Gospodarstvo Podravje • Visoke temperature: več delovnih nesreč O Strani 6 in 7 V središču Ptuj • Ukinitev parkirnih mest na Slovenskem trgu O Stran 4 Ptuj, torek, 19. julija 2016 letnik LXIX • št. 57 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR www.tednik.si IStajerskitednik I . Stajerskitednik Kronika Sveti Tomaž • Zaradi slabih cest vse več prometnih nesreč? O Stran 24 V središču Ptuj • Na Turniščah projekti daleč od realizacije O Stran 5 Kultura Slovenija • Več kot 70 % kulturnikov upravičenih do plačila socialnih prispevkov O Stran 10 Šport Atletika • Maja Bedrač za las ob zlato O Stran 13 RADIOPTUJ ^89,8 • 98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si Štajerski TEDillli Slovenija, Podravje • Po novi zakonodaji izplačila študentom nižja Od študentskega dela 52 milijonov evrov v državno blagajno Študentsko delo je čedalje bolj množično izkoriščano, kažejo podatki ministrstva za delo. Bruto izplačila so nižja, kot na vseh drugih področjih pa tudi študentsko delo ni imuno na plačilno nedisciplino. Lani je e-Študentski servis na seznam neplačnikov uvrstil 431 podjetij. Več na straneh 4 in 5. i r k v tT Aktualno • Širokopasovna spodbuda za Haloze morda že drugo leto O Strani 2 in 3 Foto: Črtomir Goznik Podravje • Sezona lova na zaklade je odprta! O Strani 8 in 9 to ríj'^k WfM Feri Lainšček znam potrebnih dokazil najdete na spletni strani pristojnega ministrstva. Po podatkih ministrstva je leta 2014 vlogo za pridobitev omenjene pravice na novo podalo 879 oseb, leta 2015 323, v letošnjem letu pa že 136 oseb - od tega so vlogo zavrnili 29 osebam. »Vzrok zavrnitve vloge za plačilo prispevkov za socialno varnost je vedno neizpolnjevanje kriterijev izjemnega kulturnega prispevka oziroma prispevka k razvoju področja, ki ga zajema deficitarni poklic; ti so za vsak posamezen poklic v kulturi določeni v prilogi 1 in 2 uredbe o samozaposlenih v kulturi,« so še razložili. Uveljavljanje dnevne bolniške in kulturne žepnine Druga prednost vpisa v razvid samozaposlenih v kulturi je ta, da lahko samostojni kulturniki ob izpolnjevanju nekaterih pogojev uveljavljajo dnevno bolniško nadomestilo za čas zadržanosti od dela zaradi daljše bolezni. Samozaposleni v kulturi pa se lahko prijavljajo tudi na nekatere javne pozive in razpise ministrstva za kulturo (letni javni poziv za dodelitev kulturnih žepnin za samozaposlene v kulturi). Monika Levanič Foto: ČG Težavnostno plezanje Markovičeva brez finala, zmagala Gambretova Stran 12 Tenis Blaž tokrat brez posebnega uspeha v Italiji Strani 12 Atletika Pogovor z metalko diska Veroniko Domjan Stran 13 Rokomet Seznam igralcev za Rio do ponedeljka še ni bil znan Stran 13 Atletika Maja Bedrač na EP za las ob zlato Stran 14 Kajak sprint Tilen Vidovič v izredni dirki osmi Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. slovenska liga íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si Spodbuden vtis žal ni prinesel točk(e) Gorica - Aluminij 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Arčon 31., 2:0 Kavčič 50. GORICA: Sorčan, T. Kavčič, Boben, Škarabot, Gregorič, Ko-lenc, Kotnik (od 64. Humar), Kapic, Arčon (od 71. Osuji), Nagode, Burgič (od 85. Franciosi). Trener: Miran Srebrnič. ALUMINIJ: Janžekovič, Tur-kalj, Jakšic, Zeba, Petrovič (od 82. Brodnjak), Vezjak (od 81. Roškar), Rogina, Krljanovič, Ku-rež (od 73. Kramar), Bizjak, Vr-banec. Trener: Bojan Špehonja. V nedeljo pozno popoldan je bilo končano triletno odštevanje privržencev rdeče barve, da bi na delu spet videli vse najboljše mojstre slovenskega prvoligaškega nogometa. Kidričani so se namreč v uvodnem srečanju v gosteh pomerili s stalnico 1. lige, moštvom Gorice. Domačini so v tem prestopnem roku, ki seveda še traja, doživeli sila malo kadrovskih sprememb, rdeči na drugi strani nekaj več, še vedno pa je Aluminij obdržal jedro moštva iz lanske sezone, v katerem je kar nekaj mladih, sila obetavnih igralcev, ki bi nemara letos lahko med prvoligaši »eksplodirali«. V prijetnem vremenu se je v Športnem parku v Novi Gorici zbralo slabih 600 ljubiteljev nogometa, med njimi pa je bilo tudi nekaj gostujočih navijačev. Kidričani so takoj prevzeli pobudo, igrali zelo pogumno in si v prvih dvajsetih minutah priigrali kar nekaj nevarnih situacij. Najprej je poskusil prvi strelec 2. lige v lanski sezoni L. Bizjak, kmalu zatem pa bi se lahko proslavil tudi D. Petrovič, a je Škarabot kot osrednji branilec opravil svoje. Najlepšo priložnost za Štajerce je v 16. minuti zapravil Kurež, ko se je izkazal Sorčan, sicer odlični čuvaj slovenske reprezentance U-21. Gostje so dobro stali na terenu, igralci so upoštevali zamisli stratega Špehonje pred tekmo in domačinom niso dopustili, da bi razvili svojo igro. Kljub vsemu je tekma kmalu postajala bolj izenačena, Goričani so začeli igrati odločneje, predvsem pa so se Goričani postavili bližje nogometašem v rdečih dresih. Po diagonalni podaji z desne so domačini zadeli v 31. minuti, ko je najprej streljal Arčon in nato Burgič, Janže-koviču je žogo uspelo odbiti, vendar le nazaj do Arčona, ki je ob statičnih branilcih Kidričanov iz bližine zadel. Zadetek je Gorico sprostil in Primorci so do konca prvega polčasa nanizali še dve priložnosti. Najprej je streljal Nagode, toda v 38. minuti se je izkazal Janžekovič, malo pred koncem prvega dela pa je akcijo Gorice slabo zaključil Burgič in čuvaj mreže Aluminija ni imel prevelikih težav. Kidričani na drugi strani so v prvem polčasu poskušali še preko Krljanoviča, ki je streljal iz velike razdalje, toda žoga je oplazila Škarabota in končala preko domačih vrat. 1. DOMŽALE 2. GORICA 3. MARIBOR 4. OLIMPIJA 5. KRŠKO 6. RUDAR 7. CELJE 8. LUKA KOPER 9. ALUMINIJ 10. KALCER RADOMLJE 2:0 2:0 1:0 1:0 1:1 1:1 0:1 0:1 0:2 0:2 Foto: Črtomir Goznik Kidričani so kar nekajkrat poskusili zadeti, a je mreža Sorčana ostala nedotaknjena. PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 1. KROGA: Rudar - Krško 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Glavina (16.), 1:1 Dangubič (74.) Olimpija - Celje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Velikonja (6.) Gorica - Aluminij 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Arčon (30.), 2:0 Kavčič (50.) Domžale - Kalcer Radomlje 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Vuk (4.), 2:0 Juninho (56.) Maribor - Luka Koper 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Vršič (94.). Nadaljevanje se za Primorce ne bi moglo začeti bolje, saj je najprej Burgič stresel vratnico kidričevskih vrat, že v 50. minuti pa je Kavčič z glavo matiral Janžekoviča. Svetlo modri so še naprej imeli več priložnosti, nekdanji repre-zentant Burgič pa je po dveh tretjinah igre še enkrat zadel okvir vrat Aluminija. Bolj se je tekma bližala koncu, bolj so gostje stavili na napad, povsem so se odprli in kljub zaostanku iskali zadetek, ki bi jih vrnil med žive. Lepo priložnost je zapravil Vezjak, ki se je deset minut pred koncem poškodoval, zaradi česar je moral z igrišča. Nekaj minut pred koncem tekme je ki-dričevski nogometni dragulj Vrbanec zadel tudi vratnico goriških vrat, v sami končnici je poskušal še rezervist Bro-dnjak, toda ostalo je pri 2:0 za Gorico. Naslednje srečanje bodo Ki-dričani odigrali v soboto, 23. julija, ko bodo spet gostovali v slovenskem Primorju, tokrat se bodo pomerili z Luko iz Kopra. tp DB Bojan Špehonja, trener Aluminija: »Igrali smo odličnih prvih 30 minut, do takrat bi morali voditi s tremi ali štirimi zadetki prednosti in tekmo pripeljati do konca. Goričani so zadeli iz edine prave priložnosti, nato pa so s hitrim zadetkom v nadaljevanju tekme poskrbeli, da je srečanje dobilo povsem nov potek. Mi smo se nato borili, si priigrali še nekaj lepih priložnosti, res pa je, da bi zaradi naše odprte igre lahko zadeli še tudi domačini. Škoda za ta poraz, saj so se fantje res borili, morda pa smo plačali tudi davek neizkušenosti, saj je razlika med 1. in 2. ligo in tukaj bomo za vsako napako kaznovani.« Robert Kurež, napadalec Aluminija: »Če bi iz priložnosti, ki smo jih imel na začetku, povedli, bi bila tekma povsem drugačna. Naivna zadetka sta nam nato spodrezala krila in težko se je bilo vrniti v igro. Ob vsem tem nikakor nismo imeli sreče in verjamem, da bo že na naslednji tekmi bolje. Bilo je prisotne malo nervoze, glede na dejstvo, da smo igrali 1. tekmo v 1. ligi, toda poraz moramo prespati, analizirati tekmo in se pripraviti za Koper.« Nogomet • 1. SNL Olimpija in Maribor s težavo do zmag S tekmo med Rudarjem iz Velenja in Krškim se je v soboto začela že 26. sezona slovenske nogometna lige, v zadnjih letih imenovane Prva liga Telekom Slovenije. Ob jezeru zmagovalca ni bilo, kar pomeni, da so Posavci prijetno presenetili, saj Rudar sicer z dvomljivimi vlagatelji iz Srbije goji sila visoke ambicije, medtem ko je cilj Krškega po »eksodusu« igralcev glede na preteklo sezono zgolj obstati v ligi. Ranjena Olimpija, ki brani naslov prvaka, je gostila Celjane in minimalno slavila, mož odločitve pa je bil že na začetku tekme s pravim »evrogolom« nova okrepitev zmajev Etien Velikonja, ki je takoj dokazal, da je, če bo le zdrav, porok za vsaj 15 pr-voligaških zadetkov. Zeleni sicer povsem na začetku sezone ne blestijo, res pa je, da še niso povsem sestavili moštva, obenem pa je kar nekaj lanskih, šampionskih nosilcev še na »bolniški. Domžale so v lokalnem obračunu prepričljivo ugnale povratnika med prvoligaše, ekipo Radomelj, sosedski derbi pa bi v prid domačinov lahko bil izražen tudi z višjo razliko. Domžale so tako dokazale, da so na začetku sezone v dobri formi, kar so ne nazadnje dokazale tudi v Evropi. Goričani, ki so poleg Maribora in Celja edina ekipa, ki doslej v samostojni Sloveniji še nikoli ni izpadla iz 1. Lige, so doma ugnali Aluminij, čeprav se zdi rezultat varljiv. Kidričani so namreč v prvi četrtini tekme povsem prevladovali, si priigrali tudi nekaj lepih situacij, toda žal v nogometu štejejo zadetki. Vijoličasti so se ponovno mučili, dolgo, dolgo lomili odpor Kopra, za odrešitev pa je z zadetkom in prvimi tremi točkami poskrbel Vršič. Maribor se kljub številnim spremembam v moštvu zdi trenutno precej skromen, med navijači nepriljubljenega Milaniča pa čaka težka naloga prepričati vse več skeptikov njegove igre. tp 1 1 0 0 3 1 1 0 0 3 1 0 1 0 1 1 0 1 0 1 1 0 0 1 0 1 0 0 1 0 1 0 0 1 0 1 0 0 1 0 12 Štajerski Šport torek • 19. julija 2016 Težavnostno plezanje • Svetovni pokal Nogomet • Prijateljska tekma Markovičeva po več letih brez finala Spodbuden vtis Ptujska športna šampi-onka Mina Markovič nas je v zadnjih letih zares razva-dila s številnimi zmagami in vrhunskimi rezultati na tekmah za svetovni pokal v težavnostnem plezanju. Za letošnjo sezono je plezalka imela v svojem prvotnem planu le nastop na svetovnem prvenstvu sredi septembra v Parizu, a leta in leta nastopov v svetovnem pokalu so jo premamili, da se vrne med žensko plezalno elito. Na nastope na najvišjem nivoju se je tako pripravljala le kakšne tri mesece in delno pomanjkanje trenažnega procesa se ji je poznalo že na prejšnji tekmi v Chamonixu, še dodatno pa na drugi letošnji tekmi, ki je bila v petek in soboto v Villarsu. V Švici je naša osemindvajsetletna tekmovalka v kvalifikacijah nastopila dokaj suvereno in je bila peta, a je nato izpadla v polfinalu. Markovičeva je, kot je v njeni navadi, v zelo zahtevni smeri nastopila odločno, natančno in hitro, a je pri manjšem skoku naredila napako, ali natančneje z levo roko ni uspela prijeti velikega oprimka, tako da je malo nepričakovano padla s smeri, potem ko je bila dobro na poti. Prišla je do višine 26+, kar je tokrat zadostovalo za petnajsto mesto in to je tudi pomenilo, da se Markovičeva po nekaj letih in številni tekmah žal ni uvrstila v finale tekme za svetovni pokal med osem najboljših plezalk na posamezni tekmi. Mina Markovič v sredini slovenske reprezentance Druga zaporedna zmaga Garnbretove Enainpetdeset tekmovalk je sodelovalo na drugi letošnji tekmi za svetovni pokal v težavnostnem plezanju v Villarsu. Vse pa so na koncu morale za drugo zaporedno zmago čestitati Janji Garnbret. Sedemnajstletna Korošica je z vsemi nastopi opravila vrhunsko, saj je tako v kvalifikacijah kot tudi v polfinalu prišla do vrha, medtem ko tudi v finalu kljub svoji mladosti ni podlegla pritisku in je še enkrat več plezala suvereno do nove zmage. Garnbretova sicer v finalu ni prišla do vrha, a je zmogla preko ključne točke, na kateri so zdrsnile s smeri kar štiri tekmovalke (op. a., vse so prišle do višine 41+) in je prišla do višine 48+. Za našo mlado odlično plezalko je bila na drugem mestu Bel-gijka Anak Verhoeven in na tretjem mestu Korejka Jain Kim. V moški konkurenci je v Švici zmagal Kanadčan Sean McColl, zelo dober peti pa je bil najvišje uvrščeni Slovenec Urban Primožič. Nadaljnji potek letošnje sezone Športne plezalce naslednja tekma svetovnega pokala v težavnosti čaka 22. in 23. julija v Brianconu (Francija). Nogomet • NK Drava Drava premagala SPINS v zadnji sekundi Drava Ptuj - SPINS 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Romih A. (90.) DRAVA PTUJ: Vidovšek, Re-šek, Romih A., Gajič, Močič, Lo-venjak, Hliš, Hribernik, Kajtazi I, Bašic, Kajtazi N.; igrali so še: Trajkovski, Cesar, Gale, Golob, Kukovič, Romih R.; trener: Simon Sešlar. Nogometaši brez pogodb oziroma SPINS (op. a., to je kratica za Sindikat profesionalnih igralcev nogometa Slovenije) so v petek na Mestnem stadionu na Ptuju odigrali prijateljsko pripravljalno tekmo z Dravo. Ptujski drugoligaški klub je igral s kombinirano postavo, ki pa je pokazala pravi pristop. Z njim, ter na čase tudi z igro, je lahko zadovoljen tudi trener Simon Sešlar. Na papirju močnejši igralci SPINS-a zaradi striktnega in agresivnega pokrivanja niso mogli razviti igre in so šele v sami končnici nekajkrat poizkusili z zaključnimi streli, ki pa v glavnem niso bili preveč nevarni. Na drugi strani so modri iskali Foto: Luka Fonda Po krajšem premoru sledijo tekme v Imstu (Avstrija) 19. in 20. avgusta, Arcu (Italija) 26. in 27. avgusta, Xiamenu (Kitajska) 22. in 23. oktobra ter za konec sezone 26. in 27. novembra še v Kranju. Špor-tnoplezalna elita se bo letos pomerila tudi na svetovnem prvenstvu (op. a., tekmovanje bo v težavnosti in balvanih), ki bo od 14. do 18. septembra v Parizu. Do nastopa v glavnem mestu Francije bo Mina Markovič še veliko trenirala, tako da bo najverjetneje v top formi in zato lahko najboljši rezultat pričakujemo prav na najpomembnejši tekmi sezone na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Trener Zavrča Zeljko Orehovec Zavre - Maribor B 2:1(2:1) STRELCA ZA ZAVRČ: Baljak in Zorko ZAVRČ: Kovačic, Novoselec, Ptiček, Lonzaric, Županic, Kukec, Kokorovic, Matjašič, Zorko, Mar-tijuš, Baljak. Igrali so še: Puška-dija, Krajnc, Potočnik, L. Prahic, N. Prahic, Panikvar. Trener: Želj-ko Orehovec. Nogometaši Zavrča so v petek odigrali še eno v nizu prijateljskih tekem pred začetkom drugoligaške sezone. Njihov tokratni tekmec je bila ekipa Maribora B, ki smelo goji ambicije, da se Zavrču v naslednjem letu pridruži med drugoligaši. Haložani so srečanje odigrali oslabljeni, saj niso nastopili Batrovic, Cvek in Rogač, minimalno minutažo pa je dobil Matjašič. Vsi štirje naj bi bili sila blizu odhoda iz Zavrča, klub pa bo seveda za svoje najboljše igralce skušal tudi kaj iztržiti. Sicer pa moštvo Zavrča še ni povsem sestavljeno, res pa je, da ravno prijateljske tekme pomenijo uigravanje moštva, ki bo nosilo jedro v novi sezoni. Beli so bili podjetnejši od začetka do konca, nanizali so ogromno priložnosti, pristop je bil pravi in to je vsekakor razlog za zadovoljstvo trenerja Željka Orehovca. Tudi mlada vijoličasta zasedba se je predstavila v solidni luči, ekipa ve, kaj hoče, drugo moštvo Maribora igra nadvse poletno, toda kakovost je bila nedvomno na strani Zavrča, za katerega sta zadela Baljak in povratnik Zorko. Prvi del je nasploh minil v popolni prevladi lanskega prvoligaša, v nadaljevanju, po menjavah, pa je bila igra nekoliko ena-kovrednejša. Do začetka prvenstva v 2. ligi, kjer bo letos nastopil Zavrč, so še trije tedni in do takrat je na voljo še nekaj preizkušenj, da strateg belih ugotovi, kdo je najprimernejši za začetno enajsteri-co. Mlado moštvo je vsekakor na pravi poti, res pa je, da bo ekipa, če bodo resnično odšli zgoraj omenjeni nosilci igre, potrebovala še kakšno novo, kakovostno ime. Naslednje srečanje bodo Zavrčani odigrali v soboto, 23. julija, ko se bodo v gosteh pomerili z ekipo Veržeja, s katero se bodo letos kosali v drugoligaškem tekmovanju. tp Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so na tokratni prijateljski tekmi pokazali več znanja in spretnosti. poti proti vratom in v prvem izenačenem polčasu niso resneje poizkušali, medtem ko so v nadaljevanju sprožili tri, štiri natančne strele z razdalje oziroma z roba kazenskega prostora. Trud skozi celotno tekmo je bil poplačan za ekipo Drave, saj je zares v zadnji sekundi po kotu z leve strani v kazenskem prostoru najvišje skočil najboljši igralec tekme Alen Romih in je z glavo poslal žogo v mrežo za zmago ptujske ekipe. Dve tekmi in trena-žni proces V sklopu priprav na začetek tekmovanja v 2. slovenski nogometni ligi bo Drava v tem tednu opravila načrtovan trenažni proces pod vodstvom trenerja Simona Sešlar-ja. Ta bo vaje in uigravanja s treningov želel videti tudi na tekmah in v tem tednu bodo Ptujčani odigrali dve prijateljski tekmi, saj se bodo doma v sredo pomerili z Zagrebom in v gosteh v soboto najverjetneje z Odranci. David Breznik Nogomet • Farmtech Veržej na turnirju v Odrancih Poraz v polfinalu, na koncu tretji Nogometaši Farmtecha Veržeja, člani 2. SNL, so se udeležili prvega turnirja za pokal občine Odranci v Prekmurju in nekoliko razočarali, saj so med tremi člani 3. SNL (Beltinci, Polana, Odranci) osvojili šele tretje mesto. V polfinalu so varovanci trenerja Zlatka Gaborja namreč izgubili z gostitelji (0:1), potem pa v tekmi za 3. mesto visoko premagali Po-lano (6:1). Pokalni zmagovalci so postali igralci iz Beltincev. NŠ Tenis Brez posebnega uspeha v Italiji Blaž Rola (181. na ATP) je pretekli teden nastopal na challenger turnirju v San Be-nedettu v Italiji, kjer pa ni bil posebno uspešen. Med posamezniki je v 1. krogu ugnal 26-letnega kva-lifikanta Michaela Linzerja (335.). Avstrijec je v prvem nizu povedel 3:5, nato pa je Blaž nanizal deset zaporednih iger in slavil 7:5, 6:0. Kot 4. nosilec je bil favorit tudi v srečanju 2. kroga proti Stefa-nu Napolitanu (269), a je bil Italijan realno težji zalogaj. Pretekli teden je namreč slavil na turnirju v Todiju, na poti do naslova pa je v 2. krogu izločil tudi Blaža ... Tudi tokrat je bilo tako, Italijan je po številnih breakih slavil v dveh nizih - 4:6, 3:6. Med dvojicami je Blaž tokrat igral s španskim vrstnikom Enriquem Lopezom-Pe-rezom, prebila pa sta se do četrtfinala. Tam sta ju z rezultatom 6:3, 2:6, 4:10 ugnala Fabrizio Neis (Brazilija) in Adrian Menedez-Maceiras (Španija), Turnir TE U-14 - Krka Cup TK Krka je na Otočcu pripravil turnir serije Tennis Europe (TE) za igralce in igralke do 14. leta starosti. TK Terme Ptuj so zastopale Taja Lončarič, Nika Strašek, Nina Pliberšek, Tara Go-rinšek in Ana-Teja Tabor. Prvi krog so uspešno prestale Tara, Taja in Nika, ki pa so jih v 2. krogu izločile tri nosilke. Rezultati, posameznice, 2. krog: Gorinšek - Katarina Trivic (BiH, 1.) 0:6, 4:6; Lončarič - Sara Zalukar (Hrvaška, 7.) 1:6, 4:6; Strašek - Sara Mikača (BiH, 3.) 2:6, 1:6. Med dvojicami se je najbolj izkazala Taja Lončarič, ki se je skupaj s Srbkinjo Tijano Nikolic prebila do četrtfinala. JM torek • 19. julija 2016 Šport Štajerski 13 Atletika • Veronika Domjan, AK Ptuj » Najlepši trenutek? Tretji kvalifikacijski met! « T ; y Foto: Črtomir Goznik Veronika Domjan: »Štirikrat na teden imam trening dvakrat na dan, dva dni pa enkrat na dan. Če imam dva treninga, vsak traja približno dve uri in pol, če pa enega, pa okoli štiri ure.« Atletinja Veronika Domjan pod strokovnim vodstvom trenerja Gorazda Rajherja kaže v metu diska iz sezone v sezono velik napredek. V letošnji se je rezul-tatsko povzpela od 56,63 na 60,11 metra. To je dosegla v kvalifikacijah na evropskem prvenstvu za člane v Amsterdamu, ko je orodje poletelo do novega državnega rekorda. Tega je v tej sezoni že pred tem popravila na Ptuju in Novi Gorici, medtem ko je na Nizozemskem še enkrat več dokazala svojo nesporno kakovost. Za novim osebnim rekordom Domjanove je ure in ure treningov, ki so ji prinesli tudi njen največji uspeh v članski karieri: na EP je kot najmlajša tekmovalka v finalu osvojila zelo dobro deseto mesto. »Opravim čim več metov različnih orodij« Kakšni so bili vaši športni načrti ob vstopu v leto 2016? V. Domjan: »Ob vstopu v leto 2016 sem si zadala, da bi popravila osebni rekord in se udeležila evropskega prvenstva v Amsterdamu. Na seznamu mojih ciljev so bile tudi olimpijske igre v Riu de Janeiru.« Kako so potekale priprave pred sezono in v tem poletnem delu, ko ste nastopili na različnih tekmovanjih? V. Domjan: »Pred sezono vedno naredim 'močno bazo', ob tem opravim čim več metov različnih orodij. Ko vstopam v sezono, vedno spustim ponavljanja in količino metov, da se moje telo odpočije. Pred evropskim prvenstvom sem bila tudi na pripravah v Mariboru, da sem zamenjala okolje in se tako res stoodstotno pripravila.« Kako sodelujete z vašim trenerjem Gorazdom Raj-herjem? V. Domjan: »Z Gorazdom sodelujeva dobro. Dogovoriva se vse, a bi komunikacija bila lahko včasih boljša. Je zelo ambiciozen, a se pozna, da ima veliko obveznosti in včasih enostavno nima dovolj časa za vse ljudi, ki bi jim moral posvetiti svoj čas. Tukaj velikokrat 'izvisijo' tudi drugi atleti.« Ali ste v sami tehniki meta diska in preostalih zadevah, ki zajemajo vašo disciplino, kaj napredovali v zadnjih mesecih? V. Domjan: »Menim, da sem v tehniki napredovala, a imam tukaj še vedno rezerve. Moram popraviti nekatere napake, ki jih delam. Npr. v začetku obrata se dvignem, kar je napaka, ki mi vzame veliko energije...« Kako sicer potekajo vaši treningi? V. Domjan: »V bazi treniram desetkrat na teden. Štirikrat na teden imam trening dvakrat na dan, dva dni pa enkrat na dan. Če imam dva treninga, vsak traja približno dve uri in pol, če pa enega, pa okoli štiri ure. Pred sezono spustimo intenzivnost treninga.« Ali ob treningih metanja v svoj trenažni proces vključujete še kaj drugih elementov? V. Domjan: »Vključujem še dvigovanje uteži, sprinte, poskoke, vaje za hrbet ... Z eno besedo - veliko vsega.« Trikratno izboljšanje državnega rekorda Že na začetku letošnje sezone ste bili v dobri formi, saj ste na ptujskem Mestnem stadionu postavili državni rekord 59,51 metra. Kakšen je spomin na ta dosežek? V. Domjan: »Spomin je lep. Še sama nisem mogla ver- jeti, da sem vrgla tako daleč. Moram priznati, da pozimi vedno naredim odličen napredek.« Med sezono je sledilo še veliko dobrih metov. Naslednji rekordni je bil v Novi Gorici, ko ste orodje vrgli 59,55 metra. Kaj je za vas pomenila nova najboljša znamka? V. Domjan: »V Novi Gorici sem pričakovala osebni rekord, a sem pričakovala že tedaj met preko 60 metrov.« V juniju ste delali na dveh frontah - v šoli in v športu. Kako ste usklajevali oboje in ali ste kaj prilagodili treninge? V. Domjan: »Res sta bili dve fronti, pa vendar sem uspela vse - po domače po- vedano - 'zvoziti1. Naporno je, ko grem zjutraj na trening, nato se peljem v šolo, sem tam 3 do 4 ure in potem odidem nazaj na Ptuj na trening. Ampak s trudom in voljo je možno vse. Šola zame predstavlja izziv in mi pomaga, da misli odpeljem še v drugo stran.« S kakšnimi cilji ste odšli na prvo evropsko prvenstvo v atletiki v članski kategoriji? V. Domjan: »Moj cilj je bil met preko 61 metrov in uvrstitev v finale. Dosegla sem finale in seveda osebni rekord, ki sedaj znaša 60,11 metra. Recimo, da ostaja le malce grenkega priokusa, ker nisem dosegla teh 61 metrov.« Ste bili na svoji največji tekmi do sedaj kaj nervozni? V. Domjan: »Odkrito povedano ne, bila sem le v toku adrenalina.« Kvalifikacije so potekale v enem od mestnih parkov. V. Domjan: »Bilo je zelo zanimivo in drugače, kot je v navadi. Bilo je veliko navijačev, ki so nas gledali res od blizu. Krog mi je bil všeč, pa tudi atmosfera je bila zelo dobra.« Kvalifikacije niste začeli najbolje, a v tretjem metu ste eksplodirali, saj ste postavili nov članski državni rekord 60,11 metra in ste se tudi uvrstili v veliki finale. Kakšen je bil ta rekordni met in občutek ob uvrstitvi v finale? V. Domjan: »Res sem bila vesela, ko sem vrgla teh 60,11 metra, saj sem sama sebi dokazala, da sem tudi psihično zelo močna. Sicer za prvi met nisem natančno vedela, kolikšno dolžino sem dosegla, a sem vedela, da ni bilo najbolje. Morda je bilo tudi dobro, da nisem vedela (smeh).« Veliki finale je potekal na olimpijskem stadionu v Amsterdamu. Kakšen izziv je bil za vas metati disk med evropsko atletsko elito? V. Domjan: »Zanimivo in neka nova izkušnja. To, da mečeš med svetovno elito, se pač ne zgodi vsak dan.« V finalu ste najdlje vrgli disk 58,12 metra in ste na koncu zasedli deseto mesto. Kaj vam pomenijo te številke oziroma kako bi ocenili ta svoj nastop? V. Domjan: »Nastop menim, da je bil dober. Z metom seveda nisem preveč zadovoljna, a 10. mesto je odličen dosežek. Žal mi je zadnjega meta, ko mi je disk zletel z roke. Verjamem, da bi lahko v tem poskusu disk poletel še dlje.« Edini neizpolnjen cilj: olimpijska norma Pred odhodom na Nizozemsko ste po tiho upali, da bo disk preletel olimpijsko normo 61 metrov. Ste kaj razočarani, da vam to ni uspelo ali ste zato dodatno motivirani? V. Domjan: »Seveda je malce razočaranja prisotno, a sem zato še dodatno motivirana in zagnana. Vsak neuspeh je dober, saj malce razmisliš, kje so še rezerve in kaj je treba spremeniti.« Kaj vas čaka v nadaljevanju letošnje sezone? V. Domjan: »Udeležila se bom še nekaj tekem in potem septembra odšla na zaslužen dopust, da naberem moči za novo sezono.« Kakšni so vaši kratkoročni cilji za prihodnjo sezono in kakšni srednjeročni cilji za nekaj let naprej? V. Domjan: »Drugo leto bo izjemno pomembno leto, saj je na sporedu evropsko prvenstvo za mlajše člane na Poljskem, svetovno prvenstvo za člane v Londonu, uni-verzijada . Za naprej pa so cilji, da disk leti, kakor daleč bo mogoče, da ostanem zdrava ter se pridružim svetovni eliti. V Tokiu 2020 na olimpijskih igrah pa upam, da bom posegla po odličju.« Kateri je bil za vas najlepši športni trenutek v tej tekmovalni sezoni? V. Domjan: »Najlepši športni trenutek je bil tretji kvalifikacijski met na evropskem prvenstvu v Amsterdamu, ko sem vrgla svoj osebni rekord.« David Breznik Domjan in Brlekova tekmovala v slovenski reprezentanci Atletska zveza Slovenije, Atletsko društvo Štajerska Maribor in Mestna občina Maribor so združili moči in so v soboto v slabem vremenu na stadionu Poljane pripravili atletski četveroboj reprezentanc mlajših članov in članic Češke, Madžarske, Poljske in Slovenije. V omenjenih reprezentancah je bilo nekaj zelo nadarjenih atletov do 23 leta starosti in med njimi sta z dobrimi rezultati v letošnji sezoni vpoklic v slovensko reprezentanco dobila tudi dva člana Atletskega kluba Ptuj Aljaž Brlek in Veronika Domjan. Za atleta je bil poziv popolnoma zaslužen, saj glede na stanje v teku na 110 metrov z ovirami spada v sam slovenski vrh. Med osmerico »ovirašev« je Brlek tokrat tekel 15.45 sekunde, kar je bilo dovolj za zelo solidno četrto mesto. V tej disciplini je bil najhitrejši Poljak Kacper Schubert z odličnim rezultatom 14.18 sekunde. Po nastopu na evropskem prvenstvu v atletiki v članski kategoriji v Amsterdamu je bilo za pričakovati po tem vrhuncu sezone od Veronike Domjan dober rezultat na tekmovanju v Mariboru. A žal trenutno najboljši atletinji ptujskega kluba tokrat ni šlo najbolje, saj je v metu diska z rezultatom 55.82 metra osvojila tretje mesto. Na tekmova-lišču je trikrat prestopila in trikrat je veljavno vrgla orodje, ki je poletelo do 54.41, 55.13 in 55.82 metra. Domjanova status prve favoritinje tekmovanja ni potrdila, a za njo je fantastičen del sezone 2016, saj je osvojila deseto mesto v Evropi in je kar trikrat postavila državni rekord, ki sedaj znaša 60.11 metra. Zavrčanka je precej zaostala za to znamko, tako, da sta jo prehiteli dve tekmovalki in v metu diska je z izidom 56.17 metra bila najboljša Poljakinja Lidia Augustyniak. Oba člana Atletskega kluba Ptuj sta slovenski reprezentanci mlajših članov prinesla kar nekaj točk, a ne glede na to, je Slovenija tako pri moških, kot pri ženskah na četveroboj reprezentanc mlajših članov in članic osvojila četrti zadnji mesti, medtem ko so v obeh kategorijah zbrali za prepričljivi zmagi daleč največ točk reprezentanti Poljske. David Breznik Veronika Domjan: »Moja vzornica je hrvaška metalka diska Sandra Perkovič. Je uspešna, samozavestna, prijazna, realna in enostavno obvlada metanje.« Veroniko poznamo iz atletskih stadionov, tokrat pa jo predstavljamo še v drugi luči, zasebno. Kako najraje preživljaš svoj prosti čas? Kaj najpogosteje počneš? V. Domjan: »Hmmm, preživljanje prostega časa izkoristim, da uredim stvari za šolo, sem pri fantu, pomagam pri prodaji kart pri NK Zavrč ali pa sem doma in lenarim.« Tvoja disciplina je atletika, natančneje met diska. Ali spremljaš še kakšen drugi šport? Katerega in zakaj? Če ne bi trenirala atletike, bi te zanimal kateri drugi šport? V. Domjan: »Spremljam veliko športov, saj brez športa enostavno ne gre. Najpogosteje spremljam nogomet, saj živim tik nad nogometnim igriščem v Zavrču. Tudi sama sem nekaj časa trenirala nogomet, sedaj pomagam pri NK Zavrč, tudi moj brat igra nogomet. Zaradi vsega tega je nogomet šport, ki ga poleg atletike najbolj spremljam oz. mu sledim. Nekaj časa sem tudi plesala v plesni šoli Mambo. Če ne bi trenirala atletike, bi skoraj zagotovo trenirala nekaj drugega, kaj točno, pa nisem razmišljala.« Vsak športnik ima navadno svojega vzornika, po katerem se zgleduje. Katera oseba je tvoj vzornik/ vzornica? Zakaj in kaj najbolj občuduješ na tej osebi? V. Domjan: »Moja vzornica je hrvaška metalka diska Sandra Perkovič. Je uspešna, samozavestna, prijazna, realna in enostavno obvlada metanje. Všeč mi je njen karakter, ki je odločen in res je vedno 100 % pripravljena na tekmo.« Vsak rabi tudi nekaj časa za oddih in odklop od tekmovanj. Kje najraje dopustuješ oziroma katera je tvoja najljubša destinacija? Greš raje z družino ali s prijatelji? Kam se nameravaš odpraviti letos? V. Domjan: »Dopustujem na Hrvaškem, najraje v Dalmaciji. Ko sem bila mlajša, sem na morje hodila z družino, sedaj pa se na morje odpravim s fantom. Sicer se s prijatelji dobim doma ali pa na Ptuju na kakšni kavici, da poklepetamo. Za letos še nimam načrta, kam bom šla, bo pa to v začetku septembra.« Kakšni so tvoji načrti po uspešnem nastopu na evropskem prvenstvu? V. Domjan: »Sedaj bom odšla na nekaj tekem in v šoli rešila še en izpit, ki mi je ostal. Nato se bom odpravila na dopust. Moje misli so že usmerjene v drugo leto, ki je zame izredno pomembno.« Anja Hrnčič 14 Štajerski Šport torek • 19. julija 2016 Atletika • Evropsko prvenstvo Maja Bedrač druga v Evropi Tbilisi je od četrtka do nedelje gostil evropsko prvenstvo v atletiki za mlajše mladince, na katerem je močan pečat pustila Maja Bedrač, saj je v skoku v daljino osvojila drugo mesto. Članica Atletskega kluba Ptuj je tokrat imela tudi nekaj smole, saj je skočila 619 centimetrov, kar je bil enako dolg skok, kot ga je imela zmagovalka Britanka Holly Mills, a je slednja imela boljši drugi skok 609 centimetrov, kar ji je prineslo zlato medaljo. Na poti do srebra je naša šestnajstletnica opravila kakovostne priprave pod vodstvom klubskega trenerja Aleša Bezjaka, s katerim sta tempirala formo za nastop v Gruziji. Že pred tem za atletinjo najpomembnejšem nastopu letos je skočila osebni rekord 636 centimetrov, medtem ko je v kvalifikacijah v Tbilisiju skočila daleč najdlje 627 centimetrov (op. a., bila je tudi edina tekmovalka, ki je preskočila visoko postavljeno normo 620 centimetrov). Ob ponovitvi tega rezultata bi pobrala zlato, a finale na velikih tekmovanjih je zmeraj posebna tekma. Ta- Maja Bedrač: »Bila je zelo težka tekma. Vse tekmovalke so imele veliko težav z vetrom. Sama sem izvedla kar nekaj dobrih skokov, a žal brez deske. Sem pa zelo zadovoljna, da mi je edini točen skok uspel v zadnji seriji. Ta sezona je bila zame izredno dobra. Srebrna medalja pa je plod dobrega dela.« kšna je bila tudi tokrat, saj jo je precej krojil veter, ki je tekmovalkam pihal v prsi. Kljub težkim pogojem je Bedračeva stopnjevala svoje skoke, ki so bili po serijah dolgi 594, 362, 599, prestop, 607 in 619 centimetrov. Prav s skokom v zadnji seriji je prišla do srebrne medalje, saj je bila pred njim uvrščena še na peto mesto in je z njim prehitela še dve tekmovalki. Žal ji ni uspelo prehiteti Millsove, ki se je tako lahko veselila naslova evropske prvakinje, medtem ko si je Maja Bedrač priskakala naslov evropske podprvakinje, kar je izreden uspeh. Ptujske barve so zastopali še trije atleti Trenerja Atletskega kluba Ptuj Gorazd Rajher in Aleš Bezjak sta s sistematskim in zelo kakovostnim delom do nastopa na evropskem prvenstvu za mlajše mladince ob Maji Bedrač pomagala še trem atletom Žanu Viherju, Jurčku Korpiču Lesjaku in Kristjanu Čehu. Za vse tri je bil nastop v Tbilisiju daleč največji in najpomembnejši v njihovih karierah, kar je delno vplivalo tudi na njihove končne rezultate. Izmed omenjene trojice je najprej nastopil Korpič Lesjak v metu kladiva, v katerem je tekmovalo petindvajset metalcev. Pred nastopom v Tbi-lisiju je bila najboljša atletova znamka 64.95 metra, medtem ko je tokrat v kvalifikacijah najprej vrgel orodje 60.14 metra, nato je prestopil in v zadnji seriji je vrgel 62.75 metra, kar je bilo dovolj za dvaindvajseto mesto. Dve mesti višje je bil med enaintridesetimi tekači na 110 metrov z - skok v daljino (ž): 1. Holly Mills (VB) 619 cm 2. Maja Bedrač (Slo / AK Ptuj) 619 cm 3. Marisa Carvalho (Por) 608 cm - tek na 110 metrov z ovirami (m) 1. Daniel Eszes (Mad) 13.39 s 2. Tuur Bras (Bel) 13.42 s 3. Jason Nicholson (VB) 13.45 s 20. Žan Viher (Slo/AK Ptuj) 14.25 s - met kladiva (m): 1. Myhayio Havrylyuk (Ukr) 82.26 m 2. Jake Norris (VB) 79.20 m 3. Ragnar Carlsson (Šve) 75.71 m 22. Jurček Korpič Lesjak (Slo / AK Ptuj) 62.75 m - met diska (m): 1. Georgios Koniarakis (Cip) 62.16 m 2. Tim Ader (Nem) 60.84 m 3. Jan Vasco Bringmann (Nem) 60.62 m 26. Kristjan Čeh (Slo/ AK Ptuj) 47.49 m Rokomet — EuroDean Athletics J Youth Championship TbiUsnoió K Bezjakova usoda v ponedeljek še ni bila znana ovirami Žan Viher. Ta je v tretji od štirih predtekmovalnih skupin prišel v cilj kot sedmi in je dosegel čas 14.25, kar predstavlja izboljšanje njegovega osebnega rekorda in izpolnitev glavnega cilja, ki ga je imel na velikem tekmovanju v Gruziji. Na tem tekmovanju pa je imel bistveno višje cilje Kristjan Čeh v metu diska, saj je bil njegov osebni rekord 59.51 metra šesti najboljši prijavljen rezultat med tridesetimi tekmovalci in bi bil v finalu dovolj za četrto mesto. A Čeh na evropskem prvenstvu v atletiki za mlajše mladince ni imel svojega dne, saj je dvakrat prestopil in je v drugi seriji vrgel disk 47.49 metra, kar je bilo daleč za njegovimi pričakovanji in je na koncu osvojil le šestindvajseto mesto. Kljub nekoliko slabšemu rezultatu, bo ta nastop zanj spodbuda za naprej in med vsemi štirimi člani Atletskega kluba Ptuj bo prvenstvo ostalo v lepem spominu Maji Bedrač, ki je z osvojeno srebrno medaljo zapisala še en zgodovinski uspeh ptujske atletike in športa nasploh. David Breznik Foto: Slavko Kolar Od leve Kristjan Čeh, Aleš Bezjak, Maja Bedrač, Žan Viher, Gorazd Rajher in Jurček Korpič Lesjak Slovensko rokometno reprezentanco loči manj kot 20 dni (prva tekma v nedeljo, 7. Avgusta, proti Egiptu) do pri-četka OI v Riu de Janeiru. To bo tretji nastop rokometne ekipe na OI. Leta 2000 so Slovenci igrali v Sydneyju in 2004 v Atenah. Ekipa se na OI pripravlja že od 4. julija in glavno vprašanje po napornih treningih ter dveh pripravljalnih tekmah je, kateri petnajsterici rokometašev bo pot v Rio zaupal selektor Veselin Vujovic V Brazilijo bosta odpotovala še dva rezervna rokometaša (skupaj 17 igralcev), ki pa po strogih olimpijskih pravilih ne bosta mogla živeti v olimpijski vasi skupaj s soigralci iz ekipe. Po nedeljski tekmi in zmagi Slovenije proti Tuniziji z 39 : 24 sem želel narediti za novo številko Štajerskega tednika intervju z reprezen-tantom Markom Bezjakom. Ormožan, prijatelj oz. kar moj sosed iz Dolge Lese me je prosil: "Slišiva se v ponedeljek ob 9. uri zjutraj. Takrat bo več znanega glede potnikov v Rio. Selektor Vujovic do polnoči mora oddati spisek petnajsterice za OI." In tu sva najin telefonski pogovor končala, čeprav sem se zelo težko zadržal, da ga nisem povprašal o njegovih občutkih glede izbire potnikov selektorja Vujoviča. Na prvi tekmi v Mariboru proti Tuniziji Bezjak ni zaigral, na drugi tekmi je obsedel na klopi v 1. polčasu. In začel me je rvati sum, da naš Ormožan ne bo videl OI. Nato pa je na parket v 2. polčasu športne dvorane Polaj stopil "Maestro". Že po razpoloženju se je videlo, da je 184 cm visok igralec Mag-deburga sproščen ter prepričan v samega sebe in v pot na OI. Zabil je pet zadetkov. Dva z metom iz razdalje, kar glede na njegov zelo dober met večkrat pogrešamo. Zadel je iz sedemmetrovke in po igri 1 na 1. Lepotico tekme pa sta odigrala z bivšim soigralcem iz Gorenja Juretom Dolencem, ki je bil asistent pri prelepem cepelinu in uspešnem zaključku Bezjaka. Po tej fantastični polurni predstavi Bezjaka zame ni več bilo dvomov, da si fant zasluži pot v Rio. Ampak ne smemo pozabiti, da sem jaz v tej zgodbi z Bezjakom pristranski in na to dejstvo so me takoj po mojem navdušenju po tekmi v Trbovljah opozorili moji rokometni pajdaši in me zopet vrnili v negotovost. In v nedeljo okrog 23. ure mi ni dalo miru in sem šel sestavljat svoj mozaik petnajstih rokometašev, ki bi jih popeljal v Brazilijo: dva vratarja, desni krili Marguč in Janc, desna zunanja Kavtičnik in Dolenec, srednji Zorman, Bezjak, Bombač, levi zunanji Skube, levo krilo Cingesar, krožni Gaber, Poteko, Blago-tinšek, specialist za obrambo Miklavčič. Moja petnajsteri-ca. Rezervi tretji vratar ter Zarabec. In potem sem do ponedeljkovega jutra nestrpno čakal na odgovor Bezjaka: "Žal še nam ni znan seznam potnikov za Rio (v ponedeljek, 18. 7., ob 9.30). Selektor ga že ima, vendar nam ga bo sporočil na sestanku. Kdaj bo sestanek, nam ni znano. Zagotovo seznama ne bomo izvedeli iz medijev. Je pa vsakemu od nas nelagodno, ko tako čakaš na odločitev strokovnega štaba. Upam in želim si najboljše, toda dokončna odločitev bo selektorjeva in to je treba spoštovati. V torek in sredo nas čakata prosta dneva, potem se selimo v Kozino, kjer bomo opravili tretji del priprav in odigrali dve tekmi proti Hrvaški," je povedal Bezjak. Tako bomo o Markovi usodi več poročali v petkovi številki Štajerskega tednika. Uroš Krstič torek • 19. julija 2016 Šport Štajerski 15 NEZNANO O ZNANIH Kajak sprint • Evropsko prvenstvo U23 Luka Gračnar: »Zanimajo me zgodovina, politika in ekonomija« Tilen Vidovič v izredni dirki osmi Luka Gračnar Luka Gračnar je odličen slovenski hokejist, ki kljub svoji mladosti že vrsto let dokazuje, da je iz pravega testa za vrhunski hokej in nas znova in znova v to prepriča s svojo kakovostjo in talentom. Luka se lahko kljub svoji mladosti že pohvali z nastopom na olimpijskem hokejskem turnirju leta 2014 v Sočiju, kjer je bil na tekmi proti ZDA prvi vratar naše izbrane vrste. 1. PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? NK Drava Ptuj, terme in vino. 2. KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE? Nasmeh in smisel za humor. 3. KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE? Odkritost, neposrednost in prijaznost. 4. KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU? V hokejski sezoni najraje počivam, gledam razne TV-serije, ob večerih se družim s soigralci, s katerimi radi igramo konzole. V glavnem počitek. 5. KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU? Puran, zelenjava in riž. 6. KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST? Veliko destinacij še nisem imel priložnosti preizkusiti, vendar pa sem zadovoljen s hrvaško obalo. 7. VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI? Zdaj že nekaj časa ne hodim v šolo, ko pa sem, pa je bila to matematika. 8. KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA? Težko vprašanje, veliko je vrhunskih športnikov, eden iz med njih je zagotovo kar naš Anže Kopitar. Verjetno pa bi to bili še Roger Federer, Sebastian Vettel, Tiger Woods in Kobe Bryant. 9. KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI? Poslušam raznovrstno glasbo. Praktično vse zvrsti. Zelo rad poslušam skupino Mumford & Sons. 10. KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE? Nazadnje sem si ogledal film Kakor zgoraj tako spodaj. Najljubši igralec mi je Leonardo Di Caprio, najljubše igralke nimam. 11. KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA? Knjig ne berem preveč pogosto, če pa že, so to po navadi biografije in avtobiografije športnikov. Knjiga Zlatana Ibra-himoviča mi je še posebej všeč. 12. KAKŠNE SO VAŠE SANJE? Moje sanje so, da bi enkrat zaigral v ligi NHL. 13. KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO? Ustavil bi vojne in nasilje. 14. KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE? Nisem še čisto odločen, kaj natančno si želim početi po končani karieri. Zanimajo pa me zgodovina, politika in ekonomija. Janko Bezjak Rezultati: 1. Oleg Gusev (Rus) 2. Deniss Volkovs (Lat) 3. Dzmitry Tratsiakou (Bol) 8. Tilen Vidovič (Slo) Korak za korakom, ali veslaj za vesljajem se je Tilen Vidovič vračal med najboljše evropske sovrstnike v kajak sprintu na mirnih vodah na 200 metrov dolgi progi. Ptuj-čan je v letu 2016 s svojo neverjetno vztrajnostjo in urami treninga prišel do vrhunskega nivoja, ki ga je prikazal tudi v soboto in nedeljo na evropskem prvenstvu v kajak sprintu na mirnih vodah za mladince in mlajše člane do 23- leta starosti v Plodivu. Na umetno narejeni progi sredi mesta je veslal v vseh treh nastopili fantastično in je na koncu v Bolgariji zasedel odlično osmo mesto v Evropi, po katerem je Tilen Vidovič povedal: »Zelo sem zadovoljen že z vstopom v finale A in po njem sem mogoče čisto malo razočaran, saj tekme nisem odveslal tako, kot bi jo moral odvesla-ti. Načeloma sem zadovoljen z osmim mestom in morda bi lahko bil z malo boljšim nastopom tudi še kakšno mesto višje.« Tilen je z osmim mestom zelo izboljšal svoj prejšnji najboljši rezultat z evropskega prvenstva za mlajše člane, saj je bil leta 2012 v Montemor-o-Velhu na Portugalskem na 200 metrov uvrščen na šestnajsto mesto. Neverjetni rezultati najboljših kajakašev Triindvajset kajakašev je bilo prijavljenih v sprintu na 200 metrov, kar je pomenilo, da so organizatorji izpeljali najprej tri kvalifikacijske skupine. V drugi je na progi ena veslal Tilen Vidovič, ki je z zelo dobrim časom 36.944 sekunde zasedel šesto mesto, medtem ko je v tej skupini bil najhitrejši Deniss Volkovs iz Latvije s časom 35.752 sekunde. Še hitreje, s časom 35.164 sekunde, je v prvem krogu tekmovanja s progo opravil Madžar Kolos Czizmadia, medtem ko je član Brodarskega društva Ranca Ptuj s petnajstim časom napredoval v polfinale. V tej preizkušnji je opravil svoj najhitrejši nastop v karieri, saj se je čas ustavil pri 34.756 sekunde in pred Vidovičem, ki je bil v drugem polfinalu drugi, je bil le Bolgar Dzmitry Tratsi-akou z rezultatom 34.540 sekunde. Ta izvrsten nastop mu je prinesel mesto v finalu A Tilen Vidovič (kajak sprinter na mirnih vodah): »Rad bi se najprej zahvalil vsem, ki so me podpirali, predvsem pa moji celi družini in dobremu prijatelju ter fizičnemu trenerju Aljažu Valiču. V glavnem sem do tega novega lepega uspeha prišel skorajda sam, saj sem treniral po svojem planu, brez pravega trenerja, brez sparing partnerja in brez prave pomoči zveze. Tako da lahko rečem, da je to, kar sem dosegel v Plodivu, ko sem bil osmi, zares odličen rezultat in samo kaže na to, da je moja pripravljenost in veslanje na pravem mestu. Mislim, da bo šlo v prihodnjih sezonah še na boljše, a to ne bo vse odvisno le od mene, ampak bo veliko odvisno tudi od pogojev, ki mi bodo dani, da bom lahko dosegal še boljše rezultate.« evropskega prvenstva v kajak sprintu na mirnih vodah na 200 metrov, v katerem je nastopil na progi številka 2. Vsi tekmovalci so na neverjetno hitri progi ob rahli pomoči vetra praktično »leteli« po vodni površini v cilj in zmage se je veselil Rus Oleg Gusev s časom neuradnega novega svetovnega rekorda 33.788 sekunde. Ptujčan je zelo dobro opravil s svojim nastopom in je s časom 35.191 prišel v cilj kot osmi. S tem je dosegel vrhunski rezultat in je hkrati izpolnil svoj začrtan cilj, saj je bil ta usmerjen v uvrstitev v finale A. O tem nastopu je Tilen Vidovič dejal: »Na samem startu finala A sem imel določene težave, saj sem se malo popravljal v bloku in sem tako zamudil na startu. Po startu žal moj čoln ni bil čisto raven, a sem hitro prišel v svoj ritem in na koncu mi je zadnjih 50 metrov frekvenca zavesljaja malo upadla, kar je v cilju zadostovalo za osmo mesto.« Po evropskem Vidoviča čaka še svetovno prvenstvo Tilen Vidovič ima v tej sezoni niz uspešnih nastopov od prve pregledne tekme v Mantovi do suverene zmage na državnem prvenstvu na Bledu, ki mu je prinesla vstopnico v slovensko reprezentanco. V njej je solidno nastopil na olimpijskih kvalifikacijah Duisburgu in kasneje še v istem nemškem mestu na tekmi svetovnega pokala, na kateri je tekmoval tudi v Montemor-o-Velhu. Naslednji tekmovalni vrhunec je za kajak sprinter j a na mirnih vodah bil nastop na evropskem prvenstvu U23 v Plodivu, na katerem je z osmim mestom še enkrat več potrdil svojo kakovost. Po tem nastopu v Bolgariji sledijo za Vidoviča v prihodnjih dneh še ene mini priprave, saj bo med 28. in 31. julijem tekmoval še na svetovnem prvenstvu v kajak sprintu na mirnih vodah za mladince in mlajše člane do 23. leta starosti v Minsku. Glede na prikazano formo je želja ali tihi cilj nadarjenega ptujskega športnika v Belo-rusiji se uvrstiti tudi na tem tekmovanju v finale A v kajak sprintu na mirnih vodah na 200 metrov dolgi razdalji. David Breznik Šahovske novice Na amaterskem prvenstvu v Mariboru Naj Pivec drugi, Nika Kralj tretja Železničarski šahovski klub iz Maribora je organiziral amatersko prvenstvo kluba, na katerem je sodelovalo 22 šahistk in šahistov. Med njimi so nastopili tudi trije mladi člani Šahovskega društva Ptuj, od katerih je bil najboljši Naj Pivec na drugem mestu. Prvenstvo je bilo lepa priložnost predvsem za mlade, saj jih je bilo kar sedemnajst, starih med osem in štirinajst let. Odlično je štartala 11-le-tna Nika Kralj, ki je v prvih šestih kolih premagala vse tekmece in suvereno vodila s šestimi točkami. Žal je v nadaljevanju morala kar trikrat podpisati poraz, tudi proti kasnejšemu zmagovalcu in tudi proti drugouvrščenemu klubskemu prijatelju Naju Pivcu. Slednji je na turnirju ostal neporažen, saj je štirim zmagam dodal pet remijev in le za pol točke ostal za zmagovalcem. Solidno enajsto mesto je osvojil še tretji član ptujskega društva Tadej Murko. Najboljši trije so prejeli pokale, podeljenih pa je bilo tudi nekaj praktičnih nagrad. Končni vrstni red: 1. Roman Rozman, ŠD Pragersko-Gaj 7 točk, 2. Naj Pivec 6,5, 3. Nika Kralj 6, oba ŠD Ptuj, 4. Rene Žižek, ŠD Radenka Pomgrad 6.... 11. Tadej Murko ŠD Ptuj 5 točk itd. Silva Razlag Najboljši trije s pokali Foto: NK 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek m 19. julija 2016 Ljutomer • 12. Grossmannov festival Zmagovalec je Scherzo Diabolico Nagrada za življenjsko delo je pripadla nemškemu producentu Janu Harlanu. »Aramu je prekipelo. Dovolj ima ženinega nerganja in nadležnega šefa, ki mu nikakor ne ponudi napredovanja. Zato se odloči izpeljati tvegan načrt, ki naj bi mu prinesel vse, za kar je neupravičeno prikrajšan - ugrabil bo šolarko. Vendar se ne zaveda, da bo s tem sprožil usoden trk dogodkov s strahotnimi posledicami.« To je kratka vsebina uro in pol dolgega filma z naslovom Scherzo Diabolico, zmagovalca 12. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina, ki je minuli teden potekal v Ljutomeru. Scenarist in režiser tega mehiško-ameriškega filma, ki je tako dobil glavno festivalsko nagrado hudi maček za najboljši celovečerni film, je Adrian Garcia Bogliano, ki je znan kot eden najbolj zanimivih sodobnih ustvarjalcev grozljivk. Skupina prleških filmskih navdušencev, ki jim je priljubljen filmski žanr grozljivka (Horror), je pred 12 leti, ko se je praznovala 100-letnica prvih slovenskih filmskih zapisov, posnetih v Ljutomeru (dr. Karol Grossmann, Odhod od maše v Ljutomeru in Sejem v Ljutomeru), začela organizacijo festivala, ki je v svoji kratki zgodovini pritegnil številne znane svetovne filmske obraze. Na tokratni izvedbi festivala je gostoval Jan Harlan, dolgoletni izvršni pro-ducent režiserja, svojega svaka, Stanleyja Kubricka. Harlan ki je nemškega rodu, je skoraj tri desetletja sodeloval z enim najbolj priznanih režiserjev v zgodovini slovenskega filma, v študijskih letih pa je izobrazbo pridobival v New Yorku, Ziiri-chu in na Dunaju. »Jan Harlan si zasluži poklon ne le zaradi ffffflssinaiif» û s Foto: napovednik.com vseh preteklih dosežkov, temveč tudi za vse, kar še vedno prispeva k spodbujanju karier mladih filmskih ustvarjalcev. Svoje bogato znanje posreduje z veliko zgovornostjo in še večjo očarljivostjo, skromnostjo in humorjem,« je o letošnjem dobitniku častnega hudega mačka za življenjsko delo dejal večkratni obiskovalec Grossmannovega festivala filmski kritik Phillip Bergson. Hrupnega mačka za najboljši glasbeni dokumentarec je prejela slovenska režiserka Dunja Danial za film Odpadki druge generacije - po stopinjah nekega punka. Slakov hudi maček za najboljši kratki film pripada filmu Izginotje Willieja Bin-ghama (The Disappearance of Willie Bingham; Avstralija; 2015; Matt Richards), najboljši evropski fantastični kratki film je Zobki (Quenottes; Luksemburg; 2015; Pascal Thiebaux, Gil Pinheiro), vinski šampion hudi maček za najboljši film pa je pripadel Vinogradništvu družine Kos s Pavlovskega Vrha v ormoški občini za vino ranfol. Miha Šoštarič Gornja Radgona • Izgradili tudi čistilno napravo Večino sredstev so pridobili iz Kohezijskega sklada V sklopu projekta je bilo izgrajenih 9 kilometrov kanalizacijskega sistema, tri črpališča in trije regulacijski objekti, en zadrževalnik ter centralna čistilna naprava s kapaciteto 8.800 populacijskih enot. Foto: Miha Soštarič Radgonski župan Stanislav Rojko, okoijska ministrica Irena Majcen in direktor javnega podjetja Komunala Radgona Zlatko Erlih so s prerezom traku uradno predali namenu pomembno pridobitev za občino Gornja Radgona. Projekt so pričeli izvajati leta 2013, vrednost celotne investicije za več občin pa znaša dobrih deset milijonov evrov. Evropska unija je iz Kohezijskega sklada v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013 prispevala 85 odstotkov javno upravičenih stroškov, udeležba iz državnega proračuna pa je znašala preostalih 15 odstotkov. »Projekt je bil izveden z namenom izgraditve ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda na območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in čiščenja, s ciljem zmanjšanja negativnih vplivov na okolje v aglomeracijah, katerih obremenitev je večja od 2.000 populacijskih enot,« so sporočili iz radgonske občinske uprave. V sklopu projekta je bilo izgrajenih 9 kilometrov kanalizacijskega sistema, tri črpališča in trije regulacijski objekti, en zadrževalnik ter centralna čistilna naprava s kapaciteto 8.800 populacijskih enot. »Osnovni namen izgradnje kanalizacije je bil povezati obstoječe kanalizacijske vode ter izvesti kanalizacijsko omrežje na predelu, kjer ga še ni bilo, ter tako omogočiti objektom priključitev na kanalizacijsko omrežje, same komunalne vode pa nato speljati do lokacije v okviru projekta zgrajene čistilne naprave,« dodajajo. Na odprtju je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen dejala, »da smo v Sloveniji v zadnjih desetih letih izvedli res veliko aktivnosti in investicij za čistejše okolje«, radgonski župan Stanislav Rojko pa je izpostavil zahtevnost in pomembnost projekta tako za občino kot za občane. Poudaril je, da čaka občino na tem področju še veliko dela in izrazil prepričanje, da bo občina kljub zahtevnosti in težavnosti teh nalog dosegla potrebne cilje. Miha Šoštarič Središče ob Dravi • Poletni tabor Srednjeveški otroški tabor Na začetku julija je bilo v Središču ob Dravi zelo veselo, saj se je v športnem parku Stras odvijal srednjeveški poletni tabor z naslovom V objemu vitezov, kraljev, narave in pravljic. Otroci so se družili s sovrstniki in skozi različne rokodelske dejavnosti izrazili svojo ustvarjalnost. Tabora se je udeležilo 19 otrok, ki so bili stari od 6 do 12 let. Otroci so na taboru spoznavali življenje v srednjem veku in se za en dan spremenili v viteze in grajske gospodične. Na začetku so se pogovarjali o življenju v srednjem veku in se nato lotili različnih delavnic, ki so prikazovale življenje več stoletij nazaj. Otroci so poslušali ljudske pravljice in se preizkusili v lutkovnem gledališču, ročno so izdelovali papir, na »riplenko« so ročno prali perilo, spoznali so opremo vitezov in njihove naloge, zavrteli so se ob srednjeveški glasbi, izdelovali so nakit iz lesa in različne izdelke iz gline. Na koncu so se preizkusili še v lokos trelstvu. Skupaj z izvajalci tabora so otroci pripravili kosilo in večerjo na odprtem ognju. Tabor so omogočila podjetja s prostovoljnimi prispevki. Dan so preživeli bosi in v naravi. Domov so odšli utrujeni, vendar zadovoljni in s širokim nasmehom. Tabor sta organizirali KUD Prasila iz Središča ob Dravi in KUD Baron iz Prvencev. Aleksandra Bolčevič Foto: AB torek • 19. julija 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ormož • Poletni počitniški kompas Delavnice in tabori na Ormoškem Ormoškim otrokom letos med počitnicami ne bo dolgčas. Mladinski center Ormož in ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ter drugi organizatorji namreč prirejajo številne delavnice in tabore. Večina jih je brezplačnih. Pestro dogajanje se je začelo že prvi počitniški teden. V tem času se je tako že zvrstilo nekaj delavnic, zanimivo pa bo vse do septembra. Namreč že ta ponedeljek se začenja brezplačni mladinski raziskovalni tabor Narava nas opazuje, ki bo trajal vse do petka. V sklopu mladinskega raziskovanja tabora si bodo počitnikarji lahko ogledali ormoški park in arboretum Opeka v Vinici na Hrvaškem. Otroci si bodo čas krajšali še z iskanjem nenavadnih oblik dreves, ki dajejo občutek, da nam narava hoče nekaj povedati. Na svoje pa bodo prišli tudi ljubitelji umetnosti. Namreč v okviru raziskovalnega tabora bo potekala tudi literarna, slikarska in fotografska delavnica. Tabor pripravljata Mladinski center Ormož (MCO) in OZ RKS Ormož. Po nova znanja in spretnosti na področju šivanja so šolarji vabljeni naslednji ponedeljek, 25. julija. Ves teden namreč MCO v sodelovanju z Modnim ateljejem Andy organizira šiviljski tečaj, kjer bodo reciklirali stare kose oblačil, izdelovali dodatke za oblačila, sešili krilo, izdelali pa bodo tudi torbo. Delavnica je primerna za vse, ki že znajo vsaj malo uporabljati šivalni stroj. Prijave zbirajo na MCO. V času od 1. do 13. avgusta pa MCO v sklopu OFAK-a prireja doživetja v parku. Počitnikarji se bodo tako lahko udeležili zanimivih in pestrih dnevnih dogodkov. Od 16. avgusta naprej pa bo potekala štiridnevna poletna plesna šola Moreno. Cena tečaja je pet evrov. Počitniški program pa poteka tudi vsak torek, sredo in petek. Namreč ob torkih ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v ormoški grajski pristavi organizira ustvarjalne delavnice pod vodstvom muzejskih delavcev. Vsako sredo MCO med 10. in 12. uro izvaja zanimive delavnice za otroke, vsak petek pa se mladi lahko družijo na malem grajskem dvorišču v Ormožu, kjer gledajo filme, spoznavajo različne zvrsti glasbe, opazujejo zvezde, se učijo kuhati ... Monika Levanič Ormoški otroci si čas krajšajo s številnimi zanimivi delavnicami in tabori. Juršinci • Srečanje občanov, starejših od 75 let Po letu dni ponovno skupaj na srečanju starejših... V začetku maja je občina Juršinci priredila srečanje starejših občanov, starih nad 75 let. Vabilu se je odzvalo lepo število starostnikov, okrog 100. Srečanje je potekalo v Lovskem domu v Juršincih. Pred tem je bila sveta maša v cerkvi sv. Lovrenca v Juršincih, nato pa v juršinski večnamenski kulturni dvorani igra KUD Antona Slodnjaka. Prijetno prireditev so popestrili še s krajšim kulturnim programom, v katerem je Domen Matjašič raztegnil svojo harmoniko. Zbrane pa je nagovoril župan občine Juršin- ci Alojz Kaučič, ki je povedal, da občina med drugim skrbi tudi za starejšo populacijo ljudi. Pri tem je omenil domsko varstvo, obiske starejših na domu ob različnih priložnostih okrog božiča in novega leta, obiski za 90. rojstni dan in še kaj bi se našlo. Ena izmed pozornosti je tudi organizacija takega druženja. Občanom je zaželel predvsem zdravja ter da za nekaj uric pozabijo na tegobe, ki jih pestijo in uživajo v druženju. Pri organizaciji srečanja so pomagale tudi članice OO Rdečega križa Juršinci, ki so poskrbele, da so se udeleženci srečanja po kosilu še posladkali. Prijetno druženje se je nadaljevalo v popoldan. ML KS Foto: Arhiv občine Prijetnega srečanja se je udeležilo lepo število starostnikov. Draženci • Ribolov ribičev z družicami Ribiško tekmovanje v parih V soboto, 9. julija, je na ribniku Žejnih ribic v Dražencih potekalo tekmovanje v ribolovu, imenovano Pari ona-on, kjer so se ribiči Ribiškega društva Žejne ribice pomerili drug proti drugemu skupaj s svojimi družicami. Člani ribiškega društva zatrjujejo, da je tekmovanje v parih Ona - on njihova posebnost, saj se na ta način še ni pomerilo nobeno društvo. S tem se nekako želijo oddolžiti svojim damam za čas, ko ga brez njih preživijo za vodo. Tekmovalci so se zbrali ob 13. uri in izžrebali svoje lovne pozicije. Po dobri uri ribolova so se nad ribnikom naredili črni oblaki in ujel jih je naliv, ki pa na srečo ni trajal dolgo, zato so tekmovanje lahko izpeljali do konca. Ker je članom pri ribolovu uspešno pomagal tudi nežnejši spol, so tekmovanje prizanesljivo skrajšali samo na tri ure in ga končali že ob 17. uri. Dekleta in žene pa so tudi tokrat presenetile in so prekašale prenekaterega ribiča. Rezultati tekmovanja so bili takšni: 1. mesto Miran Rodvain in Živa Žnidarič, 2. mesto Jože in Majda Štockl in 3. mesto Jože in Dragica Gaj ser. Prvim trem so nato sledili: Bojan in Nina Krajnc, Dalibor in Dragica Ka-lik, Aleš Štockl in Petra Zamuda, Dušan Černenšek in Anica Kurbus, Marjan in Tatjana Vra-bl ter Jože in Danica Kampl. Vsi tekmovalni pari so prejeli medalje, najboljši trije pa so še bili nagrajeni s pokalom. Aleksandra Jelušič v Štajerski Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Foto: Aleksandra Jelušič Foto: MCO 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 19. julija 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kratka ohladitev nam je vsem prišla prav Pretekli teden je zaznamovala visoka vročina, ki se je končala z neurjem. Nekaj dni ohladitve nam je vsem prišlo prav. O tem sicer ne pišem rada, a poletja še ni konec, zato bo mogoče komu prišlo prav tudi kasneje. Prvi ukrepi na zelenjavnem vrtu Prva stvar, ki jo naredimo na vrtu, je, da vse, kar kaže znake življenja, poškropimo samo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Šele po dnevu ali dveh, ko se vsaj nekoliko osuši in odteče, pregledamo, kaj je smiselno reševati. Namesto alg lahko uporabite čaj iz cvetov ognjiča. V vsakem primeru rešujemo plodovke. Te se vedno dobro obrastejo. Ker imajo že dobro razvit koreninski sistem, bo še nekaj pridelka. Plodovke z algami tudi zalijemo, da pomagamo koreninam. Polomljene vrhove odrežemo. Odstranimo vse poškodovane plodove, saj bodo ti samo bremenili že tako prizadeto rastlino. Nato rastline poškropimo z žajblje-vim čajem, v katerega lahko dodamo žlico sode bikarbo-ne. Lahko naredite tudi samo pripravek iz sode bikarbone, sama bi ga naredila iz mleka, namesto iz vode. V trgovinah pa lahko kupite bakrena listna gnojila ali pripravek iz preslice. Z omenjenimi pripravki poškropite vsaj trikrat zapored v tri- do petdnevnem razmaku. Pogledamo tudi preostale vrtnine, počistimo predvsem vse odlomljene. Očiščene posevke potem na njivah poškropite z ustreznimi sredstvi za varstvo rastlin. Na vrtu uporabite žaj-bljev čaj, čaj iz timijana, rmana ali pripravek iz listov bezga. Uporabite lahko tudi pripravek iz sode bikarbone. Ko se tla deloma osušijo Pri delu vedno pazimo, da ne hodimo po gredah, ampak samo po poteh, da zemlje še bolj ne gazimo. Seveda pa morajo biti rastlinski deli ob čiščenju suhi. Kakor hitro se tla deloma osušijo, se lotimo rahljanja tal. S tem ukrepom bomo spodbudili hitrejšo rast korenin. Ker so vsa neurja tudi izprala hranila v globino, je dobro, da rastline tudi dogno-jimo, izberemo pa predvsem tekoča gnojila, saj bodo ta učinkovala takoj. Sama bi čez noč namočila kompost: 1 volumen ne povsem preperelega komposta in 2 volumna vode. Čez dva dni bi vse precedila in z vodo zalila vse poškodovane vrtnine. Lahko pa v trgovinah kupite organska gnojila, ki jih v vodi samo raztopite. Tako gnojenje bo v pomoč pri hitri obnovi vrtnin. Ta dva pripravka lahko uporabite takoj, dolgoročno pa lahko tudi za teden dni namočite koprive in gabez. Vsako rastlino namočite v posebno posodo (1 kg/10 l vode). Vsak dan premešajte, po 7-10 dneh namočeno precedite. To tekočino lahko zdaj tudi shranite, a shranjeno mora biti v povsem temnem in hladnem prostoru. Nato tekočino ga-beza in koprive združite in s tem (razredčeno 1 : 10) zalijte posevke. Tako gnojilo odlično dvigne odpornost rastlin, pospeši obnovo po poškodbah in nahrani tudi mikroorganizme. Nato pa tla zastremo, uporabimo pa naravne zastirke. Delo s tem še ni končano To so samo prvi ukrepi, ki ji naredimo takoj po takem žalostnem dogodku. Na našem ob- -T >!«■ >■ . . Foto: Miša Pušenjak Tudi tako potolčeno zelje si opomore, malo tudi z našo pomočjo. močju smo tudi brez teh težav imeli veliko problemov z bakterijskimi obolenji. Izredno veliko jih je bilo tako na nizkih kakor na visokih fižolih, precej so obolevale tudi buče, bučke in kumare, pa tudi na papriki so se že kazala prva znamenja. Resnično priporočam, da takoj, ko opazimo novo rast pri rastlinah, uporabimo listno gnojilo, ki vsebuje veliko bakra. Uporabiti bi ga bilo treba vsaj dvakrat ali trikrat v razmaku pet do sedem dni. Vedno ga uporabimo zvečer. Posebej v nevarnosti zaradi bakterijskih obolenj so kapusnice, plodov-ke in fižol. Katere rastline se dobro obrastejo Dobro se obrastejo tudi blitva in solatnice. Predvsem prezimni radič se bo hitro obnovil, najbolje je, da ga povsem porežemo in pustimo samo srček. Hitro se obraste tudi pe-teršilj, zato bi jaz vseeno poskušala rešiti poškodovanega. Praktično ga je treba samo porezati, okopati, zrahljati tla okoli poškodovanih rastlin, skoraj vedno se obnese. Tudi kapusnice, če nimajo povsem odlomljenega stebla, se lepo obrasejo. Veliko moč samoobnove ima tudi visok fižol, tako da tudi nad njim jaz ne bi kar na hitro obupala. Rdečo peso, če je le koliko toliko velika, raje populimo in posejmo še enkrat. Česen je najbolje kar populiti in obrezati, saj je že dozorel. Pri čebuli pa je vse odvisno od tega, kdaj smo sadili čebulček. V vsakem primeru je bolj občutljiva na bolezni in bi jo bilo najbolj pojesti čim prej, če je le dovolj dorasla. Dolgo je skladiščili prav gotovo ne bomo. Kaj pa še lahko sejemo Za nove setve gredice samo plitvo prerahljamo, zemlje poleti ne obračamo. Za solato, nizke fižole gred ne pognoji-mo, če so vsako leto težave s koreninskimi ušmi, tudi en-diviji in radiču ne gnojimo. Preostalim rastlinam pa lahko dodamo približno četrtino toliko gnojila, kot je napisano v priporočilih, saj je večino kalija in fosforja v tleh ostalo, iz-pralo se je le nekaj dušika. Naj vas ne skrbi, da bo za rastline hranil premalo, danes lahko v trgovinah kupimo številne tekoče pripravke, ki delujejo hitro. Pa tudi domače, namočene koprive, gabez in tudi druge zeli so odlično sredstvo za dognojevanje rastlin. V tem času lahko sejemo praktično vse vrtnine, razen paradižnika, paprike in jaj-čevca. Tudi za setev visokega fižola je žal prepozno, a se bo ta, ki ga že imate posajenega, hitro obrasel. Da pa bomo čim prej uživali v strokih, po-sejemo še nekaj nizkega fižola. Kljub temu da nizek fižol ni neka nova vrtnina, ga običaj -no vidim posejanega v kupčke na vrtu. Nizek fižol raje sejte v vrstice tako, da vsakih pet centimetrov posejemo eno semenko. Vrstice pa naj bodo vsaj 30 cm narazen. Da bo hi- treje kalil in bomo imeli manj težav z boleznimi, seme čez noč namočimo v žajbljev čaj. Tudi grmičaste, jedilne bučke raje posejemo na novo, saj zelo hitro zarodijo. Pridelek bo hitrejši in rastline bolj zdrave, če si vzgojite sadike s koreninsko grudo. To storimo tako, da dve do tri semenke posejemo v lonček, premera okoli 5 cm. Setev novih rastlin pravzaprav priporočam vsem. Letošnje leto je bilo za vse bučnice dokaj naporno, zato boso odrasle, stare rastline težje prenašale jesenske tegobe. Mlade rastline pa vam bodo rodile še pozno v jesen. Če bodo stare rastline prepočasne, bomo kar med njih posadili nove sadike. Tudi za setev korenčka in peteršilja seveda še ni prepozno, če nam je toča povsem uničila posevke, bo nova setev brez težav dozorela do zime. Če je čebulo povsem uničila toča, poskušajte posejati stoletno čebulo. Ta čebula je nekaj posebnega. Spodnji del se ne odebeli, ampak ostane vedno bel, nežen, brez luskolistov. Je pa ravno tako uporaben v kuhinji kakor naša stara dobra navadna čebula. Se pa kmalu začne šopasto obraščati in na enem mestu imamo šope te čebule. Zato bo do jeseni čebule dovolj. Ker je ta vrtnina prezimna, je bo nekaj ostalo tudi za zimo. Najbolj hudo je običajno vsem za propadlo solato. Če je bila še manjša, se bo obrasla, večjo pa je najbolje pore-zati in pojesti, kolikor je je še ostalo. Hitro posejemo novo, dobra soseda ali sorodnica naj vam odstopi nekaj sadik. Take, s koreninsko grudo pa lahko še vedno kupite. Tudi brez te toče pa je prišel zdaj čas, ko sejemo poletno redkev, ki je tako odlična kasneje v jeseni, pa mnogi nanjo pozabljajo takrat, ko jo je treba sejati. Poleg črne redkve lahko danes tudi pri nas kupimo seme velike bele poletne redkve. Poskusite jo. Tudi podzemna koleraba in repa sta vrtnini, ki sta v jeseni zelo dobrodošli v naši kuhinji. Če je ostalo na gredicah še kaj prostora, posejemo tudi ti dve zelenjadnici. Mislim, da bodo tudi od toče poškodovani vrtovi kmalu spet zeleni, naši obrazi pa nekoliko bolj veseli. Lahko pa samo upamo, da je letos narava še pokazala vso svojo moč in jezo. KGZS - Zavod Ptuj svetuje Čas je za dosevke Po prezimnih posevkih žit ali oljne ogrščice nam ostane še skoraj pol vegetacijske dobe, ki jo lahko na svojih njivah zelo dobro izkoristimo. Preden se odločimo za setev strniščnega dosevka, si moramo odgovoriti na naslednja vprašanja. Ali potrebujemo dodatno krmo za živino? Ali imamo njivo zapleveljeno s trajnimi pleveli? Naj dosevek prezimi ali je boljša poletna ozelenitev, ki čez zimo pomrzne? Katere poljščine imamo v kolobarju, da z dosevkom ne prenašamo bolezni? Prednosti dosevkov: • možnosti pridelave dodatne krme za živino; • možnost dodatnega zaslužka, dodatki za ozelenitve pri KO-POP-programih; • izboljšanje rodovitnosti tal s povečevanjem vsebnosti humusa; • izboljšanje strukture tal; • razpleveljenje njive; • preprečevanje erozije - izpiranja hranil v nižje sloje; • nekatere rastline imajo antinematodni učinek; • z nekaterimi rastlinami - metuljnicami - vnašamo dodatni dušik v tla; • paša za čebele in lepši izgled krajine. Slabosti dosevkov: • dodatni stroški za obdelavo tal, strošek setve semena in energije; • v primeru setve rastlin, ki so v sorodu z rastlinami v glavnem posevku, se lahko prenašajo bolezni in škodljivci; • strniščni dosevki so potencialni plevel v glavnih posevkih naslednje leto. Najprimernejše rastline za dosevke: vrsta Količina semena /ha Hitra rast poleti prezimna Mnogocvetna ljuljka 30-45 srednje da Inkarnatka 25-30 počasna da Krmna ogrščica 8-12 srednja da Bela gorjušica 15-20 zelo hitra ne Oljna redkev 20-25 zelo hitra ne Facelija 8-10 hitra ne Mungo 8-9 zelo hitra ne Ajda 50-100 zelo hitra ne Foto: Miša Pušenjak Cvetovi ognjiča zdravijo naše rane, prav tako pa pomagajo rastlinam prebroditi stresne situacije. Priporočilo: • setev čimprej po spravilu glavnega posevka; • obdelava čim bolj plitva, lahko tudi minimalna ali direktna setev; • setev plitvo 2-3 cm in takojšnje valjanje; • ne varčujmo s semenom, na praznih mestih se nam bodo pojavili pleveli, ki bodo do jesena semenili. Vsekakor imajo strniščni dosevki bistveno več prednosti kot slabosti, zato večina umnih kmetov izkoristi skoraj pol vegetacijske rastne dobe za izboljšanje rodovitnosti tal ali za dodaten pridelek, ki lahko odločilno vpliva na uspešnost kmetovanja. Ivan Brodnjak Vir: KZ Ptuj torek • 19. julija 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 19 S slovenskih glasbenih odrov Filmoljub Cíneplexx in Ko l osej Maribor Na letošnjem že 36. Festivalu melodij morja in sonca, ki je tudi tokrat potekal v amfiteatru Avditorija Portorož, smo slišali 14 novih skladb. Med sodelujočimi avtorji oz. nastopajočimi je bilo sedem povabljenih in sedem izbranih, in sicer Alya, Bomb Shell, Best Company & Bobby Rosso, Francesco Squarcia & Miriam Monica, Dare Kaurič, Polona Furlan, Majda Arh, Nuška Drašček, Steffy in Gregor Ravnik, Anja Hrastovšek, Kalamari, Petra Polak, Orter ter Manca Spik in Kvatropirci. Velika zmagovalka letošnjih melodij morja in sonca je Alya, ki je za skladbo z naslovom Srce za srce prejela največ točk v seštevku točk (33) telefonskega glasovanja, glasovanja občinstva v amfiteatru, glasovanja izbranih radijskih postaj in glasovanja strokovne žirije - vsak je prispeval četrtino končnega seštevka. Tudi drugi rezultati kažejo, da je bila bitka za končno zmago zelo izenačena, saj so se za Alyo zgolj s točko zaostanka uvrstili Nuška Drašček s skladbo Rada bi ter Manca Špik in Kvartopir-ci s skladbo Pesem. Največ strokovnih nagrad, kar štiri, je prejela skladba Zaprta v grad, s katero se je predstavil Klemen Orter. Strokovno žirijo so sestavljali: Darja Švajger, Zvone Petek, Dajana Makovec, Alesh Maatko in Lean Klemene. Nagrade strokovne žirije: Za najboljšo izvedbo: Klemen Orter za skladbo Zaprta v grad Za najboljšo glasbo: Klemen Orter za skladbo Zaprta v grad Za najboljši aranžma: Samo Jezovšek za priredbo pesmi Zaprta v grad v izvedbi Orterja Za najboljše besedilo: Polona Furlan za skladbo Voda Za naj obetavnej šega izvajalca ali avtorja (nagrada Danila Kocjančiča): Klemen Orter s skladbo Zaprta v grad Spremljevalni del programa je bil posvečen legendarnemu slovenskemu tekstopiscu Dušanu Velkaverhu, od katerega smo se poslovili na začetku leta. Avtor, ki je v svoji dol- goletni karieri napisal več kot 600 besedil. Med njimi so tudi takšne zimzelene uspešnice, kot so Dan ljubezni, Silvestrski poljub, Med iskrenimi ljudmi in Mlade oči. Velkavrh je bil tesno povezan z razcvetom festivala Slovenska popevka, katerega glavni namen je bil spodbujanje domačih melodij s kakovostnimi besedili in dobro interpretacijo. Na prvih Melodijah morja in sonca je prejel nagrado za najboljše besedilo Morske deklice, ki so jo izvajali Pepel in kri leta 1978. Lanski zmagovalec festivala Easy je najprej zapel njegovo Dan neskončnih sanj .Za njim je na oder v sklopu spremljevalnega programa stopila domačinka, Anika Horvat, ki je zapela skladbo Mlade oči. Sledila je Tonja Senčar s skladbo Ti si rekla sonce. Dušanu Velkaverhu so se poklonili tudi Andraž Hribar, Lea Sirk in Slavko Ivančič. Za sproščeno in zabavno vzdušje 36. festivala MMS sta tudi letos poskrbela znana televizijska voditelja Lorella Flego in Mario Galunič. Janko Bezjak Priporočamo v branje... Zoran Hočevar: Porkasvet Čeboste kot poletno branje na dopust s sabo vzeli roman Porkasvet Zorana Hočevarja, vam, pa četudi bo vsak drugi dan deževalo, ne bo dolgčas. Res, da je že dvajset let, kar je bil roman Porkasvet »na svitlo djan«, ampak je tako zabavno branje, da ne vem, zakaj se nisva prej srečala. Zahvala za tokratno druženje gre Bralni znački za odrasle in njihovi knjižni polici z bralnimi namigi v moji knjižnici. Roman je iz zbirke Drzni znanilci sprememb in je res drzen - predvsem v v jeziku. Veliko vulgarizmov je namreč v njem, ampak če rečemo v stilu avtorja: jebiga, takšen je pač jezik, kot ga govorimo vsak dan. Ne ravno v javnem nastopanju, ampak tako ... privat. Pripoveduje pa o moškem srednjih let, ki ga žena zapusti, on pa - sedaj svoboden kot ptiček na veji - je prepričan, da vse ženske komaj čakajo, da jih osreči. Pa pri tem njegov mačo stil ni ravno uspešen ... Res zelo priporočamo. Za pokušnjo navedek s strani 107: »Od skrbi nisem spal, evo, jebešmimater, vso noč!« Ocena: 5 (naj si petico vzamejo tudi oblikovalci knjižne police za Bralno značko za odrasle!). t V 5URNER ERLAKE 1. THIS GIRL - KUNGS VS. COOKIN' ON 3 BURNERS 2. CANT STOP THE FELLING - JUSTIN TIMBERLAKE 3. ONE DANCE - DRAKE FT WIZKID & KYLA 4. THIS ONE'S FOR YOU - DAVID GUETTA ft. ZARA LARSSON 5. SEND MY LOVE - ADELE 6. TOO GOOD - DRAKE FT. RIHANNA 7. CAKE BY THE OCEAN - DNCE 8. JUST LIKE FIRE - PINK 9. CHEAP THRILSS - SIA/SEAN PAUL 10. AIN'T YOUR MAMA - JENNIFER LOPEZ 11. HAIR - LITLLE MIX Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2° 1043 bo Janko Bezjak Mojstri iluzij 2 Foto: splet Vsebina: Štiriglava čarovniška ekipa Jezdeci se po letu dni mirovanja in skrivanja zopet aktivira, ko jih skrivnostni naročnik zbeza na plano, da bi zanj ukradli najnovejšo računalniško tehnologijo, čip, ki lahko odklene vse računalnike na svetu ... Del s čipom, ki je sposoben prav čarobnih moči, je s scenarističnega stališča navaden MacGuffin. To je izraz, ki pomeni katero koli reč, zaradi katere se junaki filma ugonabljajo gor in dol. Stvar je lahko kar koli, zato pravzaprav ni pomembno, kaj je. Lahko je mikrofilm, atomska bomba, sveti gral, steklenica vina ali pa pač čip. Ni pomembno. Pomembno je, da se okoli nje naplete zanimiva in po možnosti razburljiva zgodba. Mojstri iluzij 2 spadajo v žanr t. i. 'heist' filma, torej gre za zgodbo, kjer se peščica oseb na vso moč trudi oropati kakšno banko, igralnico itd. ali ugrabiti nekaj/nekoga, kar jim bo prineslo denar/odrešitev. Takšna zasnova filma je za te čase dokaj primerna, saj je ne morete razbiti samo na niz vsebinsko ločenih bombastičnih prizorov, ki jih bedno povezuje zanič izgovor za zaplet filma. Ne, k sreči morajo tovrstni filmi funkcionirati kot filmi starega kova. Imeti morajo neko jedro, svojo osnovo, okoli katere se gradi vizualna pripoved. To, kar je bila včasih stalnica in osnova filmarstva, je danes žal že skoraj dobrodošla izjema. Toda po drugi strani je takšna struktura pripovedi danes nesprejemljiva za mlado občinstvo, ki še hodi v kino. Krajši razpon pozornosti, ki so ga prinesli digitalni časi, pač zahteva samo niz kratkih in vsebinsko čim bolj ločenih segmentov, sicer gledalec film pozablja že med ogledom. Mojstri iluzij 2 so nekje vmes med obema skrajnostma, torej ima osnovo, jedro in hkrati niz čarovniških prizorov, ki jemljejo dih, vendar so bolj ali manj namenjeni samo samemu sebi (recimo prizor kraje čipa). Zaradi takšnega omahovanja film ponekod niha do točke, ko skoraj izgubi svojo identiteto, vendar jo v smislu čarovniškega trika na koncu vendarle potegne iz rokava in pripelje do že kar bombastičnega zaključka. Vsebina je neverjetno natlačena in prav osupljivo je, kako je scenarist vsebinske preobrate vključil skoraj vsaki dve minuti, prav do konca debelih 130 minut. Zaradi obilice čarovniških trikov, ki so videti že pretirani, vendar so dejansko izvedljivi, čeprav morda ne v okolju, kakršnega vidimo v filmu, ampak na odru, so preobrati seveda videti kot še en iluzionistični trik več, vendar jih je toliko, da film doseže točko komičnega absurda, ki nejevernega gledalca uspešno zlomi do te točke, da začne tudi sam ugibati v absurdna razkritja, ki ga čakajo, in se mu pri tem ne bi zdelo prav nič nenavadno, če bi eden od trikov vključeval navidezno smrt osebe, ki se je nato skrivala 30 let in se šele potem razkrila svojemu otroku, ki je medtem postal odrasel človek s travmo. Matej Frece Now You See Me 2 Igrajo: Jesse Eisenberg, Mark Ruffalo, Woody Harrelson, Dave Franco, Daniel Radcliffe, Lizzy Caplan, Jay Chou, Sanaa Lathan, Michael Caine, Morgan Freeman Režija: Jon M. Chu Scenarij: Ed Solomon, Peter Chiarelli Žanr: akcijski komični triler Dolžina: 129 minut Leto: 2016 Država: ZDA 20 Štajerski TEDNIK Gospodarstvo Kaj bomo danes jedli torek • 19. julija 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK peperonata, dušen kumarična omaka, narastek z bučkami ocvrte girice s špageti po bolonjsko, zelenjavno-mesni zelenjavno-mesna riž, (lahko košček zmečkan krompir, in mletim mesom, me- tržaško omako, solata, tiramisu ražnjiči, pečen solata, polnozrnat pečenke), limonina ocvrta pariška, šana solata, sadna češnjev paradižnik v krompir, mešana kruh, sadje pita sladoledna torta solata s smetano solati, lepinje, sadje zelenjava Limonina pita Sestavine: testo: 20 dag moke, 15 dag masla, 2 rumenjaka, 3 žlice sladkorja, 1/2 pecilnega praška, 1 žlica kisle smetane ali mleka; za preliv: 3 jajca, 2 dl sladkorja, 1 žlica moke, naribana limonina lupinica, sok štirih limon - bolj debelih; za na vrh: 2 beljaka, 2 žlici sladkorja. Testo zamesimo in ga razvaljamo za okrogel pekač premera 25-30 cm, damo v pečico, segreto na 180 stopinj Celzija, in pečemo 15 minut. Cela jajca s sladkorjem penasto stepemo, primešamo žlico moke, zmešamo, da je gladko, in dodamo limonin sok in lupinico. To redko zmes zlijemo na pečeno testo in damo nazaj v pečico za 20-25 minut. Medtem ko se pita peče, naredimo sneg iz beljakov in dveh žlic sladkorja. Pečeno pito vzamemo iz pečice, jo premažemo s snegom in damo nazaj v pečico za nekaj minut, da sneg pozlati. Ohladimo in postrežemo. Peperonata Sestavine: po 2 rdeči, rumeni in zeleni papriki (barve so lahko poljubne), 1 velika čebula, 2 stroka česna, 4 zreli paradižniki, pest oliv, bazilika, origano, sladkor, sol, poper, limonin sok. Paprike operemo in očistimo semen. Narežemo jih na poljubno velike kose ali trakove. Čebulo olupimo in na hitro nasekljamo. Sesekljamo tudi česen. Zrele paradižnike operemo in očistimo zelenih delov, nato pa narežemo na koščke. V ponvi do visoke temperature segrejemo olivno olje, vanj stresemo čebulo in sol ter jo na hitro prepražimo, da postekleni. Nanjo stresemo papriko in jo hitro prepražimo. Dodamo nasekljan česen in vse skupaj na malenkost zmanjšanem ognju mešamo še nekaj minut. Začinimo s soljo, sladkorjem in origanom ter baziliko. Dodamo paradižnike ter peščico na koščke narezanih in izkoščičenih oliv. Vse na hitro pokuhamo (približno 10 do 15 minut), da se sestavine med sabo povežejo. Na koncu popopramo, po želji dodamo še kakšno poletno začimbo, če pa imamo pri roki malo limoninega soka, uporabimo tudi tega. Peperonato postrežemo kot prilogo k špagetom, njokom ali rižu. Lahko pa jo uporabimo tudi kot prilogo jedem z žara. ZPS • Test zobnih krem za malčke in starejše otroke Fluor: DA, cink: NE. Redna in pravilna zobna higiena je osnovni korak do zdravih zob. Pri navajanju najmlajših na redno umivanje zob lahko pomagajo različni triki, obljube, tudi prava zobna krema. A vse kreme niso enako učinkovite. Za zobne kreme je ZPS na testu odštela med 0,75 in 3,99 evra. Kar 10 jih je prejelo oceno zelo dobro, ponovno pa se je izkazalo, da cena ni odraz kakovosti, saj bodo otroški zobje učinkovito zaščiteni tudi z uporabo tistih iz nižjega cenovnega razreda. Na praktičnem delu testa se je izkazalo, da so bile otrokom najbolj všeč kreme z rahlo sladkim okusom, nikakor pa naj staršev pri nakupu ne zavedejo nesmiselne trditve, kot npr. brez dodanega sladkorja, brez para-fina in silikona, saj te sestavine ne sodijo v izdelke za higieno zob. V borbi proti kariesu ostaja fluorid številka ena Zobna gniloba (karies) nastane zaradi pomanjkljive ustne higiene. In prav zobne kreme, ki najbolje preprečujejo nastanek kariesa, vsebujejo Nekaj koristnih ZPS nasvetov: Obred. Čiščenje naj postane redni del dnevnih opravil, na primer vedno po zajtrku, po večerni pravljici ali prhanju. Čas. Pomaga časovnik, morda ga že imate v kuhinji, ali pa ura (radio z uro) v kopalnici. Tako bo otrok lažje nadzoroval čas, ki je potreben za to, da so zobje dobro očiščeni. Zgled in dobra družba. Ko je otrok dovolj star, da si lahko že sam vsaj delno očisti zobe, si umivajte zobe skupaj. Nadzor. Je pomemben. Predvsem mlajši otroci imajo še motorične težave, tisti starejši pa se radi izmuznejo čiščenju, zato je nadzor zelo pomemben. Motivacijsko vplivajo tudi tabletke, ki pokažejo, koliko oblog je na zobeh. Sodelovanje. Otrok naj si sam izbere zobno kremo (preverite, ali vsebuje dovolj fluora) in zobno ščetko. Internet. Ni samo za igranje igric, na njem lahko otrok poišče tudi video, kako si je treba natančno očistiti zobe. Na spletnih forumih so številni nasveti za starše, morda kakšen trik celo pomaga. fluor. Da bo fluor učinkovit, mora biti prisoten v pravi obliki, to je kot aminfluorid ali natrijev fluorid, in v zadostni koncentraciji. Otroške kreme, namenjene malčkom, in tiste, namenjene malo starejšim otrokom, se razlikujejo predvsem po količini fluorida. »Kreme, namenjene malčkom, vsebujejo do 500 ppm fluorida, kar je trikrat manj, kot je trenutno najvišja dovoljena vrednost za zobne kreme za odrasle, saj malčki med umivanjem zob kar nekaj zobne kreme tudi pojedo. Kreme za starejše otroke, ki smo jih preizkusili, pa so vsebovale od 1.000 do 1.500 ppm fluorida. Kljub temu da se je v zadnjih letih fluorid pridružil spisku kemikalij, za katere vsake toliko časa dobimo verižno e-pošto, kako nevaren je, ostaja v borbi proti kariesu fluorid številka ena,« je poudarila Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Količina fluora v zobni kremi je predstavljala največji delež skupne ocene, zobne kreme s premajhno koncentracijo fluorida pa smo kazno- vali z odvzemom točk. V okviru testa smo tudi preverili, koliko fluora dejansko vsebuje zobna krema. Izkazalo se je, da navedbe na embalaži niso bile vedno pravilne.« Naj ne vsebujejo cinka Cink sodi med elemente, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje človeškega telesa. Proizvajalci ga dodajajo zobnim kremam in ustnim vodicam za odrasle, ker preprečuje neprijeten zadah in nastajanje oblog, zobnega kamna ter pozitivno vpliva na celjenje manjših razjed na dlesnih. »A otroci ga za svoje potrebe dobijo dovolj s hrano, zato ga ni treba dodajati v izdelke za čiščenje zob,« opozarja Šmid Božičevičeva. Tudi Nemški inštitut za oceno tveganj priporoča, naj otroški izdelki za čiščenje zob (kreme in ustne vodice) ne bi vsebovali cinka, saj bi lahko prišlo pri otrocih do predoziranja. V okviru testiranja so preverili, ali katera izmed zobnih krem na testu vsebuje cink. Izkazalo se je, da ne. Foto: Splet torek • 19. julija 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Vidi se ... ... da v svetovnih mestih svoje tržnice imenujejo »trebuh mesta«. Sodeč po tem, kako je videti ptujska tržnica, bi človek rekel, da so Ptuj-čani čisto anoreksični ali pa so na zelo strogi dieti. Govori se ... ... da bo angleški izstop najbrž vplival tudi na slovenski šolski sistem. Angleščina namreč ne bo več uradni jezik EU, saj ga ne bodo kot mater-nega imeli v nobeni državi članici. Se bo v naše šole vrnila nemščina? Morda francoščina? Ali pa je sedaj idealna priložnost za esperanto? 'u vi parolas Esperanto?Jes, mi parolas Esperanto. Esperanto estas internacia lingvo.' ... da smo bili prepričani, da ima prisklednike samo bogato obložena državna politična miza. Pa je na lokalni ravni prav tako dobičkonosno, če si blizu kakšnemu podžupanu. Vrednost tvoje nepremičnine se naenkrat desetkratno oplemeniti. ... da bo očitno edina kmetijska kultura, ki bo letos prinesla dobiček - žična ograja. Država namreč obljublja plačilo lastnikom zemljišč, kjer so jo napeljali. Nazadnje bo marsikateremu kmetu še žal, da ni namesto kombajna na svojo njivo pšenice poslal vojaških motalic. ... da stari dobri socialistični prazniki, čeprav več ne veljajo, vendarle prinašajo kakšno delovno zmago. Se spomnite, kaj smo odprli ob letošnjem rojstnem dnevu naše republike, 25. juniju? Nič. A veste, kaj bomo odprli ob bližnjem komunističnem dnevu vstaje slovenskega naroda, 22. juliju? Kar dva nadvoza čez novo avtocesto Draženci-Gruškovje! Ja, že večkrat se nam je in očitno se nam še večkrat bo kolcalo po tistih dobrih starih časih ... ... da so tisti, ki se imajo za Foto: Tajno društvo PGC športnike, pripravljeni storiti vse, da bi bili vsaj nekje šampioni. In si neprestano izmišljajo nove športe - takšne, da lahko vsaj enkrat v življenju nekje zmagajo. Po množici raznih metalno-br-calnih disciplin in nedavno odkritem golfobrcu smo sedaj spoznali še ultimativni frizbi - šport prihodnosti. Naj se Črnogorci skrijejo s svojim bacanjem kamena s ramena, mi mečemo ultimate! Prireditvenik Torek, 19. juiij 18:00 Veliki Okič 1, kmetija Pintarjevi, Zg. Leskovec, delavnica Od orglic do ustne harmonike, gostuje virtuoz na ustni harmoniki Marjan Urbanija iz Mengša 09:00 Ormož, Grajska pristava in grad, Igrivi in ustvarjalni poletni počitniški torki v muzeju Četrtek, 21. julij 17:00 Ormož, vrtna terasa ormoške knjižnice, četrtkovi zeliščarski popoldnevi 20:30 Sv. Ana, terasa okrepčevalnice Šenk, Poletna noč, večer zabavne glasbe 20:30 Sv. Ana, ploščad pred občinsko stavbo, večer ljudskih plesov Petek, 22. julij 07:00 Sv. Ana, OŠ, krvodajalska akcija 09:00 Sv. Ana, zbirališče v centru, kolesarjenje po poteh občine Sv. Ana 17:00 Sv. Ana, okrepčevalnica Šenk, tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe, zbrana sredstva za šolski sklad OŠ Sv. Ana 20:30 Ptuj, dvorišče minoritskega samostana, 8. glasbeni festival Arsana, koncert New York Voices in Vox Arsana 21:00 Ptuj, kavarna Evropa, 8. glasbeni festival Arsana, Che Cha quartet, od 21. do 24. ure 21:00 Ptuj, bar Pomaranča, 8. glasbeni festival Arsana, Ladies sings the blues, od 21. do 24. ure Mestni kino Ptuj Četrtek, 21. julij: 19:00 Ob tebi. Petek, 22., sobota, 23., in nedelja, 24. julij: 17:00 Iskanje pozablji-ve Dori; 19:00 Ledena doba 5: Veliki trg; 21:00 Ob tebi. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. s 1 4 s e 2 1 e s i s s e 9 8 4 2 6 1 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven VV © € ooo Bik V ©©© €€€ oo Dvojčka VV ©© € ooo Rak VVV © €€ oo Lev VV © €€€ o Devica V ©©© €€ o Tehtnica VV ©©© € ooo Škorpijon VVV © €€€ oo Strelec VV ©©© € ooo Kozorog * ©©© o Vodnar ©© oo Ribi v ©©© o Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 19. do 25. julija 2016 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Iskrice (Vir: www.pregovor.com) »Kako bridko je gledati srečo skozi tuje oči.« William Shakespeare »Človek spozna, da je bil srečen šele takrat, ko bega po ruševinah izgubljene sreče.« Neznan avtor »Sreča ljudi mnogo prej zlomi kot nesreča.« Martin Luther »Kaj je sploh tisto najlepše v življenju? Dodegati visoko zastavljene cilje? Prejemati? Dajati? Očitno v različnih obdobjih različno. Najbolj osrečujoče pa je, če ti v tem kratkem življenju uspe doživeti zlitje vsega trojega.« Viki Grošelj »Sreča ni mesto, kamor potujemo, temveč način potovanja.« Torquato Tasso •k** »Sreča je kot tržnica: samo če znaš počakati, bo cena padla, « Alberto Moravia Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. julija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo!. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Eva Pšajd, Kungota pri Ptuju 72, 2325 Kidričevo. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: Mojca Vtič 22 Štajerski Zanimivosti, poslovna sporočila torek • 19. julija 2016 Ljutomer • Mirko Brumen dopolnil 90 let Se vedno skrbi za družinski vinograd Prlek Mirko Brumen, nekdanji ravnatelj vinogradniško-sadjarske šole na Svečini, je pred kratkim dopolnil 90 let. V družbi sina Branka, številnih predstavnikov generacij dijakov te šole in častnega občana Ljutomera dr. Mirana Puconje se je udeležil sprejema pri ljutomerski županji Olgi Karba. Leta 1982 upokojeni ravnatelj svečinske šole danes živi na Kamenščaku pri Ljutomeru, pred tem pa je dolga leta z družino prebival na Svečini in v Mariboru. Brumen izhaja iz gospodarsko močne družine, ki je živela na Krapju pri Ljutomeru. Pred vojno je končal meščansko šolo v Ljutomeru, po vojni pa obiskoval Srednjo kmetijsko šolo v hrvaških Kri-ževcih. Takrat je s somišljeniki ugotavljal veliko pomanjkanje kmetijskih strokovnjakov. Leta 1948 se je zaposlil na takratni Nižji kmetijski šoli Svečina, pet let pozneje pa postal ravnatelj in na tem mestu ostal do upokojitve. V času njegovega ravnateljevanja je šola večkrat spreminjala izobraževalni program, vendar je bil ves čas poudarek na izobraževanju dijakov na področju vinogradništva in sadjarstva. Poleg tega je šola gospodarila s 350 hektarji obdelovalnih površin, v njenem okviru pa je deloval dijaški dom, v katerem je bilo mesta za 100 dijakov. V začetku osemdesetih let je prišlo Silver ine www.silverline.si Kompresijske nogavice SILVERLINETM Obdelava s srebrnimi ioni (antibakterijska zaščita in zmanjšan neprijeten vonj) Visok deležbombaža (primeren tudi za alergike) Postopna kompresija (boljša cirkulacija krvi v nogah, manjša možnost zastajanja krvi) Mirka Brumna in njegovega sina Branka sta v Ljutomeru sprejela županja mag. Olga Karba in častni občan dr. Miran Puconja. do uvajanja usmerjenega izobraževanja, svečinski šoli pa je dijake pričela prevzemati Srednja kmetijska šola v Mariboru. Tako so na Svečini pričeli uvajati program izobraževanja kmečke mladine za delo na kmetijah. Na sprejemu pri ljutomerski županji je očetovo mladost v Prlekiji povzel Branko Bru- men, sicer znan Ptujčan, ki je pustil pečat pri uveljavljenju slovenske etnografske dediščine in uspešnem vodenju kurentovanja. Brumnovi so imeli veliko posest na Krapju, po vojni pa ostali brez vsega, saj so Mirkovega očeta obtožili požiga ene od kmetij. Pozneje se je izkazalo, da je bila v ozadju nacionalizacija njihove kmetije. Krivdo so jim delno poplačali v poznejšem obdobju z obveznicami. Mirko Bru-men, ki je prisotnim na sprejemu osvetlil težke trenutke začetkov šolanja na Svečini, si je zdaj našel domovanje na Ka-menščaku pri Ljutomeru, kjer kljub zavidljivi starosti skrbi za družinski vinograd. NŠ www.vitavera.si Štajerskih ((UADIOPTUJ m tu m Gorišnica • Aktivni upokojenci Razstava ročnih del Članice in član skupine Cvetje jeseni, ki se v društvu upokojencev Gorišnica ukvarjajo z ročnimi deli, so na tržnici v Gorišnici nedavno priredili dan odprtih vrat. Na ogled so postavili svoje različne ročnodelske izdelke in prikazali postopek njihove izdelave: vezenje, kvačkanje, izdelavo rož in mini cvetja iz papirja, izdelavo rož iz barvnih nogavic, oblačenje steklenic in vaz, izdelovanje klobučkov iz blaga ter različnih okrasnih ali praktičnih predmetov iz papirja. Dogajanje na tržnici so popestrili pevci in muzikanti društva upokojencev. Ročno-delska sekcija Cvetje jeseni deluje deveto leto, vodi jo Marija Vajda. Članice in član se vsako sredo družijo po dve uri. V letih njihovega druženja so nastali številni čudoviti in domiselni izdelki, večkrat so svoje delo že postavili tudi na razstavo. MZ Štajerski tednik časopis znajboljšimiregijskimizgodbami odslej na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje 101,00 kWh/m2 na leto y Štajerski TEDNIK www.tednik.si torek • 19. julija 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 KUPON ZA BRALCE KMETIJSKI ZADRUG» PTUJ Z VIK OD SEIVE DO ZEHE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 1 o**1 Žitarice Kmetijske pridelke Živino V sodelovanju s potovalno agencijo Turistagent nudimo bralcem Turistagentov KOPALNI AVTOBUS v SIMONOV ZALIV za samo 14,00 eur. V ceno sta vključena prevoz in kopanje. Prijavite se lahko v Poslovalnicah Turistagent na Miklošičevi 2 2250 Ptuj tel.: 02 748 18 80 02 23 50 206* Odhodi: vsako soboto ob 5.00 _z avtobusne postajePtuj. TEDNIK "utoSS&ga^ poravnam nGEncun Miklošičeva ulica 12, 2250 Ptuj I I J Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170._ PRODAMO kakovostna drva z brezplačno dostavo, po želji tudi naža-gana. Tel. 031 444 154. Semine - SMMS. ČE JE VAŠ PARTNER KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ JE USPEH ZAGOTOVLJEN! KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960._ PRODAM bikca in teličko, simental-ca, stara 3,5 meseca. Tel. 031 532 785._ PRODAM črno-belega bikca za nadaljnjo rejo. Tel. 031 658 661. PRODAMO pašni telici simentalki, breji 8 mesecev. Tel. 051 273 093. KUPIM traktor, lahko je Zetor, Deutz, Ursus, IMT, Štore, Univerzal ali podobno. Tel. 041 235 349. AVDICIJA ZA DELO NA RADII PTUJ! Ste polni dobrih • n • n' i - ej, ustvarjalni, razgledani, duhoviti in obvladate slovenski jezik? Imate izkušnje z delom pred mikrofonom? Do 31. julija 2016 pošljite svojo predstavitev na polona.ambrozic@radio-tednik.si in obvestili vas bomo o datumu avdicije! RADIOPTUJ 89,8° 98,2° 1043 www.radio-tednik.si www.tednik.si ■Stajerskitednik I Stajerskitednik MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki (samo za male oglase) 02 749-34-10, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________ NAROCILNICAZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski ' Davčna številka: i 1 Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Tiho sedaj si odšel, kot lepa misel, ki mine in nam pustil le spomine. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec Franc Širovnik zaposlen v PE Upravljanje z energijo Ohranili ga bomo v trajnem spominu. TALUM, d. d., Kidričevo Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate žene, mamice, babice in tašče Jožice Fendre IZ ILČEVE 15 NA PTUJU se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem ZUDV Dornava ter Okrajnega in Okrožnega sodišča na Ptuju, gospodu župniku Marjanu Feslu, govornici ge. Danici, Društvu upokojencev Turnišče in pogrebnemu podjetju Almaja. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Ivo, Simona in Andreja z družinama OS: 00 70 let L D De strti i t 09:15 Utrip iz Ormoža 30:15 Gostilna pri Francem 31:15 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 19:00 70 let LD Stoperee 20:00 Oddaja iz občine Destmik 21:30 Zaključek šolskega leta O^Majšperk SIP _ 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVE DNI K več na spletni strani WWW.SiptV.6i 0H: 00 Ran gasilcev OGZ Ptuj 09:00 ŠKL 10:00 Oddaja iz občine Starše i 0:20 Gostilna pri Fiancet 11:30 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO ! 8:00 Muztkal- Prijatelji. Ostanimo prijatelji 20:00 30 let RD Draženci 21:00 Dan gasilcev OGZ Ptuj 22:00 Gostilna pri Francetu program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si 08:00 Košnja v Dornavi in na Polenša k u 09:30 Uživaj mo 30:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 15:00 Italijanska izložba - V ŽIVO 19:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Mezgovei-Od paSe do sira 21:00 Košnja v Dornavi in na Polenšaktt 22:30 Glasbena oddaja Uredništvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d o.o,: 02 749 34 27; 031 627 340 Sveti Tomaž • Število prometnih nesreč se je več kot podvojilo Zaradi slabih cest vse več nesreč? Prometna varnost v občini Sveti Tomaž se je lani v primerjavi z letom prej bistveno poslabšala. Število prometnih nesreč se je namreč več kot podvojilo; bilo jih je 19. K sreči pa se nobena nesreča ni končala s smrtnim izidom. Za kar 250 % pa se je povečalo število povzročiteljev nesreč, ki so vozili pod vplivom alkohola. t * Vzroki prometnih nesreč 2013 2014 2015 2015 v % Neprilagojena hitrost 5 5 9 47,37 Nepravilna stran/smer vožnje 2 2 5 26,32 Neupoštevanje pravil o prednosti 3 1 2 10,53 Ostalo 2 1 2 10,53 Premik z vozilom 2 1 5,26 Vir: PP Ormož V letu 2015 se je na cestah na območju občine Sveti Tomaž zgodilo 19 (leta 2014: 9) prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 26 (16) oseb. Prometnih nesreč s smrtnim izidom ni bilo, 8 (4) prometnih nesreč se je končalo s telesno poškodbo, 11 (5) pa je bilo prometnih nesreč I. kategorije. V prometnih nesrečah sta bili 2 (2) osebi huje telesno poškodovani, 6 (3) oseb je bilo lažje telesno poškodovanih, 18 (11) udeležencev pa ni bilo telesno poškodovanih. Večina nesreč, kar 14, se je zgodilo v naseljih. Do prometnih nesreč je največkrat prišlo zaradi neprilagojene hitrosti. V petih primerih pa se je nesreča pripetila zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje. Policisti so v lanskem letu tako kot leto poprej obravnavali tudi eno prometno nesrečo s pobegom I. kategorije, ki so jo tudi raziskali. Četrtina povzročiteljev prometnih nesreč vinjena Skrb vzbujajoč pa je podatek, da je bila dobra četrtina povzročiteljev nesreč vinjenih: »Prisotnost alkohola je bila ugotovljena pri 5 (2) povzročiteljih prometnih nesreč. Povprečna stopnja alkoholizi-ranosti je bila 1,73 g (1,79 g) alkohola na kg krvi.« Statistika na celotnem območju PP Ormož glede preizkusov alkoholiziranosti je nekoliko ugodnejša: ormoški policisti so v lanskem letu na celotnem območju delovanja odredili približno 250 več preizkusov alkoholiziranosti z alkotestom oz. 2.907-krat. Alkohol je bil ugotovljen pri 105 voznikih, leta 2014 pri 126. »Pridržani do streznitve sta bili 2 osebi, zasegli so 17 vozil in začasno so odvzeli 40 vozniških dovoljenj. Na podlagi določil ZPrCP so začasno odvzeli vozniška dovoljenja in izrekli prepoved nadaljnje vožnje za 36 voznikov ter izrekli začasno prepoved nadaljnje vožnje za 5 voznikov,« še pišejo v omenjenem poročilu. Čeprav je bilo na celotnem območju PP Ormož ugotovljenih okrog 400 manj kršitev ce-stnoprometnih predpisov kot v letu 2014, pa je bilo pri nadzoru cestnega prometa v ob- čini Sveti Tomaž ugotovljenih več kršiteljev v primerjavi z letom poprej. Namreč leta 2014 je bilo vseh kršitev 76, lani 84, izdanih pa je bilo kar 59 plačilnih nalogov. S temi informacije so se na julijski seji seznanili tomaže-vski občinski svetniki. Svetnik Mirko Lovrec je pri tem zastavil vprašanje, ali na večje število prometnih nesreč oz. varnost vplivajo tudi državne ceste, ki so v zelo slabem stanju. Komandir PP Ormož Edvard Cvetko je priznal, da je med vzroki neposredno tudi stanje cest, a da je vseeno voznik tisti, ki mora vožnjo prilagoditi okoliščinam in stanju. Pri tem je še dodal: »Vemo, da če je luknja na Foto: Črtomir Goznik cesti, se boš umaknil, ne boš zapeljal s ceste. A za zdaj ceste kot take niso absoluten krivec za nesreče.« Monika Levanič Osebna kronika Rojstva: Samira Bajramo-vic, Gorišnica 17 b, Gorišni-ca - deček Jaša; Teja Irgolič, Grajenščak 53, Ptuj - deček Tim; Suzana Golub, Stanošina 37, Podlehnik - deklica Ana; Mateja Ganzer, Orešje 96, Ptuj - deček Neo; Edita Mušanovic, Panonska ulica 5, Ptuj - deček Anis; Mateja Čeh, Biš 69 a, Trnovska vas - deček Marko; Darja Kresnik, Požeg 8, Rače - deklica Lia; Simona Šamperl, Drbetinci 58, Vitomarci - deklica Dora; Laura Pajtler, Berkovci 19, Sveti Jurij ob Ščavnici -deklica Lana; Martina Kolarič, Raičeva ul. 3, Ormož - deček Črt; Jasmine Iseni, Vrazova ul. 5, Ormož - deklica Dilara; Mateja Zapečnik, Nadbišec 22, Voličina - deček Patrik; Marjana Geč, Senik 8, Sv. Tomaž - deček Tomaž; Jasmina Petek Pelcl, Ulica Jožefe Lackove 36, Ptuj - deklica Eva; Liljana Medved, Spodnji Leskovec 4, Zgornji Leskovec - deklica Katarina; Nina Žvarc, Drbetinci 9, Vitomarci - deklica Inja; Mojca Cebek, Podvinci 2 b, Ptuj - deček Anže; Maja Osojnik, Zgornja Hajdina 73, Hajdina - deklica Eva; Barbara Bednja-nič, Prepolje 113 b, Marjeta na Dravskem polju - deček Vid; Barbara Benec, Kovača vas 23, Slovenska Bistrica - deklica Katja; Patricija Kikl, Skorba 6, Hajdina - deklica Ana. Umrli so: Anton Rus, Tržec 18 b, roj. 1947 - umrl 28. junija 2016; Angela Čelan, roj. Napast, Sestrže 17, roj. 1932 - umrla 6. julija 2016; Alojzija Hebar, roj. Pevec, Vičanci 18, roj. 1936 - umrla 6. julija 2016; Ivanka Vitez, roj. Ferlež, Kidričevo, Čučkova ul. 5, roj. 1929 - umrla 6. julija 2016; Alojz Krajnc, Ormož, Ljutomerska c. 19, roj. 1930 - umrl 6. julija 2016; Terezija Dreven-šek, roj. Petrovič, Pobrežje 98, roj. 1935 - umrla 6. julija 2016; Valburga Kokot, Goričak 23, roj. 1927 - umrla 7. julija 2016; Jožef Murko, Lancova vas 11 a, roj. 1931 - umrl 9. julija 2016; Jožef Gajzer, Ptuj, Ul. heroja Lacka 9, roj. 1957 - umrl 9. julija 2016; Janko Žuran, Podgorci 13, roj. 1956 - umrl 10. julija 2016; Franc Strelec, Stojnci 121, roj. 1931 - umrl 10. julija 2016; Daniel Gojčič, Draženci 84, roj. 1970 - umrl 11. julija 2016. Poroke - Ptuj: Denis Dre- venšek, Soviče 16 a, in Vesna Kopšič, Ločki Vrh 2; Kristjan Lovrec, Gibina 25, in Tamara Pluško, Ptuj, Orešje 90; Danijel Kukovec in Nicole Weingartner, Juršinci 63 a; Štefan Čamič, Nova vas pri Markovcih 11, in Teja Hodak, Ljubljana, Štihova ul. 10; Marko Bakan in Maja Štampar, Zgornja Gorica 22 d. Poroka - Ormož : Boštjan Črnko, Prosojna ulica 14, Maribor, in Suzana Petek, Trgovišče 1, Velika Nedelja. Danes zjutraj bo ponekod nekaj nizke oblačnosti. Čez dan bo prevladovalo sončno vreme, nastala bo kopasta oblačnost. Predvsem v gorskem svetu lahko nastane kakšna ploha ali osamljena nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, na Primorskem do 19, najvišje dnevne od 26 do 31 stopinj C. Obeti V sredo in četrtek se bo nadaljevalo sončno vreme. Več možnosti za kakšno popoldansko ploho ali nevihto bo predvsem v gorah. Vremenska slika Nad zahodno in srednjo Evropo se krepi območje visokega zračnega tlaka. K nam priteka toplejši in prehodno bolj suh zrak. Bodite pozorni: Prvi zamoti, drugi okrade Komandir Policijske postaje Ormož Edvard Cvetko je na julijski seji občinskega sveta občine Sveti Tomaž opozoril tudi problematiko drznih tatvin: »Letos letu se v nekaterih naseljih občine nadaljuje trend, da prihajajo Romi iz Prekmurja, v zadnjem času tudi iz sosednje Hrvaške, ki pod pretvezo -recimo s prodajo tekstila - vstopajo v stanovanjske hiše in izvajajo priložnostne tatvine. Opozarjam ljudi, predvsem starejšo populacijo, da so pozorni na gibanje takih oseb, nas o tem obveščajo in pazijo, koga spuščajo v hišo, s kom komunicirajo. Ker če sta dve osebi, je po navadi tako, da en zamoti osebo s pogovorom, drugi pa tačas »pogleda« po hiši oz. izvede tatvine denarja. To se je že dvakrat zgodilo letos, tudi v preteklih letih se je to dogajalo.« / Napoved vremena za Slovenijo 16/27 Ako na Magdaleno dežuje, ?p dpv, Šp rad nhdrži Vj6/2i Vč tdi k i h d" ■ i Več tudi kaznivih dejanj in kršitev javnega reda in miru Na področju kriminalitete so policisti v tomaže-vski občini v lanskem letu zabeležili 26 kaznivih dejanj, kar pomeni 4% več kot leto poprej. Med temi prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženje. Teh je bilo tako kot leto poprej 17. Med njimi so znova najštevilčnejše tatvine (10), sledijo velike tatvine (2), poškodovanje tuje stvari (2), goljufije (1) in izsiljevanja (1). Za 26,6 % pa se je v primerjavi z letom 2014 povečalo število kršitev na področju javnega reda in miru ter splošno varnost ljudi in premoženja. Zaradi kršitev omenjenih predpisov je bilo obravnavanih 17 oseb, leta 2014 15. s