83
Etnolog 27 (2017)
SPOMINI IN PREDMETI V DRU@INI
Odnos do predmetov in do ljudi
Ivana Balá`ová
IZVLE^EK
Z vidika dru`benih ved vsakdanji predmeti niso obravnavani le kot nekaj ne`ivega. Glede 
na nekatere teorije imajo sposobnosti dejanja, pri~evanja o zgodovinskih dogodkih in tudi 
o kulturnih pojavih. Na podlagi predpostavke, da so predmeti sposobni nase vezati ideje 
in posledi~no vplivati na dejanja ljudi, sem naredila raziskavo, na osnovi katere je nastal 
ta ~lanek. Izkazalo se je, da lahko s pomo~jo dolo~enih predmetov podrobneje razumemo 
dru`inske odnose. V raziskavi sem se osredoto~ila tudi na dedovanje, predajanje predmetov 
znotraj dru`ine in hranjenje spominov v predmetih.
Klju~ne besede: materialna kultura, dru`ina, predmeti, reprezentacije, spomini, simbolni 
kapital
ABSTRACT
From the viewpoint of the social sciences, everyday objects are not treated merely as 
something inanimate. According to some theories things are capable of acts and witnessing 
to historical events and cultural phenomena as well as. Based on the assumption that 
objects are capable of becoming connected to ideas and consequently influencing people’s 
acts, I carried out a research that provided the basis for this article. The research showed 
that we can achieve a better understanding of family relationships through certain objects. 
The research also focused on inheritance, passing on objects within the family, and the 
preservation of memories in objects.
Keywords: material culture, family, objects, representation, memories, symbolic capital 
Uvod
Za~etek svojega prispevka k materialni kulturi bom posvetila kratki analizi 
osebne izku{nje. Ostali del besedila bo ve~inoma izhajal iz raziskovalnega materiala, 
pridobljenega od sogovornikov. Pred ~asom sem si na{la slu`bo. Ni bilo delo z mojega 
podro~ja, ampak se je po dolgem iskanju v novem okolju in novi dr`avi kon~no na{lo 
delo zame, tako da je bila dilema velika. Ni mi bilo v{e~ investirati energije v nekaj, 
s ~imer ne bom dosegla kariernega zadovoljstva, ampak je bilo zaradi ekonomskih 
razlogov to za nekaj ~asa neizbe`no. @e drugi dan na poti v novo slu`bo avto ni v`gal. 
Prispeti v slu`bo ni bilo preprosto, ker je zunaj mesta, na vasi, kamor avtobusi vozijo 
84
Ivana Balá`ová
zelo redko. Takrat me je odpeljala prijateljica. Dva tedna kasneje se je avto takoj po 
vrnitvi s servisa ponovno pokvaril. Moja dilema se je nadaljevala in poglabljala. Delo 
me ni preve~ veselilo, poleg tega mi je jemalo preve~ energije in ~asa. Ko se je avto 
pokvaril {e tretji~ v istem mesecu, sem se vpra{ala: »Kaj mi ho~e povedati?« Ko sem 
svojo zgodbo posredovala prijateljem, so mi skoraj vsi govorili o podobnih izku{njah, 
kar razumem kot dokaz, da so interakcije med ~lovekom in predmeti {iroka in `iva 
tema s {tevilnimi neodgovorjenimi vpra{anji. Prepri~ana sem, da so teme o predmetih 
vredne tega, da se v njih poglobimo tudi z antropo{kega vidika in da poskusimo najti 
odgovore na nekatera vpra{anja v zvezi z njimi.
Moja antropolo{ka poglobitev v podro~je materialne kulture izhaja iz terenske 
etnografske raziskave {tirih generacij ene dru`ine, ki sem jo izvedla v letih 2009–
2010 in ponovno z nekaterimi ~lani te dru`ine leta 2016. Gre za {tudijo primera 
dru`ine in odnosa njenih ~lanov do materialnih predmetov. Raziskovana dru`ina 
prihaja iz srednje velikega mesta na vzhodu Slova{ke. Njena najmlaj{a ~lana 
sta bila dve in {tiri leta stara de~ka Mat’ko in Danko, o katerih v analiziranem 
materialu govorim kot o ~etrti generaciji dru`ine. Glede na ~etrto generacijo in 
glede na sorodstvene povezave z njo uporabljam sorodstveno terminologijo v 
analiziranem materialu (generacije: ~etrta – otroci, tretja – star{i, druga – stari 
star{i, prva – prastar{i). Tretji generaciji pripadajo trije sorodniki – brata Martin in 
Michal, ki sta hkrati o~eta de~kov iz ~etrte generacije, njuni `eni in njuna mlaj{a 
sestra Zuzana. Starost tretje generacije je bila v ~asu raziskave od 25 do 30 let. 
Druga generacija sta star{a treh omenjenih sorodnikov, v ~asu raziskave stara 55 in 
58 let – v besedilu ozna~ena glede na ~etrto generacijo de~kov kot dedek Peter in 
babica Magda. V najstarej{o, prvo generacijo sodi 75-letna prababica obeh de~kov 
Marta. Velik pomen v raziskavi imata {e pokojna Petrova star{a Jozef in Mária, po 
smrti katerih je ostalo v dru`ini veliko materialnih predmetov, ki igrajo pri analizi 
materiala klju~no vlogo. Zaradi tega je na tej to~ki nujno omeniti tudi njiju. 
Shema dru`inskih ~lanov 
85
Spomini in predmeti v dru`ini
Pridobljeni raziskovalni material sem uporabila kot izhodi{~e za svojo 
diplomsko nalogo na Filozofski fakulteti v Bratislavi (Balá`ová 2010). Glavna 
fokusa moje raziskave sta bila dru`ina in predmeti. Iz odnosa teh dveh 
antropolo{kih konceptov izhaja celotno usmerjanje raziskave. Gre za {tudijo 
primera, v kateri, kot jo definira Jan Hendl, podrobno preu~ujemo predmet in 
zbiramo veliko koli~ino podatkov s predpostavko, da lahko po raziskavi enega 
primera razumemo tudi druge podobne primere. Raziskovani primer lahko 
posledi~no vklju~ujemo v {ir{i kontekst (Hendl 2005: 104). V mojem interesu je 
bilo torej raziskati, kak{en odnos ima neka dru`ina do predmetov, ki jo obkro`ajo 
in s katerimi prihaja v stik. Zato sem najprej `elela ugotoviti, kateri predmeti se 
nahajajo v dru`ini. Raziskovala sem tudi, katere razlike se ka`ejo v odnosu do 
dolo~enih predmetov med generacijami. Prav tako me je zanimalo, kako dru`ina 
pridobiva predmete, kako se jih znebi, kako se predmeti dedujejo in kako potujejo 
med razli~nimi lastniki ter predvsem, kako posamezni ~lani z njimi ravnajo. S 
pomo~jo teh raziskovalnih podvpra{anj sem `elela pridobiti material, ki bi mi 
pomagal pri analizi in odgovorih na glavna raziskovalna vpra{anja: Ali obstajajo 
reprezentacije o predmetih? ^e da, kak{ne so? Kako reprezentacije, povezane s 
predmeti, vplivajo na ~lovekova dejanja? 
Raziskavo sem izvajala v naravnem okolju dru`ine, v stanovanjih njenih 
~lanov, na dru`inskem vrtu zunaj mestnega sredi{~a in na dru`inskih po~itnicah, 
kjer so bili prisotni ~lani vseh generacij razen najstarej{e – prababice Marte. Dva 
meseca sem z njimi pre`ivela ve~ino svojega ~asa, se pogovarjala s posameznimi 
~lani in jih opazovala v njihovem prostem ~asu v vsakdanjih situacijah, pogovorih in 
dejavnostih. Zaradi tega lahko nedvomno trdim, da je bila raziskava etnografska, saj 
sem se od svojih sogovornikov trudila nau~iti njihove interpretacije resni~nosti in sem 
pri tem posku{ala postati »~lanica« raziskovane dru`ine. To v okvirih metodologije 
etnografskega raziskovanja pomeni potopiti se v raziskovano skupnost, nau~iti se 
njenega jezika, navad, vedenja in postati del nje (Spradley 1979). Dru`ino, ki je bila 
predmet raziskave, sem izbrala na podlagi tega, da sem ve~ino njenih ~lanov poznala 
`e dlje ~asa. Za raziskavo je bilo pomembno imeti mo`nost opazovanja in pogovora 
s predstavniki razli~nih generacij. Pri izbrani dru`ini je to pomenilo, da sem lahko 
raziskovala ~lane {tirih generaciji. V ~asu poletja, ki sem ga pre`ivela z raziskovano 
dru`ino, so bili vsi ~lani seznanjeni z mojimi raziskovalnimi motivacijami. 
V nadaljevanju besedila bom predstavila analizo z raziskavo pridobljenega 
materiala. Glede na {tevilne sklepe v dolo~eni dru`ini bom poskusila pokazati, 
kak{en je ~lovekov odnos do materialnih stvari. Pri tem mi bodo v pomo~ teorije 
in raziskave materialne kulture Daniela Millerja (Miller in Woodward 2012; Miller 
2016), ki ve~ino svojega profesionalnega `ivljenja posve~a temam materialne 
kulture in predmetom vsakdanje rabe. V moji raziskavi se prav tako izka`e, da je 
materialna kultura zelo tesno povezana z zasnovo spomina in s teorijo simbolnega 
kapitala, kot ga razume Pierre Bourdieu (1998).
86
Ivana Balá`ová
Interakcija ~lovek – predmet
V prispevku o materialni kulturi verjetno ni potrebno obse`no zagovarjati 
ustreznosti raziskovanja obdajajo~ih nas predmetov in na{ega odnosa do 
materialne kulture. Kljub temu bom na kratko predstavila eno od teorij Daniela 
Millerja, ki poudarja odnos med ~lovekom in predmeti. Miller govori o vzajemnem 
konstituiranju. »Skratka, eden od na~inov razmi{ljanja o teh teorijah dialektike 
oziroma vzajemnega konstituiranja je zami{ljanje materialne kulture kot ne~esa, 
kar ima lastno sposobnost za delovanje. Stvari nam po~nejo razli~ne re~i, in to 
ne le re~i, za katere ho~emo, da jih po~nejo« (Miller 2016: 135–136). Koncept 
»delujo~ih stvari« ni `iv samo v antropolo{kih razpravah ali prispevkih, temve~ 
je prisoten tudi med mojimi sogovorniki, o ~emer pri~ajo njihove izjave kot 
»predmeti nam zbe`ijo, skrivajo se, stra{ijo nas, izginejo, planejo na nas izza 
vogala« itd. Predmeti vsakdanje rabe niso bili vedno v sredi{~u pozornosti 
antropolo{kega raziskovanja materialne kulture. To dokazuje tudi Millerjeva 
trditev o »zaslepljujo~e o~itnih« predmetih, ki so {tevilne antropologe prepri~ali o 
svoji nepomembnosti za raziskavo (Miller 2016: 83). Predmeti imajo sposobnost 
izginiti iz na{ega vidnega polja, vendar kljub temu ostaja njihova vloga {e vedno 
klju~na za na{e vedenje in identiteto. Za slednjo niso pomembni ali klju~ni samo 
izbrani predmeti, ampak to, kako z dolo~enim predmetom ravnamo, kak{na je 
torej interakcija med ~lovekom in predmetom. Paradigma raziskovanja materialne 
kulture govori o tem, da predmeti pridobivajo pomene z dru`benimi interakcijami 
(Mleku` 2007: 267). 
Vpra{anje na~ina ravnanja s predmeti je zelo kompleksno in nanj vpliva 
veliko dejavnikov. Nekaj klju~nih, ki so bili v sredi{~u pozornosti moje raziskave, 
so spomini, ideje in zgodbe, ki jih ljudje pripisujejo predmetom in ki jih predmeti 
ve`ejo nase. Spomine, ideje in zgodbe ozna~ujem kot reprezentacije, ki jih 
teoretsko bolj podrobno definira Dan Sperber, ki meni, da lahko s pomo~jo 
reprezentacije pojasnimo {irok spekter kulturnih fenomenov. Reprezentacija 
obsega tri pojave: to, kaj reprezentira, to, kar je reprezentirano in uporabnika 
reprezentacije. Sperber govori o dveh oblikah reprezentacije, mentalni in javni. 
Med mentalne reprezentacije {teje vero, spomine, prepri~anja, ideje in pomene, ki 
obstajajo znotraj uporabnika. ^e obstajajo (tudi) zunaj uporabnika, gre za javno 
reprezentacijo, ki predstavlja interpretacijo mentalne reprezentacije (Sperber 
1996: 32). Sama v besedilu kot reprezentacijo razumem vse spomine, ideje in 
pomene, ki jih sogovorniki povezujejo z materialnimi predmeti.
Nevidnost stvari okoli nas povzro~a njihova vsakdanjost, banalnost in na{a 
seznanjenost z njimi. Zato sem pri svoji raziskavi potrebovala nekaj ~asa, preden 
se je pred mano »izrisala« slika ali zemljevid stvari, ki se nahajajo v dru`ini, 
kro`ijo, imajo za posamezne ~lane poseben pomen, ustvarjajo identiteto dru`ine 
ali posameznikov in jih obkro`ajo v vsakodnevnem `ivljenju. S pomo~jo vpra{anj 
o dru`ini sem postopoma prihajala do podatkov o dolo~enih predmetih, ki 
jih dru`ina ima ali jih je imela v lasti. Tako so me z zgodbami in spominjanji 
dru`inski ~lani postopoma pripeljali v sredi{~e materialne kulture svoje dru`ine. 
Arheologinja Nicole Boivin trdi, da pomen simbolov, ki jih predmeti v sebi nosijo, 
87
Spomini in predmeti v dru`ini
ne izhaja iz njihovih fizikalnih lastnosti (Boivin 2008: 41). Kateri predmeti so za 
~loveka bolj ali manj pomembni, dolo~a vsak posameznik posebej. Raziskovani 
sogovorniki so se ve~inoma razgovorili o tistih, ki so jim zanimivi ali pomembni, 
oziroma menijo, da bi lahko bili pomembni in zanimivi drugim. Morda te`ko 
razumejo ali se jim zdi celo nepotrebno, da se antropolog pri pogovoru vra~a k 
predmetom, ki so jih omenili mimogrede ali jih sploh niso omenili. S podobnimi 
metodolo{kimi vpra{anji in ovirami se je sre~al Miller pri svoji raziskavi kavbojk 
(blue jeans). Trdi, da so se njegovim sogovornikom vpra{anja pogosto zdela 
preve~ obi~ajna, da bi si jih zastavljali ali da bi postala predmet pogovora. To je 
pomembno ugotoviti prav ob tak{ni vrsti antropolo{ke raziskave in Miller zatrjuje, 
da sre~anje z neverbaliziranimi diskurzi ne pomeni, da so ti nepomembni (Miller 
in Woodward 2012: 16).
Dedi{~ina – pretekla, sedanja in nastajajo~a
Ena od interakcij med ~lovekom in predmeti, kjer so se pokazale velike razlike 
v medgeneracijskem razumevanju, je dedovanje. Razlike v interpretaciji dedi{~ine 
med mlaj{imi in starej{imi ~lani dru`ine so med drugim tudi posledica odra{~anja 
in `ivljenja v razli~nih zgodovinskih in politi~nih kontekstih. ^eprav so se ~lani 
tretje generacije rodili pred padcem komunisti~nega re`ima na ^e{koslova{kem, 
so ve~ino svojega `ivljenja pre`iveli v demokrati~ni dr`avi, od leta 1989 na 
^e{koslova{kem, kasneje, od leta 1993, pa v samostojni Slova{ki republiki. Na 
njihov odnos do materialne kulture je vplivalo tudi to, da je {lo za spremembo, 
usmerjeno v razvijajo~i se kapitalizem. Po drugi strani je prababica Marta iz prve 
raziskovane generacije pre`ivela ve~ino svojega `ivljenja v komunisti~ni dr`avi, 
kjer je bilo razumevanje in razlaganje osebne lastnine ter posledi~no materialne 
kulture popolnoma druga~no. Z dolo~enim kontekstom je povezano razumevanje 
dedi{~ine in celotnega procesa dedovanja po smrti dru`inskih ~lanov. Interpretacija 
dedovanja se premika od uradno pravno dolo~enega procesa prehoda dragocenih 
predmetov ali nepremi~nin med ~lani k razumevanju dedovanja kot simbolnega in 
abstraktnega interpretiranja med mlaj{imi ~lani. Za razliko od prababice Marte, ki 
meni, da k dedi{~ini sodijo samo nepremi~nine, kot npr. stanovanje ali dru`inski 
vrt, je za njeno vnukinjo Zuzano iz tretje generacije dedi{~ina veliko {ir{i izraz. 
Zanjo k dedi{~ini sodijo tudi recepti za jedi, ki se v dru`ini pripravljajo, ter tudi 
nekatere osebne lastnosti – kot primer je navedla prababi~ino spretnost, vztrajnost 
in voljo do dela. Omenjena dedi{~ina ima po Zuzaninem mnenju zanimivo lastnost, 
in sicer da se je zelo zaveda in se jo trudi prepoznati in razvijati v sebi. @e na tej 
to~ki se razkriva koncept kulturnega in simbolnega kapitala dru`ine, o katerem 
ve~ pi{em v nadaljevanju besedila. 
Pri pogovorih o dedi{~ini je Zuzana uporabila tudi nov pojem »nastajajo~e 
dedi{~ine«, s katerim poimenuje kategorijo predmetov, za katere meni, da so 
vredni, da postanejo dru`inska dedi{~ina. Tukaj je navedla dnevnike, ki jih je 
pisal njen brat na svoji prvi poti v Ameriko. Za Zuzano je pomembno, da je 
bil on prvi ~lan dru`ine, ki je obiskal Ameriko. Po njegovi vrnitvi so dnevniki 
88
Ivana Balá`ová
potovali iz rok v roke med dru`inskimi ~lani in prijatelji kot potopisna literatura 
in do`iveli velik uspeh. Sam avtor dnevnikov na moje vpra{anje, kje se ti trenutno 
nahajajo, ni znal to~no odgovoriti, kasneje pa je za~el pripovedovati veliko zgodb 
o potovanjih po Ameriki, ki se jih je spomnil `e, ko sem omenila dnevnike. To 
prizadevanje, da dolo~ene stvari postanejo v prihodnosti dru`inska dedi{~ina, je 
povezano z `e omenjenim simbolnim kapitalom, ki ga je definiral Pierre Bourdieu 
(1998) in k analizi katerega se bolj podrobno vrnem v drugi polovici besedila. 
Generacijski premik razumevanja dedi{~ine od materialnega k bolj simbolnemu 
in nematerialnemu dokazuje izjava najstarej{e ~lanice dru`ine, prababice Marte, 
ki trdi, da njihova dru`ina ni dovolj bogata, da bi se pri njih zares dedovalo. Po 
drugi strani vidimo {tevilne predmete, ki so jih mlaj{i ~lani opisali kot dedi{~ino 
dru`ine ali »nastajajo~o dedi{~ino«.
Darila
Odnos raziskovane dru`ine do materialnih predmetov je nejasen in v {tevilnih 
primerih paradoksalen. Posku{ala ga bom definirati s pomo~jo ve~ primerov. Bilo 
bi nestrokovno in poenostavljeno poskusiti definirati celoten odnos ene dru`ine 
do stvari. Moja trditev o paradoksalnosti njihovega odnosa do predmetov izhaja 
iz divergence odnosov do predmetov pri posameznih ~lanih in tudi iz splo{nih 
trditev sogovornikov o predmetih in njihovi dru`ini. Najve~je nasprotovanje se 
je pokazalo na primeru daril, darovanj in poslavljanja od predmetov. Pokazalo 
se je, da so darila pomemben spro`ilni mehanizem za spomin. Veliko predmetov, 
pridobljenih z darovanjem, je v njih spro`ilo spomin na konkretne situacije. Pri 
raziskavi sem uporabila tudi metodo komentiranega pregleda stanovanja. Pri 
pregledu se je Zuzana ve~inoma ustavljala pri predmetih, ki jih je dobila kot darilo 
ali jih je podarila kateremu od dru`inskih ~lanov. Ob predmetih vsakdanje rabe, 
ki jih obravnava kot »navadne«, se ni ustavila in jih je spregledala. Ob darilih se je 
spominjala zelo konkretnih situacij in trenutkov, ki jih je do`ivela pred mnogimi 
leti in v katerih je imel dolo~en predmet pomembno vlogo. Da »vsi predmeti pa~ 
ne govorijo enako zanimivih zgodb«, ugotavlja tudi Mleku` (2011: 11). Kot primer 
iz raziskave lahko slu`i mali leseni metulj~ek, o katerem je Zuzana povedala, da ga 
je kot otrok kupila na valentinovo za darilo svoji dru`ini, na poti domov pa je na 
ulici sre~ala so{olca in mu ga pokazala. Metulj~ek v tem primeru preko spomina 
povezuje Zuzano s konkretnim so{olcem in z dolo~eno situacijo.
V raziskovani dru`ini darila visoko cenijo in jih dosledno povezujejo z 
darovalcem. Dedek Peter poimenuje darovanje celo z besedo ritual, konceptom, 
ki je bolj raz{irjen v antropolo{ki terminologiji. Marcel Mauss v svojem Eseju o 
daru pri obdarovanju predpostavlja recipro~nost. Prej ali slej se pri~akuje, da 
bo obdarjenec darilo v kakr{ni koli obliki vrnil (Mauss po Soukup 2013: 370). 
Prav predstavljeno dosledno cenjenje in spo{tovanje daril in s tem povezano 
ravnanje z njimi ter njihovo obvezno shranjevanje v raziskovani dru`ini lahko 
poimenujemo recipro~no dejanje, usmerjeno k osebam, od katerih darila 
prihajajo. Mauss razume predmete kot sredstvo, ki pogojuje nastajanje mo~nih 
89
Spomini in predmeti v dru`ini
med~love{kih povezav. Darovani predmet vsebuje del duhovne osnove darovalca. 
To obdarjenega obvezuje, da se mu zanj oddol`i s svojim darilom (Mauss po 
Kanovský 2004: 80). Znebiti se darila je v dru`ini prakti~no prepovedano. Ampak 
na tej to~ki je prisoten tudi konflikt v odnosu do materialnih predmetov in lahko 
opazimo nasprotno prizadevanje. Dru`ina se trudi `iveti skromno, v skladu z 
ekolo{ko prijaznimi navadami, brez pretirane materialne odvisnosti. Vendar se 
pri dolgotrajnem radodarnem obdarovanju predmeti mno`ijo in kopi~ijo. Te`ava 
posledi~no nastaja, ko se jih ~lani dru`ine niso sposobni znebiti. Zuzana, ki ji darila 
pomenijo mo~no povezavo z osebami, ki ji jih podarijo, nenadoma prosi star{e, naj 
ji za prihajajo~i rojstni dan ne kupijo ni~esar razen sadja ali ro`. Sogovorniki se 
zavedajo, da se ne morejo posloviti od daril, ki se kopi~ijo, zato se trudijo prepre~iti 
mno`enje tistih, ki se jih je te`ko znebiti. Prikazano dejanje in ravnanje s stvarmi 
v primeru daril ka`e, da so predmeti mo~no povezani z reprezentacijami. Vidimo, 
da obstajajo reprezentacije o predmetih in da imajo te reprezentacije velik vpliv na 
ravnanje posameznikov z njimi. Vsako darilo lahko vsebuje reprezentacijo o osebi, 
ki ga je podarila, kot tudi o situaciji v trenutku darovanja.
Kopi~enje in poslavljanje od stvari
Te`ave pri poslavljanju od stvari niso povezane samo z darili. Govorila sem 
`e o dedovanju in o razli~nih interpretacijah dedi{~ine pri posameznih ~lanih 
dru`ine. Problem predstavljajo tudi stvari, ki so jih nekateri ~lani ozna~ili kot 
»neza`eleno dedi{~ino«. Gre za celotno premo`enje prastar{ev Jozefa in Márie, ki 
je po njuni smrti ostalo v dru`inski lasti. Za »uradno dedi{~ino« lahko ozna~imo 
nepremi~nine: njuno stanovanje in njun vrt zunaj mesta ter staro `elezni~arsko 
`epno uro, last davnega prednika, ki so jo nekateri ~lani pri pogovorih omenili kot 
»vredno dedi{~ino«. Vendar pa stanovanje ni bilo prazno, v njem je ostalo vse, kar 
sta prastar{a nakopi~ila v svojem `ivljenju. Razen stanovanja sta za njima ostali 
{e dve kleti, polni predmetov vsakdanje rabe, toda tudi praznih starih steklenic, 
starih ~asopisov in revij, pokvarjenih de`nikov itd. O~itno je, da sta imela tudi 
onadva te`ave z zametavanjem predmetov. Najve~ja te`ava znebiti se ~esar koli 
od tega se je po njuni smrti pokazala pri njunem sinu Petru, ki {tevilne predmete 
povezuje z mno`ico spominov iz svojega otro{tva in mladosti ter `ivljenja svojih 
star{ev. Ostali ~lani dru`ine so jih po ve~ini ozna~ili za nepotrebne in dejali, da so 
po smrti prastar{ev izgubili svoj namen in funkcijo. Zdelo se jim je potrebno, da se 
jih znebijo. Za to so pooblastili Petra, ki pa ima s tem velike te`ave. 
Mateja Habinc v svojem prispevku o spominskih predmetih na{teva ve~ 
kategorij predmetov, ki jih ljudje ohranjajo kot shrambe za spomin. Trdi, da so 
spominski in sentimentalni predmeti tesno povezani s ~ustvi, in pi{e, da gre za 
naplavino vrednosti, ki je ljudje ne `elijo pozabiti, in da lahko omilijo izgubo 
dru`inskega ~lana, prav tako pa naj bi omogo~ali kompromis v zvezi s kulturnim 
statusom (Habinc 2002: 113). Omenjena ~ustva in naplavina reprezentacij pri 
vsakem predmetu neposredno vplivajo na posameznikovo ravnanje z njim. Kot 
zanimiv fenomen tukaj lahko opazimo, da se po smrti prednikov na{e ravnanje 
90
Ivana Balá`ová
z njihovimi stvarmi pooseblja, do predmetov prednikov se obna{amo tako, kot 
bi se radi obna{ali do dolo~enih oseb, ~e bi bile {e `ive. Na{ na~in obna{anja in 
interakcija s predmeti nadome{~ata na{e obna{anje do neprisotnih oseb in vse to 
se dogaja s pomo~jo reprezentacij, ki jih v predmetih hranimo. Miller, ki se je pri 
svojem raziskovanju tudi sre~al s shranjevanjem predmetov po smrti prednikov, 
pravi: »Stara ura ali o`emalnik perila navsezadnje u~inkovito spremenita pokojno 
babico v nekak{no muzejsko figuro, ki ne spominja le nase, temve~ tudi na 
obdobje, v katero sodi« (Miller 2016: 209). 
V primeru Petra opazimo {e en pomemben pojav. Predstavila bom zgodbo 
starega kav~a, ~eprav bi lahko katerega koli predmeta, ki so ostali po smrti njegovih 
star{ev. Peter povezuje kav~ z velikim {tevilom spominov, zgodb in situacij. V mladih 
letih je na njem neko obdobje tudi spal. Prav tako ga spominja na to, kako je njegov 
o~e po vsakem nedeljskem kosilu na tistem kav~u zadremal. V trenutku, ko se je 
`elela dru`ina kav~a znebiti, je za~el Peter iskati nadomestno re{itev, kav~u je hotel 
poiskati novega lastnika. Rekel je, da mu ni bilo pomembno, ali bo to dobrodelna 
organizacija, revna dru`ina, posameznik ali kdor koli, ki bi ta kav~ potreboval. Z 
novim lastnikom kav~a se je Peter izognil dejanju, ki se ga je bal: uni~iti ali v smeti 
vre~i predmet, ki zanj hrani toliko spominov. Vidimo, da predmeta, ki je za nas 
»shramba za spomin«, ni nujno potrebno obdr`ati. Tukaj se ka`e nov element. Petrovo 
izkazovanje spo{tovanja do star{ev s tem, da kav~a ne vr`e na smeti{~e ali uni~i, 
je pomembnej{e, kot ~e bi ga obdr`al. Lahko torej sklenemo, da namesto nujnega 
shranjevanja predmeta v ospredje prihaja ravnanje s predmetom. Bolj pomembno je 
torej, kaj storimo z dolo~enim predmetom v dolo~enem klju~nem trenutku.
Predmeti, ki se jih tudi Peter nikoli ne bo mogel znebiti, so fotografije in 
korespondenca njegovih star{ev iz njunih mladih let. Vloga fotografij in njihovega 
ohranjevanja se je pokazala kot pomembna pri vseh ~lanih raziskovane dru`ine. Gre 
predvsem za fotografije dru`inskih dogodkov, dopustov, izletov, proslav in skupnega 
pre`ivljanja trenutkov. Naravno prizadevanje hraniti predvsem prijetne spomine 
Miller teoretsko imenuje »idealizirana konceptualizacija ~loveka« in razlaga, da gre 
za shranjevanje predmetov, katerih reprezentacije pri~ajo o trenutkih, ko se je na{ 
odnos z dolo~enim ~lovekom najbolj pribli`al idealu (Miller 2016: 209).
Da je te`ava s poslavljanjem od predmetov zelo raz{irjen fenomen na ve~ 
kontinentih in v ve~ kulturah, pri~a tudi knjiga Dan{ari – umetnost pospravljanja 
japonske avtorice Hideko Jama{ita.1 ^e i{~emo povezavo med to knjigo in 
1 Hideko Jama{ita v svoji knjigi pi{e, da je edina svetovalka za pospravljanje na svetu in da si je ta 
poklic ustvarila sama, vendar pa je to posledica povpra{evanja. Dejstvo, da sem to japonsko knjigo na{la 
na polici neke majhne slova{ke knjigarne, pri~a o tem, da ~eprav je avtorica v svojem poklicu sama, s 
popularnostjo in s {iritvijo svojega koncepta umetnosti pospravljanja po svetu nima velikih te`av. V knjigi 
razlikuje dva glavna stebra, na katerih stoji filozofsko razumevanje umetnosti pospravljanja. Prvi~ – v sredi{~u 
na{ega ̀ ivljenja ne smejo biti stvari, ampak mi sami. Drugi~ – ~asovnica mora biti vedno nastavljena na sedaj. 
Glavna elementa sre~nega, Jama{itova pravi tudi svobodnega ~loveka, sta torej jaz in sedaj. In po njenem 
mnenju morata biti ta elementa usklajena. Dalje pravi, da so pogosto »darila drugih stvari, ki nam niso v{e~, a 
se jih ne znamo znebiti, ki jih zadr`imo, ~eprav vemo, da spadajo v smeti; enako velja tudi za tiste predmete, 
za katere mislimo, da jih bomo {e uporabljali. V sredi{~u pozornosti so stvari in drugi, ne mi. Tako ~asovnica 
postane prihodnost, v katero ne vidimo, ali preteklost, ki je ni ve~« (Jama{ito 2017: 24). Doda, da je v Dan{ari 
ve~ji problem kopi~enje preteklosti in prihodnosti, kot to, da stvari niso pospravljene (Jama{ita 2017: 70).
91
Spomini in predmeti v dru`ini
mojo raziskavo predmetov v dru`ini, jo lahko najdemo pri elementu svobode 
in tudi pri nesposobnosti znebiti se stvari. Jama{itova govori o osvoboditvi z 
odpovedjo predmetom. Podobno se pri pogovorih z mojimi sogovorniki ka`e, 
da z nara{~anjem {tevila materialnih predmetov ~utijo omejitve in izgubljanje 
svobode. Iz tega razloga pogosto izra`ajo potrebo znebiti se predmetov. Razlog, 
zakaj je to tako te`ko, v~asih skoraj nemogo~e, sem `e predstavila zgoraj s 
pomo~jo reprezentacij o predmetih, v ~emer se z Jama{itovo strinjava. Lahko bi 
rekla, da je knjiga o umetnosti pospravljanja u~inkovita, saj sem takoj, ko sem 
jo prebrala, odprla omaro in vrgla v smeti celo vre~o starih obla~il. Vendar pa 
si upam trditi, da je pospravljen svet, ki ga predlaga, malo utopi~en in zanika 
obstoj kulture, posebno njenega materialnega dela. To lahko razlo`imo `e samo 
z glavnima principoma, ki ju Jama{itova predlaga – jaz in sedaj. Jaz in sedaj zelo 
jasno zanikata `e osnovne definicije teorij kulture, ki so utemeljene na eksistenci 
dru`be, izmenjavi skupaj pre`ivetih izku{enj in skupne preteklosti. ^eprav se 
Jama{itova trudi urediti na{ odnos do materialnih predmetov, je z antropolo{kega 
vidika jasno, da se materialni del kulture ne more izolirati od ostalih delov in bi 
poleg tega dosledno spodbujanje razumevanja kulture s pomo~jo principov jaz 
in sedaj lahko napa~no vplivalo na ostala podro~ja na{ega `ivljenja. Izpeljavo 
definicije kulture s pomo~jo odnosa posameznika do materialnih stvari Miller 
demonstrira na raziskavi Nency D. Munn na otoku Gawa, kjer je raziskovala 
izmenjavo kanujev. Na podlagi izmenjave materialnih dobrin, kar lahko pri na{i 
raziskavi razumemo kot podarjanje, dedovanje in v celoti ravnanje s predmeti, 
Munn trdi, da pri izmenjavi dragocenosti nastajajo omre`ja, in nadaljuje, da »se 
zgodi nekaj velikega. /.../ Z izmenjavo se ljudje nau~ijo, kako za`iveti« (Munn po 
Miller 2016: 100-101). Izmenjava predmetov, ravnanje z njimi, na{ odnos do njih 
in do sebe bistveno dolo~a eksistenco in obliko posameznih kultur.
Interakcija med predmeti in spominom
Grajenje simbolnega kapitala
Predmeti, ki dobesedno hranijo trenutke iz `ivljenja in spomin, so brez 
dvoma fotografije. Tudi v raziskovani dru`ini so bile fotografije pogosto predmet 
razgovorov. Za Petra in njegovega sina Martina je fotografiranje konji~ek, ki mu 
posvetita veliko svojega ~asa. @e med samim fotografiranjem je Peter pogosto 
poudarjal svojim vnukom, da si bodo slike, ki jih sedaj dela, verjetno ~ez 50 let 
ogledovali skupaj s svojimi vnuki. Opa`amo, da je zanj `e pri nastajanju fotografij 
zelo pomembno, da bodo te v prihodnosti postale del dru`inske zgodovine in tako 
ustvarjale shrambo spominov na trenutke, ki jih ravnokar do`ivljajo. Podobno sem 
opazila pri Petrovi ̀ eni Magdi na dru`inskem dopustu. [lo je za dru`inski pogovor 
ob ve~erji, v katerem je babica Magda na glas premi{ljevala, kaj si bosta njena 
vnuka Mat’ko in Danko (takrat stara dve in {tiri leta) s tega dopusta zapomnila. 
Tu vidimo, da Magda, tako kot Peter v povezavi s fotografijami, pripisuje velik 
pomen spominom z aktualnih dru`inskih dopustov in izra`a `eljo, da dolo~en 
dopust ostane v otro{kem spominu. Predstavljena primera in `e prej omenjene 
92
Ivana Balá`ová
dnevnike iz Amerike kot tudi recepte nekaterih jedi, za katere Zuzana `e sedaj 
`eli, da postanejo bodo~a dru`inska dedi{~ina, lahko ozna~imo kot prizadevanje 
posameznikov za ustvarjanje simbolnega kapitala dru`ine. Bourdieu definira 
simbolni kapital kot obliko, ki prevzema katero koli vrsto kapitala – fizi~ni, 
ekonomski, kulturni, socialni – in je nadzirana s socialnimi dejavniki, katerih 
kategorije dojemanja so tak{ne, da lahko to vrsto kapitala prepoznajo in ocenijo 
(Bourdieu 1998: 81). Pri definiranju simbolnega kapitala opredeljuje dr`avo 
kot banko simbolnega kapitala. Tako kot pri definiranju simbolnega kapitala v 
kontekstu dr`ave lahko v na{em primeru razumemo kontekst dru`ine, pri katerem 
grajenje simbolnega kapitala prav tako pomeni dolo~anje posebnega okvira 
prakti~nih dejavnosti, ki jih dru`ina vzpostavlja in tako ustvarja skupne oblike 
ter kategorije percepcije, mi{ljenja, spomina kot tudi socialne strukture. Bourdieu 
pravi, da gre za tihi sporazum (Bourdieu 1998: 88–89).
Posreden odnos med predmetom in spominom
Zadnji pojav, pri katerem se bom ustavila in za katerega menim, da je zanimiv 
za raziskavo odnosov med stvarmi in reprezentacijami, je eksistenca posrednega 
odnosa spomina in predmeta, na katerega se spomin ve`e. To pomeni, da nekateri 
predmeti dolgotrajno hranijo spomin na osebo, s katero niso nikoli pri{li v stik. 
Konkreten primer v raziskovani dru`ini je lestenec v gospodinjstvu tretje generacije. 
@ena enega Magdinih in Petrovih sinov je pri pregledu stanovanja omenila lestenec 
kot spomin na njeno babico. Po bolj konkretni razlagi zgodbe o lestencu se je 
pokazalo, da ga je kupila po babi~ini smrti, vendar za zadnji denar, ki ji ga je 
pred smrtjo podarila. Ravno takrat je potrebovala lestenec. Babica ji takrat ni dala 
denarja z dolo~enim namenom. Paradoksalno je torej, da je lestenec »podedoval« 
reprezentacijo in tako je sedaj njegova naloga v gospodinjstvu hraniti spomin na 
pokojno babico, ki z njim nikoli ni pri{la v stik. Podoben primer je tudi zgodba 
babice Magde, ki se je v pogovoru spomnila svoje tete. O njej je govorila kot o zelo 
dobrem ~loveku. Bila je frizerka in je strigla celo Magdino dru`ino. Na njo ima 
veliko lepih spominov. Njihov spro`ilec je bil zanimiv predmet – nogavice, ki si 
jih je Magda kupila, ko je pri{la k teti na stri`enje. V tetin frizerski salon je takrat 
pri{la tudi prodajalka nogavic. Magda si je kupila en par. Opisala jih je kot navadne, 
poceni tanke nogavice z ro`icami. Je pa posebej poudarila, da jo spominjajo na vse 
dobre lastnosti njene tete, in sicer zato, ker po desetih letih, kar jih nosi, na njih ni 
videti nobenih znakov po{kodbe, niti ene majhne luknjice. Ta zanimiva trpe`nost 
nogavic je reprezentacija vsega dobrega, ~esar se Magda o teti rada spominja. Pri 
obeh primerih gre za posredovano reprezentacijo, ki ima vsaj za lastnika velik 
pomen, tudi ~e predmet ni neposredno povezan z osebo, ki jo reprezentira.
Sklep
V raziskavi o predmetih in njihovih reprezentacijah sem se trudila 
podrobneje karakterizirati razli~ne oblike odnosov med stvarmi materialne kulture 
in reprezentacijami, ki obstajajo v obliki spominov, idej, zgodb ali asociacij. 
93
Spomini in predmeti v dru`ini
Reprezentacije, shranjene v na{em materialnem delu kulture, imajo viden vpliv na 
na{a dejanja. Osredoto~ena na raziskavo materialnih stvari in z njimi povezanih 
reprezentacij sem imela prilo`nost opazovati in analizirati dru`inske odnose, tako 
medgeneracijske kakor tudi med ~lani iste generacije, odnose do otrok in do `e 
pokojnih ~lanov dru`ine. V kratkem pregledu ugotovitev in primerov mi ni uspelo 
prikazati vseh opazovanih oblik odnosa med ~lovekom in predmetom. Vzrok za to 
je ̀ e v tem, da sem raziskovala samo eno dru`ino. Lahko pa re~em, da je bila tudi ta 
ploden vir antropolo{kega gradiva za potrditev `e predpostavljenega – da so stvari 
aktiven del na{e kulture. Z raziskavo si nisem prizadevala posplo{evati ali v celoti 
karakterizirati odnosa ~loveka do materialne kulture v {ir{em kontekstu, pa~ pa si 
od bli`je pogledati del materialne kulture v kontekstu dru`ine. Materialna kultura, 
v na{em primeru specifi~no predmeti ene dru`ine, predmeti vsakodnevne uporabe 
in vsakodnevnega stika predstavljajo dejavnik, ki neposredno vpliva na obliko 
odnosov v dru`ini, na njeno identiteto. Gre za dvostranski odnos med ~lovekom 
in predmetom, v katerem na eni strani ~lovek dolo~a, s katerimi predmeti bo imel 
stik, katere predmete bo obdr`al in od katerih se bo poslovil. Sklepamo lahko, 
da reprezentacije, vezane na dolo~ene predmete, vplivajo na to, kako se ~lovek 
pri ravnanju s predmeti odlo~a. Po drugi strani pa predmeti, s katerimi je ~lovek 
obkro`en, pri~ajo o njegovih odnosih do ljudi, o dogodkih in spominih, ki so v 
njih ohranjeni.
LITERATURA IN VIRI
BALÁ@OVÁ, Ivana
2010 Spomienky a veci v rodine: prípadová {túdia. Bratislava: Univerzita Komenského v Bratislave.
BOIVIN, Nicole
2008 Material cultures, material minds. Cambridge: University Press.
BOURDIEU, Pierre
1998 Teorie jednání. Praha: Karolinum.
HABINC, Mateja
2002 Spominski predmeti – poskus opredelitve pojma in raziskovanja. Etnolog 12, str. 107–124.
HENDL, Jan
2005 Kvalitativní výzkum: základní metody a aplikace. Praha: Portál.
JAMA[ITA, Hideko
2017 Dan{ari: umenie upratovat'. Bratislava: Ikar.
KANOVSKÝ, Martin
2004 Kultúrna a sociálna antropológia: osobnosti a teórie. Bratislava: Chronos.
MILLER, Daniel; WOODWARD, Sophie
2012 Blue jeans: the art of the ordinary. Berkeley, Los Angeles, London: University of California Press.
MILLER, Daniel
2016 Materialna kultura. Ljubljana: Studia humanitatis.
MLEKU@, Jernej
2007 Biografije in zgodovine predmetov. Etnolog 17, str. 261–273.
2011 Prisluhnimo ti{ini? V: J. Mleku` (ur.), Klepetavi predmeti: ko predmeti spregovorijo o nas in drugih. 
Ljubljana: Zalo`ba ZRC, ZRC SAZU. Str. 9–17.
SOUKUP, Martin
2013 Antropologie a Melanézie: z doby kamenné do kyberprostoru. Praha: Karolinum.
94
Ivana Balá`ová
SPERBER, Dan
1996 Explaining culture: a naturalistic approach. Oxford: Blackwell.
SPRADLEY, James P.
1979 The ethnographic interview. Belmont: Wadsworth Thomas Learning.
BESEDA O AVTORICI
Ivana Balá`ová je diplomirala iz 
etnologije in kulturne antropologije na Oddelku 
za etnologijo in kulturno antropologijo na 
Filozofski fakulteti Univerze Komenskega 
v Bratislavi z diplomskim delom Spomini in 
predmeti v dru`ini. Po kon~anem magisteriju 
je nadaljevala {tudij na Filmski in televizijski 
fakulteti Visoke {ole uprizoritvenih umetnosti 
v Bratislavi na Oddelku dokumentarne re`ije, 
kjer je leta 2016 diplomirala s filmom o 
materialni kulturi. Zanimajo jo teme vizualne 
antropologije, materialne kulture, delovne 
migracije in metodologije. 
ABOUT THE AUTHOR
Ivana Balá`ová graduated in ethnology 
and cultural anthropology at the Department of 
Ethnology and Cultural Anthropology, Faculty 
of Arts, Comenius University, Bratislava, with a 
graduation thesis entitled Memories and things 
in a family. After obtaining her master’s degree, 
she continued her studies at the Department 
of Documentary Directing, Faculty of Film 
and Television, Academy of Performing Arts, 
Bratislava, where she graduated with a film on 
material culture in 2016. Her research interests 
focus on visual anthropology, material culture, 
labour migration, and methodologies.
SUMMARY
Memories and objects in a family. Attitudes to objects and people
Based on the material collected through an anthropological research of four generations of a family, 
the article addresses the questions the research started from: are any representations connected 
to material things, and if so, what are they like; secondly, how do these representations influence 
people’s treatment of certain objects. It is a case study of a family and the material culture that 
surrounds it in its everyday life. In the course of the research we first had to observe the attitude of 
the family to material things, and identify which objects were important to the family’s individual 
members. It was then also necessary to define what had to be considered as making part of the 
treatment of things in the case of the family under study. Through descriptions of inheritances, 
gifts, passing on of objects between family members, as well as taking leave of certain things, we 
observed how symbolic reciprocal acts confirmed Mauss’s theory of reciprocity. Based on Miller’s 
concept of the economy of relationships, we can analyze people’s inability to rid themselves of 
certain objects, which preserve many memories. The efforts of the individual members of the 
family under study towards building a set of uniform family memories and a common material and 
intangible family heritage are analyzed through Pierre Bourdieu’s concept of symbolic capital. In 
the same way as Bourdieu applies the concept to countries, we did in the case of a family, i.e. we 
observed its efforts to unify the structure of people’s perception of some areas of life and culture. 
Another observed phenomenon were people’s efforts to preserve their relationships with deceased 
members of the family through objects connected with them. We noticed, however, that some of 
these objects had no direct connection with the ancestors, but that they continued to preserve 
their value and function of memory preservation. The relationships between people and objects 
can have many different forms, and they are presented in the article with numerous examples.