Listek. 55 LISTEK. f Dr. Fr. vitez Močnik. Dne" 30. listopada m. 1. je umrl v Gradci naš rojak dr. Fr. vitez Močnik, sloveči pisatelj matematiških šolskih in drugih knjig. Pokojnik se je porodil dud I. vinotoka 1814. leta v Cerknem na Primorskem, prišel leta 1825. na gimnazijo ljubljansko in leta 1832. dovršil svoje nauke na tedanjem liceji ljubljanskem. Učitelja sta mu bila mimo drugih jezikoslovec Matija Čop in matematik Leopold Karol Schulz pl. Strassnicki. Dasi je Močnik že takrat ves gorel za matematiško znanstvo, vender se po dovršenih študijah ni posvetil tej stroki, nego stopil v osrednje seminišče v Gorici, katero je dovršil leta 1836. Premlad, da bi ga posvetili za duhovnika, prevzel je službo ljudskega učitelja v IV. razredu na tedanji glavni šoli v Gorici. Leta 1839 je spisal razpravo »Theorie der numerischeu Gleichungeu«, leta 1840. pa je bil na graškem vseučilišči promoviran za doktorja modroslovja. Sest let pozneje je šel za profesorja elementarne matematike in merkantilnega računstva na tehniško akademijo v Levov in leta 1849. za profesorja matematike na tedanje vseučilišče v Olomuc. Leta 1850. so ga imenovali za c. kr. šolskega svetovalca in šolskega referenta pri deželni vladi kranjski, kjer je ostal deset let, dokler ni prišel v jednaki službi k namestništvu v Gradec. Leta 1869. je bil imenovan za deželnega šolskega nadzornika, leta 1871, pa umirovljen. — Močnik si je pridobil izrednih zaslug za šolstvo kranjsko posebe in avstrijsko v obče. Njega je zahvaliti, da se je leta 1860. ustanovilo kranjsko društvo za podporo učiteljskih vdov in sirot, prav tako je bil kot šolski poročevalec ustanovnik kranjskih utrakvistiških šol. Neprestano delaven je oskrbel vse avstrijske srednje in ljudske šole s primernimi računskimi knjigami, izmed katerih je n. pr. letos po avstrijskih srednjih šolah uvedenih skupaj 36 izdaj, po ljudskih šolah pa 59 izdaj v najrazličnejših jezikih. Leta 1862. je bil odlikovan s Frančišek Jožefovim redom ter leta 1871. prejel red železne krone tretje vrste in plemstvo. Poslednja leta svojega življenja je prebil v Gradci. Blagemu pokojniku bodi časten spomin med Slovenci! Slovensko-nemški slovar. Izdan na troške rajnega kuezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Prvi sešitek. V Ljubljani, Založilo in na svetlo dalo knezoškofijstvo. Tiskala »Katoliška Tiskarna.« 1893. — Posebna poročila o tem znamenitem delu, čegar prvi sešitek je ravnokar izšel na petih polah, priobčeval bode naš list v prihodnjih svojih številkah. Knjige »Matice Slovenske« za leto 1892. so se začele razpošiljati minuli teden. — »Letopis Matice Slovenske za leto 1892.«, katerega je uredil prof. Anton Bartel, ima nastopno vsebino : 1. Dr. K. Strekelj: Iz besednega zaklada narodovega. 2. Dr. Matija Murko: Enklitike v slovenščini. 3. Ivan Steklasa: Jošt Josip Turn. 4. y. Navratil: Slovenske ndrodne vraže in prazne ve"re (Dalje.) 5. Anton Koblar: Zgodovina železarstva na Kranjskem. 6. Dr. Simon Subic: O načinih skladanja številk. 7. V. Oblak: Popravki in dostaviti spisu »Doneski k historični slovenski dialektologiji« II. 8. Ivan Tomšič: Bibliografija slovenska. 9/ E. Lah; Letopis ,,Matice Slovenske". — Drugi knjigi je naslov ,,Slo venska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznan-skem, statistiškem, kulturnem in zgodovinskem obziru". Obseza pa opis pokuežene grofije Goriške in Gradiščanske iz peresa prof. S. Rutarja. — Tretja knjiga je izšla kot 7. zvezek „Zabavne knjižnice" in prinaša slavni roman Sienkievviczev ,,Z ognjem in mečem". Iz poljščine preložil M. M. Ilustroval Viktor Oliva. Del I. in II. Ta izborna knjiga se je tiskala v Pragi in je odičena z mnogimi prekrasnimi ilustracijami, — Letošnje knjige ,,Matice Slovenske" so nam došle za to številko prepozno; o vsaki pa objavimo posebno oceno v prihodnjih številkah. 56 Listek. Kopališče in Kneippovo zdravišče v Kamniku na Kranjskem. Z ilustracijami kopališča in okolice kamniške. V Ljubljani. Ig, pl. Kleinmayr & Fed Bamberg. — Kopališče kamniško se je občinstvu jako omililo, zlasti odkar je ondu uvedena Kueippova zdravilna metoda. Zato je prav umestno, da je izšla knjižica, ki bode gostom zanesljiv kažipot takisto po kamniškem mestu kakor po njega prelepi okolici. Lično delce krasi 11 ilustracij. Cena 30 kr. Veseli otroci. V založništvu Giontiuijevem v Ljubljani je izda pod tem naslovom knjižica s podobami, katera je sosebno priporočila za praznična darila. Tako lepo izvedenih knjig s podobami doslej še nismo imeli, in zat6 so morali slovenski roditelji čestokrat svoji deci kupovati zgolj tuje proizvode take vrste. ,,Veseli otroci" naj bodo slovenskim rodbinam in šolskim knjižnicam prav toplo priporočeni; izvod stane samo 40 kr. Oklic. V prošlih treh vekih se je rodilo narodu našemu lepo število znamenitih mož, ki so vsestransko delovali na širem polji kulturnem, toda žal, pozabljeni so danes skoro do cela. Večine teh slovenskih velikanov, tako duhovnikov kakor posvetnjakov, ki imajo za splošno omiko ogromnih zaslug, ne poznamo dandanes niti po imeni, kaj še po njih delovanji ! Da se imena vsaj nekaterih teh veljakov otmo popolni pozabnosti, namerjata podpisanca izdati životopise sto ali celo več znamenitih takih rojakov ter imata v to zvrho nabranega precej in obširnega gradiva. Delo, ki bi izhajalo v nedoločenih rokih, v zvezkih, po 4 tiskane pole obsezajočih — prvi nekako o Veliki noči — dičile bi tudi pojedine slike. Cena zvezku, ki bi bila plačati precej po vzprejemu prvega in vsakega sledečega snopiča, bila bi s poštnino vred 35 kr. Delo izide le, ako se javi vsaj toliko naročnikov, da se pokrijejo tiskovni troški. Zatorej uajuljudneje poživljava razumništvo slovensko^in knjižnice župnijske, šolske in učiteljske, da se izvole' v obilem številu naročiti na to delo ter se v to javiti z dopisnico pod naslovom: Fran Podkrajšek. pošta Sava (Dolenjsko). Fridolin Kavčič. Fran Podkrajšek. Slovenski koledarji. ,,Narodna Tiskarna" je tudi letos kakor lani izdala tri koledarje, in sicer: 1. Dijaški koledar, katerega smo že naznanili, 2. Stenski koledar in 3. Skladni koledar. Obadva poslednja koledarja se priporočata po svoji ukusni obliki ; ker jima je tudi cena dokaj nizka (25 kr., oziroma 60 kr.), zatd slovensko občinstvo sezi po teh naših domačih koledarjih. Koncert »Glasbene Matice«. Z vzporedom, katerega je »Ljubljanski Zvon« priobčil že v svoji poslednji številki (dostaviti je treba samo še tri Dvofakeve dvospeve, ki so sč določili pozneje , priredila je naša »Glasbena Matica« dnč 15. m m. velik koncert v deželnem gledališči in ga potem na občo željo ponovila dne 17. m. m. v redutni dvorani. Sodelovala sta pri koncertu moški in ženski zbor »Glasbene Matice«, dalje gospodi čina Pavla Suma, operni pevec gospod Marcel Fediczkovuski, pianist gosp. Karol Hoffmeister in domači orkester pehotnega polka; dirigent je bil gosp. M. Hubad Prva točka sijajnega in večinoma novega vzporeda je bila uvertura iz Smetanove komične opere ^Prodana nevesta", Friderik Smetana, porojen dne" 3. sušca 1824. 1. v Litomišlu, umrl dne- 12. velikega travna 1884. 1. v Pragi, brez dvojbe je prvi češki glasbenik, ustanovitelj češke glasbe in ustvaritelj češke opere. Mimo drugega je zložil opere »Branibofi v Cechach« (1863), »Prodana nevesta« (1866), »Dalibor« (1868), »Libuše« (1881), »Dve vdovy« (1874.), »Hubička« (1870), »Tajemstvf« (1878) in »Čertova stena« (1882). Njega največje delo izven gledališkega odra je monumentalni ciklus simfo-niških glasbotvorov »Ma vlast'« (I. Vyšehrad, II. Vltava, III. Sarka, IV. Z českych luhu a haju, V. Tabor, VI, Blanik) poleg premnogih drugih skladeb za orkester, Listek. 57 kvartet, klavir in zbore. — Lahko rečemo, da si je Smetana po zadnji gledališki in glasbeni razstavi na Dunaji pridobil svetovno slavo. Dunajska kritika je dejala, da je mogel tako mojstersko delo, kakeršuo je »Prodana nevesta«, ustvariti jedino glasbenik, ki je zamaknjen gledal bliščečo trojico Bacha, Mozarta in Beethovna. Čudoviti so v uverturi zapletki nmetalnega stavka v fugi s srednjimi stavki, kateri kot mili postranski stavki močne, ritmiško bogate, viharno dreveče fugirane telne takd rekoč razlivajo svetlobo ljubezni in miline po tej veliki moški moči največje umetnosti. Predaleč bi nas zavedlo, ako bi tukaj razlagali vso skladajo te uverture, toda jedna opazka nam bodi dovoljena: Dobro bi bilo, ako bi naši slovenski skladatelji proučevali mojstra Smetano kot vzor idealnega teženja! Treba se ti je samo vglobiti v to uverturo ali druga dela njegova, da se ti pokaže genij Smetanov, kakd absolutno vlada sleliarni skladbeni tehniki, kako se naslanja na narodno glasbo, kakova je njegova koutrapunktika, njega melodija, kakd mogočen nevdržui tok mislij, kakove so njega modulacije, barvene krasote, kakšna je orkestralna iustrumentacija. iz kratka, kako čudovita je njega veličina, obsezajoča vesoljno glasbeno umetnost! Po tej točki, katero je vojaški orkester izvedel na občo zadovoljnost, culi smo veliki Foersterjev moški zbor nSamou. Skladba se neče povzdigovati nad besede; povsem je resna in dostojanstvena. Blagodejuo vplivajo v nji odstavki med andantom in allegrom; zgodovinski zmisel se pri allegru izpremeni v navdušen spev, ki proslavlja Sama. Plemenit izraz kaže srednji stavek »Tam kleče" nad tvojo rako«, konec pa zveni veličastno v largu. Omenjamo še, da pripada Foersterjevo delo onim maloštevilnim slovenskim zborom, ki v molu spominjajo staroslovanskih molovih načinov. — Kot tretjo točko smo slišali prekrasne Dvorakove dvospeve za ženski glas ,,/iasi, rast, travicd', ,,Bolu in uKitau. Prvi dvospev je vzet iz »Moravskih dvospevov« op. 32, ki se v obče odlikujejo po hitrem toku in krasnih melodijah, katere družijo preprostost z najizbornejšo umetnostjo, dočim karakteristiko poetiškega dvogovora dobro označujejo odstavki, menjajoči se med sopranom in altom; dvospeva »Bol« in »Kita« pa sta izšla v Dvofakovem delu štev. 38. Bistvene razlike ni med obema zbirkama; besede so posnete po moravskih narodnih pesmih, glasbeno pa se večinoma gibljejo v milem, sedaj veselo vriskajočem, sedaj žalostno šepetajočem glasu. — Nedvedov mešani zbor ,,Nazaj v planinski raju je dovolj znan slovenskemu občinstvu, in zatd ni treba še posebe razpravljati o njem. Znano je, kako lepo se druži oboje, napev in besede; zatd povejmo samo iz kratka, da ta skladba po svoji milini in umetniškem niansiranji vselej mogočno vpliva na poslušalca, ker je baš jeden najlepših mešanih zborov, kar jih šteje glasbena književnost slovenska! Po tem zboru, ki se je moral ponoviti, nastopil je operni pevec g. M. Fedicz-koivski s težko in dolgo arijo iz Marschnerjeve opere nHans Heiling". Ta arija se giblje v hitrih izpremenih: sedaj izraža strastno ljubezen, sedaj zopet se dviga do dramatiškega učinka; mimo tega uporablja vse barve hipne, razvnetosti in je sedaj srdita in vzburjena, sedaj zopet mila, dokler se končno sumnja zmagoslavno ne vzpne nad ljubezen. Arija ne zahteva samo pevca, ki ima močen glas, nego tudi dovzetnega interpreta, dobro izurjenega v dramatiškem in kantileuskem petji. Gospod Feliczkowski se ponaša z lepim močnim glasom, toda zdelo se nam je, da se ni dovolj zaglobil v poezijo svoje arije. Najkrasnejša točka vsega večera je bila izvestuo Eibichova ,,Pomladna romanca" za sopran-solo in bas-solo, mešan zbor in veliki orkester. Skladatelj sam je bil dosihdob Slovencem znan komaj po imeni, zatd ne bode odveč, ako priobčimo najprej nekatere življenjepisne podatke o tem znamenitem češkem glasbeniku. 5« Listek. Zdenko Fibich se je porodil dne" 21. grudna 1850. leta v Šeboficah v okrožji časlavskem, kjer je bil njega oče gozdar na gospoščini kneza Auersperga. Ko se je oče preselil v Liban blizu Chrudima, odšel je leta 1859. na Dunaj, kjer je hodil v akade-miško gimnazijo in se pri klavirskem mojstru Sclimidu učil prvotnih naukov o glasbi. Na Dunaji je ostal tri leta in potem nadaljeval svoje študije na gimnaziji malostranski v Pragi; zajedno pa se je dve leti učil glasbe pri Žigi Kolešovskem. Leta 1865. je odšel na konservatorij v Lipsijo, kjer so mu« bili učitelji Jadassobn, Moscheles in Ernest Richter. Izobražal se je zlasti v igri na klavir in kompoziciji. Leta 1868. se je napotil v Pariz, kesneje pa v Maunheim. Dovršivši svoje študije, prišel je domov, kjer je zložil prvo svojo opero »Bukovm«. Pozneje je vzprejel službo glasbenega učitelja na carskem zavodu v Vilni, skoro pa se je vrnil v Prago ter bil nekaj časa za drugega kapelnika pri češkem gledališči in leta 1878. po Bendlovem odhodu za kapelnika pri pravoslavni ruski cerkvi. Sedaj deluje zasebno v Pragi kot profesor glasbene umetnosti. — Izmed njega del navajamo zlasti uverturo h Kolarjevi drami »Pražsk^ žid«, svatbeni prizor za zbor, šola in orkester po narodnih pesmih čeških, simfoniško pesem za orkester »Toman a lesni panna«, melodram »Štedrv večer«, veliko balado »Melusino«, romantiško opero »Blanik«, opero ,,Nevčsta Messinska" melodram »Večnost«, simfoniško pesem »Otakart, simfoniški obraz »Vesna«, »Pomladno romanco«, zloženo leta 1880., »Noe na Karlstejnu« in melodram »Namluvv Pelopovv«. Zložil je pa še ogromno drugih glasbotvorov za orkester, klavir, gosli, vijolinčelo i. t. d. »Pomladna romanca« pripada najboljšim proizvodom novodobne glasbene književnosti bodisi kateregakoli naroda. Besede so pisane v kitični obliki, vender se skladatelj ni držal te oblike, nego je uglasbil vso pesniško snov s poetiškim zanosom ter jo povišal z glasbeno umetnostjo in lepoto. Romanca je mojstersko delo moderne instru-mentacije. Kako uporablja touovske barve in orkestralne efekte, da izraža različne situvacije, to je uprav čudovito Glasovi v pevskem delu se izvajajo do cela izboruo v modernem zlogu dičnih harmonij, in pripovedovalno petje se pogostoma dviga do dra-matiške višine. — Ker se bodemo morali v svojem poročilu čestokrat ozirati na besede same, bodi tukaj najprej doslovuo priobčena Jaroslava Vrchlickega pesem, kakor jo je preložil gospod A. Funtek: Pomladna romanca. Nekdaj je star bil čarovnik, Kjer solnce si ves božji dan V ledenem živel gradi, Obraza ne zakrije, Od slane tkan je nosil pas, Kjer pesmij, zvezd je toliko, Snežen je bil po bradi. Kjer cvetov tisoč klije. Glavd mu smrečji venec kril V roko je vzel svoj gromni kij In cveti obledeli, In v plašč zavil se ože; Na plašči pa meglenem so Veselil se, da k velim bo Kristali mu žareli. Pritiskal ustnom rože. Obšla ga tožnost je nekoč Veselil se, da Vile bo V podzemskem hladnem rovi, Objemal lahkonoge; Zato je šel pogledat v svet, V tej nadeji veseli že Kam plovejo mrakovi. Prešel je kraje mnoge. O zemlji čul je davno že, A žalost! Kakšen izpremin ! Kjer v grmu ptiček biva, Kadar je prddse dahnil, Kjer v vsake reke trsji se Ohladil se je solnčni žar, Prelepa Vila skriva; V rokah mu cvet usahnil. Listek. 5'J Na rekah led, na zemlji sneg, A topli dihi v zraku spet Megle povsod studene, IgraJo se veseli, Puščava svet in smrt povsod, Iu čudo, starcu pricveto A Vile niti ene! Iz trupla zvončki beli! Le stari led in rrraz in sneg, Iz gaja detal se glasi Kjerkoli zre v daljavo. . . In prepelica v doli, In čdrovnik razjoka se Marjetic, kot bi jih posul, In sam si vzame glavo. Log poln je na okoli. In v trsji kite kakor prej Spet Vila spleta Vili. Pretožni zimi konec je — Pozdravljen, majnik mili! Temne harmonije orkestra z mirno melodijo v triolah pri godalih in lesnih pihalih, med katere časih zvene" rogovi, kažejo začetkoma na romančno pripovedovalni značaj. Vsa situvacija prve kitice je naslikana z mračnimi barvami. Zbor izvaja pripovedni moment, orkestru je dodeljena opisovalna naloga. Čim bolj se stopnjujejo besede, tem krasneje se razvija orkester, dokler se naposled po sklepni besedi druge kitice zopet ne vrne v pripovedni ton. Zanimljive so pri zadnjih dveh stihih tretje kitice moderne modulacije; melodiško razvedeni glasovi v vijolinah se kontrastujoče dvigajo izmed ostalega orkestra in zbora. Zdajci se ritmika izpremeni: prične se opisovanje onih krasot, katerih se nadeje čarovnik na zemlji. Te krasote izraža v četrti kitici uprav mojsterska instrumentacija. Sumljajoči potok v čelu, pastirska piščal v flavtah, ptičje žgolenje, veselje in ljubezen, vse to se dviga do fortissima, da se končno kot zgolj slutnja vsega tega krasti vrne v pianissimo-stavek pete kitice. Pri misli na pesmi, zvezde in cvetove se zbor in orkester iz nova dvigne do veličastne višine, potem pa se v šesti kitici prične mirno pripovedovanje: »V rok6 je vzel svoj gromni kij in v plašč zavil se ože«. Nato nastopi prekrasno glasovno slikanje s pesemskim razvajanjem melodije v vijolinah in pizzicato-spremljevanjem basov in čelov; glasba izi-aža ljubezen. Sedaj se vrne v pianis-simo, in pri zauimljivem in težko izvednem ritmiškem izpreminu se moškemu zboru še pridruži ženski zbor ter izvaja glasbeno misel do nastopne sedme kitice. Na ton, katerega vzdržujejo rogovi, pripoveduje zbor z najrahlejšim dihom: »V tej nadeji veseli že prešel je kraje mnoge«. Opisovanje prihaja v godalih temno, bas-solo pripoveduje v 8., 9. in IO. kitici tožno o prevari čarovnikovi. Pri besedah »Iu sam si vzame glavo« zgrozi se ves orkester zaradi čarovnikovega dejanja; to grozo izražajo kromatiški zmanjšani sept-akordi, gibljoči se gori in nizdolu. Dramatiški izraz dospe tukaj do vrhunca, potem pa se polagoma niža pri zamolklo zvenečih rogovih in se končno umakne mirnejšemu čustvu. Čim dalje mirnejši kromatiški postopki flavt in oboj, klarinet, če"Ia in fagota se naposled umire" v rahlo gibljočih figurah vijolinskih. Nad vso skladbo se prostre pomladno čustvo ; rog zatrobi kakor iz dalje nežni pomladni motiv, odgovarjajo pa mu vijoline in lesna pihala na vzdigujočih se harmonijah. To slikanje prihajajoče pomladi je res omamne lepote. Za tem stavkom zazveni šolo flavte, katero nežno spremljajo harpe in godala. Sopransolo v 11. kitici »A topli dihi spet igrajo se veseli« izraža, kako se iz smrtnega spanja vzbuja novo življenje. V dvanajsti kitici je zopet izborno naslikana vsa situvacija, v poslednji kitici pa naznanjajo sopran-solo, spremljajoča, harpa, pomladni motiv v najvišjih ležah vijolin, bogata instrumentacija, flavte in rogovi, ognjevite melodije in živi ritmi, da je nastopila pomlad. Zbor zakliče najprej vokalno »Pozdravljen, majnik mili!«, potem pa se stopnjuje v čimdalje višji in sijajnejši krasoti. Vso skladbo završuje veli- 6o Listek. častno mnogoglasno petje, v katero zmagoslavno zveni pomladni motiv v trobentah in rogovih vesoljnega orkestra: »Pozdravljen, majnik mili«. Vtisek »Pomladne romance« je v svoji poeziji in divni glasbeni lepoti prekrasen, v celoti pa velikanski. Ves koncert se je dostojno završil s ,, Triumfator/em", pompozno skladbo mladega češkega glasbenika K. IVeissa, ki se je tudi že srečuo poskusil v operi (primeri njega »Violo«, ki se je lani uspešno predstavljala na češkem gledališči v Pragi.) Vsebino tega slavospeva pri vhodu Emilija Pavla v Rim po bitki pri Pidni je obširno in temeljito opisal tajnik pevskemu zboru »Glasbene Matice«, gospod prof. A. Stritof, v obeh dnevnikih slovenskih, mi pa izpregovorimo nekoliko o skladbi sami. »Triumfator« se pričenja z navdušenim, krepko instrumentiranim zborom rimskih vojakov, ki mogočno vpliva na poslušalca in ga zdajci uvede v vso situvacijo; glasbeno mnogo vrednejši pa je zbor ujetih Makedoncev, katerega uvajajo šolo oboje in pizzicato spremljajoča godala; vmes pa zveni unisono tožba Makedoncev, izražena z močnimi disonancami. Fugiran stavek nadalje razvija bridki značaj njih speva, dokler končno pri besedah »Beda nam« ne prikipi do vrhunca. Zanimljiv prevod v kontrabasu nas pripravlja na zbor »Slava ti bodi, vojvoda vrli«, v katerem takisto silne in drzne disonance veličastno označujejo veselje zmagovitih rimskih vojakov in mračno bedo premaganih Makedoncev; prvi zbor vojakov se naposled zmagoslavno vzpne nad tožbo jetnikov. Šolo Emilija Pavla je recitativiški spev, menjajoč se z orkestrovimi stavki Nastopni zbor Makedoncev se giblje v diso-nančnih akordih, ki zahtevajo jako dobro izurjenega zbora Šesta točka (Perzej šolo) ima plemenito melodijo s preprostim spremljevanjem. Slavospev se nadaljuje v besedah »Tebi zmagalec, vriskamo pesem« ; orkester prihaja čimdalje šijajnejši, toda zdajci ga ustavi disonančen akord: suženj stopi pred Emilija Pavla (7. točka) in ga nagovori z zamolklim glasom. Ves slavnostni izprevod se ustavi, ljudstvo obide žalost, suženj naznani smrt obeh sinov zmagovitega vojvode. Orkester izraža velikansko razburjenost, skladba zdajci zadobf visoko dramatiški značaj Kratki stavki lesne harmonije, izmenjuje se s harpnimi kaden-cami, vodijo do tožnega ljudskega zbora »Zagrni toge nas oblak« (8. točka), ki je jedna najlepših in glasbeno najvrednejših toček vsega »Triumfatorja«. Deveta točka obseza najprej zahvalno molitev Emilija Pavla, Perzeja in sužnja, ki je sicer dobro nameščena v glasbi, ne toliko pa v kompoziciji besed. Deseta točka (zbor duhovnikov) je spev, reci-tujoč na jednem glasu, spremljevan po orgijah. Učinka je sicer izrednega, toda z este-tiškega stališča v koncepciji vsega dela ni kaj umesten. Ta točka kaže, da se domišljija mlademu skladatelju še ni do cela očistila in umirila. Natd se čuje še kratka igra na orgijah s pridržavanim pedalovim tonom, v katerega zvene' zamolkli tresaji bobenic, in potem se polagoma oglašajo rogovi ter povzdignjeno živahno prevajajo v poslednji zbor, ki se kakor prvi odlikuje po mogočni sijajnosti. — »Triumfator« je po nekod veličasten, drugje pa zopet precej rapsodiškega značaja; zveza mu je semtertja nekoliko ueorganska, in končno se nam tudi zdi, da časih išče zgolj zunanjega efekta. — Kako se je izvajal ta bogati in prezanimljivi vzpored, s katerim sta pevska zbora »Glasbene Matice« iz nova dokazala, kaj vzmore resno delo na polji strogo umetniške glasbe, o tem nečemo trositi besed. Lani že smo pisali o priliki velikega koncerta v dvorani filharmoniškega društva, da je z gospodom Hubadom nastopila nova lepa doba naše glasbene umetnosti, in občinstvo slovensko se je pri zadnjem koncertu iz nova prepričalo, kako upravičena je bila dna trditev. Gospodu Hubadu sta oba pevska zbora še pred koncertom poklon la prekrasno slonokoščeno taktirsko paličico, da tako vsaj nekoliko izpričata svojo hvaležnost vzornemu svojemu pevovodji; glasbeno občinstvo naše pa je pri koncertu dokazalo z navdušeno pohvalo, kakd ceni njega zasluge. Gospod Hubad je iz kratka rečeno, glasbenik z dušo in telesom, dirigent, kakeršnega Ljubljana še ni imela, Listek. 61 in večinoma njegova zasluga je, da so si koncerti »Glasbene Matice« pridobili veljavo tudi v krogih, kateri nam niso baš prijazni. Hvalno omenjati nam je naposled obeh pevskih zborov in solistov, zlasti gg Ra-zingerja, Fediczkowskega in Dečmana. Dostavljamo še, da je gospodičina Suwa pri drugem koncertu v redutni dvorani pela tri nove lepe samospeve Nedvedove in se poslušalcem prikupila z milim in simpatiškim svojim glasom. — Občinstvo je po pravici radovedno na prihodnji koncert, kjer se bode izvajala veličastna skladba Dvorakova »Stabat mater«, in takisto se smemo nadejati prelepega užitka na koncertnih večerih »Glasbene Matice«, o katerih govori denašnja številka na drugem mestu. —p— Slovensko gledališče. Meseca grudna je bilo uprizorjenih sedem iger, in sicer po nastopnem redu: dud i. grudna se je igrala slavna Gogoljeva komedija »Revizor«, dne" 4. grudna Raimundova čarobna igra s petjem »Zapravljivec«, dne 7. grudna veseloigra »Starinarica«, češki spisala B. Vikovan-Kuučtičkž, preložil Ivan Gornik, in Zajčeva opereta »Mesečnica«, dne" 10. grudna prvič Ipavčeva spevoigra v treh dejanjih »Teharski plemiči«, dne" 18. grudna Weilenov igrokaz ,,Edda", dne" 21. grudna drugič spevoigra ,,Teharski plemiči" in končno dne" 26. grudna Stroupežuickega narodna igra ,,Naša kri". — Do malega o vseh teh igrah smo že govorili v prejšnih poročilih ; popolnoma novosti za slovenski oder sta bila samo ,,Starinarica", ki pa je jako slaboten proizvod, in izvirno delo dr. B. Ipavca ,,Teharski plemiči", ki se je obakrat igral jako uspešno. Naš list utegne o glasbeni vrednosti tega dela — mimogrede" bodi omenjeno da nikakor ni ,,liriška opera", kakor ga je naznauil gledališki list, nego zgolj narodna spevoigra — priobčiti še posebno poročilo iz strokovnjaškega peresa; zato povejmo sedaj le toliko, da je bila spevoigra, zlasti drugič, skrbno uprizorjena in da je občinstvo navzočnega skladatelja pozdravljalo jako navdušeno, dočim mu je ,,Dramatično društvo" poklonilo lovorjev venec. V ,/Teharskih plemičih" je prvič nastopil operni pevec g. yosip Nolli v nalogi grofa Urha celjskega in si prdcej pridobil splošno priznanje. — Kar se tiče sicer omenjenih iger, pohvaliti nam je sosebno ,,Revizorja", ,,Zapravljivca" (dasi bi bilo uprizoritvi te igre s tehniške strani marsikaj ugovarjati) in ,,Našo kri", sicer pa moramo iz nova poudarjati, da se podaja slovenskemu občinstvu razmerno malo dobrih novostij. — V poslednji številki je ,,Ljubljanski Zvon" poročal, da namerja ,,Dramatično društvo" dne" 28. grudna prirediti posebno'predstavo v spomin Antona Linharta. Dotično beležko moramo popraviti, ker rečene predstave iz nam neznanih vzrokov ni bilo. Dramatično društvo je imelo dne 17. m. m. izreden obči zbor, na katerem se je zvršila dopolnilna volitev namesto obeh izstopivših odbornikov gg. y. Subica in S. Rutarja. Izvoljen je bil iz nova g. y. Subic, poleg njega pa g. dr. V. Supan, kateremu se je izročilo blagajništvo. — Pri posamičnih nasvetih je predlagal g. dr. Voš/ijai, naj se razpiše darilo 200 gld. za dramo ali igrokaz in darilo 100 gld. za veseloigro. Ta nasvet se je vzprejel in takisto drug nasvet, naj bi odbor razpravljal o tem, ali bi ne bilo umestno prirejati nedeljskih popoldanskih predstav. Koncertni večeri »Glasbene Matice«. Prijatelji glasbene umetnosti bodo iz-vestno veseli novice, da je sklenila »Glasbena Matica« še v tej seziji prirediti posebno vrsto koncertnih večerov, ki nas bodo seznanjali s komorno glasbo slovanskih in klasiških skladateljev ter nam poleg drugega v pevskem delu podajali one skladbe domačih glasbenikov, ki se bolje uveljavljajo v tem okviru nego pri velikih koncertih »Glasbene Matice«. Do malega vsa večja mesta imajo že davno svoje komornoglasbene koncerte, kjer vzgledna proizvajanja pristne domače glasbe čiste" ukus glasbenega občinstva in ga seznanjajo z novostimi te vrste. Važni pa so takšni koncerti tudi za to, 62 Listek, ker neposredno vzpodbujajo občinstvo, da goji glasbo tudi v rodbinskem krogu. — Ker se zdi »Glasbeni Matici« dolžnost, da takisto slovenskemu občinstvu podaja takšno priliko, tem bolj, ker letos, žal, ne more biti priljubljenih koncertnih večerov, kakeršne je lani prirejala naša čitalnica, sklenila je torej v tej seziji prirediti tri koncertne večere ter je izvršitev in vodstvo tega podjetja izročila svojim učiteljem, kateri bodo uporabljali vse umetniške zmožnosti, da donesd ti večeri kar največ glasbenega užitka. Gospoda K, Hoffmeister in H. Baudis, ki sta že v prejšnji seziji na koncertnem večeru v čitalnici kot interpreta Beethonove sonate dokazala izredne svoje zmožnosti v tej umetniški stroki, pripravila sta prezanimljiv in obsežen vzpored; mimo tega, da nastopita s solotočkami, sodelovala bodeta tudi z drugimi močmi v raznovrstnih ensemblih. Oktet pevk in pevcev mešanega zbora »Glasbene Matice« bode pod vodstvom svojega izbornega kapelnika g. M. Hubada skrbel za to, da bode vzpored mičnejši in raznovrstnejši; poleg tega so obetali nekateri solisti svoje sodelovanje. »Glasbena Matica« se torej upravičeno nadeje, da se ti koncertni večeri splošno priljubijo in da bodo nekakšno središče razumništvu slovenskemu. Da bi pa vsestranski ustregla v ta namen, sklenila je razpisati abonnement za te tri večere in sicer po izredno nizkih cenah: sedež po 2 gld., rodbinske karte (4 sedeže) po 5 gld. za vse tri večere Oglasila se vzprejemljejo od denašnjega dne v trgovinah J. Giontinija in A. Zagorjana. Prvi večer bode sredi meseca prosinca v redutni dvorani. Iz odborove seje »Matice Slovenske« dne" 17. grudna m. 1. Zapisnik poslednje odborove seje se odobri. — Podpredsednik Fr. Leveč se spominja odlikovanja predsednika Marna z viteškim križcem Frančišek-Jožefovega reda. — Odbor sklene naročiti sliki predsednika prof. Marna in njega predsednika župana P. Grassellija. — Matica se je z drugimi narodnimi društvi vred poslovila od svojega častnega člana Andreja barona Winklerja in se poklonila njega nasledniku Viktorju baronu Heinu. — Poročilo o stanji Knezove zapuščine se vzprejme na znanje Dne" 14. grudna se je vložilo v Ma-tičino blagajnico iz te zapuščine vrednostnih popirjev in knjižic v vrednosti 23860 gld.; vsa stvar pa vender še ni dognana. — Potrde" se nekateri tiskarski računi in ustreže se pogojno prošnji knjigarja A. Zagorjana, ki želi vzeti Matičine založne knjige v samo-zakup. — Na znanje se vzprejme poročilo o obsegu, natiskovanji, vezavi in ceni letošnjih knjig. Te knjige prejmo le dni društveniki, ki so že plačali letnino, prihranijo se pa tudi onim, ki jo še poravnajo. V zalogi se bodo prodajale knjige ,,Goriška" po 50 kr., ,,Letopis" po 1 gld, in povest ,,Z ognjem in mečem" po 1 gld. 50 kr. — Odobre" se nekatere nagrade. — Kupi se slika Antona Kneza, katero je prav dobro pogodil slikar Grilec. — Matica izda za prihodnje leto „Letopis" (urednik prof. A. Bartel), drugi zvezek Rutarjeve ,.Goriške" in tretji in četrti zvezek povesti ,,Z ognjem in mečem". Bržkone izide tudi že prihodnje leto prvi zvezek Knezove knjižnice. — Ustreže se nekaterim prošnjam, in vzprejmo se na znanje nekatere izpremembe v poverjeništvu. — Matičina knjižnica se je v poslednji dobi pomuožila za 119 knjig, zvezkov in časopisov. Od zadnje odborove seje je pristopilo 121 novih letnikov. — Za lani je plačalo letnino 1755 društvenikov, za letos dosedaj 1805 društvenikov. Osebna novica. G. prof. S. Rutar je dobil od naučuega ministerstva štipendij, da v znanstvene namene prepotuje Italijo in Grško To odlikovauje našega izbornega učenjaka nas veseli prav od srca ! Jugoslovanska akademija je dne" 10. grudna m. 1, poslavila svojo pet in dvajsetletnic o. Predsednik yos. Torba?- je pri tej priliki govoril slavnostni govor, potem pa je dr. Rački poročal o dosedanjem delovanji jugoslovanske akademije. — Nadejemo Listek. 6.3 se, da že v jedni prihodnjih številk v posebnem »Pismu iz Zagreba« priobčimo podrobnejše izvestje o tem prelepem kulturnem prazniku hrvaškem. Dve novi hrvaški drami. Književnika Josip Evgen Tomir' in MIlan Šenoa (sin pesnika Avgusta Senoe) sta nedavno prejela nagrado za dve izvirni drami, in sicer prvi za narodno dramo ,.Pastorak", v kateri podaja verno in zanimljivo sliko iz narodnega življenja v Slavoniji, drugi pa za zgodovinsko veselo igro ,,Kako vam drago", kateri je snov zajeta iz dubrovniškega književnega življenja. Vseh dramatiških del je došlo na dotični razpis petnajst. Zlata Praha, ta veliki češki časopis, ki se takisto po vsebini kakor po prelepih slikah lahko meri z vsakim drugim časopisom, nastopila je svoj deseti tečaj. V novem letniku bodo izhajali na posebni prilogi v knjižni obliki prevodi najboljših tujih romanov. Naročniki dobe" za majhno doplačilo tudi štiri umetniško dovršene slike Slabega, predstavljajoče štiri letne čase. ,,Zlata Praha" je vredna podpore tudi pri nas ; za vse leto stane 9 gld. 50 kr. Izhaja pa ali v tedenskih zvezkih po 12 stranij obsežnih ali v štirinajstdnevnih sešitkih. Prva številka se pošilja brezplačno na ogled. Naročnino vzprejema : ,,Admhiistrace „Zlate" Prahy" (uakladatelstvi J. Otty) v Praze, Karlovo namesti, č. 34. Češka akademija znanostij in umetnostij je imela minuli mesec slavnostno sejo. Med častnimi člani, katerih izvolitev je dobila najvišje potrdilo, čitamo tudi hi-storika dr. Fr. Rackega. Akademija šteje 52 članov. Nje imenje znaša 266.288 gld., knjižnica pa ima 323 del in 634 zvezkov. Za nagrade in podpore je razdelila 10.800 gld. Dve novi operi. Ruski skladatelj Pinisko-Korsakov je zložil novo opero »Mlada«, ki se je jako uspešno pela v Peterburgu. Takisto je češki glasbenik K. Kovarovic spisal komično opero v treh dejanjih pod naslovom »Noe Simona a Judy«. Prosvjeta. List za crkvu, školu i pouku. — Pokojni Jovan Pavlovič, minister za prosveto in cerkvena dela v kneževini Črne Gore, ustanovil je leta 1889. na Cetinji list ,,Prosvjeta", posvečeu samo cerkvi in šoli. Po njega smrti je časopis prestal, sedaj pa se je zopet oživel z obsežnejšim programom, tako da bode posvečen tudi pouku v obče. ,,Prosvjeta" izhaja po jedenkrat na mesec na dveh ali največ na poltretji poli v veliki osmerki in velja za vse leto 3 gld. Urednik ji je sloveči pesnik Jovan Sundečie v Kotoru. Znameniti grobovi. Dne" 17. kimovca je umrl v Gottingenu jeden največjih ju-ristov sedanje dobe, vseučiliški profesor dr. Rudolf pl. Ihering, v 74. letu svojem Nekaj časa (od leta 1868. do leta 1872.) je predaval na dunajskem vseučilišči in bil torej učitelj tudi slovenskim pravnikom. Najznamenitejši njegov spis je »Der Kampf ums Recht«, ki je izšel leta 1872. na Duuaji in bil preložen na vse jezike evropske, tudi na slovenščino v Razlagovem »Pravniku«. Naš »Slovenski Pravnik« piše o Iheringu: »Ihering je bil velikan pravne učenosti, genijalen raziskovatelj pravnih vprašanj in odu-ševljen apostol pravnih naukov. Duh, ki veje po njegovih spisih, oživljal bode pravnike poznih rodov, in misli, katere je ostavil v momimentalnih svojih delih, bodo pot kazale bodočim raziskovateljem pravnega svetil.« Dne- 2. vinotoka je umrl v Parizu profesor semkskih jezikov Ernest Renan, znan sdsebno po svojem delu »La vie de Je"sus«, kjer je pobijal dogmo božanstva Kristusovega, Izmed drugih del je imenovati ta-le: ,,Histoire des origines de christianisme", ,,Les apotres", ,,L'antechrist" in ,,Histoire d' Israel." Dne" 6. vinotoka je umrl v Londonu v 83. letu dobe svoje lord Alfred Tennyson, najobljubljeuejši angleški pesnik in poeta laureatus angleškega dvora. Vrsta njega pesmij je kar nepregledna, spisal je pa tudi dokaj dram. Nekateri njegovi proizvodi (n. pr. ,,Euoch Arden") prevedeni so na češki in srbski jezik. 04 Listek. V Pragi je umrl dne 25. vinotoka profesor avstrijske zgodovine na nemškem vseučilišči praškem in deželni arhivar češki, dr. Anton Gindely Sodeloval je pri veliki zgodovini Palackega, spisal samostalno delo o tridesetletni vojski, dolgo vrsto zgodovinskih razprav in znano šolsko zgodovinsko knjigo. V Moskvi je umrl dne" 4. grudna jeden največjih lirikov ruskih: Afanasij Afa-nasijevič Fet, s pravim imenom Senšin v 72. letu dobe svoje. Študiral je na vseučilišči v Moskvi, udeležil se krimske vojske, zadnje čase pa živel na svojem posestvu v orelski guberniji. Izdal je več zbirek svojih stihotvorenij, izmed katerih je jedno priredil za tisek sam Turgenjev, dokaj je pa tudi prelagal. Tako je izdal v prevodu Horacija, Ju-venala, Goethejevi deli »Herman in Doroteja« in »Fausta«, Sbakespearejevi drami »Julij Cezar«, »Antonij in Kleopatra«, končno nekatera dela Schopenhauerjeva. Ruska poročila pravijo, da izza Kolcojeve dobe nobeden ruski pesnik ni zlagal tako dovršenih briških pesmij. Spomenik Prževalskemu. Dne 2. listopada so v Peterburgu svečano odkrili spomenik Nikolaju Mihajloviču Prževalskemu, slovečemu ruskemu potovalen po Aziji. Spomenik je postavilo rusko geografsko društvo. Največje knjižnice na svetu se vrste" tak<5-le: Knjižnica v Parizu ima nad 2,000.000 zvezkov in okolo 160.000 rokopisov; peterburška carska akademija in British Museum štejeta po 500.000 zvezkov; potem pride knjižnica v Monakovem z 900.000 zvezki, v Berlinu z 800.000, v Gottingenu s 600.000, v Kodanji s 510.000 in v Draž-danab s 500.000 zvezki. Cesarska in vseučiliška knjižnica na Dunaj i imata vsaka po 400.000 zvezkov, knjižnici v Budimpešti in v Krakovem pa po 300.000 zvezkov. Nedavno se je tudi na Kitajskem ustanovila javna knjižnica, za katero je sam podkralj kan-tonski dal nad stotisoč goldinarjev. Amerika in Avstralija nimata mnogo velikih knjižnic, pač pa je ondu dosti javnih čitalnic, ki so kolikor toliko združene z večjimi knjižnicami. Najstarejša skladba na svetu je glasba za Evripidovo dramo ,,Orest". Pisana je bila še pred rojstvom Kristusovim, za cesarja Avgusta, in obseza melodijo, zbor in instrumentacijo. Ulomek tega zanimljivega dela — svojina nadvojvode Reinerja — bil je razstavljen na letošnji dunajski razstavi. Pravijo, da je ta ulomek dokaz, kako je bila grška drama z zbori, plesi in petjem pojedinih oseb dosti bližja naši operi nego našim dramam s spremljevanjem glasbe. Listnica. J. T. ,,Lista iz dnevnika", žal, ne moremo porabiti. — P—k. v Lj. O priliki pismeno. — I - č. v Lj. Morda kdaj pozneje. — Anonvmus. Da bi nam bila oseba več od stvari? Ne, toda ureduištvo mora vedeti, s kom ima posla. Dokler nam torej ne poveste imena, ne moremo Vašega dopisa porabiti nI tako nI drugače. Popravek. V poslednjem zvezku »Ljubljanskega Zvona« čitaj na strani 735. pravilno V TVBING^L, na strani 736. pa namesto »#praui« pravilno »z/praui.« ,,Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Izdajatelj Janko Kersnik. — Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Upravništvo »Narodna Tiskarna« Kongresni trg št. 12. v Ljubljani. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.