Moj dom Z očetom iu ruaterjo živim v jednej hiši; to je moj dom ali očetova hiša. OSe in mati sta uioja roditclja ali starši. Hiša mojih starSev mi je najljnbSa. V njej iniain nmogo vesclja. Oče iu mati me iniata rada in sta prijazna z raenoj. Pripovednjeta mi marsikaj dobrega in lepega. Oče in niati skrbita za ineue. Ce gre dež ali sneg, s«in v hii5i svojih staršev dobro zavarovan. če jo zunaj mraa, se v hiši lehko pogrejem. nKadar je noč, v hiši svojih star§«» mirno in viimo spim. Kabo vescl scni, da živijn pri svojlh ljubih starSih! Domaie cvetice aajlepfie cveto, Domn jireživeti si (ineve žolini, In ptičld doiuaLi uajsUj^e pojo; Umreti sa tudi douia no bojiin; Prijatli dooiači so mil*ga sro&, V domačej gomili se spava sladk6, Ljubczeu, zvestoba le biva doma, Ui bratjc. sestricc rahljajo zamljo. (P.) Živali nemajo kiš. Divje živali prebivajo po poljih in gozdih. Ptički iniajo svoja gaezdica, lisica svoje brloge. Tudi ljudje liijso imeli od pimtivefca takili his, kakor je imajo daiulaues. Živeli so po poljih in gozdih, ali pa po brlogih in votlinah, kakor živali. Daleč od nas so še zdaj take dežele, v k*-terih ljudje nemajo hiš. V takih deželah prebivajo otroct po ves dan zunftj n& prostein, ter ne hodijo v nobeno nčiliiico. Po nofi ne morejo t&ki otroci ležati v gorkej in mehkej postelji, nego spš zunaj na trdej zeuilji. Tudi take dežele so, v katerej imaju ljudje sauio koče ali kolibe. Kof-e nemajo ne sobe ne {nmnate, ne kuhinj.- ne oken. Strelia pri koLah stflji na prostej zemlji. KOče so raajhene in nizke. V kOeah nij prijetno st»-uovati. Nekateri ljudje nemajo UiSe niti k6če. Velika in Iepo zidana hiža ae imeiiuje palača. V takih bi^ab. živ6 zel6 bogati Ijudje. Majheno, leseno in ubožno hišo imenujemo tudi kdčo. Kdor je zadovojjea, živi v koči ravno tako ?oselo in srečno, kakor lx>gati ljudje v svojih lepib In. dragih palat^afa. Stvari, katere vidim zunaj na hiSi, so: zidorje, streha, vcžna vrata, oku», hiini ogli. ikb, line, dimuik, reteroica, strelovod in nadstropja. T.