Stuškovih prostorih v Wiclc-liffe, O. 12.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 12.—Slovenska godba Bled priredi izlet na Stuškovo farmo v Wickliffe, O. 19.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu. 19.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ, piknik pri Joseph Zornu.na Bradley Rd. 24.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi. 26.—Podružnica št. 49 SŽZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu. 31.—Piknik skupnik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. JULIJ 3.—Društvo Danica št. 34 SDZ ima piknik na Joe Zorn prostorih na Bradley Rd. 10.—Pevski zbor Sloga priredi izlet na Stuškove farme v Wickliffu. 17.—Društ,vo Vrtec št. 11 SSPZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu. 24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. 31.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. AVGUST 7.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. SEPTEMBER 10.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 11.—Samostojna Zarja,' 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma. 12.—Pričete k konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. OKTOBER 1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 15.—častna straža SDZ ima plesno veselico v avditoriju S. N. Doma. 23.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 22.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 29.—Društvo Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. ; sel v hranilnico. Od tega dne dalje je bil pokojni Žele sumljivo nemiren. Pred dnevi je vstal, ko je njegova žena še spala, šel v hlev in se tam obesil. Pokojnik, ki je svoje dejanje izvršil v duševni zmedenosti, je zapustil vdovo in pet otrok, izmed katerih so štirje že preskrbljeni. —V Ljubljani je izdihnila svojo blago dušo Marija Piskar, roj. Jerman. — V št. Vidu pri Grobelnem je nenadoma umrl Fran j o Pogačnik, šolski upravitelj, odlikovan z redom sv. Save 5. stopnje. _ jgl DNEVNE VESTI Stari generali bodo letos odšli v pokoj Washington, 13. februarja. Nikdar v zgodovini ameriške armade ni bilo poslanih še toliko generalov v pokoj kot jih bo vpo-ko,jenih letos. Nič manj kot 26 brigadnih in major generalov bo dobilo pokojnino. V službi bodo napredovali mlajši polkovniki. Gostilne pri cerkvah Zadnje čase se je začela v Cle-velandu agitacija, da se zapre one gostilne, ki se nahajajo preblizu šol in cerkev. Mnogi starši so se pritožili, da gotovi gostilničarji prodajajo šolskim otrokom vino, pivo in celo žganje. Zveza protestantovskih pastorjev v Clevelandu je te dni začela z velikim pritiskom na mestno zbornico, da slednja naredi postavo, glasom katere ne bo smela biti nobena gostilna • manj kot 1,000 korakov oddaljena od kake cerkve, šole, javne knjižnice ali bolnišnice. Kot poroča angleško časopisje je v Clevelandu nekaj nad 300 gostilen, ki so manj kot 30 Okorakov oddaljene od šol ali cerkev. Toda ni verjetno, da bi mestna zbornica imela pravico narediti postavo glede gostilen, pač pa mora to narediti državna zbornica ali pa državna komisija za kontrolo opojne pijače. Pred vec leti so v Clevelandu že imeli pripravljeno enako postavo, toda je končno vse zaspalo. i IZ DOMOVINE Jim 'Braddocki bivši ameriški prvaii v rokoborbi, ne bo več nastopil v javnosti, ampak je postal učitelj rokobor&tva. Bfaddoek, !je*nv levi in na desni je pa Jack Dempseij, bivši najslavnejštameriški rokoborec. —Ko mu je država izplačala 110 tisočakov, se je obesil. V Koblerjih pri Stari cerkvi je živel mali posestnik Jakob Žele. Mož se je bil po prevratu preselil iz Prestranka v Jugoslavijo in si v Koblerjih kupil majhno posestvo. Pokojnik je bil v času Avstrije v Prestranku v državni službi v tamošnji konjušnici. Po razsulu Avstrije je bil Žele po dveh letih odpuščen- iz službe brez odpravnine in pokojnine za 22-letno službovanje. Pred šestimi leti pa se je Žele začel potegovati za priznanje pokojnine za leta službovanja v pre-stranski konjušnici in zdaj .jc bila njegova prošnja rešena. Finančno ministrstvo mu je priznalo pokojnino in ga obvestilo, da bo prejel izplačilo vseh zaostankov za dobo od leta 1921 naprej. Pred tedni ga je na domači pošti čakal ček za 111,000 dinarjev. Ko so mu sporočili novico, je od veselja za vriskal. Dvignil je denar in ga takoj ne- Državljanska navodila Knjižica, katero je izdala naša tiskarna in ki nosi naslov: "Lessens in American Citizenship" je tekom zadnjega leta dobila splošno priznanje. Ne samo, da jo naročajo rojaki po širni Ameriki, pač pa so to knjižico zadnje čase začeli uporabljati učitelji za ameriško državljanstvo v raznih mestih. Tozadevno smo dobili zadnje čase naročila od učiteljev državljanstva iz B a r b e r t o n a, Akrona, Warrena, Elyria, Lorain in iz več krajih Pennsylva-nije. Mrs. Winson Tassett iz Edri, Pa., nam piše včeraj, da je poskušala že z mnogimi državljanskimi knjižicami, toda tako preglednih, točnih in zanesljivih podrobnosti o državljanstvu doslej še ni imela kot v naši! knjižici. To je že šesta izdaja te koristne knjižice v 25. letih. Cena je v državi Ohio 26c, po drugih državah pa 25c. MALI OGLASI Fine klobase Pri nas dobite vsak ponde-ljek in torek najboljše jetrne in krvave klobase po 5c komad. Se priporoča. Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Hišni posestniki! Za izvrstne! papiranje sob in barvanje ter splošno prenovi j e-nje hiše se z zaupanjem obrnite na Mihael Dombrowsky 596 E. 200th St, (39) Dekle išče delo za hišna opravila. Pokličite K E umore 4381. (38)' Perilo ro sprejme na dom. Zanesljivo | delo. Cene zmerne. Za naslov poizvejte v uradu tega lista. (39), t " AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 14, 1938 škandalih." "Vi ste torej sklenili?" "Da, borim se sam s seboj skozi 15 dni, — 15 dni sem trpel neizrečne muke! Ah, da bi vedeli, kaj sem jaz trpel v tem času! Zanemaril sem svoj poklic, ker za delo sploh nisem bil več sposoben. Tekom dneva sem se na ves način trudil, da sem mučil svoje telo, da bi našel potem pokoj v nekaj urah spanja. Zaman! Odkar sem našel ona usodepolna pisma, nisem spal še eno uro." "Gospod Daburon bo še najbrž spal," misli sam pri sebi. "Nekega jutra," nadaljuje Zamenjana sinova FRANCOSKI ROMAN NAZNANILO IN ZAHVALA Tužnega srca in močno potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je za vedno preminul naš nadvse ljubljeni soprog in oče, brat in stric ANTON PALČIČ Blagopokojni je bil rojen dne 14. januarja, 1883, v vasi Vrhnika, fara Stari trg pri Ložu na Notranjskem. Preminul je Bogu udan po dolgo trajajoči bolezni dne 11. januarja, 1938, ob 8:30 zjutraj., K večnemu počitku je bil položen iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida in na Calvary pokopališče dne 14. januarja, 1938, ob deveti uri dopoldne. Pokojni je bil član Samostojnega društva Loška Dolina in društva Dvor Baraga št. 1317 C.O.F. Poleg žalujoče soproge, sinov in hčere zapušča tukaj dva brata in v stari domovini pa mater, brata in sestro. V dolžnost si štejemo, da se najprisrčneje zahvalimo Rev. Matija Jagru za podeljene svete zakramente. Kakor tudi prisrčna hvala Mggr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Lepa hvala tudi Rev. Max Sodji in Rev. Louis Bazniku za asistenco pri sv. maši. Posebno se lepo zahvalimo Mr. in Mrs. John Stolfa, Mrs. Prosek, Mr. in J Mrs. Jos. Vidmar iz Carl Ave., Edith Drobnič in vsem drugim, ki so nam bili za prvo pomoč in tolažbo, kakor tudi za dar in za vse, kar ste nam dobrega storili ob času prevelike žalosti v hiši. Obenem tudi lepa hvala vsem, ki ste ga prišli pokropit, vsem, ki so pri njem čuli in molili ter se udeležili pogreba. Prisrčna hvala bratom Ernest Palčič in soproga in sinovi iz Gowanda, N. Y., in Louis Palčič, Brooklyn, N. Y., ki so prišli sem ter se udeležili pogreba'. Naša najglobokejša zahvala naj velja vsem, ki so s krasnimi venci v zadnji pozdrav okrasili krsto pokojnega soproga in očeta in sicer: družina Ernest Palčič, Gowanda, N. Y.,; družina Louis Palčič, Brooklyn, N. Y.; družina Joseph Kren, Buffalo, N. Y.; Mr. Anton Avsec, Jim, Tony, Mary, Frances in Mrs. Turk! Mr. in Mrs. Joseph Turk, družina John Stolfa in Mrs. Prosek, družina John Žust Sr., družina Mike Birtič, družina Joseph Modic. družina Valentine Turk, družina John Pavli, družina Nick Spelic, od prijateljev iz Norwood Rd., Prisland Cadets S.L.U. No. 50, Employees of Central Lithograph, Employees of Dill Mfg., 4th Floor, Samostojno društvo Loška Dolina, društvo Dvor Baraga št. 1317 C.O.F. Najprisrčnejšo zahvalo naj prejmejo vsi sledeči, ki so darovali za številne svete maše za blag pokoj njegovi duši: družina Ernest Palčič, Gowanda, N. Y., družina Louis Palčič, Brooklyn, N. Y., Mr. in Mrs. Frank Drobnič Jr., Mr. Anton Avsec, Mrs. Mary Turk, E. 43 St., Mr. in Mrs. Walter Unger, Mr. in Mrs. James Turk, Mr. in Mrs. Tony Jaroszewski, družina Anton Maver, Mr. in Mrs. Jack Zore, družina Wenzel in Branisel, Mrs. Rose Palčič, Mr. in Mrs. Frank Modic, E. 68 St., družina John Slapar, družina Anton Sivec, Mr. in Mrs. Frank Čebul, Mr. in Mrs. Frank Telic, družina John Hace, Mr. in Mrs. Frank Zust, Mr. Math Hegler, Mrs. Theresa Princ, Mr. in Mrs. Leopold Stefančič, Miss Ethel Ondrus, družina Frank Trepal, Mr. J.oe Jevnikar, družina Frank Oblak. Mr. in Mrs. Elesh, Mrs. Jennie Kotnik, Mrs. Frances Mihelčič, Mr. John Krašovec in družina, Mr. in Mrs. Frank Majer, družina John Melle, družina Jerney Alich, družina Frank Janezich iz Lorain, O., družina Anton Grdi-na, Mr. in Mrs. Frank Knaus. družina Jacob Knapp, Mr. in Mrs. Frank Drobnič Sr.. Mr. Joe Znidaršič Sr.. Mrs. Caroline Modic in družina, družina Joseph Pajk, družina Frank Modic. E. 67 St., Mr. in Mrs. Frank Cimperman, družina Louis Zakraišek, družina Joseph Vidmar, družina Ant. Goznik, Mr. John Hro-vat Sr., družina Anton Kolenc, družina John Znidaršič, Mr. William Safran in družina družina Jerney Krašovec, Mr. in Mrs. Joe Sterle, Mr. in Mrs. Traska, Hružina' John Brodnik, Edna Ave., družina Joseph Oražem, Mr. in Mrs. Luke Tercek Jr.. Mrs. Rose Bavec. Mr. in Mvs. John Jeraj, družina Anton Bavec, Hružina John Alich, Mr. in Mrs. John Mlakar, družina Jim Zupančič, Mrs. Jennie Kerzich. Mr. Joe Marzlikar in družina, Miss Mary Levee, Mrs. Mary Zaje. družina Mulec. Lepa hvala tudi Amalgamated Lithograph of America, Local No. 6 za darilo" v gotovini. Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. „, Lepa hvala tudi za poslano pismeno sožalje. Obenem tudi lepa hvala članom društva Dvor Baraga št. 1317 C.O.F. in Samostojnega društva Loška Dolina, ki so nosili krsto ter ga spremili in položili k večnemu počitku. Prav lepa hvala tudi omenjenim društvom kakor tudi društvu Srca Marije (staro) za hitro izplačilo posmrtnine. Ravno tako iskrena hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno naklonjenost in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreba. Dragi in ljubljeni soprog in oče, Tvoje življenje je bilo posuto s trnjem in vso dolgoletno bolezen si prenašal Bogu udan z največja potrpežljivostjo. Stojimo ob Tvojem grobu in Ti kličemo: spočij se v Bogu v tuji zemlji a° svidenja nad zvezdami. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo amerisKa gruda. Žalujoči ostali: Mary Palčič, soproga; Mary, hči, Anthony. Ernest, sinova, brat Ernest v Gowanda, N. Y., in brat Louis v Brooklynu, N. Y.; v stari domovini pa zapušča mater,, brata in sestro. Cleveland, Ohio, 14. februarja, 1938. ^^JL V staro domovino Kdor namerava to pomlad ali poletje potovati v staro domovino in kdor želi potovati v prijetni družbi, je vabljen, da se pridruži skupnemu izletu, ki ga priredi SLOVENSKA SVOBODOMISELNA PODPORNA ZVEZA na največjem in najhitrejšem parniku NORMAN DIE na 18. maja Potniki tega izleta bodo deležni raznih ugodnosti. Ne odlašajte z prigla sevanjem. Pišite takoj za pojasni la in rezervacije na: WM. CANDON 1058 E. 72d St. ali August Hollander Co, 6419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio VLOGE v tej posojilnici r^g®!^ zavarovane do > $5000 po Federal f/eS/ o t *o ur \ JA ^ „ _ l \ Savings & Loan rnjBMD-) Insurance Corpo- A " ration,, Washing- ton- d- c- Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 LOUIS OBLAK trgovina s pohištvom Pohištvo In vse potrebščine za dom. 8612 ST. CLAIR AVE. HF.mli'rsnn 2SI7B_ REJ EN I PRESIČI NARAVNOST IZ DEŽELE Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. Meso v kosih, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh. Kaljeno vsak četrtek, dopeljemo na dom vsak petek. Dobite tudi izvrstno goveje meso in teletino po cenah na debelo- H. F. HEINZ VINE ST. WILLOUGIIBY, O. Telephone Wickliffe 110-J-2 AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Prizor v San Pedro, Cat. ko je prevzel poveljništvo nad ameriško mornarico admiral Claude B. Bloch, M je nasledil admirala} Arthur J. Hepburna. Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. Tisto malo upanja, ki se je 1 nahajalo v tej smeri je bilo i pač bqlje poznano Tabaretu i kot komu drugemu. Zločin v La Jonchere je bil izvršen sa- ; mo radi dotičnih pisem. Mo- < rilec je našel pisma in jih sežgal zaeno z drugimi listinami. Stari amaterni detektiv je 1 bil mojster položaja. j "Sedaj, ko poznam tvoje od- < noša je, moj dragi," reče Taba- • ret po kratkem premisleku, ; "se čudim, ker je grof pozabil ■ na svoje obljube, ki jih je dal j v svojih pismih na gospo Ger- : dy in ki se tiče tvoje bodoče ; sreče." "Zdi se mi, da se sploh nikdar spomnil ni nanje, prijatelj moj." "In to," vzklikne starec v skrajni nevolji, "je še bolj nesramno kot vse drugo." "Ne obtožujte mojega očeta," reče Noel z resnim glasom, "njegovo prijateljstvo z gospod Gerdy je že zdavnej prenehalo. Nekoliko se spominjam fino oblečenega gospoda, ki je nekoč prišel k meni v šolo. Prepričan sem, da je bil to grof Commarin. Toda do ločitve je prišlo." "Naravno," reče Talbaret. "Fin gentleman je to!" "Nikar ne sodite," ga prekine odvetnik. "Gospod Commarin je moral imeti dobre vzroke; njegova priležnica ga je prevarala. Odkril je njeno nezvestobo ter jo je v upravičeni jezi zavrgel. Onih deset vrstic, katere sem omenil, je moralo tedaj biti napisanih." Noel išče precej časa med listinami, ki so ležale razmetane na. mizi, dokler končno ne prime v roko pismo, ki je bil bolj zarumenelo in bolj stisnjeno kot druga. Očividno je bilo to pismo mnogokrat od-pirano in zopet zganjeno, in bogve kolikokrat prečitano. Na _ nekaterih mestih se pisava sko-ro poznala ni več. "V tem pismu," reče Noel ( z grenkim glasom, "gospa Gerdy ni več oboževana Valerija." i Pismo se glasi: "Neki kruti prijatelj mi je, J kot pravi prijatelj, odprl oči. f Dvomil sem nad njegovimi be- s sedami, ker sem še vedno tebi verjel; toda pazili so te, in danes nimam nobenega dvoma več. Ti, Valerija, ti, kateri sem dal več kot svoje živi je- lS nje, ti si me presleparila. Dol- s go, dolgo si me, vlekla. Nesre- P čeri kot sem, ne morem več c1 verjeti, da sem jaz oče tvojega otroka." "Toda to pismo je dokaz," c vzklikne Pere Tabaret, "dokaz, ki je neizpodbiten. Kakšen pomen ima grofov dvom glede očetovstva? Ali ni žrtvoval v svojega zakonskega otroka za nezakonskega? Da, pravilno si * ■ povedal, Noel, ko si izjavil, s • da je bila njegova kazen stra- 1 , šna." . "Gospa Gerdy," nadaljuje 1 I Noel mirno, "se je skušala 1 ) opravičiti. Pisala je grofu, toda on je vrnil pismo, ne da bi 1 . je odprl. Skušala je dobiti se- | stanek z njim; toda vse za- ; - stonj. Vedela je dobro, da je - dokončala, ko ji je prinesel ? grofov sluga postavno listino, i glasom katere se grof obvezu-3 je, da ji bo plačeval 15,000 - frankov na leto. Njen sin je t zavzel moje mesto, in njegova e mati me je uničila!" Lahko trkanje na vrata je i prekinilo njun pogovor. "Kdo trka?" vpraša Noel, a ne da bi se ozrl proti vratom, e "Gospod," odgovori služab-j niča zunaj vrat, "gospa bi raci da govorila z vami." Odvetnik se je začel obotav-n 1 jati. "Le pojdi, sin moj," svetuje I Tabaret. "Imej vendar nekoliko usmiljenja." Noel vstane precej vznemirjen in stopa proti spalnici gospe Gerdy. "Ubogi dečko," premišljuje Tabaret, ko je ostal sam. "Kakšno usodepolno razkritje. Kako živo je moral vse občutiti. Plemenit mož! Junaško, pošteno srce! V svoji nedol-k žni priprostosti niti ne vidi od ^ katere strani je padel udarec. S K sreči jaz nisem tako slep. 3 Jaz bom gledal za njega. In J če tudi obupa nad pravico, jo I jaz priborim zanj. Vse je jasli no pred menoj. Otročja pamet lahko sedaj ugane, čega-va je bila roka, ki je ubila tako važno pričo. Toda kako naj začnem? Ah, če bi mogel do-i biti eno izmed teh pisem vsaj g za 24 ur! Toda Noel je naj-i brž preštel pisma., Ne drznam se ga vprašati, kajti na ta na-" čin bi zvedel, da sem v zvezi s policijo. Najbolje je, da riski-B- ram in vzamem eno pismo, da ,v bom lahko primerjal pisave." i* Komaj je Tabaret spravil pismo v globino svojega žepa, se je že vrnil odvetnik- Tabaret v njegovem obna-0. šanju ni mogel dognati, kaj se je zgodilo med njim in med gospo Gerdy. Vsede se na stol. 1 Mir mu zre iz oči. "No, torej," zahteva Pere Tabaret, "kako je gospej?" "Slabša je," odvrne Noel. "Nahaja se v deliriju. Napadala me je z najbolj neotesanimi šaljivkami; v obraz mi je zagnala, da sem najslabši moški na svetu. Zdi se mi, da se ji je omračil um." P "Ali ga je pa zgubila," mr- mra Tabaret. "Potrebno bo poklicati zdravnika." "Sam ga poiščem," odvrne š Noel. n Odvetnik se vsede za mizo, zvrsti pisma po njih datumih. Skoro je pozabil, da je hotel z dobiti dober nasvet od prija- n telja. Tudi govoriti se mu ni t več zl j ubilo. Toda Tabaret se \ ni dal kar tako ugnati. r "Bolj kot premišljujem tvo- s jo zgodovino, moj dragi Noel," fc začne Tabaret, tem bolj se ču- r dim. Jaz sploh ne vem, v ka- j tero smer bi se obrnil, ako bi c bil v tvoji koži." t "Da, moj stari prijatelj," c j odvrfie odvetnik. "Nahajam se v položaju, ki je skoro prete- r žaven tudi za tvoje bogate sku- ( šnje." Tabaret le s težavo potlači s smeh, ki se je prikazal na nje- r govih ustnicah. ' "Ponižno priznam," reče in i se dela nedolžnega. "Toda ali J ste že sploh kaj ukrenili? Naj-prvo bi morali od gospe Ger- i dy zahtevati razjasnila." i Noel se zgane. i "Ravno s tem sem začel," re- < če Noel. 1 "No in kaj je odgovorila?" ; "Kaj je hotela reči?" "Ah! Ali se ni skušala opra- < vičevati?"' "Oh, seveda," reče Noel je- ; zno, "da, skušala je, toda skušala je nemogočo stvar. Na-' meravala je razložiti vso zadevo glede dopisovanja. Ne vem , koliko nespametnih laži mi je L natvezla." Odvetnik je bil gotov z zbi-; ran jem listin, ne da bi dozdevno opazil, da eno pismo manjka. Skrbno zveže pisma 3 v šop in jih zopet vtakne v taj-l ni prpdal. > "Da," nadaljuje, ko vstane - in zaklene pisalno mizo, kot bi ) skušal potolažiti svojo jezo, e "da, skušala me je prepričati, 1 da se zamenjava otrok nikdar ni izvršila, kar pač ni lahka e stvar v očigled dokazov, ki jih posedujem. To je povzročilo '» njeno bolezen. Ideja, da bi bil njen sin, katerega obožuje, pri- - siljen, vrniti meni ime in bo-~ gastvo, za katero me je oropala, ji je razbila srce. Ona ~ se ne bi brigala, za vse moje silne bolečine, toda ideje, da e njen sin ni bil zamenjan, ni i- mogla prenašati. Prej bi me treščila v brezdno, predno bi mogel jaz skriviti en las nje-nemu sinu." "Mogoče je naznanila grofu, e da si našel njegova pisma." re-t- če Pere Tabaret. i- "Nemogoče, grof je odsoten iz Pariza že en mesec in ga '» tudi ne pričakujejo pred kon-cem tedna." "Kako si pa vse to zvedel?" "Oglasil sem se v njegovi hiši, ker sem hotel govoriti z njim." "Ti?" "Da. Kaj mislite, da ne bom zahteval to, kar je moje? Ali mislite, da sem jaz mož, katerega je lahko oropati, pokvariti in izdati brez kazni in maščevanja? Ne, ne. Jaz imam svoje pravice in znal si jih bom tudi poiskati. Kdo mi more braniti, da ne bi dvignil svojega glasu in razglasil krivice, katere so mi naprtili! Jaz bom zahteval svoje! Mislite li, cla je to kaj čudnega?" "Ne, gotovo ne, prijatelj. Torej si bil že v hiši grofa Commarina?" "Oh! Vzelo me je nekaj časa, predno sem se odločil k temu," nadaljuje Noel. "Po glavi mi je rojilo tisoče nasprotnih si sentimentov. Zdaj sem bil slep od togote, kmalu potem pa me je zapustil ves pogum. Ali naj grem ali ne? Nisem se mogel odločiti, negotov sem bil, divji. Strah me je bilo posledic takega obiska. Želel sem priboriti zopet čast mojega imena in jo bom tudi priboril, toda ob istem času bi rad obvaroval tega plemenitega moža vsakega madeža. Če bi biloie mogoče bi rad našel sredstva, da spravim skupaj vse stranke, ne da bi kaj završalo v javnosti in ne da bi se govorilo o Noel, "ko sem preživel agoniji, sem sklenil, da čam vso to negotovost. jal sem se v enakem P0"1^, nem 'položaju kot hazar^ ki je vso noč zgubival in svoj zadnji cekin na igra mizo. (Dalje prihodnjič)