259. številka. Ljubljana, v soboto 10. novembra 1900. XXXIII. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, tzimfii nedelje In praznite, ter velja po pošti prejeman za cvstro-ogrsk. ds2el@ za vse leto 23 K, 2» poi ista 13 K, za Četrt lota 6 K 60 h, za jedan me«OC 2 K 30 h. Za Ljubljane bcm pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom račona se za vse loto 2 K. — Za tuja dežele toliko več, kolikor znat: poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira — Za oznanila plačajo se od Stiristopne petit-vrsto po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 fc žc »j dvakrat, in po 8 h. če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole irankovati. — BokopiRi so no vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongreanom trga St. 12. Upravništvu naj  se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v npravnifctvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34. - »Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Goljufije „Gospod. zveze".
Mej najsramotejše pojave, kar jih pozna zgodovina političnih bojev v naši državi; spada brez dvoma infamna gonja, ki so jo vprizorili klerikalci zoper kranjsko kmetijsko družbo. V svrho, da bi se pod-kopaio zaupanje ljudstva v to cvetočo družbo, ki je pravi blagoslov za kranjsko kmetijstvo, vprizorila je ..Gospodarska zveza", v katere imenu se podpisujeta advokat dr. Ivan Šušteršič in knezo-škofijski kancelar Jos. Šiška, z brezstid-nostjo, ki jo premore le klerikalec, veliko sleparijo z umetnimi gnojili. To sleparijo je ravnatelj kmetijske družbe g. Gustav Pire v svojem, dne 17. febru-varja 1900. v našem listu priobčenem sPoslanem" javno razkril in ožigosal. V tem »Poslanem", ki ga je g, Pire s polnim imenom podpisal, da bi tako »Gospodarsko zvezo' prisilil k tožbi in dobil priliko, dognati celo to zadevo pred sodiščem, je bilo rečeno :
»Vse, kar trdi ^Gospodarska zveza0 o cenah Tomasove žlindre v letu 1899, kar podtika (kmetijski) družbi o oškodovancu kmeta, in kar namigava o preveč prejetem denarja, to je vedomains premislekom zlagano. Trditev, da ni imela slabše, nego 18 odstotne žlindre, je isto tako zlagana, kajti imela jo je in prišla je celo v Ljubljano po zvijači in sleparstvu. če je imela „Gospodarska zveza* slabšo nego 18odstotno Tomaso70 žlindro, in če jo je oddajala za 18 )dstotno, je pa kmetovalce goljufala. Vse izjave ^Gospodarske zveze" v tem pogledu so bile tedaj zlagane in sicer z namenom, da se je občinstvo slepilo, kmetijsko d-užbo zlobno obrekovalo in kmetovalce proti njej hujskalo".
Tako je pisal ravnatelj gospod Pire Vse je očital klerikalcem, kar je bilo mogoče, da so lagali, sleparili, slepili, obreko vali in bujskali, a vse to je .Gospodarska zveza", vse sta dr. Ivan Šušteršič in Josip Šiška mirno vtaknila v svoja umazana žepa, in niti prsta
LISTEK.
Diversa.
V državni zbor voziti več ne bo smel NaS dobri se Evangelista . . .
V skrbeh prevelikih v škofiji so zanj, imajo ga za nihilista.
In modrih, rudečih mož roj se je zbral ob škofovskem svetlem prestoli. Na Dunaj t pohujšanje puščati ga ne smemo, Svetlost, več nikoli,
In Bonaventura radosti prevzet, pohvalil je modre nasvete, in zbrancem tako govoriti začel iz duše razgrete, razvnete:
Jzvrsili, dragi tovariši, smo
Btgu dopadljivo res delo,
ki v blagor telesni in v dušno korist
posledic bo dobrih imelo".
»Ker Krek naš učen in pobožen je mož, zato pa se z nami bo družil, in eksminoritu bo z nami on vred sub oboedientia služil".
Molk. .. Drugo še rešiti važno je stvar: na Igu kdo fajmošter bodi! Za Mavringa so odločili se vsi, ker danes ie tamkaj on v modi.
nista ganila, da bi pred sodiščem oprala svojo čast, da bi pred sodiščem iskala zadoščenja za taka očitanja.
»Gospodarska zveza" je s tem, da iia ta skrajno žaljiva očitanja g. Pirca ni odgovorila, sama prizaala utemeljenost teh očitanj, in od tedaj gre samo jeden glas po deželi, da je .Gospodarska zveza" lansko leto z umetnimi gnojili sle-parila in goljufala. Tudi mi smo to že neštevilnokrat očitali tej, od države subvencionirani .Gospodarski zvezi". Doslej se ni zmenila za taka očitanja, nego molče požirala grenke kapljice, ki smo jih jej dajali. Sedaj, ko se bližajo volitve in se klerikalci boje, da bi sleparjenje »Gospodarske zveze" z umetnimi gnojili moglo slabo vplivati na volilce, sedaj sta se dr. Ivan Šušteršič in njegov kumpan Jos Šiška oglasila z zvijačno izjavo, s katero mislita ljudstvu nasuti peska v oči. 1000 K obljubujeta tistemu, kdor dokaže, da je »Gospodarska zveza" koga goljufala, bodisi tudi samo za jeden vinar. Ta izjava je čisto na vadna jezuvitsko nastavljena past. Šušteršič in Šiška računata na to, da se ne da dognati efektivna škoda, ki jo je ^Gospodarska zveza" storila s tem, da je manjvredna gnojila prodajala kot polnovredna, da je danes, ko j9 poteklo več kot leto dni cd tistih umazanih manipulacij, popolnoma ne mogoče konstatirati, kdo je dobil manj vredno gnojilo za polnovredno, saj oškodovanci sami ne vedo, kakšno blago so dobili, kakšno blago so plačali in če so manjvredno blago plačali kot polnovredno. Samo zavest, da je tak dokaz danes nemogoč, je dala Šusteršiču in Šiški pogum, da sta obelodanila svojo šarlatansko izjavo.
ŠusteršiČ in Šiška sta že obsojena in stigmatizirana s tem, da na skrajno žaljivo .Poslano" ravnatelja Pirca nista reagirala Vsak spodoben človek bi bil na tako „ Poslano8 odgovoril s tožbo, vsak bi bil it kal zado ščenja pri sodišču, samo »Gospodarska
»Premalo vendar za katoliško stvar naš Peter Bohinjec je storil, zato pa bo med Horjulci se še nekoliko časa pokoril".
Aleš in Opeka pa stala skrivaj pred zbornice svete sta vrati... čujoča to neprekošeno modrost začela sta skoro plesati.
In brž odhitela sta srečna domov, obsenčil ju hip je slovesen:. . . Aleš i«.a „Obzornik" napisal je spis, Opeka za »Dom in Svet" pesen.
V »Mohorju" estetik na treh je straneh raznesel Preširnovo slavo. ..
ko „študijo" to sem do konca prebral prijel sem se jezen za glavo.
Duševne nam hrane nam take nikdar več družba nikar ne ponuja, drogače Slovencev se morda še kaj — v povzdigo baš njeno ne — skuja.
V Dobrepoljah vzdramil S9 Jaklič je sam, oko mu vzplamtelo je žarno,
v »Mohorjevo družbo" napotil se je opisat tam svojo .sirarno".
S sirarno volilce na limanice
lovil bo zdaj siraste svoje,
češ: glejte, kaj storil za vas sem, ijudje,
sirarna vsa — delo je moje.
zveza" je molčala, in je šele sedaj pri-capljala s svojo kilavo izjavico.
„G3sp. zveza" pa se jako mot', ako misli, da jej bomo ostali odgovor dolžni. Ne! V naslednjih vrstah hočemo po indi-cijah dokazati, da je„Gospodarsk a zveza" z umetnimi gnojili resnično sleparila in goljufala, in mi le obžalujemo, da nam ravnatelj Pire ni dal na razpolaganje bogatega materijala, ki ga ima o tej zadevi. Toda ža ta mate-rijal, ki ga imamo sami v rokah zadostuje, popolnoma za dokaz, da je „Gosp. zveza" sleparila in goljufala.
„Gospodarska zveza" je goljufala s tem, da je po javnih listih oznanjala, da prodaja samo 18 odstotno žlindro, v tem ko je prodajala tudi manj vredno.
V „Slovencu" št. 33. z dne 10 fe-bruvarja 1900. je bilo rečeno: „Poobla-ščeni smo izjaviti, da je ta trditev (da je namreč „Gosp. zveza" prodajala tudi manj vredno blago) zlobna in nesramna laž. Kar je „Gosp. zveza" prodala žlindre, je vso dala kemično preiskati in ima spričevalo v rokab, da nobena ni imela pod 18°/0 fosforne kisline."
V ..Slovencu" št 40 z dne 19. fe-bruvarja 1900 je bilo rečeno: „V s e od nje (namreč od „Gosp. zveze") dobavljeno blago je imelo najmanj 18°/0 splošne fosforove kisline."
S tema izjavama v , Slovencu'' je „Gosp. zveza" goljufalajavno mnenje in svoje odjemalce, zakaj v teh izjavah je tako nesramno lagala, kakor lažejo samo moralne propalice. In čemu je lagala? Pač samo v ta namen, da bi razen javnosti tudi njeni odjemalci mislili, da so dobili samo 18 od stotno žlindro, ne pa manj vredne.
Resnica pa je, da je imela .Gasp. zveza" samo 944 q 18 odstotne žlindre, katero je že vso porabila do meseca avgusta 1899 potem pa si je, kakor je dokazal ravnatelj Pire, na sleparski način preskrbela iz Gorice 10 vagonov 16 odstotne, torej manj vredne žlindre,
Zato pa voliti kot jeden je mož
naš Šušteršič slavni in znani,
vsi liberaluhi pred njim se treso
tam v naši pregrešni Ljubljani. •
Če zdaj ne napnemo vseh svojih močij ž njegovo bo slavo pri kraji, če On pa izvoljen bo v našo radost, vsi bomo živeli kot v raji.
Tako klerikalci vsi v strahu povsod pred zlodjevim strašijo zmajem. . . In božajo kmete, obetajo jim, tolažijo s svetim jih rajem.
Frjančičev vrlih junaški ves roj pravic uči s kamnom po glavi; če tem ne verujete mojim vrstam, o tem povedo naj v Vipavi.
Najoriginalnejši pa je gospod, ki dal za mandat še bi dušo, loviti volilce je s puško začel moderni ta Jurij naš s pušo.
A mi se ne vdamo jim kot se je vdal naš Koerberček ogrskim Židom, ker svojo napredno in narodno stvar pač z večjim zastopamo pridom.
Kam Avstrije bode politiški voz ob teh se vodnikih pritiral, če Oger ob naših se žnlih redil, Avstrijec sam sebe zatiral?
katero sta jej v Ljubljano poslala špediterja Rotter & Perschitz v Trstu. Ravnatelj Pire je tudi v svojem »Poslanem" izpovedal, da si je preskrbel štiri vieče te žlindre in jo dal v Darmstadtu kemično preiskati, kjer se je konstatiralo, da je imela celo le 1487 % fosforove kisline.
V tem, ko je »Gospod, zveza" slovesno izjavljala, da ima samo 18odstotno žlindro na prodaj, v tem, ko je slovesno zatrjevala, da nobena žlindra, kar je je prodala, ni imela pod 18 %, in daje vse od nje dobavljeno blago imelo najmanj 18°;, fosforove kisline, v tem je imela in tudi razprodala deset vagonov žlindre 16-in celo le 15° o fosforove kisline. Že izjavi „Gosp. zveze" v ,.Slovencu" pričata, da se je to manjvredno blago prodajalo kot polnovredno, da se je 15- in lSodsiotna žlindra prodajala po isti ceni kakor 18odstotna. To potrjuje tudi okolnost da »Gospod, zveza" ni nikdar v nobenem listu razglasila, da prodaja žlindro po dvojni ceni, vedno je samo naznanjala, da prodaja žlindro po 2 gld. 64 kr., dasi bi bila morala onih deset vagonov 15- in 16odstotne žlindre prodajati kot manjvredno blago cenejše, in sicer v primeri s ceno 18odstotne žlindre po 2 gld  35 kr.
Vzpričo znanega značaja dr. Šusteršiča in Jos. Šiške je lahko mogoče, da prideta na misel trditi, da nista vedela, kakšne kakovosti je onih 10 vagonov 16% žlindre, ki jo je Gospodarska zveza" dobila iz Gorice, da torej »Gospodarska zveza" ni imela namena goljufati, a kaznjivo je samo dejanje, ki je storjeno s slabim namenom.
Tudi v tem oziru govore indicije proti »Gospodarski zvezi".
V naših rokah je pismo, ki ga je pisala firma »Konjedic & Zajec" v Gorici na .Gospodarsko zvezo" v Ljubljani Datirano je pismo z dne 26. avgusta 1899 Na njem se nahaja štampilija »Gosp zveze": \V Ljubljani, došlo 30 avg*usta 1899 Rešilo —. To pismo je torej od te-
Izrek pa veli, da pomagaj si sam, potem tudi Bog ti pomore, in takrat prestavljati dajo celo do neba visoke se gore.
Pa dosti o tem! O pobožnosti znak najmlajša sta dva katekizma! Pobožnih knjig dosti »pridela" pri nas se v dobi še elektricizma.
In slišali smo od verjetne strani — mož ni prototip intriganta — da knjigam biti ne more naš škof nikakor ne za aprobanta.
Zato pa s posebno encikliko koj poslati hote" ju do Rima, ker naš dr. Papež v Ljubljani celo besede nobene več nima.
Veliko preglavico tudi „kofe" nekaterim za krajcarček borni naprav ija, zato pa se zbral je nekak komite, ki grozno kavarnam zabavlja.
Zabavljanje pa ne pomaga jim nič, ker vse je v Ljubljani že dražje, o božji besedi nihče ne živi, življenje na svetu je vražje.
Življenje postalo je takošno že, da težko naprej mi je peti, zatorej v tiskarnico po honorar najboljše je koj odhiteti.
Ostrovoj Sršen.
daj, ko je ^Gospodarska zveza" kupovala tistih 10 vagonov manjvredne žlindre. Mi tega precej obširnega pisma danes še ne bomo doslovno priobčili, ker je vedno dobro, imeti nekaj smodnika v reservi za eventuvalne bitke pred sodiščem, izjavljamo pa, da je original tega pisma vsak čas na vpogled razgrnjen. Za danes posnamemo iz tega pisma samo sledeče: ,,Gospodarska zveza" je od te firme zahtevala, naj jej poskrbi 17% žlindro. Firma Konjedic & Zajec je odgovorila, da take ne more dobiti, pač je pa priporočila ,.Gospodarski zvezi", naj vzame še slabšo, t. j. 16%, češ, — tu citiramo doslovno! — ,,o tem gnojilu nima nobeden niti dunsta, toraj ga ,.Gospodarska zveza" brez skrbi odda za 16, 17 ali 18 odstotno".
Firma Konjedic & Zajec mora dobro poznati »Gospodarsko zvezo", ko jej je priporočala, naj kupi 16 odstotno žlindro, in naj jo prodaja kot 17 in 18 odstotno. Njen nasvet je tudi re3 padel na rodovitna tla, zakaj »Gospodarska zveza" je res kupila 16 odstotne žlindre in jo, kakor smo po indicijah dokazali« prodajala kot 18 odstotno.
Imamo pa še drug dokaz za to goljufivo manipulacijo „Gosp. zveze". Ta do kaz je zopet »Gosp. zvezi" poslano pismo, čigar original je v naših rokah, in ga vsakemu pokažemo, kdor ga želi videti, tudi g državnemu pravdniku. To kratko, a jedrnato pismo se glasi doslovno:
Krka 12. 9 1899. Slavno vodstvo Gospodarske zveze
v Ljubljani.
Žlindro sem 7. t. m. prejel. Prosim pojasnila, kako je to: Jaz sim naročil 17%, na voznem listu je zaznamovana 16% in v vašim računu 18%. Vreč je samo 98. Kdaj prid e kajnit?
Janez Zupane.
Stampilija ,.Gosp. zveze": V Ljubljani, došlo dne 12 9. 1899. Rešilo dne 12. 9. 1899.
Ta dokument priča, da je ,,Gospodar ska zveza" mesto naročenega 17 odstotnega blaga poslala 16 odstotno, zaračunala pa 18 cdstotno. AH ve3ta Šušteršič in Šiška, kako se pravi prodajalcu, ki tako postopa? Če ne vesta, naj vprašata drž. pravdnika.
Predstoječa izvajanja obsegajo p o indicijah doprinešeni dokaz, da je ..Gospodarska zveza" z umetnimi gnojili sleparila in goljufala. Od nas pač nihče ne more zahtevati, kar je danes že celo popolnoma nemogoče, naj doženemo, kateri posamičnik je, zanašaje se na poštenje dra. Šusteršiča in Jos. Šiške ter Andr. Kalana, kupil in plačal 16odstotno žlindro kot 18odstotno, saj so bili dotič niki sami prealeparjeni in ne vedo, da jih je »Gosp. zveza" ociganila.
Dokazano pa je, da je »Gosp. zveza" z umetnimi gnojili goljufala in zaslužila, da se je proti njej začela kazenska preiskava.
Zdaj pa naj presodi občinstvo, če ima načelnik »Gosp. zveze", dr. Šušteršič, še moralno kvalifikacijo za dostojanstvo ljudskega reprezentanta.
Državnozborske volitve.
Šušteršič se ne upa na dan. Na zadnjem skrivnostnem shodu v »Katoliškem domu" je bil dr. Šušteršič soglasno postavljen kandidatom za peto kurijo. Navzočnih je bilo kacih sto duhovnikov in kacih 60 drugih mož. Pov*abljen ni bil ne jeden tistih duhovnikov, ki so nasprotniki dr. Šu steršiča, in katerih je kakor znano jakomnogo. Na tem shodu je neki župnik predlagal, naj se vendar prirejajo večji shodi. Možu pač ne ugaja tihotapski način klerikalne agitacije, sram ga je bilo, da se duhovniška stranka, ki vendar vedno vpije, da ima vse ljudstvo na svoji strani, ne upa odkrito sto piti pred to ljudstvo. Njegov predlog pa je bil odklonjen. Šušteršič se je z vso odločnostjo izrekel zoper prirejanje shodov, na kar je bil sprejet predlog, naj duhovniki po vaseh skrivaj prirejajo tajne shode. Predlagatelj je rekel, naj duhovniki na teh tajnih shodih ljudstvo po uče, v kakšni nevarnosti je vera, ker, če zmagajo liberalci, bodo žan-
darji stali pred cerkvami in ne bodo ljudi več k maši puščali! Nadalje je bil sprejet predlog necega druzega župnika, naj se tiska toliko »Domoljuba", da ga bo lahko vsak volilec zastonj dobil, pošilja naj se pa duhovnikom in županom, da ga razdele. Naposled je dr. Šušteršič naznanil da bo jutri, v nedeljo 10. novembra ob 10. uri do poludue zopet shod v »Katoliškem domu", na katerem bo on razvil svoj program, a rotil je navzočnike, naj nikomur ne povedo,da se bo ta shod vršil, naj ostane to strogo tajno. Kako se pač dr. Šušteršič boji neodvisnih volilcev in kritike! In ta klavrni junak hoče zastopati splošni volilni razred!
* * *
Barvo skrivajo. Iz Mirne peči, 8. novembra.
Viljemu Pfeiferju hudo prede. Povsod, kjer je nastopil in prosjačil, naj ga izvolijo, našel je nasprotovanje. Najveljavnejši kmetovalci mu povedo v obraz, da naj gre do mov spat, da ni sposoben za poslanca. Njegovi posvetni prijatelji razširjajo zdaj vest, da Pfeifer ni klerikalec, da, je le počrnjen liberalec. On sam pri svojih javnih nastopih in tudi privatno nič ne govori o politiki, in svoje Črne stranke nikdar z nobeno besedo ne omeni. Samo trtno uš obeša na svojo zastavo, ali kakor on to imenuje: »gospodarska vprašanja rešuje". Naravno je, da popolnoma molči o tem, kako je lani tudi on na ukaz poštenjakov Šusteršiča in Š:ške šel v boj zoper kmetijsko družbo.
Tako daleč so kmeti s svojim moža tim nastopom kandidate klerikalne stranke vendar spraviii, da se pri koiteževanju za farovž ne smejo pokazati kot klerikalci, če nečejo biti zapodeni. Klerikalci skrivajo svojo barvo, taje svoje klerikalstvo. Viijem Pfeifer prakiicira to na vsakem shodu. Menda je bil par tednov pri jezuitih v Ljubljani v šoli. Pa s tem kmetovalcev ne b03te prevariii, če Pfeiferja baiega postav Ijate pred volilce. Črn je, dokler Vam hrbta ne obrne. Sicer pa to nemožato postopanje najbolje kaže, kako star in onemogel je postal Pfeifer. Ša možat ni več ! Pa da smo le tako daleč z Vami farov škimi prišli, da se bojite v javnost pred kmetovalca stopiti s svejo pravo barvo, da nimate več poguma, kazati se take, kakršni ste! Podobni ste zdaj pomorskim roparjem, ki tudi razobešajo drugo zastavo, da bi se približali kaki ladiji in jo mogli oropsti Daleč ste prišli, a hvala Bogo, da ste prišli že tako daleč, zakaj to je začetek Vašega konca!
*
Od Krke, dne 7. t. m.
»Slovencu" dela kandidatura Globoč-nikova silne preglavice. Za slučaj, da bi bil on izv Ijen poslancem, skrbi ,.Slovenca", kdo bode njegovo obširno posestvo oskrboval. Ker ima pa g. Globočnik velika posestva, je ,Slovencu" popolnoma jasno, da on ne bod^ mogel svojih poslaniških dolžnosti opravljati! Če to ni več nego prava, pristna krščanska ljubezen, katero goji svetoblinski „Slovenec", potem sploh ne vemo, kako si jo naj tolmačimo!
Ker pa vemo, da so ljudje okoli »Slovenca." skoz in skoz prešinjeni krščansko ljubezni, in jim je ta ljubezen čez vse sveta, zato smo menda opravičeni domnevati, da ima pobožni (') „Slovenec" posebne namene z Globočnikom za slučaj, če bi bil poslancem izvoljen. Ker pa je g. Globoč-niku po mnenju »Slovenčevem" nemogoče za dalj časa zapustiti domovanja, bodo gotovo v tem slučaju možje okoli „SIov." skušali nadocnestovati njegovo odsotnost od doma s tem, da mu bodo pomagali oskrbovati njegova obširna posestva. Glavno vprašanje pa je, če bi bil s to pristno, krščansko pri pomočjo gosp. GFcbočnik tudi zadovoljen. Bržčas ne, ker je gotovo prepričan, da bi ne gospodaril dolgo na svojem lepem domovanju, ako bi imel take pomagače, kakor je naša klerikalna go spoda s patentirano narodno-gospodarsko ekonomijo!!
Če „Slovenec" trdi, da potrebujejo Slovenci poslancev, ki vestno zvršujejo svoje posle, ki ne sede doma, ampak se potegujejo za pravice svojih volilcev, in ki se tudi v javnost prikažejo — mi temu popolnoma pritrdimo. Žali bog, da pa kaj takega o Pfeiferju trditi ne moremo, in če se predrzne „Slovenec" pisati o velikih zaslugah,
ki si jih je baje stekel Pfeifer za Dolenjsko, potem naj ima „Slovenec" vsaj toliko spoštovanja, da nas s temi nam popolnoma neznanimi zaslugami seznani!
* * *
Hribarjeva kandidatura. — Bivša slovan sko-krščanska zveza v državnem zboru. — Žičkar. Od Voglajne, 7. novembra. Dragotin Hribar se je torej udal pritisku svojih prijateljev in napovedal svojo kandidaturo za peto kurijo v volilnem ozemlju Celje-Ptuj-Ljutomer. Dolgo ni hotel priti na plan v volilski dvoboj z dekanom Žič-karjem, pa mnoga izpodbujanja so ga izvabila. Klicalo ga je ljudstvo in pozvalo ga, da mu omogoči glasovati proti Žičkarju. To je pomenljiva prikazen za dušeslovca tako, kakor za politika. Velik del ljudstva noče imeti več duhovnika za poslanca. In temu povod so gospodarske razmere v prvi vrsti, ljudstvo hoče kruha, živeti hoče na tem svetu, duhovnikom pa prepustiti v bistvu samo skrb za svoj blagor na onem svetu. Iz skrbi za svoj živež, za mogoč obstanek na rodni zemlji, za preskrbljenje svoje in svojih rodbin kliče ljudstvo moža med poslance, ki je vedel in znal, z delom pribo riti si stališče in veljavo ter — kruh za sebe in svoje. Po vsem slovenskem Šta-jerju, kakor po mnogih drugih deželah zapušča mnogo ljudstva svet, na katerem mu je zibelka tekla, in išče na tujem, na Nemškem, v Ameriki, kruha. Poglejmo v kraje ob Sotli, ob Savi, ob Savinji — doma so na mnogem manjšem posestvu samo žene, otroci in starčeki; delavni moški pa so v drugih krajih in od tam pošiljajo rodbinam svojim denarje za vsakdanji kruh. In ljudje, ki se ne preseljujejo iz domovine, imajo doma težav, da jih skoro potlačijo. Izboljšanje gospodarskega položaja je našemu ljudstvu neobhodno potrebno. Zato pa je ustanovljanje posojilnic še mnogo premalo. Posojilnice posredujejo med kapitalisti, če tudi malimi, in med ljudmi, ki denar potrebujejo. To pa ni dosti. Treba je pripraviti prilike boljšemu in ložjemu zaslužku, to pa bo storila in storiti mogla jedino-le industrija, tovarne, rudniki itd. Kako te pri nas oživotvarjati, in kako v soglasji vzdrževati potrebe kmetijstva z velikimi obrt niškimi podjetji, to je vprašanje, za katero se gre. Z vsem tem je v zvezi delanje cest, železnic in vodnih kanalov, sploh prometnih naprav.
Požrešni in siloviti Madžari in Nemci nam jemljejo najboljše grižljeje, kako se jih ubraniti, kako pridržati mastno hrano domačemu ljudstvu, za to se gre. Ljudstvo čuti nehote, da duhovnik Žičkar po vsej svoji odgoji in po svojem poklicu kljubu dobri volji ni mož za današnje potrebe njegove. Zato se obrača od njega k možu Hribarju, ki si je priboriti moral, kar ima, ki ni našel že pogrnjene mize po starem reka, da »dominus vobiscum" ni nikoli še kruha stradal, pač pa je bil mnogokrat lačen „et cum špiritu tuo". Čuti pa tudi ta, da mu gre pošten kruh za pošteno delo!
Toži se iz Žičkarjevega tabora, da se utegne razbiti slovansko krščanska zveza v državnem zboru, in da potem ne bode jednotnega nastopa Slovencev pri vladi. Prosimo lepo, ne slepite ljudstva! Kedaj ste pa razun glasovanja v zboru nastopali bivši slovenski državni poslanci na Dunaju složno in jednotno proti vladi? Razkriti hočemo, ako ne končate Vašega sleparjenja, kako ste posebno v osobnostih, za nas prevažnih zadevah, mnogi vsak svoja pota hodili, tako da je drug preprečil, kar je prvi dosegel. Zato je pa tudi vlada z Vami ravnala, kakor z ljudmi brez veljave. Saj se niste skoro nikoli poprej pogovorili, kako postopati. Le ostanite resnični in ne govorite o zaslugah, katerih nimate, pač nečete poslušati ljudske sodbe o sebi, ki je jasna, če tudi ne vselej glasna!
Kar pa »Gospodar" našteva Žičkar-jevih zaslug, to ni več dostojno. In verjemite, da ravno to bobnanje mnoge razsvetljuje. Da bi bil n. pr. Žičkar pripomogel, da je moral Lapp v Šaleški dolini odkupiti zemljišča, ki so se začela udirati vsled njegovega rudnika, ni nikakor res, in s takimi pripovedbami se ljudstvo naravnost — slepari, kakor z neresnično novico, da je Žičkar provzročil višjo ceno zemlji, ki se je potrebovala za železnico iz Velenja v Spodnji Dravograd. Predložba interpelacije za solčavsko cesto in za nedeljski počitek ter mnogih, od drugih spisanih pri
tožeb in povpraševalnic bila je prekleta dolžnost Žičkarjeva. Ali bi bil morebiti se smel drzniti zavreči pritožbe volilcev ?
Sleparstvo je trditev, da je liberalizem sam kriv, da kmet in obrtnik ne voli direktno Škofje in drugi duhovski oblast niki so imeli pri sestavi naše navidezne ustave jako veliko moč in niso je rabili nikoli v korist ljudstva, pač pa v korist svojega gospodstva in bogastva. Še dandanes nima ljudstvo in njegovi zastopniki ničesar govoriti, kjer gospoduje duhovstvo. Le glejmo uboge cerkvene ključarje, kako morajo tihi z vsem zadovoljni biti, kar župniki hočejo. Kaplanov še vedno ni sram hoditi brez pravice v bernjo. In ravno vsiljevanje Žičkarja za poslanca in izmišljene njegove zasluge kažejo, da se noče ljudstvu pustiti volja. Kar imamo svobode, dal jo je liberalizem, samo da izvrševanje ni bilo libaralno
Za Žičkarja se je začelo bojevanje tako, da ni več pošteno. In ako Žičkar propade, zahvaliti se bode imel duhovnikom samim in spominjal se bode potem na tistega jezuita, ki je pri lavantinskih duhovskih eksercicijah pridigoval, rekoč: Katoliške cerkve niso skvarili neverniki, ampak potrli so jo farji in farji so krivi, da propada.
Nepošteno hvalisanje Žičkarja opominja ljudstvo tudi na druge reči in mu vzbuja razne misli. Prej n. pr. moral si za dušni svoj blagor sporočiti denar za »večne maše", katerih večnost pa mine mnogokrat, ko rod volitelja izumrje. Zdaj ne smeš voliti »večnih maš", ampak »tekoče", dokler sporočeni denar donese. Glede enih in drugih maš pa si še mislil, da storiš dobroto svoji duši, dokler Te ni poučil dr. Gregorec, da si le dobrotnik župnikov.
Da cerkev propada, krivi so farji in farji bodo pomogli z nepoštenim svojim nastopom do zmage — Hribarju.
Eksmisionar v stiski in dr.
Iz Vipave, dne 9. novembra.
Blagor Ti, „Slov. Narod"! Doslej se Te je raz lečo samo preklinjalo, a dne 4. t. m. doživel si na Gočah veliko čast, da te je sam eksmisionar raz lečo čital svojim vernikom ter tolažil sebe in svoje sokrivce, da ..Narod" laže, da on ni res navduševal k napadu, in brez vsake rudečice v licu tožil je na svetem mestu v pričo otrok, žen in deklet, da ga nekateri časte s k . . . . rjem in f . . . rjem! Ali je tako pohnjšljivo svinjarstvo res dovoljeno v cerkvi? Ali se posvetna skrb za nravsfvo na cerkvenem pragu neha? Zdi se, Kajti kar nekateri misijonarji in drugi popi o nečistosti pridigajo, preseza že vse meje Tako imamo n. pr. na Lozicah župnika, ki je pravi specialist v svinjarstvu; njegovi govori napravijo utis, da mož pri takih prilikah uživa, kar mu je sicer zabranjeno, ter da se s pravim dopadajenjem valja po blatu. Vsakdo uživa po svoje, in neki klerikalec z Lozic, kateremu taka dušna hrana tudi že preseda, napil se je preteklo nedeljo nekoliko korajže, ter župniku svino-logu okna pobil; po svoje je maščeval užaljeno in po župniku tako nespodobno pre-ganjeno čistost in nedolžnost Kedo je bolj kaznjiv: župnik ali ta klerikalec?
Toda vrnimo se k eksmisionarju. „Slo-venec" je v goškem razbojstvu „dolgo molčal in se bal'; te dni pa je dobil nekaj malo sape, napadel dopise v „Narodu\ skliceval se na preiskavo, ki bo dognala nedolžnost eksmisionarjevo, ter prav bahato pripove duje, da je prišla prošnja v škofijstvo, naj se eksmisionarja nikar ne prestavi. Kako zadoščenje!
Ali nekako v istem trenotku prišla je preiskava v drugi tempo. Deželno sodišče odposlalo je v Vipavo druzega preiskovalnega sodnika na mesto adjunkta Polenšeka, eksmisionar, ki se je čutil že nekako var nega, bil je zaslišan, in zaslišane so bile tudi priče.
Kolo se je torej — hvala Bogu — zasukalo, in slovenski svet imel bode pri liko gledati fanatičnega novodobnega popa na čelu svoje razbojniške čete pred svojimi sodniki.
Res pa je, da so eksmisionarjevi starši, bratje in številni sorodniki, zlasti pa stric Habe nabirali pod raznimi pritiski po Gočah podpise na prošnjo, naj bi ordinarijat
Dalje v prilogi.
Priloga »Slovenskemu Narodu" §t 259, dn6 10. novembra 1900.
Se nadalje tega vzornega namestnika božjega na Gočah pustil; osobito je zastavil v to stric Habe ves svoj vpliv in vse svoje sile, in se celo v Ljubljano peljal. To je pravi katoliški farizej, ki je s smrtnim sovraštvom v srci kljubu proSnjam nedolžnih otročičev in vsema mogočemu poniženju pri vsem svojem silnem bogastvu brata in sestro pustil v siromaštvu in berastvu stradati, in ki se ni sramoval ob enem tujini ljudem pri bogato obloženi mizi svoje bogastvo bahato razkazovati! Nam se v dna duše nekaj giblje; ali naSe popovstvo pripelo bode temu „ katoličanu" v odlikovanje kako škofovo medaljo.
Konečno Se nekaj smeSnega. Na Vrab-čah imajo namestnika božjega, ki se s pastirji rad kepa, ki se za nekim dekletom rad lovi, in ki je na leči mej molitvijo rožnega venca temu dekletu se take ginljivc-sladko nasmihal in mu tako globoko v zapeljivo lepe oči pogledal, da se je pri molitvi tako hudo smotil, da so se naši verni Vrhovci, ki so to obojestransko sladko nasmihanje in koketiranje mej službo božjo opazovali, prav glasno nasmijali, in ker so ljubkanja že siti, stvar na pristojno mesto — seveda brezuspešno — naznanili.
Preteklo nedeljo bil je prav usoden dan. kajti ta dušni pastir čutil je potrebo, igrati policaja v poznih ponočnih urah v družbi oseb, ki so" bile kaznovane radi razbojništva in tatvine — zares lepa družba! — Pri županu na Poljanah plesali so domači fantje, katere je hotel ta vrli dušni pastir s plesišča pregnati, češ, da je policijska ura že minila. Videč, da nič ne opravi, vrnil se je v svoji družbi proti domu, a čim je stopil v temo, nagnali so ga nevidni duhovi preko njiv, livad in ograd s kamenjem, ter ga */a ure daleč s tako naglico podili, da so črni škrijci kakor lastovke za njim obletali.
Tako se vidi na vseh koncih in krajih, da eksmisionarjev duh bojevite vrste prešinja, in radovedni smo, kako se bo dne 18. decembra vzlasti na volišču v Vipavi mir in red vzdrževal.
V -LJubijaBva, 10. novembra Kdo je zadovoljen s kompromisom radi bosenskih železnio ?
Vse avstrijsko časopisje, pa bodi namSko, češko, hrvatsko, slovensko ali italijansko, vse je skrajno nezadovoljno in naravnost ogorčeno radi kompromisa glede bosenskih železnic. Vsled tega kompromisa je izročena korist od Bosne in trgovinsko izkoriščanje Balkana samo" Madjarom, Avstrijci pa so bili odpravljeni z kiljavo obljubo, ki se ne izpolni menda nikdar. Ali nekdo pa je v Avstriji, t. j. v Cislit-?aniji, vendarle zadovoljen, da smo bili opeharjeni ter, da je Dalmacija ostila zopet na cedilu, in to so dunajski kršč. socialisti s svojim glasilom »Deut. Volks-blatt". Ta Lueger-Verganijev list piše, da se veseli kompromisa in da je naša vlada, ker je imela dobro voljo, reussirala proti Ogrski! Kr?9. socialisti, ki so se komedi-jantsko delali največje nasprotnike madjar-skih zidov, so veseli poraza CisUtvanije, so veseli zmag6 Ogrske. To si treba zapomniti da so kršč. eocialisti v narodnogospodarskem boju somišljeniki Madjarov! Sicer pa zadnja beseda glede tega kompromisa še ni povedana, nego jo izreče dunajski parlament. In tu se pokažejo pač vse stranke složne v nasprotju s kršč. socialnimi klerikalci !
Ustaja Karlistov v Španiji je že zatrta. Nova vlada, kateri stoji na čelu stari general Azcarraga, je nastopila jako energično proti rovarjem in ustajo zatrla v kali. Don Carlos, ki prebiva v Benetkah, kjer sprejema v svoji palači ob velikem kanalu karlistične glavne zaupnike in agente, je izjavil, da je bil sam proti sedaj ponesrečeni ustaji. Vendar pa je bilo, trdi don Carlos, gibanje mnogo večje, kakor 8e piše. Glavna sedeža ustaje sta bili mesti Verga in Fornols v Kataloniji. Tu je stalo že 2000 mož pod orožjem. Rezen teh pa so bile pripravljene Se manjše čete. Katalonski Karlisti so radi sedanjih razmer ob upani in upajo doseči le pod upravičenim kraljem rešitev iz sedanje bede. Baskovske pokrajine, Navarra, Valencia in Kastilija, kjer je mnogo večje število discipliniranih Karlistov, so ostale dooela mirne. Dogodki na Kitajskem. Mesec dni je že minilo, od kar je grof Waldersee, višji vrhovni poveljnik mednarodnih čet na Kitajskem. Namen njegov je
poraziti docela ustafte, odpreti kitajske Inke in trgovinska mesta evropejskemu in splošnemu trgovinstvn, ter dognati ugoden mir s primerno odškodnino. Doslej se mu ni posrečilo Se nič. UstaSev ni porazil, ker mu niso postavili nikjer večje vojske nasproti, trgovini ne dela potov, ker za to pač požiganje vasi in pobijanje, streljanje in morenje kitajskih kmetov, njihovih žen in otrok ni primerno sredstvo. Do mira pa je tudi Se jako daleč in se je doslej obravnavalo Sale o predpogojih, ki bi se morali izpolniti, ako bi se hotelo misliti na mir. Waldersee in mednarodne čete nimajo prav za prav nobenega posla na Kitajskem, pač pa imajo vlasti ogromne stroške, ki naraščajo z vsakim novim dnem za nekaj milijonov. Waldersee je doslej samO obsodil Štiri viSje kitajske uradnike, ki so zakrivili baje masakre v mestu Paotingfu. Drnzega Waldersee doslej ni storil, ako se morda ne smatrajo nekatere parade za velike čine. Mednarodne čete bi morale prav za prav prepričati Kitajce, da nimajo prav, ker se branijo evropske kulture, in da bi jim bilo pod evropsko civilizacijo mnogo boljše. Z morenjem, požiganjem in onečaščanjem pa se menda Kitajci o posebni vrednosti evropske civilizacije ne bodo dali prepričati. Mednarodni diplomatje so dosegli doslej samo to, da so sestavili listo tistih mož, ki naj bi se obglavili ali postrelili. Toda tistih smrtnih kandidatov diplomatje nimajo v rokah, par glavnih boksarjev jim pa je celo pokazalo pete. Bilanca delovanja diplomacije in Walderseeja je torej doslej enaka ničli. Ako je „ Daily Exspress" informiran dobro, pa se je nadejati Se večjega fiaska. Iz Šanghaja se namreč javlja, da Lihungčang dvomi, da bi se dale izvršiti zahtevane reformacije. Kitajski dvor — meni Lihungčang — nikdar ne dovoli, da bi se usmrtila Jun Siens in Tungfuhsiang. Seveda veliko manj pa še, da bi se usmrtil Tuanl Ako vlasti svojih zahtev ne zman-Šajo, pobegne dvor še dalje, in 14000 mož organiziranih kitajskih čet bode dvor spremljalo. Kitajci morejo čakati, da da se bodo mednarodne vlasti naveličale volikanskih stroškov!
Vojna v Južni Afriki.
Iz Standertona se via Durban poroča: General French je dospel 26. oktobra semkaj. Njegov povratek iz Machadodorp Belfasta je bil podoben begu. General je odmarširal 12. oktobra v dveh kolonah, kateri sta vodila Mahon iz Belfasta, French iz Macha-dodorpa. Buraki general Smuts je izvedel o maršu Mahona, prav ko je nameri al razdreti železnico proti Delagoa Bai. Smuts je nato hitel Mahonu nasproti ter ga pri Geluk-Farmi zgrabil s 1000 možmi. Med bojem pa je izvedel, da je tudi French na maršu; hitel mu je torej nasproti ter ga našel 13. oktobra severnovshodno Caroline. Angleškima kolonoma se je posrečilo združiti se ter naslednjega dne oiriniti proti Ermelu. A Smuts ju je prehitri in zasedel pri Ermelu ugodne pozicije. F jneh je odposlal šest eskadron dragonce , da so varovali njegove čete na straneh. Te eska-drone je zgrabil Smuts 16. o':tobra, med tem pa sta mu French in Mahon ušla. AU Smuts je poskusil še enkrat zgrabiti Angleže, toda posrečilo se mu je 17. oktobra zajeti pri Kaffer Spruitu samo del angleškega trena ter mu zadati hude izgube. Tu je izročil Smuts preganjanje angleških dveh generalov četam v Bethelu, ki so ju res podile do Heideiberga. French je mej umikanjem izgubil skoraj 1500 volov in 80 vozov. Število Burov severno Standertona je okoli 1500 s tremi topovi. Iz Bo-thavilla pa poročajo angleški viri, da se je vršil ondi boj, v katerem so bili Buri poraženi docela. Izgubili so baje 23 mrtvih, 30 ranjencev in 100 ujetnikov, Angleži so jim vzeli sedem topov, a sami so izgubili samo 3 častnike in 4 može. Kriiger dospe 19. t. m. v Pariz, kjer ga počaka burska misija. Angleži nameravajo dva dni prej naznaniti francoski vladi anektacijo burskih republik, ter nameravajo na ta način preprečiti, da bi Kriigerja sprejela francoska vlada kot predsednika Trans vaala.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. novembra. — Včerajšnja hišna preiskava v naSi tiskarni nam daje povod, spregovoriti nekoliko resnih besed, ki veljajo pred vsem ljubljanskim preiskovalnim sodnikom. Ti
gospodje — kakor vse kaže — nimajo pravih pojmov o važnosti in o resnobi bitnih preiskav. Videti je, da se je pozabilo, da je pri nas, kakor na Angleškem, hiša nekaka trdnjava, v katero se tudi sodnik sms vsiliti le v isvenrsdnih slučajih, vselej pa pod posebnimi kavtelami. Pri nas se imajo hiSne raziskave aa nekaj vsakdanjega, in izvršujejo se nekako po domače, prav kot bi bila zasebno stanovanje in kak poulični prostor jedno in isto. Po tem merila izvršila se je tudi včerajfinja naSa preiskava. Takoj, ko se je vložila ovadba, bila sta preiskovalni sodnik in Štefe že na poti v našo tiskarno. Kdaj se je storil sklep sodni je, da se sme hiSa preiskati, ne vemo. Na vsak način pa se je preiskava dognala v dobi, ko se uvodna preiskava Se ni bila dopustila; zategadelj pa je jako vpraSavno, je li gospod Štefe imel pravico, vlomiti v naSe zasebne prostore, ter v njih gospodarja igrati. V dragic si takega molestiranja ne bodemo več privoščili, in gospod Štefe naj je prepričan, da bodemo v bodočem slučaju, ako bi se Se jedenkrat hotel vtihotapiti v naSe zasebne prostore, rabili silo. To se pravi, poklicali bomo svojega hlapca, in le ta bo gospoda Štefeta rahlo in volno kakor mladega mačeta postavil iz naSe redakcije pod kap Lavrenčičeve hiše! Drugo pa so k a v tele. Z žalostjo smo opazili, da je to včerajšnji preiskovalni sodnik popolnoma preziral, in proti tema moramo z vso odločnostjo in z vso slovesnostjo protestirati, kakor smo že protestirali brzojavnim potom neposredno pri justič-nem ministrstvu.  Gospodom preiskovalnim sodnikom, in naj nimajo tudi posebne praktične izvežbanosti, mora priti v kri, da hišna preiskava ni bagatela, da je to čin, ki globoko posega v ustavno zajamčeno svobodo posameznega državljana, in da se ima zategadelj vselej dostojno in resno dognati in strogo v mejah, katere določa zakon. To zahtevamo in druzega nič! Zakon predpisuje pred vsem, da se morata hišni preiskavi pritegniti dva tako imenovana sodna svedoka. O teh pa določa § 102. kazenskega postopnika, da naj so sodne priče možje, polnoletni,neomadeževani, pri dotični reči nevdeleženi. Sodniku pa imajo podati roko in obljubiti, da bodo na vse, kar se bode pred njimi godilo, ali govorilo, dobro pazili, da bodo nad zvestim zapisovanjem vsega tega culi in do glavne razprave molčali o vsem, kar zvedo o priliki preiskovanja.  Posel sodnih piič v kazenskih preiskavah je torej zelo važen, in niso samo statisti, koje preiskava kakor nekake »ne bodi vas treba" s sabo vlači! In sedaj poglejmo, kako so se pridobili za našo hišno preiskavo predpisani sodni svedoki! Kakor da so se hoteli predpisi kazenskega postopnika travestirati! Ko je gospod preiskovalui sodnik iz naših ust začul, da zahtevamo, da naj se preiskava vrši strogo po predpisih postave, dal je Štefetu nalog, da naj poišče takih prič. In mladenič podal se je z vso vnemo na ulico, in mimoidoče je beračil in prosjačil, bi li ne hoteH biti sodni svedoki pri hišni raziskavi, ki se ima vršiti v prostorih »Narodne tiskarne". Tako se je ta hišna preiskava obesila na največji zvon, in gospod Štefe užival je izvanredno radost, da je v desetih minutah celo Gradišče vedelo o nji! Vzlic temu pa se mu dolgo ni posrečilo dobiti svedoka, ker se s Štefetom spodoben človek sploh nerad peča. Končno pa je položil v prešo uradnika .Gospodarske zveze", ki ma je slučajno padel pod zob. Ta revež se ni mogel ubraniti, in gospod Štefe ga je s triumfom privlekel v redakcijo. S tem pa je bila Sele polovica dela opravljenega, potreboval se je Se jedni sodni svedok. No, da se je dosegel končni vspeh, dekretiral je preiskovalni sodnik, da mora biti sodni svedok sourednik Govekar. Bog nas varuj hudega! Recimo, da se je dobil rokopis, po kojem je štefetovo srce želelo, in recimo, da je spisal ta rokopis gospod Govčkar sam, kaj pa potem?  Samo ob sebi je umevno, da se gospod preiskovalni sodnik ni brigal niti za starost, niti za neomadeževanost na klasični način pridobljenih sodnih svedokov. Da bi ju bil vzel v predpisano obljubo, na to preiskovalni sodnik Se mislil ni. Isto tako je samo ob sebi umljivo, da se je hiSna preiskava tudi tedaj nadaljevala, ko se je Štefe Sele potil za sodnimi svedoki In ali se naj pri ti isvanredni hiSni preiskavi čudimo, da sodna svedoka, ki sta imela paziti na to, da se je vse zvesto zapisalo, ob
koncu preiskovalnemu sodnika niti proto-kola podpisati nista hotela! Res, take hišne preiskave pa Se nismo doživeli! Deželno sodišče pa .molimo", da naj premišljajo, služijo li take preiskave v povzdigo veljave in dostojnosti sodiSS! Istotako prosimo, da naj se nam h bodočim hišnim preiskavam pošiljajo sodni uradniki, ki bodo dobro poznali dotične predpise kazenskega postopnika, ter vedeli ceniti pomen in resnost hišnih preiskav sploh, in sodnih svedokov posebej!
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 13. novembra t. 1. ob petih po-poludne v mestni dvorani redno javno sejo.
— Neresnična vest. .TagespoSta" prijavlja danes brzojavko iz Prage, v kateri je rečeno, da poročajo češki listi, da je shod zaupnih mož narodno-napre dne stranke v Postojini sklenil resolucijo, s katero se določa: 1. Da ja razgnati .Slovansko krSčansko-narodno zvezo", 2. da se morajo naSi poslanci najtesneje okleniti Čehov, 3. da morajo radikalno nastopiti za narodne zahteve in 4. da morajo voditi odločno opozicijo zoper vlado. T o j e popolnoma izmišljeno in od konca do kraja zlagano. Vemo tudi, da so to vest poslali naši klerikalci v svet, ki hočejo po tem ovinku kapitivirativlado, da bi jim pomagala pri volitvah. Saj raznaša že celo Vencajz vest, da želi ministrstvo, naj bi bil on zopet izvoljen. Pooblaščeni smo zopet izjaviti, da se na zaupnem shodu v Postojini sploh ni ničesar sklepalo o programa in o taktiki bodočih poslance v, in da so se samo predstavili kandidatje. Rečena vest očitno ni druzega kakor volilni manever, obžalujemo samo, da so čeSki listi prevzeli posel, ki ga sicer opravlja .Vaterland".
— Shod na Uncu. V nedeljo je Nace Žitnik imel na Uncu shod. Mož, ki je svojo častno besedo obesil v dimnik, tja, kjer visi častna beseda že nekega druzega katoliškega prvaka — (..Slovenija"!) — je ta shod seveda skrivaj priredil. Kdo bi tudi mogel misliti, da se bo Nace Žitnik upal javno nastopiti! In tudi sicer je bil Nace Žitnik prav previden. To ve dobro, da nima nič ugleda in nič veljave, in tudi to ve dobro, da s kakim govorom ne prepriča niti najrevnejšega kmetica. Zato je poskusil na drug način pridobiti si zaupanje. Na shodu naUncu so snedli celega pujska in spili 72 litrov vina, a nobenemu zborovalcu ni bilo nič plačati treba, vsi volilci so jedli in pili zastonj. Mej tem, ko so jedli in pili, so razni gospodje govorili, in več ko so možje spili, bolj so bih navdušeni za kandidata Žitnika. Naposled je prišel tudi tisti znani „ljudski prijatelj" v duhovski obleki, ki zna tako spretno sukati „bokser" po tujih glavah. Imel ga je precej pod kapo, in vsled tega govoril z veliko ognjevitostjo. Spustil je pravo kapucinado nad kmete, popisal z veliko zgovornostjo silno nevarnost, ki preti kmetovalcem od kmetovalca Božiča ter naposled z gromovitim glasom zaklical zbranim volilcem: „Možje vera je v nevarnosti. Zato pa skup držite, možje katoliški, skup držite kakor hro vaški prešiči". In navdušeni volilci ao dvignili polne čaše in storili sveto obljubo, da bodo vsi glasovali za Načeta Žitnika, in da bodo v resDici „skup držali, kakor hro-vaški prešiči!"
— Slovenčeva perfidnost se kaže prav jasno v včerajšnji njegovi notici .Preiskava v .Narodovem" uredništvu". Da se Štefek jezi o svoji blamaži dal duška, temu se ne čudimo, pač pa temu, da je notica v tej obliki izSla v »Slovencu*. Mej drugim je tudi tale stavek: »Dobilo se ni inkriminovane notice, pač pa se je opazilo, da je celo po tiskarni ležal mar-sikak star, zapraSen rokopis". Iz tega bi kdo utegnil sklepati, da se rokopisi po tiskarni kar valjajo okolu. A stvar je drugačna. Da je v tiskarni, kjer se tiska poleg .Naroda" Se toliko dr u ti h časnikov, knjig indruzihdel, treba rokopisov,, bode vsakdo razumel- Dozdaj namreč morajo stavci .Narodne tiskarne' staviti ia rokopisov, v .Katoliški tiskarni" pa jim morda teh ni treba, ker jih tam menda obsenčuje in navdihuje ŠusterSičev sv. duh, da kar brez rokopisov stavijo. .Dihur" pa svoje rokopise prodaja branjevcem, da vanje zavijajo klobase. Pri našem uredništvu se vsi rokopisi sežgoSe isti dan, predno izide dotična Številka
»Slovenskega Naroda". To bodi pove dano vsem onim, ki bi kdaj hoteli nadlegovati slav. sodišče in nas z brezuspešnimi hiSnimi preiskavami.
— Smolinovaiki zvonovi. IzKandije pri Novem mesta se nam pito: Smolino-vaSčani so sicer pametni kmetje, samo to slabost imajo, da se tudi najmanjšemu duhovniku ne upajo oporekati. Sklenili so kupiti nove zvonove za svojo poddruznioo. Kapelan jim je rekel, da bo on naročilo izvršil, Smolinovaščani pa da bodo zvonove plačali. Zvonove — troje jih je — je kapelan od Št. Mihela naročil. Hitro je prišel tudi račun od firme Samassa, kateri račun se ima precej plačati. Dobil se je denar. Postavili so se slavoloki, pripravili vse za svečanost. A glejte, vse je splavalo po vodi. Stolp je premajhen za tri zvonove, ali so pa zvonovi preveliki za stolp. Poldrugega bi že Slo v zvonik. Kmetje se jeze, škof je pa hitro kapelana premestil daleč tje na Notranjsko, da ne sliši glasu teh zvonov in glasu Smo-linovaSčanov. Samassa seveda ne more l1 s zvona oddati, on torej zahteva, da se zvonovi plačajo. Oh, da, ti duhovniki! Vse znajo, vse vedo, ti kmet, pa drvi brez pomisleka in s pasjo ponižnostjo za mladičem ali starcem, Če le nosi talar.
— Družbi sv. Cirila in Metoda sta od prodanih „Vžigalic družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" gospoda Perdana zopet izročila 400 kron, in pravita, da pred koncem leta o d da s ta isto tako svoto. Opozarjamo slovensko občinstvo vseh pokrajin naSega jezikovnega obsega, naj po teh »vžigalicah" podpirajo našo družbo. — A brez dobička mlada gospoda delati ne moreta, če družbi oddajata tolikih svot. Zato naj Vas ne moti to, da 100 zavojčkov stane 5 novčičev morda več, nego pri nekaterih drugih vžigalicah. Saj je pa tudi kakovost sedanjih naših sploh imenovati najbolja.
— Darilo. C. kr. deželni Šolski nad zornik, g. dvorni svetnik Jožef šaman je povodom svojega umirovljenja v poslovilo od kranjskega IjudskoSolskega učiteljstva podaril ,DruStvu v pomoč učiteljem, njih vdovam in sirotam na Kranjskem" 50 kron in .Društvu za zgradbo učiteljskega kon-vikta v Ljubljani" 50 kron.
— I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. V društveno pisarno, Dvorni trg fit 1 hodijo stranke vedno bolj pogostoma popraSevat, je li kako stanovanje prazno, P. n. druStveniki naj torej takoj naznanijo v pisarni, Se imajo stanovanja oddati, Uradne ure vsaki dan izjemSi nedelje in praznike od čVa—7 mre zvečer.
— Na I. slovenski umetniški razstavi je delovalo mnogo, navidezno postranskih faktorjev, ki so pripomogli slikarjem do toli lepega moralnega uspeha. Poleg de-koraterja, vrtnarja in aranžerjev je tu omeniti Se gosp. Karola Hrovata, izbornega okvirorezca in pozlatarja, iz Šmarce pri Kamniku. Njegova zasluga je, da se je mnogo Veselovih in Jakopičevih slik pre-zentiralo tako okusno. Za rezljanje okvirov ima g Hrovat v istini izredno sposobnost in pravi umetniški okus. In tega je treba, da se slika izolira od okolice tako, da pride predmet slike kot glavna stvar gledalcu najprej pred oči. Pompozni tovarniški okviri Šalijo takoj na prvi pogled razumnega opazovalca, dočim napravljajo umetniški okvirji iz rok g. Hrovata lep harmoniBki vtisk. Vse ljubitelje okusnih okvirjev torej ob za ključku poročil z umetniške razstave opozarjamo na g. Hrovata.
— Umrla je v svoji vili v Merann grofica Apraxin, mati gospe baronice Olge Hein.
— Proslava Prešernove stoletnice. Poročilo o sinočnjih sklepih zastopnikov 19 narodnih 1 j ubij. društev glede proslave Prešernove stoletnice priobčimo prihodnjič.
— ..Slavčev" Martinov večer". Opozarjamo na Martinov večer „Slavca", ki bode jutri v nedeljo, 11. t. m. ob 7. uri zvečer v vrtnem salonu ,Nar. doma". Vhod z Bleiweisove ceste in tudi skozi .Narodni dom".
— Martinov večer pevskega društva ^Ljubljana" v hotelu „Štrukelj" vrši se jutri, dne 11. t. m. z naslednjim vsporedom: „Ilirija oživljena", »Ljubezen in pomlad'*, ..Slovanski brod" in solo spevi. Nadalje vrSi se igra »Ponesrečena glavna skušnja" in Šaljiva poŠta. K mnogobrojnemu obisku najuljudneje vabi odbor.
— Žensko telovadno društvo v Ljubljani. Vlada je potrdila pravila ženskega telovadnega društva.
— Nova hranilnica. Pravila hranilnice v Kamniku so potrjena.
— Iz Šmarja pri Ljubljani se nam piše: čudne razmere morajo pač vladati pri nas Že je nad leto dni, kar je kupila občina svet za pokopališče. To pokopališče je že davno dogotovljeno, tudi mrtvaSnica je že postavljena, a nihče se ne briga za to, da bi se napravilo lastninsko pismo, niti, da bi se pokopališče blagoslovilo. Fa rani so vznemirjeni in ogorčeni nad toliko nebrižnostjo poklicanih faktorjev.
— Medveda so ustrelili 6. t. m. pri Podložu. Tehta nad 2 stota. Pri Starem trgu baje letos medvedje niso redki.
— Za železnico Grobelno-Slatina do deželne meje štajerske. Celjski okrajni zastop je sklenil, nakupiti za 20.000 gld. deležev te proge. Deželni odbor je ta sklep potrdil.
— Zgradba oesar Franc Jožefo-vega mostu. Prihodnje dni se prične zabijanje pilotov, ki bodo nosili kamenito podlago in oporo mostu na obeh koncih. Ker je Število pilotov veliko — 1400 —, se bode zgradba zavlekla do prihodnjega poletja. Razen tega je ovirala dela pri zgradbi tudi voda zadnjega deževja.
— Na južnem kolodvoru so včeraj neki prijeli agenta, ki je hotel fante, ki so bili Se vojaSki dolžnosti podvrženi, spraviti v Ameriko.
— Konj omedlel je včeraj popoldne nekemu posestniku v Krakovem. Padel je na tla, ko je pripeljal voz repe domov. Poklicali so konjača, da ga je k sebi spravil.
— Z bičem je udaril včeraj popoldne na Dunajski cesti neki hlapec iz papirnice v Vevčah 7 let staro deklico Cecilijo Klanč-nikovo, ker se je obeSala na voz. Vdaril jo je tako močno, da je bila po obraza krvava in so jo morali pripeljati k zdravniku,
— Pes vgriznil je včeraj popoldne na Dovozni cesti Franceta Marinčiča iz Horjula. Ranil ga je na desni nogi. Pes je bil Toeniesov.
— Vino je izteklo včeraj zvečer na mitnici na Radeckega cesti Levčevemu hlapcu iz soda, katerega je peljal h kavar-narju Uiriku Schmidtu. Hlapec je postal z vozom na mitnici. Mej tem je pripeljal mimo s praznim vozom Franc Dorč, posestnik na Pokopališki cesti, in je zadel ob sod na vozu in ga vrgel na tla. Sod se je poškodoval in je izteklo iz njega okoli 20 litrov vina.
— Petelina je vkradla včeraj zjutraj neka T. K. tiskarju Adolfu Kleinu v Wolfo-vih ulicah. Petelina so dobiU pri njej na trgu zvezanega med kokoSi.
— Zaprli so postopača Valentina Štrukeljna iz Šiške, kateri se je bil vtihotapil danes ponoči k ženi nekega potnika. Mož ga je dobil v svojem stanovanju in ga hotel zapoditi. Toda ljubimec njegove žene se je lotil moža in je ta moral bežati. Mož je šel po policaja, ki je Štrukeljna vzel od njegove ljubimke.
— Neki ižanski kmet je danes ponoči po Karolinški zemlji tako razsajal in razbijal po hišah, da so ga morali dati na oddih v .špehkamro".
— Izgubljene stvari. Na pokopališču pri sv. Krištofu je zgubila posestnikova hči K. P. iz ŠiSke zlat medajlon z dvema fotografijama. — Na poti od Komenskega ulice po Resljevi cesti do sv. Petra ceste se je izgubila srebrna ura s pozlačeno verižico.
— Koncert meščanske godbe v hotelu .Lloyd" je danes zvečer ob polu 8. uri.
— Errata corrige. V listku: NaSi kiparji v razstavi se je beseda plast il in napačno popravila v pastelin. Prav za prav se imenuje plastilin tista zmes gline, voska, žvepla, olivnega olja in cinkove kisline, ki jo rabijo kiparji za modeliranje. ______ Bojanov.
* Tepen častnik. Iz Pfemysla poro čajo, da so v nedeljo ponoči na cesti delavci s palicami pretepli nekega častnika 58. peSpolka. To so storili delavci zategadelj, ker je neki kadet 58. peSpolka napadel urednika dra. Liebermanna, ki je v svojem socialističnem glasila navel več slučajev, da so častniki 58. peSpolka mučili in trpinčili vojaStvo. Častniki so urednika pozvali, a Liebermann je dvoboj odklonil
ter se skliceval na sodjjče. Zato je bil tepen, a delavci so maščevali svojega urednika na isti način.
* 114 lat stara ženioa, MiezI Marija, je prišla te dni v gcaSko bolnišnico. Rodila se je 1. 1787 v Purschlagu pri Brucka. Vse življenje je bila dekla. Oče ji je umrl 90 let star, mati pa 80 let stara. Ko so jo vprašali, ali je imela kaj otrok, j e dejala, da ji je umrlo eno dete, ko je bilo staro 2 leti. A to je bilo že malone pred 100 leti-
* Duhovnik — požigslsc. Radi požiga je bil Janez Irmer, redovnik baptist v Prenzlan, pred porotniki ot sojen na 5 let ječe in na 51etno izgubo časti
* Disciplins v ogrski š oli. V Budim peSti se je v neki šoli deček vedel nemirno. Učitelj ga je pokaral in mu velel, naj bo miren. Deček pa je vstal in rekel: .Udarite me, vrnem Vam takoj!" Učitelj je nato poklical Šolskega slugo in mu ukazal, naj odvede dečka, ta pa se je lotil sluge in so-učenci so mu pomagali. Začel se je pretep v Soli, katerega učitelj ni mogel ustaviti. Učenci pa so slugo iako pretepli, da je bežal z učiteljem vred iz Sole.
* Transvaalski paviljon s pariške razstave ja kupil gospod Hidde Nijland iz Dordrechta. Za slučaj, da burski republiki res prenehati, ostane paviljon na Holand-skem kot viden dokaz, koliko stopinjo kulture so dosegli Buri do leta, ko so izgubili svojo svobodo, če pa se Buri osvobode zopet, dobe paviljon nazaj kot dar.
* Narodni boji v vojaški kaznilnici. Na potu iz Aten v luko stoji vojaška kaznilnica. Tam sta nastali med kaznenci dve stranki, ki sta se besno sovražili. Nedavno sta se stranki sprli na sprehodu. Dvajset kaznencev, vojakov iz Aten in Patrasa, je planilo pod vodstvom korporala Theodora-kisa z noži, bodali in palicami na vojaka Stolichosa, ki je dobil takoj pomoč. V boju so bili Stolichoa in trije tovariši ubiti in več vojakov ranjenih. Straža je skušala napraviti mir in red ter je metala na boreče kamenje. Končno je celo streljala. Prišli so nato Se konjeniki in še ves 7. pešpolk. Začelo se je streljanje na borilce, in vkratkem jih je padlo 30. A miru Se ni bilo. Končno je vzelo vojaStvo kaznilnico z naskokom, rabilo puškina kopita in bajonet ter ranilo veliko Število kaznencev. Dognalo se je, da je dal neki feldvebelj kaznencem skrivaj nože, da se je vršila potem pravcata bitka.
* 200 kitov so ujeli pri Whitenessu na Islandiji minoli petek. S čolni so jih prignali do obrežja ter jih ondi pobili. Kmalu je bil ves zaliv krvav. Kite so pobijali z noži, kosami, cepini in bati. Vrednost ujetih kitov znaša okoli milijon gld.!
* Pes z umetnim zobovjem. Polno-krvna doga .Handsome" gospoda Harrvja D. Platta v Chicagu je dobila pri zobozdravniku dr. O1 Connorju osem zob z zlato ploščo, s katerimi more doga jesti in grizti baje celo kosti. Zobozdravnik je rabil Štiri tedne, predno je mogel napraviti psu za spodnjo čeljust mavčni odliv in po njem ploščo.
* Dva predrzna zamorca begunca.
V kaznilnici v Ne\vyorku sta bila zaprta radi vlomov dva zamorca, Neka ženska jima je prinesla v ječo kolač, v katerem je bila skrita pila. S to sta prepilila železje na oknu. V zadnjem trenotku pa sta ju zalotila dva paznika. Zamorca sta enega ubila, drugega pa ranila. Potem sta napravila iz posteljne oprave vrv, ki je bila 35 črevljev dolga. Vendar je bila še prekratka, da bi segla do tal. Na njej viseči zamorec se je začel zategadelj nihati sem ter tja tako dolgo, da se je mogel spustiti ter je priletel na 7 m oddaljeno plosko streho. To se mu je posrečilo in zamorec je uSel. TovariS ga je hotel posnemati, toda vrv se je že pri vrha utrgala in padel je 54 črevljev globoko. Seveda se je ubil na mesta.
Književnost
— Zakoni in ukazi za Vojvodino Kranjsko, ročna izdaja. 6. zvezek, drugi pomnoženi natis. Izdal deželni tajnik Jožef Pfeifer, natisnil in založil A. Klein & Co. Ta svezek obseza zakon o napravi in vzdrževanji javnih nedržavnih cest in potij, ukaz z določili o volitvah okrajnih cestnih odborov, zakon o napravi in vzdrževanji dovoznih cest h kolodvorom in postajališčem pri železnicah, cestnopolicijski red za javne nedržavne oeste, cestno policijski red za državne ceste, določila o vožnji s
kolesi po javnih nedržavnih in po državnih cestah, zakon in izvrSilni ukaz kako je sneg spravljati z državnih cest, zakon o dovoljevanji zasilnih potij in okrožnica deželnega odbora kranjskega o razlastitvi za cestne namene. Skrbno in praktično urejena ročna izdaja zakonov za Kranjsko izvestno dobro ustreza občni in živi potrebi. V tem oziru je g. izdajatelju tudi že od c. kr. deželnega predsedstva doSlo posebno pohvalno priznanje. Opozarjamo torej na to zbirko prizadete kroge, zlasti pa županstva po deželi, katerim bo  posebno dobro služila.
Telefonska in brzojavna poro6ila.
Celje 10. novembra. V skupini kmetskih občin Celje-Brežice kandiduje proti dozdanjemu poslancu vitezu Berksu gospod Jakob Pukl, urednik lista „Der Siiden" na Dunaju.
Ljutomer 10. novembra. Volilni shod dr. Ploja je bil dobro obiskan. Program dr. Ploja je bil navdušeno sprejet. Dozdanjemu poslancu dr. Gre-gorcu je bila soglasno izrečena zahvala.
Trst 10. novembra. Vlada je prepovedala ruski učni tečaj.
Zadar 10. novembra. Kompromis mej slovanskimi strankami je zagotovljen. Jutri bo sklepna konferenca. Večina Srbov je za kompromis, ki ne velja samo za letošnje državnozborske volitve, ampak tudi za deželnozborske volitve, ki se bodo vršile prihodnje leto.
Splet 10. novembra. „Jedinstvo", glasilo hrvatske narodne stranke, je izšlo črnoobrobljeno in prinaša slovesen protest, zoper odločitev v zadevi bosanskih železnic.
Dunaj 10. novembra. Minister Kallay je vpeljal akcijo za financiranje bosanskih železnic.
Lvov 10. novembra. V vojaških barakah pred mestom je zavladal legar.
Pariz 10. novembra. Vlada je včeraj predložila parlamentu „ rumeno knjigo", obsegajočo 400 dokumentov glede dogodb v Kitajski. Večina teh dokumentov je že znana iz raznih izjav ministra Delcasseja.
Dunaj 10. novembra. Danes javljajo listi, da se snidejo deželni zbori dne 17. decembra.
Dunaj 10. novembra. Minister Rezek je danes po dolgi bolezni zopet nastopil svoje mesto in se popoldne udeležil seje ministrskega sveta.
London 10. novembra. Politični krogi sodijo, da je razmerje mej Rusijo in Angleško jako napeto, ip da pride mej tema državama radi Kitajske lahko do konflikta.
London 10. novembra. „ Daily Mail" trdi, da dvomi Li-Hungčang, če se doseže porazumljenje, ker smatra Kitajska zahteve združenih držav za pretirane.
Narodno gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Dodatno k našemu poročilu z dne 1. t. m. o stanju vlog na knjižice in na tekoči račun dne 31. oktobra t. 1. poročamo še, da znaša splošni promet prvih dveh mesecev pri Ljubljanski kreditni banki, to je za mesec september in oktober t 1. skupaj K 10,029.985—.
P o 8 1 an o.*)
Počasi vozite: 13 — 1 = 12.
Kakor čujemo nekam preveč glasno neki tajni glas izza kulis „ponočnih konventiklov", ki se nekda dan za dnevom vrSe v izvestnih spodnjih prostorih ljubljanske kazine, baje že brusijo ter prav pridno snažijo svoja Sila in zarjavela peresa, da v znamenitem, združeno skovanem odgovoru združenim kavarniškim gostom javno dokažejo, da oni sploh nimajo talenta da bi — uklonivši se zdravim razlogom — počasi vozili! Ker so pa slučajno vajeni tudi drugi če treba, hitreje voziti, služi naj že naprej — da bode epohalno-Benzacionalnega procesa čim preje konec _ na .odgovor in spe" nastopni replikando-
odgovor_.^^ nam združenim kavarniškim gostom preveč ne zameri „kartelirana gospoda", ki je, sicer ne s pomočjo glasovitega §. 14 državnih temeljnih postav, pač pa na podlagi Se nekako bolj ominoznega §. 13 še ne sankcioniranega novega kavarniškega, ali bolje rečeno: kavarnarskega
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2322)
0__T Dalja v prilogi. T__J
Priloga »Slovenskemu Narodu" št 259, dn6 10. novembra 1900.
reda,    napravila  nekak „8taat88treich"
— ako ji na vsa usta povemo, da se ob celi tej aferi zares prav izborno zabavamo za tisti „pre-klicani krajcar1-, katerega vs'ed splošno vpeljane ^kronske valute" sedaj mesto nas plačuje kuče-gazdi ubogi po vsi Evropi dobro znani marker, ki je — kakor zatrjuje — tudi že sam prišel do popolnega prepričanja, da je krajcar res tako okrogel, da se še vedno prav ne ve, kam se bo zasukal, in v kateri žep bo končno zdrknil — osobito, ker je nadalje i tega mnenja, da ima on sam za svojo osebo do njega vsekako boljšo in starejšo pravico in to zlasti pri onih zvestostal-nih gostih, ki plačujejo slej ko prej — baš radi okrogle svotice — navadno po tri groše!
Prav tako pa naj gospoda i podpisancu za njegovo lastno osebo ne šteje v zlo, če ji „brez telefona" na uho zašepeče, da je bil pri celi stvari tudi malce sebičen, hoteč zadevico nekako politično izkoriščati s tem. da je bil skoro namenjen
— vendar še ne popolnoma odločen — na podlagi razvitega programa nastopiti kot kandidat v „kur'ji peti", seveda v trdnem prepričanju, da ga bodo brez razlike prav vsi „kofetarjiu, katerih interese je v „ad hoc-komiteju" toli izborno zastopal, tudi gotovo in v resnici enoglasno volili in izvolili — če ne zdaj, pa kasneje enkrat — najbrž pa tudi še le o „sv. Nikoli!" . . .
Končno pa naj gospodi, ki pravi — kakor mi je zatrjeval neki znani narodni kavarnar — da ji ni toliko za tisti bore soldič, ampak da se je Šlo v prvi vrsti prav za prav zgolj za to, da so se že vendar enkrat „kolegialno" sanirale nezdrave razmere v neki tukajšnji kavarni, kjer so imeli izvestni igralci ta bene, da se jim je točil .,črni" po 8 soldov, če so takoj in točno plačali
— ie-tej gospodi naj torej tiho, da ne bode nikdo drugi slišal, tudi še zašepečem: da združeni kavarniški gostje ostanejo slej ko prej pri znani ,.kronski valuti'", ker so še vedno tega mnenja, da — počasi vozite!
Z ubogimi markerji se pa zmenite, kakor veste in znate!
Brez zamere: 13 — 1 = 12! . . .
Za ad hoc-komite
združenih kavarniških gostov:
0-eiierstlx)j. ta.jza.ils.
Poslano/)
V notici „Slovcnskega Naroda" z dne 8. t. m. št. 257. pripoveduje neznan dopisnik, da se je izseljevanje v Ameriko po tamošnjih volitvah zopet pričelo, potem pa izreka bojazen, da bodo vsled nekega posamičnega slučaja kuge, ki se je neJavno pripetil v Bremenu, izseljenci iz Kranjskega odslej, ogibajoč se Bremena, potujoč v Ameriko samo še čez Havre in Antwerpen, in sicer s parniki francoske družbe ali pa «Red Stare Line".
Mogoče, da se je v interesu popotnikov samih tega res bati, če pa črnogledi gospod pisec rahločutno objokuje veliko škodo, ki jo bo vzpričo tega imel trpeti „Severno-nemski Lloyd" v Bremenu, bodi mu za danes v tolažilo povedano samo to, da se temu staremu, slavnoznanemu, društvu ni bati niti kuge, ki se tako prijazno proti njemu na pomoč kliče, niti ne take reklame za drugo društvo, kakeršna se skriva za orne njeno notico. Žal, da je ta reklama preprozorna, nego da bi v resnici mogla motiti in begati našega kmeta, ki je za to prepameten, poleg tega pa od rojakov, ki so kedaj imeli opraviti s „Se-verno nemškim Lloydom" predobro poučeni o koristih ki jih to društvo nadi potujočemu občinstvu.
Sicer je pa, kar se tiče kuge v Eremenu, vprašanje že zdavno rešeno: omejila se je na en sam slučaj, in po soglasnih uradnih poročilih je tudi najmanjša nevarnost, da bi se utegnila razširiti, popolnoma izključena. Nerešeno pa je na pr. vprašanje, ali ima „Red stare Line" povsod, biti svojim Ljubljanskim zastopnikom posebno hvaležna za reklamo take vrste, kakor se jim je zljubila v večkrat že omenjeni notici. Jaz mislim, da ne, vsekako pa sem prepričan, da ta tako postopanje ne bode omajalo zaupanja našega ljudstva do splošno priljubljenega „Severno-nemSkega Lloyda".
In še nekaj. — Semtertje že je bilo citati po listih, da je ta ali oni parnik „Red Stare Line" po telegrafičnem poroč lu „srečno'' m „ne-poškodovan" priplul v New-York. Ali je to pri pamikih tega društva morda nekaj tako redkega, da se mora vsak tak slučaj takoj posebej pribiti, ne vem, to pa smem reči, da bi glede parnikov ..Severno nemškega Lloyda" mogel prijaznemu či-tatelju postreči z enako veselimi vestmi najmanje vsak teden po trikrat, ako bi mi ne bilo na tem, da ga preveč ne dolgočasim.
V Ljubjani, 9. novembra 1900.
Kil* ar «1 Tavčar
zastopnik „Severno-nemskega Lloyda".
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. (2326)
Darila.
Upravnlštvii aaSega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. G. Josip Svete v Preserjah, nabral ob izvolitvi novega občinskega odbora v Preserji G K 52 vin. — G. Feliks Fichte na Vrhniki, poslal 13 K 40 vin. Darovali pri penečem šampanjcu ob svečanem slovesu Josipa Birta: Tone, Janez, Korl, (ta z ozirom na Flajšar-jevo Hanco), Božidar, Ernest, Josip sam, Feliks in Marička ter pesebej Tone, Lojze in Kovačeva Pepa. — Skupaj 19 K 92 vin. — Živeli darovalci! I I
Slovenci in Slovenke I  Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda I
I
Mnogoatranska poraba. Gotovo ni domačega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „MolI-ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utešujoče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-80 a. v. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvor. založnik, DUNAJ, Tuch-lauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6  (11—10)
Premo nn talila  ho  šUoiIIJ ivw.
Zategadelj vporabljaj čistilno sredstvo, katero ne moti postranskih učinkov. To sredstvo ne predru-gači prebavljanja, temveč ga obudi in^ krepi; imenuje se dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v vaeh tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! a H (3)
ItlesMnier-Jev raj pije 100.000 rodbin vsak dan. Vsak poskus pridobi znamki novih privržencev Zavoji za poskušnjo a K 1-—, 125, 1 60 in K 2-— pri: Antonu Stacul-u, Ivana Luckmann a nasledniku, in Ivanu Buzzolini-ju, trgovina z de-likatesarni v Ljubljani. (2130)
60.000 kron je glavni dobitek invalidsko zahvalne loterije, ki se izplača z odtegnenimi 20% » k«»t«»% eni denarju. Opozarjamo čast. svoje čitatelje, da bode žrebanje dnč 10. novembra 1900.
„Ženi čast in spoštovanja", pravi pesnik, ker ona skrbi za telesno in objednem za duševno blaginjo družine. Mož, ki se popolnoma posveti svojemu delu in poklicu, se seveda ne more brigati za to, kar pride za njegovo telesno hrano na mizo. Gospodinji je pa tudi težavno, vselej pravo zadeti; in njena odgovornost se pričenja pri jutranji kavi. Vsekako je torej splošno koristno, da se opozarja na sledeče: najizvrstnejša, zdravju koristna in najbolj prijetno okusna kava je splošno priznana bobova kava namešana s polovico Kath-rainer-Kneippove sladne kave. Stotisočera izkušnja priporoča to najboljšo kavino primes zlasti vsaki gospodinji in materi, ako hoče pripravljati res pristno domačo kavo, ki nam nudi poleg za-željenega prijetnega okusa tudi mnogo redilnih snovij in krepil. Kathreiner-Kneippova sladna kava se dobi povsod, a pristna samo v znanih izvirnih zavitkih.
-:  Lekarnarja Krmlj-J« kapljlee
11» želode«*, prej znane tudi pod imenom Ma-rijaceijske kapljice za želodec, so vsled svojega preizkušenega, izbornega, vzbudilnega in okrepčevalnega vplivanja pri slabosti želodca in prebavnih težavah v vseh slojih prebivalstva čim-dalje bolj priljubljene in se dobivajo v vseh lekarnah. Opozarjamo čč. čitatelje, da pri naročilih pazijo na podobo znamke in podpisa, ki ga objavljamo v inseratnem delu lista, ker le tedaj so Marijaceljske kapljice za želodec pristne.
Kvvizdov  korneuburšk! redllni  prašek za
živino. To staro izkušeno dietetično sredstvo pospešuje pri konjih, goveji živini ter pri vseh drugih domačih živalih prebavljanje, pretvor snovi ter slast do krme. Pri kravah se pomnoži mlečna sekrecija ter se izboljša mleko. Ta prašek vpo-rabljajo jako radi jezdeci in trainerji mesto drage soli iz Karlovih varov, z uspehom pri konjih, ker ima ta preparat v sebi večinoma vse lastnosti, soli iz Karlovih varov. Jako priporočljivo je, primešati tudi zdravim živalim vsak dan, in sicer konjem v namočeni oves, kravam pa v krmo, par žlic tega praška ter jih tako zavarovati proti raznim boleznim.
Javna zahvala.
Po zaključku I. slovenske umetniške razstave je podpisanemu odboru slovenskega umetniškega društva preprijetna dolžnost, da se zahvali slavnemu občinstvu in vsem onim faktorjem, ki so pripomogli društvu do toli lepega moralnega vspeha. Zlasti pa se zahvaljujemo slavnemu dežel, odboru, ki je prepustil društvu Repičeve in Zajčeve kipe, slav. mestni občini, ki nam je dala ,.Mestno dvorano" brezplačno na porabo, bi. gospodu županu Iv. Hribarju, ki je blagovolil razstavo otvoriti, ter se je izkazal društvu opetovano dejansko naklonjenega, slavni ljubljanski čitalnici za prepustitev veliko dvorane, članom dram. društva: gdč. E. Noemi, gdč. W. Radkiewicz, g. Josipu Nolliju, g. 01-š e w s k e m u, g. 0 r ž e 1 sk e m u in g. P o 1 a š k u; gdč. Miri Devovi, g. P. L o za r j u, g. Cinnerj u in g. Josipu Germu za njih prijazno sodelovanje pri akademiji na korist I. sloven. umet. razstave, dalje vrli tvrdki J. J. Naglasa, ki je z redko požrtvovalnostjo in s finim okusom brezplačno dekorirala razstavino dvorano, gospodu mestnemu vrtnarju Heinizu, ki je okrasil dvorano s cve-tličjem in končno slavni meščanski godbi, ki je pri zabavnem večeru ob prihodu velečenje-nih tržaških gostov igrala brezplačno.
Zahvaljujemo pa se tudi Tržačanom in Celjanom, ki so toli mnogobrojno prispeli na našo razstavo in vsemu občinstvu, ki je s svojim posetom obvarovalo društvo materialne škode.
Posebno zahvalo pa izrekamo še prepri-jaznemu slovenskemu, hrvatskemu in češkemu časopisju, ki nas je s svojimi noticami, poročili in ocenami podpiralo ter priznavalo naš trud.
Pri tej priliki pa apeliram na narodno občinstvo in časopisje brez ugeme, naj podpira naše društvo tudi v bodoče v njegovih idealnih ciljih za prospeh in čast slovenske imetnosti. Vse slovenske rodoljube brez razlike strank prosimo, naj stopijo v vrste naših izvršujoča in podpornih članov! V slogi je moč tudi pri našem društvu, ki more poslej samo z materialu > podporo občinstva prospevati in vspešno nadaljevati začeto delo. Ker naše društvo ni politično, se ni in se ne bo vtikalo v politične, strankarske ali časnikarske polemike, nego o stane i nadalje zvesto svojemu vzvišenemu smotru: združevati vse delavce na širnem polju domače prosvete in umetnosti s prijatelji napredka slovenskega naroda.
V Ljubljani, dne 8. novembra 1900. Za odbor sloven. umetniškega društva: Predsednik: Podpredsednik:
Ivan Frank«. Jan Duffe.
(2305) Tajnik:
Fran Govekar.
Moto sezona za jesen in zimo
^M. 1900. .2—
Jako lepe, krasno izdelane
klobuke
za dame, dekleta in otroke za jesensko in zimsko sezono sem dobil na skladišče in vabim prečast. dame za obilno naročevanje.
Ilustrovani cenik klobukov razpošiljam brezplačno.
• • Z velespostovanjem 7""7
HENRIK KENOA ES£
* Mestni trg št. 17. * (iot-v)
Svetovnoznani
ruski karavanski čaj
bratov
K. in C. Popoff
v Moskvi.
varstvena znamka.        Najfinejša znamka. Dobavitelji več evropskih dvorov. V izvirnih zavojih se dobivajo v vseh doticnih finejših prodajalineah (2063- 6)
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 5. novembra: Uršula Lukanc, dninarica, 46 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
VUinm n»d morjam KMia. Br*dn]l «r»6nl tlak 786-0 mm.
> o	Gas opa-	Stanje baro-	1»	Vetrovi	Nebo	11 «
S3	zovanja	metra v mm.	II			S »
9 9. zvečer
10  7. zjutraj 2. popol.
7382
7362 734 2
10 4 sl.jzahod   oblačno ( a
97 si. jzahod oblačno jj 10 4 brezvetr. j oblačno ; 0
Srednja včerajšnja temperatura 10 6°, normale: öl*.
ID-unaJska borza dne 10 novembra 1900.
Skopni državni dolg v notah .... 9755 Skupni državni dolg v Nrahru .... 9730
avstrijska zlata renta....... 114*70
Avstrijska kronska renta 47.   ....     98 65
Ogrska zlata renta 47»....... 114 85
Ogrska kronska renta 47...... 9035
Avstro-ogrske bančne duinice .... 1692 -
Kreditne delnici......... 66 625
London vista  ...   -...... 240-65
Slemfiki drž. bankovo za 100 mark .  . 117 67'/,
30 mark............ 2353
90 frankov........... 19 20
Italijanski bankovci........ 90 65
0. kr. cekini........... 1138
FranrlHka II en ki in Elizabeta« Zabukovee naznanjati vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njuna ljuba sestra, oziroma teta in svakinja, gospodična
Jerica Selan
posestnica
danes ob polu 7. uri zjutraj po dolgi bolezni in večkratnem sprejemu sv. zakramentov za umirajoče umrla.
Pogreb pokojnice bode v nedeljo, dne 11. t. m, ob polu 4. uri popoludne iz hiše žalosti Poljanski nasip št. 10 na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
Rajnico priporočava v blag spomin in pobožno molitev. (2330)
Venci se hvaležno odklanjajo.
V Ljubljani, 10. novembra 1900.
Pri kataru
sapnlh organov, kašlju, nahodu, hripavostl in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
MATI'sUuBV0
' J?----"     " naravna
alkalična kislina
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. (36—4) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči učinek, posebno pospešuje razslizenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo.
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špece-rijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Kranjske klobase
iz samo presičevega mesa, velike po 18 kr., — 6nnke brez kosti po 90 kr. ki g., ■nJho meso in slanino po 70 kr. klg., ■•«<--iz svežega prešičevega mesa po 80 kr. klg., nasoljena snlia komad po
17 kr, pošilja po poštnem povzetju (2232—4)
Janko Ev. Sire v Kranj i.
Cis. kr. i?stri|tki fJM držim žitalet.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dna 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane jo*, kol. Pro?a iez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; cez Selzthil v Aussee, Solnognid; čez Klein-Reiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetteu. — Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amsetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. nri I m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Ce'ov.c, Franzensfeste, Ljubno, cez Selzthal v Solnograd. Lend-Oastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; cez Klein -Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove Tare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga T Noto mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki; Ob 6. uri
54 m  zjutraj,   ob  1.  ari 5 m popoludne, ob 6. ari
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lx Trbiža. Ob 5. ari 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Ba-dejevic, Solnograda, Linca, Stejra, Ansseea, Ljabna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Danaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Badejevie, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Cariha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoladne osobni viak z Danaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. ari 51 m zvečer osobai vlak z Danaja, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 21 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoladne in ob 8. ari 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane dri. kol. v Kamnik. Ob 7. ari 28 m zjatraj, ob 2. ari 5 m popoladne, ob 6. ari 50 m zvečer. — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjatraj, ob 11. ari 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
spreten prodajalec v Špecerijski stroki in ltomptoarlst išče sluibe s takojšnim vstopom v mestu ali pa na deželi. 2313-1 Blagovoljne ponudbe prosi pod naslovom „Komi" na npravniStvo .Slov. Nar.".
sprejmem takoj vestnega ln pridnega J
v.
(2323—1)
A. Domicelj, Rakek.
Tovarna ustanovljena 1. 18*©.
Anton Sodia, puškar
v Borovljah (Ferlach) Koroško
priporoča puške in revolverje iz svoje zaloge in tovarne, izdelane po najnovejših sistemih iz najboljšega blaga in z gotovim strelom.
Speelallteve • Troeevne puške prav lahke, 2 kg 80 dkg tehtajoče. Za vsako delo sem vesten porok sam. Paske so c. kr. uradno preizkušene.
Prevzamem vsako popravilo in predelovanje, narejam nova kopit&ča ter izvršujem vse hitro in po najnižjih cenah.
■nT* Cenike dopošiljam slovenske aH nemške brezplačno In f ran ko. ~W (1963—8)
Pristen okusen jetrni tran
a 70 h. — a 1 K.
Jelkino Francovo žganje
ä 1 K 20 h.
Pulcherin-Creme
dela kožo lepo, či
sto, gladko in fino; a 1 K stekleničica za poskus idr «r a 20 h
■ga / e
5>V '
Jedlnl IsdelatelJ (2308—1)
Mr. Ph. Mardetschlaeger
lekarnar in kemik.
Izjava.
Podpisanec obžalujem in preklicem vse besede, katere sem pisal na ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku o gospodu Joglpu Piiarlna, postaje načelniku v Dobrepoljah, ker nisem imel nobenega vzroka, pritožiti se zoper omenjenega gospoda, in so torej vsa gospodu Josipu Fugini storjena očitanja popolnoma izmišljena. Prosim ga tem potom odpuščanja.
Dobrepolje, dne 8 novembra 1900. (3182) Anton Spolar.
Svarilo.
Poleg stoječa izjava daje podpisanemu županstvu povod, občane svariti, da bi uslužbence c. kr. avstr. državnih železnic s takimi neresničnimi pritožbami na pred-stoječe uradne oblasti na časti žalili, kar bi se taka dejanja v slučaji strogo kaznovala z zaporom ali z denarno globo, ali pa, kakor v tem slučaji, provzročila županu najmanj celo vrsto neprijetnostij.
Županstvo "Vidom
dne 8. novembra 1900.
F. Žnideršid.
^712
2314-1
V najem — po dogovora tudi nn račun — odda se do konca tega leta v IJubljani na Ambroževem trgu št. 1 (Poljane). Več pri gospodarju.
Blagajničarka
vsprejrae se
v valjičnem mlinu Vinko Majdič-a v Kranj i. (2293-3)
Opozarjajo se vsi gosp krčmarji in trgovci z vinom, kateri žele dobrega, naravnega, starega, kakor tudi novega
025"   »Sna ~8£U
ggg-    ¥ I II d ~g£Q
ceno kupiti, da dobe lahko istega mnogo vSamoboru; natančneje se izve pri gosp. Antonu Hogoju, Slovencu, užitni n skem podvzetniku v Samoboru.   (2249 —3)
1» k-   % honlcmrene e Ž
Zanesljivo pristna
črna n bela
vina
iz istrskih in dalmatinskih vinogradov
priporoča
C. Zalaznik v Pulju (Pola).
(2208— 5)
.   Elegantnih =
damskih m * * * dekliških klobukov
* največjo feber in najnižje cene ~9
ima (i058—6)
# *   #  peulina   *   # #
# Mastni trg št. 3. #
Spreten
gostilničar ali gostil&ičarica
na račun
z jamščino se išče za februvarski termin  za  gostilnico,  ležečo na obljudeni cesti.
PovpraSa naj se v upravništvu „Slov. Naroda". (2309—2)
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
J*
*tifli:tiiro
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
ivornsga založnika Nj. Svetosti papeža
kot želoda
krepeujoee
in tek vzbu-
Jajore, dalje kot prebav-
IJenJe in *e-
prije pospešujoče sredstvo posebno onim, ki trpe* na navadnem ttleniiem
zaprtju.
Razpošilja se proti povzetju v Bkatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-14)
Opeka vseh vrst!
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem v svojo
opekarno
uvedel delovanje
s parno silo
in da izdelujem vsakovrstno
opeko za stavbe, zarezno  opeko (Strangfalzziegel), stisnjeno strešno opeko (Dach-pressziegel) itd. itd.
Za trdnost opeke zoper vremenske vplive prevzemam posebno Jamstvo.
Priporočuje svoje izdelke vsem gg. stavbenikom in drugemu občinstvu, zagotavljam najhitrejšo postrežbo in Jako nizke eene.
Ludovik Herzmann
(1231-23)
opekarna s parno silo.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem m
se  priporoča v izdelovanje  vsakovrstnih O
p usek za lovce in strelce po najnovejših J
sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi pre- X
deluje stare samokresnice, vsprejema vsako- •
vrstna popravila, ter jih točno in dobro 5
izvršuje. Vse puške so na c kr. preskuse- «
valnici in od mene preskušene. — IluBtro- •
(110)          vani ceniki zastonj.             (45) J
iNNHNMin SO
I^roda
lepo posestvo v Poljanah nad Skofjoloko
obstoječe iz velike zidane hiše z gospodarskim poslopjem, ležače sredi vasi ob okrajni cesti in pripravno za vsako obrt in kupčijo ter 10.499 nt3 lepih njiv, 9018 m2 travnikov, 3003 nt* pašnikov in 20 871 nt* zaraščenega gozda.
Ponudbe sprejema in nadaljna pojasnila daje: dr. Karol Triller, advokat v Ljubljani, Kolodvorske ulice, hfitel Štrukelj. (2329)
Najboljše črnilo sveta!
Kdor hoče obutalo ohraniti lepo bleščeče in trpežno, naj kupuje samo
Fernolendt čreveljsko črnilo
za svetla obutala m »m o (1139—23;
Fernolendt creme za naravno usnje.
Dobiva se q ^   \jjjjj^t   prjT< p o vso d I.
tovarna ustanovljena 1832. leta na Dunaji. Tovarniška zaloga: Dunaj, I., Schulerstrasse št. 21.
Radi mnogih posnemanj brez vredno- BW C!i TTflrnnloM^f sti pazi naj se natančno na moje Ime BW       * erUUieua&.
I
Danes svečer ob 8. uri žrebanje I
Velika vojaško-invalidska
loterija v zlatu in srebru.
Glavni dobitek oo.ooo
kron.
v gotovem denarju 20°/, manj. (2061—19)
Invalidske svečke a. 1 krono
priporoča t J. C MAYE R <v IJnblJanl.
taiiovanje
celo I. nadstropje, s 5 sobami in pritikli nami, s kuhinjskim vrtom vred, odda se na Tržaški cesti proti letni najemnini 300 gld.
Več pove M. Kune, Gospodske ulice
štev. 7. (2292—3)
Naj bolj de berilo in darilo
je vsestransko jako pohvaljena
..Vzgoja in omika ali izvir sreče"
-su
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe In druge blažiti in prav olikati) (112—46) ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali proti poštnemu povzetju pri
Jožefu Valenčiču na Dunaju
III. Bez., Ldvvengasse Nr. 27, Parterre ThLir 4.
Založnik, ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in Cisto v treh dneh nazaj.
Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.
S čim naj se krmijo psi?
Lepe, zdrave in krepke pse se zredi samo, ako
se jim daje Fattinger-jeve patentne kolače iz mesnin vlaken
za krmo. — Priporočajo jih vsi živinozdravniki in kinologi. — Odlikovani so z mnogimi zlatimi kolajnami. — Prospekte (tudi o drugih Fattinger-" jevih krmilih za pse, ku-retino, tiče i. t. d.) daje brezplačno
Fattinger & Co, Dunaj
IV., Wiedener Hauptstrasse Xro.
Na prodaj ima v Ljubljani Peter Lassnik.
(1901—5)
Antonio Ferlan
di Ojrioi*g"io
v Rovinju (v Istriji) zaloga vin lastnega pridelka
terana, belega vina, be- i lega moškata, rudečka-1 stega vina in rudečega g
Vina. (2234-3)
Na zahtevo se razpošiljajo vzorci in ceniki.
vešč   slovenske   in nemške stenografije,
išče službe.
Ponudbe pod „N. N. 15" na upravni št vo .Slov. Naroda*. (2280—3)
Poštna in brzojavna 2281 2
upravitelj ica
z večletno prakso, katera je zmožna vsak urad tudi samostojno voditi, službe. Vstop takoj. — Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-niStvo „Slov. Naroda" pod ,,u|»ravltt»ljlra»*.
Učenec
se vsprejme v trgovino s špecerijo, drob-nino in železnino pri
(23i5-i)    Val. Lapajne-tu v Idriji.
rujav, 168 cm. visok, zdrav, brez hib, močne postave, živega temperamenta, dobro jezen in uvožen, jako hoden, se proda.
Povpraša naj se v upravništvu „Slov. Naroda". (2321-i)
Deklica
želi vstopiti kot učenka v prodajalno v manjše mesto ali na deželo. (2284—3) Več pove upravništvo „SIov. Naroda".
Lorenc Zdešar
(2324)
na drliiicali pri Ljial>lj»ni
naznanja, da je svojo prvo žganjarnico nekoliko izboljšal  z  novo   modno kotlotlno,
zatorej priporoča svoje najprve in najizvrstnejše
ot* žganjske izdelke
vsakovrstnega najboljšega raznega žganja, kakor hrlnjevra in Hllvo^ke, ter naznanja, da ima briiijevee iz l»irljun»l*.«'jcu In dalni«-titiHkrica brini a, prav izvrstno blago, liter 9 14 ?0 Bi, kakor tudi Jagodovee iz letošnjih črnih jagod, novo letošnje blago, liter * 14 30 li. in sllvovko, 14 let staro, liter * 14 h« li.
Holandsko - ameriška proga Rotterdam-New-York.
Prihodnje odplutbe: 15. nov. Statendam     7-30 dopoldne. 22. nov. Potsdam        1.30 popoldne. 29. nov. Spaarndam    6*00 popoldne. 6. dec. Rotterdam   12*30 popoldne. Novi parniki na 2 vijaka. Rotterdam 8302 ton, Statendam 10.320 ton, Potsdam 12.500 ton.     (2062 -6 Cene v prvi kajiti od 264 K naprej 1 izpriata drugi kajiti od 204 K     „    j ni&ča III. razred 197 K 40 h z Dunaja. Pisarne na Dunaji: Za kajite: I., Kolowratring 10;
za III. razred: IV., Weyringergasse 7 A. Avstr. podružnice v Brnu, Inomostu in Tratu.
(2323—1)
S 17/00 57
V konkurzno maso Ivana Kramarja j trgovca v Iliriji se proda
ofertim potom tistemu, ki največ ponudi, skupno (en bloc) vsa na l?.GOf) H. 80 H. cenjena kreditarjeva
zaloga trgovinskega blaga
katero je popisano v inventarskem zapisniku z dne 9. oktobra 1900 S 17 00 33 pod točkami 1 do 1074, izvzemši točk 1023 in 1024, pod sledečimi pogoji:
1. ) Konkurzna masa ne prevzame nikakoršne garancije za popolnost in resničnost inventarnega zapisnika in za kakovost blaga.
2. ) Pod cenilno vrednostjo se ponudba ne sprejme.
3) Konkurzna masa si pridrži po sklepu upniškega odbora pravico ponudbe, katere se bodo podale, ali sprejeti ali pa tudi poljubno odkloniti.
4 Ponudniki morajo svoje ponudbe doposlati do «©. novembra 1900 do G. lire zvečer konknr?nemu upravniku g. dr. Prane Touiinscl4U> odvetniku v LJubljani, Breg št. 20. pismeno Ob jednem mora vsak ponudnik položiti vadij to je 10V0 od inventurne vrednosti 17 609 K 89 h. tedaj v znesku 1761 K.
Kupcu je trgovinski lokal na razpolago do konca decembra 1900.
Inventarski zapisnik je moči pregledati pri konkurznem komisarju. Idrija, dne 7. novembra 1900.
Konkurzni komisar : *t ur ni.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela
gostilno
vinotržca gosp. Alojzija Zajca v Šiški št. 152
ter bodeva točila le dobro znano pristno vino zgoraj imenovanega, kakor bodeva tudi čaatitim gostom vedno lahko postregla z izvrstnimi gorklml in mrzlimi Jedili.
V nadi prav obilega poseta, zagotavljava najsolidnejo in vedno točno postrežbo, ter se najtopleje priporočava.
(2301—2)
A. «£ IKI. Rus.
krah!
; New-York in London nista prizanašala ; niti evropski celini ter je bila velika to-'varna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu pla-Cilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. PoSiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se
mi povrne gld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega komada;
6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za juho:
1 kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za podklado;
2 kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najt::., sipalnice za sladkor.
•a« komadov skupaj samo jtld. «•««>.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gld. 660. Ameri-Čansko patent srebro je skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu, ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v (2116—5)
A. I1I1CSC IIKJEItC*-a
Eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji IL, Rsmbrandtstr. 19 M. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znezek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo lO kr.
Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina). Izvleček lz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen. Ljubljana. Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku.
S pat. srebrno garnituro sem jako izado-voljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je Vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno.
Št. Pavel pri Preboldu. Dr. Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.
Fave di morti!
Struce za Vseh svetili ta
Haches-paštete
se dobivajo vedno sveže (2235-6)
v R. Kirbisch-a slaščičarni
Kongresni trg, v Ljubljani.
i
58
Kobbe-a podganji kruh
pripravljen za porabo!
Brez nevarnosti za ljudi,' hišne živali in kuretino; gotovo »sredstvo za uničevanje podgan in miši. V.zavojih po 50 in 90 kr. se dobiva v edini zalogi
J. Bergmann-a v Rudolfovem.
Nedosežene
v svoji lepoti in dobrosti so moje pristne švicarske
briljantno-črne-jeklene
J»^^ savonet remonti toarkej dvojne, pokrite s 3 briljantno-črno-jeklenimi pokrovi, s prefinim pre-
cizijskim gonilom (triletna reelna garancija), s patent, notranjo uredbo kazal, opalno-blesteče fon-dont kazalo, obroč, kazala, nastavek in krona so prlMtno double-zlato. Te ure teko 36 ur in so vsled svoje elegantne izdelave splošno priljubljene in jih vsakdo posebno rad nosi. Cena z zavojčkom in usnjatim
etuijem samo gld. «•—. Briljantno-črne-jeklene damske ure odprte, jako fino izdelane gld. T—. K uram primerne moške in damske verižice iz double-ziata s priveski gld. l-50. — Razpošiljajo se le proti povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, b torej ni nobene rizike. (1977—7)
JOSIP SPIERING
Dunaj, I., Postgasse 2.
Velik ilustrovan cenik o urah, verižicah in prstanih i. t. d. brezplačno in franko.
V najem se dajo
ena kovaška, ena ključavničarska in ena kleparska delavnica.
Več pove J. J. Kantz, Rimska cesta it. 16. (2316—1)
Najboljša
desertna
in
medidnalna
vina
vinogradniške družbe
„ACHA1A"
v Patrasn.
Glavne znamke:
Mavrodaplme (rudeče in sladko) Ackajec (belo in ne sladko).
Glavni zastopnik:
C. J. Schrautli
Dunaj, IX., Frankgasse 4 b.
Zaloge v Ljubljani imajo: J. Buz-zolini, trgovec z delikatesami; Edm. Kavčič, trgovec; Alojzij Lilleg, trgovec; Jos. Mayer, lekarnar; Gabrijel Piccoli, lekarnar. (2206—3)
I7xa4no dovoljana (2320)
posredovalnica stanovanj in služeb
Gospodske ulice št. 6
priporoča in namešča
službe iskajoče vsake vrste
(moške in ženske) za Ljubljano in drugod.
Potnina tukaj. Natančneje v pisarni.
\JST Od. leta, 1868. se "SI Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in o«l mnogih praktičnih zdravnikov, ne le t Avstro-Ogerski, nego tudi t Nemčiji, Rmiji, balkanskih državah, Švici itd. proti poltnim boleznim, slasti proti
vsake vrste spuščaj em
uporablja z najboljšim uspehom. Učinek Bergerjevega kotranovega mila kot higijeničnega sredstva sa odstranjenje luakinia na glavi in v bradi, za čiščenje in desin-fekacijo polti je splošno priznan. Bergerjevo kutranovo milo ima v sebi 40 odstotkov !• *-nega kotrana in se razlikuje bistveno od vseh drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se pride sleparijam fv okom, zahtevaj izrecno Bergerjevo kotranovo milo, in pazi na zraven natisnjeno varstveno znamko.
Pri neozdravljivih poltnih boleznih se na mesto kotranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot blažje kotranovo milo za odpravljanje
nesnage s polti, (586-17)
proti spuščajem na polti in  glavi pri otrocih, kakor  tudi kot nenadkriljeno kosmetično milo zA umivanje in kopanje za vsakdanjo rabo sluzi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je 35 odst. glicerina in ki je fino parfumovano.
Cena komadu vsake vrste z navodilom o uporabi 35 kr.
Od drugih Bergerjevih niedieinsko-kosmetienih mil zasluzijo, da na nje posebno opozarjamo: Benzoe-milo za fino polt; boraksovo milo za priščej karbolsko milo za uglajenja polti pri pikah vsled koz in kot razkuiujoče milo; Bergerjevo emrekovo-iglaato milo za umivan/e in toileto, Bergerjevo milo za nežno otroe/o dobo (!i5 kv.)
Bergerjevo Petrosulfo-milo
proti rudečici obraza, rudečemu nosu, oprisču in sklenju kože; milo za pege v obrazu jako učinkujoče ;~žveplenomleeno milo proti zakožnim črvom in nečistostim obraza; taninsko milo za potne in proti izpadanju las.
Bergerjeva zobna pasta v tub ah
najboljše sredstvo za čiščenje zob, št. 1 za normalne zobe, št. 3 za kadilca. Cena 30 kr. Glede vseh drugih Bergerjevih mil se najde vse potrebno v navodilu o uporabi. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila, ker je mnogo ničvrednih imitacij.
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. : V. Jlajr, G. Piccoli, J. Svoboda in U. pl. I rnkoizy-J<», dalje skoro y vseh lekarnah na Kranjskem. Na debelo:
G. Kell & Comp., Dunaj, I., Sterngasse 8.
Naznanilo.
Usojam se, čestitemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjati, da sem ravnokar sprejel
nove kratke klavirje in pianine.
Prelgranl klavirji, brez hib, od 60 gld. naprej, kakor tudi čisto novi kratki  klavirji in planine  od 280 gld. naprej. Klavirji se vedno izposojajo. ~2£JQ Tudi se priporočam za uhiranje in za
poprave. FGFAn DlTOgatin
n"biralsc klavirjev filharmonične družbe in zaprisežen cenitelj c. kr. okr. sodišča v Ljubljani (2236—2) Flori|anske ulice SO.
-žfrfl Založena 1847. ||#-
-g&fl Založena 1847.
Tovarna pohištva
J. J. NAGLAS
v Ljubljani 47
Zaloga in pisarna. Tovarna s stroji:
Turjaški trg št. 7        Trnovski pristan št. 8-10
priporoča po najnižji ceni: oprave za spalne sobe, oprave za jedilne sobe, oprave za salone, žimnate mo-droce, modroce na peresih, otroške
vn^ir.lcp.. ?:n»tr.tv*   nrpnrnorp itH
Št. 36310.
Razglas.
(2291-3)
Z ozirom na §. 25. zakona z dne 2. aprila 1873. (drž. zak. St. 41) in na pristavek k temu §. (zakon z dne 14. junija 1896 št. 169 drž. zak.) se javno naznanja, da so
imeniki volilcev ljubljanskega mesta
za razpisane občne nove volitve za poslansko zbornico državnega zbora in sicer: 1.) imenik volilcev za volitev iz občnega volilskega razreda in 2.) imenik volilcev za volitev poslanca deželnega stolnega mesta Ljubljane že sestavljeni in bodo razgrnjeni od 1. do 14. t. ni. v mestni dvorani na vpogled.
Ugovore zoper te imenike vložiti je tukaj do zadnjega prej določenega dneva in je vsakemu ugovoru priložiti dokazila za trditve ugovorov, ako bi iste ne bile občno znane
Mostni magistrat xr Ljubljani,
dne 6 novembra 1900.
Veliko izber
galoš
(nova pošiljate«), kakor tudi (2287—2)
vse vrste zimskih rokavic
priporoča po na|niž|lh cenah
Ljubljena Židovske ulice št. 1.
Ljubljana Židovske ulice št. 1.
Ustanovljeno
Brata Eberl
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. in c. kr. priv. 47 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinsica in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Velika lzbirka dr. Sohoenfeld-ovih
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga ■**-vsakovrstnih čopičev za pleskarje, slikarje ln zidarje, itedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja itd.
Posebno priporočava si. občinstro najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo ta likanje
sobnih tal pod imenom ,,Rapidoll. Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
¡I, Ivan tel
stanuje samo
Opekarska cesta št. 16.
Šivalni stroji po najnižjih eenah.
nielkle in v to stroko spadajoča popra-
___vila izvršuje dobro In ceno. 47
>sV Vnanja naroČila se točno izvrSe*. 'W
momtmmom
P
M prodaja 47
1   m Alojzij Persches
Pred škofijo, poleg mestne hiše.
erilo za gospode
najboljše blago in najnovejše
kravate
Anton Presker
krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zalogo
gotovih oblek za gospode in dečke, 47 jopic in plaščev za gospe.
nepremočljivih havelokov itd.
Obleke po meri se po
najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah solidno in najhitreje izgotovljajo.
Ruske, angleške in avstrijske
galoše
iz prvih tovarn.
i*w Najnovejše v -w
kožuhovini
priporoča
47
J. S. Benedikt
M.|nnl|i
Stari *«r-jj-
Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1900/01 iz ustanove ranj-cega gospoda JFr. Rapoca
devetim visokošolcem podpore v znesku 300 K a. v.
Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in
šoštanjskega okraja.
Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o skušnjah in z indeksi, vlože naj se pri posojilnici v Mariboru do dno SO. novembra t. 1. V prošnji naj se tudi omeni, vživa li prosilec že od dtngod kako podporo in v katerem znesku.
V Mariboru, dne 8. novembra 1900. . ,
mo) Ravnateljstvo.
za živino.
Dietetično sredstvo za konje, govejo živino in ovce. Približno 50 let v večini hlevov v porabi, pri nedostatkih slasti do krme, slabem prebavljanju, za izboljšanje mleka ter pomnožitev mlečne obilnosti krav. Cena: 1 zavojček K 1-40, Vi zavojčka K —"70. Pristen le z zgorajšnjo varstveno znamko se dobiva v vseh lekarnah in dro-gerijah. Glavna zaloga: U. (1363—6)
Fr. Iv. Kvvizda,
Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaji.
o. In kr. av.tro-ogrskl, kralj, ru-munakl In knež  bolgarski dvorni dobavitelj.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten Portland-cement v vedno jednakomerni, vse od avstrijskega^ društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote tla let« nadkriljajoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najslovitejsih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj. IM Maximilianstrasse 9.
(1298—19)
Andropogon
m   ii«   ■ ■   m   m m   mm   mm m *   t j .
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena ir*_ zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. (2011—7)
Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna razpošiljatev pri iznajditelju:
Ir*. Herrmann
Zgornja Foljskava.
^repre dajalci popust.
Zaloga v Ljubljani pri g. Vaso Petričič-u in Edv. Mahr-u ter pri Albinu Rant-u v Kranji.
I860 P. A. P. M. nETEPByFB"
Varstvena znamka.
% 0
(2289- 2)
se dobivajo z»o stalnih cenah pri tvrdkah:
J. S. Benedikt, K. Karinger, H. Kenda. Ant. Krisper, V. Petričič, K. Recknagel, Fr. Szantner, P. M. Schmitt.
1. ) pristava na Boricevem pri Novem mestu, obstoječa iz hiše, hlevov, p6da, kozolca, dveh letos s Tomaževo žlindro pognojenih travnikov, lepega, z najžlahtnejšim sadjem zasajenega vrta in njiv, v skupnem obsegu 22 oralov, eventualno tudi parce-lirano; od 56 oralov gozda prepustilo bi se kupcu le 2—4 orale;
2. ) 541 nad 100 let starih Hrastov in 1624 doraslih smrek iz Boričevskih gozdov;
3. ) dvoje stavbišč z velikim sadnim vrtom v Novem mestu, v najbližji okolici novega justičnega poslopja, okrajnega glavarstva in poštnega urada, ter
4) dvoje večjih njiv na takozvanem mestnem polju, od katerih bi bila ena tudi za stavbišče kako vil« posebno pripravna, ker leži na holmu s krasnim razgledom proti jugu in proti Gorenjski, nad vilo g nadinženerja Valka, in kjer bo zgrajen tudi reservoir za novomeški vodovod.
Važno za špekulante! Občeznano je, da primanjkuje v Novem mestu primernih stavbišč, in sta v zadnjih dveh letih prodala dva neposredna soseda dvoje manjših stavbišč za 4000, oziroma 5000 goldinarjev. (2285—3)
Dovoli se tudi plačilo na obroke.
Natančneje izve se pri lastniku: VIKtor Rolirinann-u v .LJubljani.
/>V priporoča za lovsko sezono in dobavlja /J *<^^v      vse potrebne lovske utenzilije v
& Vy največji izberi.    (i7o9-i2) ^T^t
V konkurzno maso ArioLTtt Kopriva, trgovca v JLJiililJmti spadajoče
špecerijsko in mešano "blago
o priliki inventure cenjenega na 3651 K 9& v., proda se vsled sklepa upniškega odbora potom povpreka, in to pod sledečimi pogoji:
Konkurzna masa ne jamči niti za kakovost niti za množico v prodajo ponuja nega blaga, niti za mogoče v inventurnem zapisniku nahajajoče se nedostatke. Zapisnik inventure je pri oskrbniku mase na prosti ogled.
Upniški odbor si pridržuje pravico, da ponudbe presodi, jih sprejme ali odkloni Tisti ponudnik, čegar ponudba bo sprejeta, je zavezan plačati kupnino tekom treh dni. od dneva začenši, ko mu je bilo naznanjeno, da je sprejel upniški odbor njegovo ponudb* v roke podpisanega oskrbnika mase in prevzeti ukupljene reči po plačilu kupnine v osmih dneh. Sleherni ponudnik mora priložiti svoji ponudbi 10% cenilne vrednosti kot varščino.
Kupcem se naznanja, daje konkurzno blago na zahtevo In proti zglasitvi pri upravniku mase vsak dan na %pogleil razstavljeno.
Dotične ponudbe je podati najpozneje ilo vštetega t. decembra 1900
podpisanemu oskrbniku mase. Natančna pojasnila daje podpisani.
V Ljubljani, dne 10. novembra 1900.
(2317—1)
.Drv. AJUt>i*> Kapus,
kot oskrbnik konkurzne mase Adolfa Koprive.
Avstro-
Ogersko
Francija
Portugal
Nizozemsko
Srbija
Norvegija
Nemčija
Reffistrovana zuanii{a
Levova znamke«
Ovratniki ^ manšete """"^srajce
Se ne prodaja na drobno!
811-9
UP**
Se «lohlva|o v najbolj rnioitilraialli prodajal-nirnh za iiioMko moderno in pltitiieno l>la*fu.
M.Joss&Lowensteln i doba vitalja Praga, VII.
Združene
države
Brazilijske
Turčija
Egipt
Grško
Bolgarija
Rumunija
Trgovinazželeznino
Andr. DruNkovira naslednik
. Golob
sstitl trg 10 Ljubljana Mestni trg 10
priporoča peči, štedilnike, predpačnike, mesoreznlr«, pipe in cevi za pretakanje vina In piva.
Popolna knlilnjfiha oprava
se po čudovito nizki ceni in točni postrežbi
sestavlja. Velika zaloga
drsalk.
raznih 47 sistemov.
/zor Alojzij Erjavec jFŽ,
črevijarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skušnji, kakor tudi po dovrSenera strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi so razna mazila, voščila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 47
Mere te ihranjujejo. — fn&njim naročilom naj se priden« norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvrSuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 50 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zaiogi ima tudi razne clgarnlke in zdravstvene pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 47
MODERCE natančno po živofni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki fagoui ®   ®   ®   ®   ®   priporoča   @   @   ©   @ ®
HENRIK KENDA
v Ljubljani, Glavni trg ® ® štev. 17. ® £ 47
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, a m a m e klobuke za dame. tkana In kratka roba na debelo in drobno, m m • • •
********* *     *jM ****** ***** « t ***»
in
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21. i
o el i« n * « 1 <• t x
Jurčičev trg13. Vegove ulice 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo In slastno pekarsko pecivo, vseh vrst kruh na vago, prepečenec (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
ržen kruh
hlebekl po lO, 1.» In %5 kr.
V slasčičarnici postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in 8 finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vinom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 47
MiPiiM
U5
Priporočam slavnemu občinstvu svojo veliko in bogato zalogo različne zlatnine in srebrnine, posebno priporočam prave fine švicarske žepne ure, srebrne, zlate in nikel-naste po jako nizkih cenah.
B&$r  Za vsako uro jamčim jedno leto. "Stfl Poleg tega priporočam fine zanesljive šivalne stroje iz najboljših in izkušenih tovarn s 51etnim jamstvom
FRANC   ČUOBIV, urar v
PramAfon Najboljši in najglasnejši iznajdeni VJH 3ITlw1 ON. glasbeni aparat, kateri svira popolnoma čisto in razločno osobito glasovir, petje in godbo.
Izvrstna zabava za vsacega, priporočljivi so automatični posebno za gostilničarje in kavarnarje. (123—87) Cena OS fglcl. s automatlčnega 120 g lcl.
# Interesenti se lahko prepričajo in ogledajo automat v moji prodajalnicl. #
Ljubljani na Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža.
LODEN
RS
»55
obleke
Elašče aveloke »O _Q —
m*- obleke        q o gasUce S) *- >
SUKNENEGA BLAGA
za moške obleko
Najmodernejše
(1888-17)
jfrTa,jT7-ečj2L zaloga
raznega "tola.g:a za
ZIMSKE SUKNJE
Črno in modro tkano blago (Kammgarne), seviot od 14 3.— naprej.
Vsoid BtI0 8]C0TT pissti.
Oddelek za sukno firme
KASTNER & OHLER, GRADEC.
■ mi ii iiimi—■mi i i i
Slavnemu p. n. občinstvu se uljudno naznanja, da se prične
v soboto, dne 3. listopada t. I.
v Prešernovih ulicah št. 1, v Friš-ovi palači
velika prodaja "blaga
in sicer pride na prodaj :
velika partija sukna, med tem angleško in brnsko sukno in blago za haveloke;
velika partija raznega vol ne neg« blaga za dame in barvanega bar-
henta meter od 15 kr. naprej;
velika partija Siuvnia preprog (tepiliov) vsake velikosti, kakor pre prege za pred postelje in za na stene. Preproge 2 metra široke in 3 metre dolge
po 5 gld. 90 kr.;
\ olika partija svilnatega blaga, med tem najnovejši vzorci Taft svile
meter po 95 kr.;
velika partija uiotlercev, približno 500 komadov iz neke konkurzne mase
od 30 kr. višje. (2250 - 5)
Vrhu lega še nekaj izvanredno ceniti partij raznega blaga, "^ij
Ker se bode omenjeno blago po izvanredno nizkih cenah prodajalo, je upati, da se izbera v kratkem zmanjša, in je tedaj priporočljivo, da se vsakdo, kdor želi to ugodno pril.ko uporabiti, pravočasno
z nakupom preskrbi.
Zl
Špitalske ulice št. 7,1. nadstr.
Ordinacija od 9. ure do 6. ure, ob nedeljah in praznikih
od 9. do 12. ure.
Zobozdravnik Med. Dr. Rado Frlan
& p e e e_b alist  za  ael.a.4;e pl« nm 1» e
naznanja p. n. občinstvu, da si je nabavil električno pripravo za vil- .nje poreelanaatib plomb, katere se delajo popolnoma jednafce zobem, tako, da jih ni možno izpoznati.
V njegovem atelijeju se izdelujejo pofiamlenl zobje vsake v r»te, zlate krone In Hpone. zobovja iae zlata9 kavetikn. aluminija, celuloida in elna. (1765—11)
Opomba: Zlate in porcelanaste plombe, kakor tudi vse operacije v ustih izdeluje zobozdravnik «lr. II. Frlan Mam, ne pa znabiti kak tehnik.
K sezoni
K sezoni
— o
C >
« o
S. O o o
< 3 O 5?
o -a
priporočam svojo bogato zalogo punk najnovejših Mlatemov In najnovejše vrste, revolverjev Itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munielje, posebno pa opozarjam na
trocevne puške
katero izdelujem v svoji delavnici in katere se zaradi svoje lahkote in priročnosti vsakemu
Priporočajo najbolje.
Ker se pečam samo z izdelovanjem orožja, se priporočam n. občinstvu za mnogo-brojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naroebe ln poprave točno,
solidno in najceneje.
Z velespoStovanjem   t (1662—13)
Fran
ik. puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
J Priporočilo, J
* V gostilni ,,i3r-i OoriNkt^i44
0 Florijanske ulice štev. 33
0^ točijo se razna pristna
g   w laška vina p
«in sicer bela in erna po *4 kr., Maraaletta po 3« kr., Partlnleo po -tO kr. ja« in Muroala po §11 kr. liter. **
mjt Za mnogobrojen obisk se priporoča iQr
0 Josip Tauzelj 0.
^ (2294—2) gostilničar in hišni posestnik.
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»
Ker se nočem v prihodnje s poljedelstvom baviti v toliki meri kakor do sedaj
3ME~ proden^
lepo veleposestvo
blizu Ljubljane, tik železnice
obsezajoče: 140 oralov arondiranih, obdelanih in dobro zagnojenih njiv in travnikov in zaraščenih gozdov,
krasno gospodsko hišo
z velikim sadnim vrtom, velike, za 50 glav živine zadostujoče hleve, nove svinjake
in vsa druga gospodarska poslopja, konje, 36 glav lepe goveje živine, 20 prešičev najboljše pasme, pohištvo, vozove in drugo gospodarsko in poljedelsko orodje, vse v najboljšem stanu.
Posestvo je zelo pripravno za veliko mlekarijo ali katerokoli industrijalno podjetje Plačilni pogoji so zelo ugodni.  Plačati je nekaj na račun, za drugo se čaka. Posredovalci so izključeni.   Oziral se bodem samo na resne ponudbe. Natančneji pogoji izvedo" se pri meni.
Z odličnim spoštovanjem
Fran Štru-lrelj
(2288—2) posestnik v Ljubljani, Kolodvorske ulice.
Zajatrl^oualnct joba.
C
o e
c
C CA
O
J?
O
C
• mam»
O
o
"S
£
—L*5aK dan
sveže obložene apetitne, kaviarske (n gnjatne zemlje. Z>unajskonovomeške, cerveladi, špehove in narezalne klobase, kakor pristne Praške in S*- Sanielske Sinke, velika ijber desertnih sirov.
JY[arini'ranc in cb pc5tnib dneb 5^cžc merske ribe.
bogata zaloga vin, v steklenicah, šampanjec, cognac, likerji, rum in čaj. — Točijo se pristna avstrijska, sau-riška, dolenjska Ccviček) in istrijanska vina po najn i j jih cenah, refoško 52_ kr., pivo v steklenicah ('ovirna napolnitev), tudi g soda iz svetovnorenomirane pivovarne foton Dreher (c. in ^r. dvorni in komorni dobavitelj) v Jtfalem S^wehatu in v Trstu. „/}ock"-pivo steklenica t5 kr.
F. n. občinstvu zagotavljam najskrbnejšo postrežbo po najzmernejših cenah. (2307-2)
Trgovina s špecerijami, 3 delikate-sami, južnim sadjem, vinom, ribami in zajutrkovalna soba
3.C.praan$ei$$
Mestni trg št. tS
dobavitelj c. kr. aujtr. urodnikcu.
a a
N<
3 a
a 3
(V
QarniziJ5^e cene.
617136
ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
^pitalske ulice wi* 25.
2TaJcia.p ln prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejših pogojih. (1877 49)
Posojila, na vrednostne papirje proti nizkim
obrestiin.
Zavarovanje proti kurzni izgubi. Promese k vsem žrebanjem.
Sprejeaaa.a.aje d.eaa.aml3a. vlog na vložne knjižice, na tekoči račun in na giro-konto s 4°/0 obrestovanjera od dne vloge do dne vzdiga. Eskcmpt m.en.;lc n.ijkulantncje. Borzna naročila.
Nove stelaže in pudel
se prodado ceno. 2328 1
Kje? pove upravniStvo „S!ov. Nar.".
Odda se takoj v najem
mesnico
dobro vpeljano in več let poslujočo v St. Petru na notranjskem pod ugodnimi pogoji. K mesnici pripada klavniea ž vodnjakom, ledenica in drugi za ta obrt potrebni prostori. Tudi dobi najemnik za-se separirano stanovanje v liišl. (2266-3) Natančneja pojasnila daje Amalija I<a-vrenele v Si. Petru na \otran j o* k cm.
v Kranju, na Glavnem trgu
povsem elegantno opremljena, katera je jako dobro vpeljana in ima mnogo odjemalcev, se vsled razmer proda, toda le prou gotovemu plačilu.
Natančneje se izve pri upravništvu .Gorenjca" v Kranju. (2264—3)
Za kašelj in katar so
&aiserjewi * > prsni bonboni«
uspešno sredstvo, kar se pr poznava
2650
notarsko overovljenimi
spričevali.
Jedini dokaz za gotovo pomoč pri kašlju, hripavosti, kataru in zasliženju.
Zavoj 20 in 40 h pri Mr. Pr. Mardetschlae-gerju v Ljubljani, v orlovl lekarni poleg železnega mostu, pri Ubaldu pl. Trnkoczvju in v dež. lekarni Milana Leusteka v Ljubljani.
r
213 42
suchae:
Svetovna razstava 1900
GRAND PRIX
]l>ajvääj« odlikovanje«
«I» «X» •*» »!• »h     «A»     **» •*»
«lÄ JtJl o jtxilo .
Slavnemu p. n. občinstvu uljndno naznanjam, da zopet prevzamem s M« vembrona      M. na novo urejeno
gostilno »Miramar^
na Starem trgu v Miličevi hiši št. 19.
Postregel bodem s pristnim belim in rudeeim vinom, kakor tudi s finim crni 111 istrijancem in s Steinleldskim niamiim pivom ter z izborno kuhinjo.
PŽST Vsak petek ukusno pripravljene sveže morske ribe različnih vrst.
Za točno in ceno postrežbo in za pristnost jamčim ter se za mnogobrojen obisk uljudno priporočam udani
Ivan Tosti, gostilničar.
§4-
(2242-3)
• **» t*# <
hm  «*»  «J* cjU   t v
*Jf*   «V.  «*• e*. t*»   e*»  t^.»  e*» «|»
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brizgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevij, Čelad in pasov, kmetijskih strojev in  erenospora brizgalnic itd
R. A. Smekal
Czech-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
priporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo bogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti fzvanredne dovoljene. — Uzorcl In ceniki brezplačno. — Ustmenl pogovori na zahtevo. — Pošiljatve franko na vsak kolodvor.
Z velespostovanjem (391—44)
Podružnica R. A. SRIEKAL v Zagrebu.
X X
X X X X
X
X X X X
Dr. Rose balzam
mHBB>      ** želodec f4mMmWSM
iz lekarne *M
I B.FRiCi\GR-javPra^ |
je že več kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, pre-bavljanje pospešujočega in milo odvaja-jočega učinka. Prebavljanje se pri rednem uporabljanju istega sredstva okrap-čuje in obdržuje v pravem teku.
SVARILO! Vsi deli anbalaže imajo i
zraven stoječo postavno deponovano varstveno znamko.
€■ lavna zaloga:
lekarna B, Fragnsrja v Pfagi,c
..pri '-caicm orlu** Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Velika steklenica 2 K, mala 1 K. = Po pošti razpo-ilja se vsak dan. = Proti vposiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 150 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poStnine prosto. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoli, U. pl. Trnkoczv, M. Mardet-a schlager, J. Mayr. (1742-6)
Dovršen petošolec
išče primerne službe, bodisi tudi v kaki odvetniški pisarni.
Naslov pove upravniStvo „Slovenskega
__ (2303-3)
Naroda".
Obrabljeno
mizo za prodajainico
(bank) (2327-1)
spodnjo stelažo s predali
kupi se takoj po primerni ceni.
Poizve se v upravništvu „Slov. Nar".
EB»jr"5»fyi rojaki!
V izboljšanje Vašega počutja so Vam prav toplo priporoča, zjutraj in zvečer zavžiti samo eno čašico pristnega J. I4laiier-jei cgm
„Triglav-a"
iz planinskih zelišč pripravljenega.
Brez dvojbe je to najboljši domači pridelek, ki nadkriljuje vse inozemske špecijalitete v ukusu in učinku. (2023—35) Odlikovan je x zlato svetinjo v I*arl#.u. Preskušali so ga: Prof. Dr. L. Rossler, ravnatelj Dr. E Meissl, prof. B. Knapitsch.
■EMMS
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela
Šarcevo gostilnico
na Sv. Petra cesti štev. 16
kjer točiva le dohra in znano pristna vina iz pripoznano dobre zaloge Šarceve, kakor tudi priljubljeno vedno sveže Iio**lei-j«*vo marčno nivo ter bodeva postregla z izvrstnimi gorkiml in mrzlimi jedili.
V nadi prav obilnega poseta zagotavljava najsolidnejšo in vedno točno postrežbo ter l^-se najtopleje priporočava t-i    o     t   tt    i • v   , ^
F. & J. Vodisek. S
jrvirvijr/* ieij«! si* îiî     si« fi« r¿« »X» »X» «X» «X» «X» «X» «X» »X. «X» «X» *k% «X» »A» ^,1» »X. rk% *k, »X, b
-4É
nove restavracije.
Zahvaljujoč se svojim dosedanjim čestitim gostom, ki so mi s svojim obiskom izkazovali zaupanje kot dolgoletnemu gostilničarju v Kopitarjevih ulicah, in ostalemu slavnemu občinstvu, naznanjam uljudno, da sem (2271—3)
v nedeljo, dne 4. novembra
otvoril svojo novo, izborno urejeno restavracijo na svojem lastnem posestvu v bivši
Sevnikovi graščini (Rosenbiichel)
pod Rožnikom.
Zagotavljam da mi bode, kakor doslej prva skrb postreči p. n. gostom z naj-izbornejšim nepokvarjenim dolenjskim, štajerskim, črnim istrijanskim In goriškim vinom. Točil bodem sveže, najfinejše Koslerjevo, plzensko pivo, vzorno bom postregel z izborno črno in belo kavo, čajem, čokolado Itd. ter s pristno domačo žgano pijačo.
Vsestranskim zahtevam bode služila tudi moja izborno urejena kuhinja, ki bode postrezala z najukusnejšimi gorkimi in mrzlimi jediil.
Zagotavljajoč točno in hitro postrežbo, prosim mnogobrojnega obiska ter bilježim z odličnim spoštovanjem
rcstavratcr.
»4* *ir* »V»
•4* Ht* *Jr* *Jr* •A* *4* *iy
F. Gassermann
krojač za civilne in raznovrstne uradniške uniforme
In poverjeni zalagatelj ces. kr. unlf. blagajne drž. železnic uradnikov
Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje civilnih oblak in nepre-močljivlh havelokov po najnovejši fa-coni in najpovoljnejših cenah. Angleško, francosko in tuzemsko robo ima na skladišču.
Gospodom uradnikom se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih uniform ter preskrbuje vse zraven spadajoče predmete, kakor: sablje, meče, klobuke itd., gospodom c. kr. justič-pim uradnikom pa za izdelavanje
talarjev in baretov. 47
Darila za vsako priliko! Frid. Hoffmann
= urar = v Ljubljani, Dunajska cesta
priporoča svojo največjo zalogo vseh vrst
žepnih ur
zlatih, srebrnih, iz tule, jekla in nikla, kakor tudi stenskih ur, budilk in salonskih ur, vse samo dobre do najfinejše kvalitete po nizkih cenah.
v žepnih in stenskih urah so vedno ▼ zalogi. 47 Popravila       Izvršujejo najtočneje.
Optični zavod
J. P. GOLDSTEIN
Ljubljana, Pod tranco 1
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih očal, lovskih in potnih daljnogledov, kakor tudi vseh optičnih predmetov.
Zaloga fotografičnih aparatov.
Vsa v to stroko spadajoča popravila In vnanja naročila točno in ceno.
47
i.»
Sušenih ostankov vedno veliko v zalogi.
X
Za jesensto in t
se priporoča trgovina s suk-nenim, platnenim in manufak-xxx turnim blagom x x x
Hugo Ihl
I      xxxv Ljubljani x x x v Spitalskih ulicah £U.
T
Vzorci na zahtevanje poštnine prosto
Uda¿»t«lj Ib «dfovocBl urednik: Josip NollL
Lftatnin» in tisk .N&rodnt Tiskarni
97
1545