WBtM
Our Write U« Today
Advertising
RATES are REASONABLE____

GLAS

List slovenskih delavcev v Ameriki.
NA DAN DOBIVATE *
C "GLAS NARODA"
PO rOŠTI NARAVNOST HA SVOJ DOM (ixricn4 »f^rlj ki praznikov).
Telephone: CHelsea 3-1242
2 _________
ZA $6« NA ^^T^NAD^CV^mjDA,^
tMiterrd as Second flaws Matter September 21st. 1VU3 at the I'ost Office at New York, N. V.. under Act of Congress of March 3rd. 1879.
No. 218. — Stev. 218.
NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 17, 1 9 40—TOREK, 17 SEPTEMBRA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLV1IS.
LONDON ZE10 DNI BOMBARDIRAN
Slabo vreme ovira nemške priprave za vpad v Anglijo
Včeraj je !>il London ves dan zopet izpostavljen silnim nemškim zračnim napadom. Razstrelibe bonih so se metale z grmenjem protizračuih topov. Navzlic silovitemu napadli, ki je trajal dve uri in pol, ho bili Nemci slednjič pregna-ni zjutraj ob Toda mir ni dolgo trajal, kajti komaj deset minut jHjzneje so sirene zopet naznanile bližajoči se napad. * Včeraj je bil že deseti dan, odkar Nemci neprestano ponori in j k) dnevu iz zraka napadajo London.
Poleg Londona pa so nemški letalci tudi bombardirali ju-gozapadni tlel Anglije in Wales ter tudi sredino Anglije.
Pri vsem tem, tla so nemški aeroplani neprestano prihajali, so vrgli le male botirb, to pa najUtrže zaradi dežja in močnega vetra.
Angleži pričakujejo vpad
Londončane in sploh Angleže pa Ulj zanima bližajoči sc vpad kot vsi dosedanji zračni napadi. Vsakdo je včeraj mislil, da se vpad pričenja, ko so <e v Doverju razstrelili štirje izstrelki iz težkih topov, ki so streljali s francoskega obrežji«.
Angleži >e splošno izprašu-jejo, zakaj se vpad Še ni pri-
Iz Jugoslavije
VLADA KONTROLIRA 2IVE2
Xeko poročilo iz Beograda I živež, ki bi zadostoval več kot
pravi, da je jugoslovanska vlada včeraj izdala stroge odredbe glede prodaje in kuipiče-iija živeža, ker je njegovo po manjkanje vedno bolj občutno in cene neprestano naraščajo.
Tega pomajkauja ni toliko povzročila letošnja slaba letina, temveč, ker skušate Nemčija in Italija dobiti kar naj več živeža.
Da je | kj lož a j živeža činiibolj olajšan, je bila na Hrvatskem izdana posebna vladna odredba, po kateri je zaplenjen ves
za šest mesecev.
Beograd je opustil mestni davek na mast, krompir, fižol, in druga živila, da ostanejo cene nizke.
Stroge odredbe so bile iz-ilane glede živeža po celi Sloveniji, tako glede zalog, kot glede cen.
()b priliki rojstnega dne kralja Petra II., je bila podeljena mnogim kaznjencem amnestija, ki pa ni bila veljavna za one, ki so se kaj pregrešili proti predpisom glede živeža.
Camachova izvolitev je bila 16. Okt.
nntflATId Volilna komisija je sporočila, da M"" jclld je vladni kandidat z več kot dvema milijonoma glasov porazil protikandidata Almazana. — Trije poslanci nezadovoljni.
dan registracije za vojaško službo; Milica že vpoklicana
Konci prejšnjega tedna je mehiška poslanika zbornica na podlagi jKjročila posebne volilne komisije proglasila gene rala Manuela Aviia ('ainacho za novega predsednika Mehike.
Poročilo pravi, da je dobil vladni kandidat Camacho '2 milijona 470 tihoč (141 glasov, njegov nasprotnik general Ju-an Andreu Almazan pa komaj 151 tisoč 1(11 glas.
Politična kampanja
Republikanci in La Guardia
P red no se je odpeljal ne\v-vorški župan La (»uardia z letalom v Buffalo, kjer je govoril pred konvencijo Amalgamated Clothing Workers of America, je izjavil: — Po ra-
Fitts je republikanec stare ga rile, kakoršmh je Še nekaj v državi Ohio. ()n hoče biti zopet izvoljen, jaz sem pa Roo-seveltov demokrat. Domneval je, da je v politični kamipanji vse dovoljeno, in zato me je obtožil.
Glede Roosevelta je rekel
stavno izvoljeni poslanci, ga je tproklamiral za mehiškega predsednika.
Za Almazana so Se zavzeli J t u jezom ski kapitalisti, kate-■ rim je Cardenas zaplenil lastnino v Mehiki, predvsem pe-trolejskc vrelce. Almazan j'' hudi nasprotnik socijalnih re form, ki jih je uvedel Cardenas.
Tretji kandidat. Sanchez Tapia, ki je bil pod Cardena-som poljedelski minister, ni dobil niti tisoč glasov.
Mehika ima neka j nad
Zdaj ko je sprejeta Burke -Wadsworthova predloga glede obvozne vojaške službe, naglo izdelujejo podrobnosti za vpoklic mož.
Iz precej zanesljivega vira -e je zvedelo, da se bo pričela registracije dne 1'». oktobra.
Y deželi je približno Hi milijonov 5(H) tisoč moških, -taiiii od :M. do let.
Kongres je s tem za\rši! svoje glavne naloge. \*»••'•in<»-nia vsi kongresniki bi radi <>d potovali na počitnice, kajti 1»--tos je leto predsedniških volitev in se žele posvetiti politi čni agitaciji.
'Ini.
Razvoj dogodkov na Balkanu
ka Roosevelt a in rekel, tla bom glasoval zanj. Ali veste, čel, ko je bil po njihovem ume-j kaj se je zgodilo petnajst mi-n ju včeraj za to določen dan. I nut prej.' Iv meni so prišli re-Nekaterih meni jo, da so angle-1 publikanei in me na kolenih ški letalci vpad preprečili s j prosili, naj podpiram njihove-tem, tla so bombardirali nem-j ga kandidata. To Pryor prav
hrbro ve.
lio sem priporočil predsedni- Scully Edwardu .J. Flyiinu,
ške ]x>stojanke ob francoskem | o4>r<-žjn, drugi pa so mnenja, da Nemce ovirata dež in megla, medtem ko so bile doslej skozi 0 dni vedno jasne noči.
V Berlinu vlada skrivnosten mir
1'radni Berlin skrivnostno molči. Vojnih poročil ni, le o-nienjajo se zračni napadi na Anglijo, pa še pri tem je bilo poročano, da so napadi zaradi deževnega vremena nekoliko ponehali. Tak molk je vladal v Berlinu tudi pred vpadom na Dansko, Norveško, 1 lolandsko, Belgijo in Luksen-burško.
Nemci se posmehuje jo angleški trditvi, da je bilo v nedeljo v zračnih l>ojih nad Londonom izstreljenih 185 nemških aeroplanov. Pravijo pa, tla je bilo uničenih samo -43 nem&kih aeroplanov in 79 angleških.
Maršal Goering je letel nad Londonom
Da se bliža vpad v Anglijo, nekateri sklepajo iz toiga, ker je včeraj nad Londonom letel zračni minister feldmaršal Goering, ki je sam vodil svoj bom/bnik.
Maršal Goering vodi zračne napade na London in Anglijo rz neke majhne vasi v Franciji blizu Rokaivpkega preliva. V
Zupan je mislil s tem Samuela Prvo rja, ravnatelja vzhodne divizije republikanskega narodnega odbora. Ko je Pryor t,o zvedel, je vzkliknil: ■— Zupan je—lažnjivec!
Roosevlt bo zmagal v CeJiforniji
V New Yorku je že nekaj 41 iii Frank Scully, znani humorist in pisatelj, ki so ga demo-kratje nominirali za califor-nijskt) zakonodajo. Scullyja je nedavno obtožil o-krajni pravdnik Burton Fitts, da s-i je pokrivem prilasti! $2,650. — Ta obtožba je »povsem neosnovana, — je reke! Scully. — Iz tega si hoče Fitts kovati svoj politični kapital.
načelniku demokratskega narodnega odbora: — Pri primarnih volitvah je zmagal senator Hiram \V. Johnson, velik nasprotnik sedanje administracije. Nekateri pravijo: — S ponovno nominacijo John-sona so pokazali voliici svoj odpor napram Rooseveltu. To nikakor ni res. Naj se zgodi, kakorkoli hoče, pi j novcmhcr-skih volitvah je Rooseveltu zmaga v Ca 1 i torn i ji zagotovljena.
Willkie je ves hripav
Mehika ima »edaj dva izvoljena predsednika in oba i-niata vsak svoj kongres. Ker
takega položaja ni mogoče mijst mili jonov prebivalcev, I v vojaških talM.riščih prav dtdgo vzdrzati, se je bati |pr5 ,((Iitvali }m u] (,,iIo 0(,<la ;4n() Mnvin(.(.v, ki 1km1o
izbruha državljanske vojne. | nill niti tri Hlinjone glasov. | leto Kdo bo 1. decembra nasledili predsedniku Lazaru Cardeija-su, se ne ve.
Ko je bilo v poslanski zbornici omenjeno Camachovo i-me, je nastalo v dvorani burno ploskanje, in ko se je izvedelo, da so trije Almazanovi pristaši predlagali, naj bo poročilo volilne komisije o vrženo, so se zaslišali klici: — Vrzite jih ven!
Poslanec Alejandro Carril lo, glavni urednik delavskega lista "KI Popular", je v svojem govoru omenil govorice o revoluciji ter poudaril, da se Camacho lahko zanese na armado in na vse druge vladne departmente. — Mi se ne bojimo dela, — je vzkliknil, — ki ga nameravajo izvesti ngentje j veleizda je.
Na galeriji so se oglasili kriki : — Proč z Alniazanom!
Almazan je zdaj v Zdnr/e-ni h -državah , namreč v Bali i-more, Md. Kongres njegovih pristašev, ki pravijo, da so po-
Za vojaško službo sc bodo morali registrirati vsi moški, med lil. in '»o. letom. Nato se bo začelo žrebanje. Vsi izžrebani se bodo morali podvreči zdravniški preiskavi. Ti>ti, ki bodo potrjeni, bodo čakali, kdaj jili bodo vpoklicali. l)t> 13. novembra bo poslanih v vojaške kenipe pr\ili 73 tisoč ^ izžrebancev. Potem jih bodo
I klicali v skupinah od 100 tisoč I prestavljenih l>0,300 na r t-1 do 130 tisoč. Do
Nekateri so pa mnenja, da se kongres v tem letu >p!«>li te-sme odgoditi, češ, da -o «a i preresni in da je dolžno i narodnih zastopnikov o>tati v Washington!!.
Včeraj je bilo v JO d
januarja bo j gardistov v zvezno arma
< i r/.a val. ilniii o za
ze na«.
služil'
enoletno vojaško vežbanje.
t Nadaljevanje na 2. strani)
Ivo je dospel republikanski predsedniški kandidat Wendell Willkie s .posebnim vlakom v Kansas City, je bil tako hripav, da skoro ni mogel govoriti. Prciskal ga je špecija-lict tir. H. D. Bemhard iz Beverly Ililla, Cal., ter dognal, da so se mu vnele glasovnice vsletl preobilega V nekaj dneh bo že toliko boljši, tla bo lahko nadaljeval kampanjo.
LEON BLUM V ZAPORU
Nadaljevanje na 2. str.
Po poročilih iz Vichy ja je bil včeraj aretiran bivši francoski socjalistični ministrski predsednik Leon Blum in je bil zaprt v grad Chazeron blizu Rioma, kjer se nahajajo že štirje bivši francoski voditelji, proti katerim je v teku preiskava, ki jim skuša dokazati, da so zakrivili sedanjo vojno.
Pcfleg Bluma so na istem gradu zaprti in čakajo na so-dnijsko obravnavo bivša mini-
zniških armad general Maurice Gustave Gamelin in bivši notranji minister Georges Man-del.
Bluma, katerega nazivljajo "socjalistični miljonar", je Petainova vlada obdolžila, da je poleg mnogih drugih reform vpeljal 40 ur dela na teden, ko je leta 1936 postal ministrski predsednik. Vsled teh in sličnih odredb je produkcija | francoskih industrij zelo pa-
Roosevelt in Willkie povabljena k maši
Rev. C. J. Steiner, predsednik Xavier univerze v Cincinnati, O., je jx)vabil Roosevel-ta in Wendella L. AVillkieja, naj se udeležita dne 31). sep-govorjenja. jtcInjhra venke maše, ki bo bra-
" iia o priliki 400 letnice ustanovitve jezuitskega reda.
— Oba zavzemata v narodnih zadevah odlično mesto,— je rekel Steiner, — in oba sta izjavila, tla je vera mogočen
Kontrola nad Donavo
Xeko poročilo iz Beograda naznanja, da je nemška uradna časnikarska agent ura DXB. naznanila, da je nemška vlada izjavila, da za njo mednarodna donavska komisija, v čije področje spada Donava, ne obstoji več. S tem j»' Nemčija pokazala, da hoče sama prevzeti nadzorstvo nad plovbo po Dona vi.
Po dunajski konferenci je bilo jasno, da ste državi v osi-šču izdelali načrt, po katerem naj bo donavska komisija raz pnš«Vna in sami prevzamete na < Izorsi vo.
Nemčija je sedaj izbrisala zopet novo tvorlko versaillskc mirovne p. »godbe—ane«l na rodno donavsko komisijo, v kateri so bile vključene Avstrija, Bolgarska, Jugoslavija, <e-hoiovaška, Francija, Anglija, Madžarska, Italija in Romunska.
Edina ovira nemškega in i-taljanskega nadzorstva nad Donavo je Rusija ki je -poročila, da se ne more odpovedati vdeležbi pri reševanju donavskega problema.
bi zasedla obe strani Donavo, j septembra podpirano pogodbo tedaj bi mogla zapreti vso tr- med Bolgarsko in Romunsko
gh
govino po reki, tako za obe državi v osišeu, kakor tudi za vse druge države.
Ker pa ste Nemčija in Italija na dimaj-ki konferenci za-jamčtli Rumunski njene meje, >e bo Ril ija prej dvakrat pre mislila, predno bi vpadla v Romunsko.
» * *
Preseljevanje Nemcev
le južne Dobrudže. Tozadevni kraljevi ukaz je bil ol»-javljen v uradnem listu.
Seja sobranja bo zelo kratka, ker bo v prvi vrMi samo treba dovoliti 43» > mil jo m i- v v, katero vsoto bo po pogodbi Bolgarska plačala l?umund<i. Sobranje bo moralo tudi odo brit i posebni proračun za okupacijo in upravo prid"i> j< e dežele. Vojaška okupa- i ja bo pričekp v sobt»lo.
Civilna okupacija D"brudže se je pričela včeraj ":n	.■>
j u »teka.
Kraljica Helena se je vrnila v Bukarešt
strska predsednika Edouard|dla in zlasti produkcija oro-Daladier in Paul Reynaud,jžja, vsled česar je bila sedaj biv»i vrhovni poveljnik zave-1 francoska vojska poražena.
Več sto čianov elitne garde -e je lotilo velikanskega dela. da preselijo 120,IHM> Nemcev ; iz Be-arabije in Bukovine ob | ob Donavi preko Beograda v Nemčijo. Diplomatski opazovalci pa domnevajo, da bo mnogo teh gardistov po končanem delu ostalo ob Donavi, Ruiiiunski kralj Michael j< da nadzirajo plovbo po drug? v Jiniboliji ob rumnn ko ju-inajvečji reki v Evropi, kot po go.dovaiiski meji pozdravd nemškem kanalu.	Uvojo mater princeso Ilelmo,
V predmestju Beograda ob j 1 trčen o ženo svojega ■ četa biv-Savi gradijo z največjo nagli-j šega kralja Karola. Na j-. ;
veliko taborile, v katerem ji se j«» zbrala velika mu. /, a, bodo začasno oskrbovani nem- j ki je glasno pozdravljala biv-ški izseljenci. V delu je sedaj šo kraljico. Jimbelij-ki župan bO barak, v katerih bo prosto- je ,po stari navadi priie-e i ; ra za 1_,(!♦►(> ljudi.	nudil kruli in sol. Helena -e
Prva skupina 4<mk> Nemcev mu je zahvalila držeč .»\oj<-g:i odpotovala iz Galatija v »ina za roko. sredo, 18. septembra in bo do-j Nekaj minut pozneje je v ak spela v Beograd l!4. septembra. Nemci bodo po l!4 ur ostali v taln)rišrii v Beogradu in v manjšem taborišču v Pralio-
faktor za vzdržan je demokracije.
Ruska vlada pojasnila stališče
LTradna sovjetska časnikarska agent ura '*Ta ss " p«oroča p obisku nemškega poslanika v j vem na jngoslovansko-bolgar-| Moskvi grofa Wernerja Frie- »ki meji ter bodo imeli popoi-jdricha vou der Schulenburga \ no oskrbo. Za z«lrav je bo skr-}»ri ]»odkomisarju za vnanje belo 8 zdravnikov in več bol-zadeve Andreju V. Višinskem, j ničark.
kateremu je natančno razložil Mladi Jugoslovani z znak;
Pariško časopisje
Pariško časopisje je zašlo resno zatrla
sami prenehali izhajati, ker se niso strinjali z vladno politiko. Pred kapitulacijo Francije je izhajalo v Parizu 35 dnevnikov ter cela vrsta tednikov, mesečnikov in magazinov. Zdaj izhaja le še pet dnevnikov. Vsi listi so zmanjšali obseg.
rusko staHšče. Da še bolj potrdi svojo zahtevo za vdeležbo pri kontroli Donave, je Rusi-krizo. Nekaj listov je ja v rumunskih pristaniščih vlada, nekateri so pal pričela graditi sovjetsko po-
nemškega delavskega zbora stoje na straži pri vratih, da zabranijo drugim Jugoslova-
odpel jal proti Temešvaru, kjer je bila postaja okrašena /. jesenskimi cvetlicami, katere i-ma princesa Helena najraj . Na postaji je bilo mnogo državnih uradnikov, delegacija Zelenih srajc in okoli 10,im»ij ljudi. Množica je pela rumun-sko himno.
Kralj Mihael in njegova mati sta pela pri oknu svojega železniškega voza.
Proti večeru je vlak pripe-
nom, da ne bi kamenjali Nem- Ijal v Bukarešto, ki je bila o-
donavsko brodovje, ki bo o-skrbovalo trgovino po rekah jugovzhodne Evro]x». Vprašanje pa je, kako daleč bo šla i Rusija, da brani svoje pravice na Donavi.
Ako bi Rusija razširila svoje
cev v taborišču.
* »
Pridobitev Dobrudže bo potrjena
Poročilo iz Sofije naznanja, tla je bilo narodno sobranje poklicano k izvanrednemu za-
zahteve južno od Besarabije in isedanju v petek, da odobri T.
kratšcna z zastavami.
Mihael in njegova mati, ki jo Rumunci kličejo *tregina mama Elena", sta se v kočiji, v katero je bilo vpreženiii 6 belcev, peljala po okrašenih ulicah v kraljevo palačo, iz katere se je kralj Karol pred enim tednom izselil.

"GLIB HABOD X*' — Few Yorf
Tuesday, September 17» 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
"GLAS NARODA
99
(VOICE OF THE PEOPLE)
Owned and Published by Slovenle Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakaer, President; J. Lupeha, Sec. — Place of business of the corpoMtloa and addresses of above officers: 216 WEST 18th 8TBEET,
NEW XORK. N. Y.
47th Year
"Ola« Naroda** la lmued every day except Sundays and holidays. Subscription f early $6.—. Advertisement on Agreement.
Za celo leto velja list sa Ameriko in Kanado 96.—; za pol leta $3.—; sa Četrt lete »1.50. — Za New York as celo leto $7.—; za pol leta $3.50. Za Inozemstvo za celo leto *7.—; za pol leta $3.50.
"O LAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEliSl NEDELJ IN PRAZNIKOV
"GLAS NARODA," SI« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone: CHelsca S—1242
POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI
LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Časopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA.
DELAVSKE ORGANIZACIJE IN KAMPANJA
Ko bo iabiralo ameriško organizrano delavstvo med Koo&cveltom in Willkijein, bo izbiralo med svojim življenjem in svojo smrtjo.
To mnenje je zelo raoširjeno med organiziranim delavstvom in pred dnevi je na to opozorila ena najstarejših delavskih organizacij.
. . . Vse, kar je Roosevelt doslej storil:, odmira delavcu pot v lepše življenje, dosedanja Willkiejeva dejanja 1»;. uničujejo m>anja milijonov, nadajočih se ugodnosti ko-lektivnili pogajanj in boljših časov v splošnem. To trditev je t roba primerno utemeljiti.
Leta IliJG je rekel Roosevelt po radio: — Delavski dan predstavlja naš trden sklep, da moramo izposiovati povprečnemu človeku go^i>odarsko svobodo, čije posledica bo tudi j»olitična svoboda.
To ugotovilo je življenske važnosti, ki pa navdaja s s*r-dom kapitaliste, kateri iskušajo z vsemi svojimi močmi preprečiti povprečnemu človeku organiziranje, da bi se povzpel do gos|x)darske svolbode.
Roosevelt vam je dal postavo za delavske odnošaje (Wagnerjevo postavo), da vam zaščiti že staro pravico do Organiziranja in kolektivnega pogajanja 'potom Linijskih zastopnikov. Tozadevna postava presenetljivo gladko posluje.
Willkie je kandidat gospodarskih mogočneže v, ki so pri \ aki mogoči priliki nasprotovali organizaciji. Njego-va stranka skuša ameiidirati postavo za delavske odnošaje.
Roosevelt je obljuibil delavcem, da jim ibo pomagal doseči njihove postavne cilje. Svojo obljubo je izpolnil.
Willkie obljublja delavcem amendmente, in če bo izvo-^j* n, bo tudi izpolnil svojo tozadevno obljubo. Amendment!, •d katerih .-e delavec ne more ničesar dobrega nadati, iso ibili ze predloženi kongresu.
Oba, Roosevelt in Willkie, sta poštenjaka ter verjauie-ta, da jima i1m> mogoče izpolniti dane obljube. Predstavnika siti dveh nasprotujočih si teorij, kdo naj vlada deželi.
Roosevelt veruje v narod ter 'skuša potom narodnih zastopnikov preskrbeti prebivalstvu vse najbolje. Willkie pa mora kot voditelj republikancev verjeti, da so bizmški interesi vse odločujoči in da morajo zakonodajalci vpoštevati edi-nole nasvete delodajalcev, kaj bi bilo dobro za delo. To je Old Deal—to je republikanski deal.
Rooseveltov New Deal je pa uvedel nove in druge principe vlade, ki mu jih Willkiejev Old Deal ne bo nikdar o-prostil.
New Deal je obljubil, da ameriškega prebivalstva ne bo pustil izstradati, ker je Old Deal dovolil oziroma završil i>o-poln propad naših finančnih in industrijalnih podjetij.
Old Deal se je vedno branil narodne odgovornosti ter jc zvračal na države in na dobrodelnost.
New Deal je vedel, da tako ne more iti. Vlada je potrošila milijarde ter rešila narod in z narodom vred tudi bizniške interese.
New Deal je vzakoni! svoj princip, da je pravica naroda določiti, pod kakšnimi ipogoji naj dela ameriški delavec. Willkiejev Old Deal je skušal ovreči vso tozadevno zakonodajo.
Odvetniki Old Deala so prekoračili vse meje dostojnosti v poskusih, da proglase za neustavno zakonodajo New Deala, še predno je o tem odločalo najvišje sodiišče. Najvišje sodišče je natposled potrdilo ustavnost te zakonodaje.
Social iSceuritv act je nadailjna postava, ki je Old Deal ne more odpustiti New Deahi. Old Deal te postave noče priznati in se pri vsaki ugodni priliki skuša boriti proti.
Old Deal se solzi zaradi bilijonov dolarjev, ki so bili porabljeni za farmerje. Če zmaga Old Deal, bodo farmerji H pet izročeni na milost in nemilost šipekulantom.
Old Dealu gre v prvi vrsti za profit, javnost naj pa "vrag vzame." Predstavlja "veliki biznez" ter želi, da bi bila velikemu biznezu vlada .podrejena.
Old Deal kritzira Roosevelta, ker dovolj naglo ne trosi bilijonov za obrambo, pri tem pa potzaiblja, da je pokojni Borah, republikanski načelnik odbora za vnanje zadeve, javno izjavil, da ne 'bo vojne v Evropi.
Old Deal kriči o tretjem terminu hoteč s tem odvrniti pažnjo od življensko važnih vprašanj.
Ameriški narod bo na dan volitev spregovoril odločilno besedo. Ameriški narod <bo pa razsodil, da naj predsednik lloogevelt nadaljna štiri leta vodi njegovo usodo,
Iz Slovenije
MIRO JANKOLE OBSOJEN ' NA PET UST JEČE.
Y .Ljubljani ise je skoro teden dni vršil pieces proti Miru Janko letu, ravnatelju Slovenske banke. Sodnike je v prvi vrsti zanimala verjetnost, ali je v resnici bil obtoženi Jankole v zvezah z neko tujo finančno (kup i no, s katere pomočjo naj bi pokrii dolgove in banko saniral. Ni pa se našel noben tehten dokaz razen dbtoženče-vih vztrajnih tndftev, da je prezgodnja aretacija preprečila uspešen zaključek pogajanj. Prišle so na dan nekatere druge zanimive leči o Jankolcto-vih pogajanjih v Inozemstvu, tako o dobavah živeža Fran-covi armadi za ceno 50 milijonov din v zlatu. Baje se je Jankole v Rimu tudi osebno pogajal 7. vatikanskimi gospoda nstveniki o nabavi
hčerjo Marijo Rep iz Štrigove. Ker Me ga je Repova že pred meseci naveličala, ji je neprespano grozil, da bo ubil njo in njenega sedanjega ljubimca V. Rawpengerja, vendar pa se je takrat ustrašil treh Rašper-gerjevih spremljevalcev in je prišlo samo do manjšega ruvanja. Clb neki drugi (priliki je Repovo, ko je govorila s »svojo bodočo svakinjo, sunil v Jarek.
Sploh je stalno zasledoval Repovo in Ratšpeiigerjeve ter hotel ž njimi obračunati. Tudi ljudem je kazal nož, češ. da bo ž njim obračunal z Repovo in Rašpergerjevimi. Grozil je tudi z revolverjem, s katerim je večkrat Streljal v bližini Repo-ve hiše.
Kot najprikladnejši čas obračunan ja si je Makovec izbral
nedel jo zvečer, ko je zvedel, da
,	.	,	ziveza, Repova v Slatnjaku na domu
kar pa je vse skupni po megro-l\r r» v	i • • -- i i
' J 1 * (V. Raspergerja, ki je prišel od
vojakov na dopust. Ker je rao-
trditvi preprečila aretacija.
Besedo je povzel državni tožilec Branko Goslar, v -koraj dveurnem govoru še enkrat poudarjl stališče obtožnice ter zavračat posamezne točke ob-tožeivčevega zagovora. Branilec po uradni dolžnosti je v enournem govoru skušal odvreči očitke v obtožnici in se izrekel po svoji objasnitvi dejanskega istanja za oprcstStev.
Predsednik senata Ivan Kralj je sporočil sodbo: Miroslav Jankole je kriv skoraj v vseh točkah obtožnice in se obsoja na 5 let ječe in izgubo častnih pravic za dobo 5 let. in na plačilo kazenskih stroškov in povprečntne.
DVOJEN UMOR ZARADI i LJUBOSUMNOSTI.
Iz otriigove poročajo: — Z bliskovito naglico se je razširila po ^trigovski okolici pretresljiva vest o umloru 30-Iet-ne^ra posestnika Viktorja Raš-pengerja iz Malega Slatnjaka pri Strigovi in 21-letne Marije Repove, posestniške hčere iz Ntrigoa-e, ki sta pa s tal a žrtvi ljubosumnega blazneža 27-let— nega Karla Mak ovca, groba r-jevega sina iz Stri gov e. Morilce Karel Makovec je imel zaradi pretepov že mtnogo posla s .sodiščem ter je presedel že !e-
ral usodnega večera Rašperger> <xl i t i nazaj k vojakom, hi mogel več spremiti ,svojega dekleta domov, kakor je pričakoval Makovec. ki je oba zaljubljenca že vse popoldne čakal na skritem me>ftu, bodisi v gozdu ali v ž?i>u in pšenici, kakor mu je pač bolje kazalo. Ker je Viljem ni mogel spremiti svoje izvo-Ijenke, jo je spremil njegov brat Viktor, ki je bil šele nekaj mesecev oženjen. Na poti v Ntrigovo je naenkrat skočil pred oba iz pšenice Karel Makovec z nožem v roki. Sunil je takoj ž njim Repovo v bok ter jo ranil. Ko se je zavzel za Repovo Viktor Rašpeiger, je začel Makovec z nožem suvati tudi njega ter mu je zadal 9 ran na vratm, piVih in roki.
Rašperger je zaradi teh izdihnil. Makovec pa s tem ni končal še .svojega zverinskega dola. Sedel je na kolo ter odhitel za Rejw>vo. Ko jo je dohitel, jo začel neusmiljeno suvati z nožem, ter ji povzročil 14 ran po vsem tele^EU. Repova je ta-fc»j izdihnila. Ljubosumni blaznež je hotel takoj nato tudi sebi vzeti življenje ter si je prerekal žile, vendar premalo; bržkone si je v zadnjem.trenutku premislil ter se skril pri eni to dni zapora v mariborski jet-Wed nib hiš. Marljivim orožn i-nišnici. Imel je več let ljube-j kom se jo posrečilo morilca še žensko razmerje « posestniško i isti večer aretirati.
IHililKJPi
==
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA
BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA
Sprejema možke in ženske v letih od 1 6. do 50, in otroke do 1 6. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan:
2657-59 S Lawndale Ave., Chicago, 111.
^»iiiiiimiiiiiM^
PESMARICA
"Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
NAPAD NA LONDON
. . /
(Nadaljevanje s 1. strani.)
noči od pondeljka na torek je sam poletel nad London, da si osebno ogleda posledice devetdnevnih neprestanih zračnih napadov. Prejšnji teden jc tu di vrhovni poveljnik nemških armad feldinaršal Walter von Braucbitscli nadziral nemške postojanke v Franciji. Iz vsega tega je mogoče sklepati, da se bo nemški v,pad v Anglijo v kratkem pričel.
Goering je odklonil večje število aeroplanov za spremstvo na svojem poletu nad London. Njegov aeroplan, ki je najnovejši bombnik Junkers 88, sta spremljala samo dva Messerselimidt aeroplana.
Goering je bil zelo zadovoljen z vsem, kar je videl na svojem poletu, in je rekel:
"Ponosen sem, da sem svo jo zračno silo. napravil takt« močno orožje. Odločilno se je obnesla na Poljskem, Norve škeni, Hlandskem, v Belgiji in Franciji, pa tudi v Angliji bo oster meč, ki bo mnogo prispe vali k odločitvi.'*
Glavni stan feldmaršala Goeringa, ki je star 47 let, je v neki va?i v Flandriji tako skrit, da ga ni mogoče zapaziti iz zraka. Po nekaterih poročilih pa Goering sedaj ni bil prvič nad Londonom, temveč je polotel tja že prej večkrat.
16. OKTOBRA—DAN REGISTRACIJE ZA OBVEZNO SLUŽBO
(Nadaljevanje s 1. strani.)
V New Yorku je v treh vo-jašnieah stalo v vrsti in poslušalo dnevno povelje 3000 gardistov. *
Iz Washington a je tudi prišlo poročilo, da *>o okoli 1 .">. oktobra vpoklicanih v zvezno armade* nadaljnih 35,700 narodnih gardistov.
Med pokrajinskimi poveljstvi, ki »bodo pozvana 15. oktobra, se nahaja tudi slavna
Peter Zgaga
TRDOSRČEN GOSPODAR
Nekateri gospodarji slove po ] svoji trdosdčnosti. Delavcem, ki delajo zanje, je pot s trnjem posuta. Mnogi so trdosrčni že po svoji naravi, mnogi pa iz-giibe srce šele tedaj, ko imajo kaj pod palcem.
S takim gospodarjem je križ, ker mu ni mogoče vztreči. Če napravi delavec vse po njegovi volji, ne bo za to deležen nobenega priznanja, pač pa kvečjemu le opazke, da bi bilo lahko, še bolje. .Gorje pa zani-krnežu ali površnežu! S takim ne bosta prav dolgo skupaj orala.
Zgodovina pozna vse polno gospodarjev, ki so se odlikovali po svoji surovosti in brezobzirnosti. Eden meti njimi je bil tudi James Gordon Ben-net, ustanovitelj in lastnik velikega newyorškega dnevnika "The New York Herald". Poleg vseh slabih je imel pa tudi dobro lastnost—bil je pra vičen.
V tiskarni in uredništvu je moral vladati najuzornejši red. Uslužbenci so morali prihajati točno ob času na delo. Kdor je pet minut zamudil, je bil brezpogojno odpuščen.
J7. divizija iz New Yorka, ka-
teri poveljuje generalni ma-
jor William N. Haskell, ki ima
v narodni gardi najvišji čin. Ta divizija bo odšla na vežba nje v Anniston, Ala., kjer bo ostala eno leto. Druge divizije pa bodo vpoklicane iz držav Ohio, Michigan, Wisconsin in Mississippi in ravno tako s Porto Rico in Havajskih otokov.
V	nevvyorskih vojašnicah je bilo včeraj zelo živahno, toda vse je oteklo gladko. Toda častniki niso bili natančno obveščeni h katerim skupinam bodo dodeljene njihove divizije.
V	nekaterih vojašnicah ni bilo dovolj uniform in orožja, toda za prehrano je bilo povsod dobro preskrbljeno in ravno tako Zci zdravniško o-skrbo.
Vojašnice v New Yorku nimajo dovolj prostora za vse vojake, zato bodo uekateri vojaki morali stanovati v privatnih hišah do tedaj, ko bodo poslani v vežbališče.
DARILNE POSILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
100 DIN. — 200 DIN. — 300 DIN. — 500 DIN. — 1000 DIN. — 2000 DIN. —
—	$ 2.25
—	$ 4.20
—	$ 6.- V DINARJIH
—	$ 9.73
—	$19—
—	$37«—
V LIRAH
100	LIR
200	LIR.
300	LIR
500	LIR
1000	LIR
2000	LIR
—	$ 5.80
—	$11.25
—	$16.65
—	$27.50
—	$54—
—	$107—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer t Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja t DOLARJIH, temvet samo t dinarjih os. Urah. lato velja tudi za vse drage evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNlill ODDILIK s s:
216 West 18th Street, New York
Ko se ga je delavec najmanj nadal, je stal Bennet za njim in mu gledal pod prste. Njegovemu lisjaškenm pogledu ni ušila nobena malenkost. Opazil je vsako najmanjšo ne-rednost in izvajal iz nje stra hotne posledice.
Kaj je bilo Bennettu ob dveh, treh ali štirih zjutraj .»topiti v uredniške ali tiskarn i ške prostore! Imel je čudno zmožnost, da je bil vedno vsepovsod navzoč.
Njegova roka je pa segla tudi izven uredniških prostorov. Uslužbenci so morali tudi svoj prosti čas s pridom porabiti. Bog ne daj, da bi se kateri napil ali storil kaj nespodobnega. I Znana stvar je pa, da časni-jkarji kaj radi pogledajo v kozarec. Tako je bil že od nekdaj in tako bo menda do kon-ca dni, pa naj se sto Bennet-tov na glavo postavi.
Pri Bennettu je bil v službi mlad reporter Leslie Brown, dober in vesten delavec, ki ga k pijači nikdar ni bilo treba <iliti.
Na delo je prihajal opolnoči ter delal do osmih ali devetih zjutraj. -
Kot že neštetokrat prej, ga je nekega večera zanesla poi v salon na komar, odkoder se je težko obremenjen napotil uredništvo. Ker je dvoje videl, se je skušal izogniti namišljenemu brzojavnemu drogu in je trčil ob pravi brzojavni drog.
Y uredništvu so ira tovariši sočutno pogledali, kajti koža pod očesom mu je bila .»uinlji-vo višnjevo - zelenkasto podplata.
—	Fant, če te Bennett vidi,
—	ntn je dejal tovariš, — bo po tebi.
<— Zdaj ga pa že vsaj ne bo vrag prinesel, — se je tolažil Brown in se zatopil v pisanje, pa ni dosti opravil, ker s:> črke plesale pred njim.
Uredniška pisarna je bila velika. A" nji je delalo nad trideset ljudi.
Ob poldveh se odpro vrata. Vstopi Bennett s poslovodjem.
—	No, — si je mislil Brown.
—	zdaj bo pa treba j »obrat i šila in kopita ter reči goo<fby!
Toda sila je sila, in če ni drugače, v sili že zlodej muho požre.
Nevedoč kaj pravzaprav počne, je pomočil ubogi reporter palec v tintnik ter s tinto namazal po višjevi marogi. Natu je pa začel pisati, da je pot curkoma lil od njega.
Bennett je stopal od repor terja do reporterja, kakor ja streb premotril vsakega in ni rekel niti besede.
—	Ali me je videl ali ne? — je ugibal Brown. — Kako bi me ne videl? Njegovemu pogledu ne uide nobena malenkost. Danes mora biti posebno razjarjen, ker nič ne govori. V soboto lx)in dobil v koverti listek, da me ne potrebujejo več.
Bennett si je vse ogledal in pihal kakor gad. Toda šele pri vratih je poslovodjo tako glasno vprašal, tla ga je bilo slišati po vsem prosoru: — Kdo je tisti človek, ki je s tinto namazan j>o obrazu.
—	Brown . . . Leslie Brown,
—	je odvrnil poslovodja ponižno. Brown si je pa mislil: — No, zdaj se bo zgodilo!
—	Vsi sede kakor maliki, — je zmerjal Bennett. — To so lenuhi, ne pa delavci. Vse bom zapodil razen Browna. Brownu pa dajte pet dolarjev več na teden. On edini dela. Njemu se na obrazu pozna, da dela...
GLAS NAROD A" — New Yori
[Tuesday, September 17, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
. P.:
Najlepša in najznamenitejša jimatiikska igra je brez dvo-i viteška 4*sinjska alka." — ion sloves eega daleč* preko žavnih meja. Leto za letom ponavlja v svojem rojstnem a ju sredi kitnega Dalmatin-ega Zagorja v visokem Sinjo zelenem Ot i nekem polju, et tam naokoli je močno po->ben naši kraški pokrajini, dejani s sivini kamenjem in čilim zelenjem, za kar skrbi ižnja reka Cetina, ki na na rljni poti .skozi silne kli-ure ti proti Jadranu.
Nič ni/anj od igre same, ki je ava upodobljena narodna ju-uška pesem, je zanimiv njen fetanek.
iBilo je na dan 14. avgusta '15 leta, vnoče^a poletnega opoldne pred praznikom Maji nega vnebovzetja. Bosenski nša Mehmed je oprezal s 60 »oč krvoločnimi Turčini, da ivzame utrjeni Sin j in si odre nova vrata za pohod na ršne obale sinjega Jadrana. ♦V* <lni je v.o jmskušal s j-ilovi-mi napadi, vselej brezuspeš-
Za visokim sinjskim obzidni so zazvonili zvonovi, zaplavale so zastave—jutri bo Maji n praznik. Strašno se je iztogotil paša Mehmed in ti-o popoldne je še enkrat nami vso tiisoeglavo voj-iko pod toidje, boter ravno za praznik mižati kristjane. iPa — strm h l>ožji! Namesto a zid, jo nbero Turki nazaj.
IttM<M«MMMMtMH»
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V trti krititnin tasih j« vftakrmu (iUtelju dnrvnih vriili potreben U priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnliji eeni. — Naročite ca ie dane«t
Veliko«! 9tt x 14)4 lotov
48	velikih strani; 82 harvanlb senilJerldoT tujih
držav In 9 eemljevidoT Zdr. d rta v In *aatav vodilnih dr-tar;
49	svetovnih slik popolnoma o-
cnač*nib;
Zanimivi svetovni dogodki. Vaj nore JU *emlje*id kate call
▼et In tndl:
lAZDF.MTEV POLJSKE MED
NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJA
' PRIKljrf-ITEV CEHOSLOVA-
ftKK K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA
Cena 25 centov
|PoAIJita avoto v anamkab po 3
_ o«, po 2 centa.
Posebnost:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI
SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite a atlaaoin ln ko ga izpolnite lo poAijete k ladajatelju zemljevida, Vam .daje /prarlco, da dobUa dodatne umlj«-
Ivid« a novimi mejami rajaknjo-Wh ae drlar, kakor bodo prema-njene po aedanjl vojni,
NaroČite AUaa pri:
•• GLAS NARODA M
SI« WEST laik STREET NI« IIIK, N. I.
Paša si ruje dolge brke in preklinja in rjove, da bi prevpil bojni gromi, earn dirja med prve vrste, bodri, udriha, prosi. — Vse zaman. Tudi njega potegne bežeči plaz in sam ne ve, kdaj je čez ledeno Četi no, kdaj je za gorami. Ustavi se šele doma v varnem Livnu.
IPred Sinjem je pustil ves bogati tabor in deset tisoč najboljših vojakov, neustrašeni Sinjani pa so od 500 junakov izgubili le 38 mož.
Marija jim je pomagala. Videli so jo v Sinju in videli so jo preplašeni TunPini. Visoko v oblakih je stala vsa v žaru in srvetlobi, strašna in mogočna, ognjene strele so ji švigale iz razpro-vtrtih rok med zbegane nevermke in vžgale med njimi nepopisno grozo in zmedo ter prinesle zmago pravični kr-šeamski stvari.
Micna legenda ima zgodovinsko jedro.
Ves Balkan je pred stoletji trepetal p<wl turškim nasiljem, ki je prodiralo vedno više in sinjo ter si tudi v imnrski bližini i>kalo primernih oporišč za svoje podvige, saj je polmesec na vsak način liotel zavladati tudi nad Jadranom. .
Tako je bilo tudi mestece Sinj, komjaj 18 km oddaljeno od bosanske meje, Turkom trn j v peti, ker Ie preko Sinja je bila mogoča pot do Splita, do morja,
Kolikokrat so bosanski divjaki požgali vasi okoli Sinja,] kolikokrat >o napadali Sinj, a vedno brezuspešno, ( 'ez Prolog so vlačili naše ljudi v suženjstvo. Naši hajduki pa tudi niso mirovali in marsikatero turško bulo so zavili v Črno. letovalo se je venomer. .
(Ko pa je Doniad paša v Čari gradu zaprl beneškega poslanika in napovedal Benečanom vojno, so se pričeli najhujši navali na kršni Sinj.
Kot mnogi primorski kraji, je bil v onih časih tudi Sinj pod beneško oblastjo in v mestecu se je nvudila stalna beneška vojaška posadka. A Dalmatian so vedeli, kaj branijo. Mar jim je bilo tujih gospodarjev, naši možje so branili sebe in svoje in trudi bojevali so se ponajveč kar na lastno pest. O-stalo nam je mnogo imen tedanjih dalmatinskih junakov, do-čim med ljudstvom ni ohranjeno niti eno ime beneških za-povednikov. .
(Strahovite so bile borbe za Sinj med leti 1687 in 1715. Tega leta so na Veliki Šmaren Sinjani nagnali čez Prolog silno vojsko seraskega Mehmed paše in mu zaplenili mnogo blaga, orožja in nakita, ki se deloma še dandanes hrani v " At-karskem društvu."
Prevzetni Mehmed paša. ki *-[ je domišljal ,da mu pade Sinj kar mimogrede v roke, je bil ves <£vji, ko se mu namera pred smrt prezirajocimi sinj-skimi junaki ni posrečila. Brezobzirno je poganjal svoje vojake pod sinjski nož ter postopal ž njimi tako kruto in odurno, da so se mu pod trdnjavskim obzidjem uprli, k čemrur je pripomogla še kuga, ki je zadiv-jala mod tunško vojsko. Prisiljen je bil, da ise je z za šestino zmanjšano vojsko urno u-maknil v varmo Bosno, hrabrim Smjanoim pa je prepustil ves svoj ibogati taibor in obili plen. Srednja Dalmacija je bila re-Sena. .
V spomin na oni veliki dan obhajajo Sinjani od tedaj vsako leto 15. avgusta viteško narodno rgro, nazvnno "alka", k*r bi pomenilo "bojna igra". Udeležiti m	v*ak Smjan
Čudni vodni roparji
in okoličan, kmet ali gospod, da je le častit človek, neoporečen in da je rojen v cetin&ki občini.
Igra se vrši na široki cefcii, ki vodi iz Sinja doli na lepe Ce-tinsko polje. Visoka drevesa s svojo senco vsaj delom, blažijo hudo poletno vroči« o in love oblake prahu, ki ga dviga mrgoleča množica radovednežev. Zastopane so vse noše. vse barve, čujejo se vsi i?/iki Ne le domačini, ki do zadi^egti z^puste domove ter pohiie na pozornico, tudi junaški Imoča-ni, zagoreli Kninčani, zgjvomi Primorci, brkati Bosanci, pa svetlolasi Nemci, ravncdnšni Angleži in bogati Amerikanei, pa bog zna kdo še vse se preriva in gnete med pijanim vrvenjem in tisočerimi glasovi.
Tudi v mestu cel direndaj. Okna in balkoni ise krase s preprogami, ponekod vihrajo zastave. Zvoki godi*' .se love med hišami. V slikoviti staro-lirvat.ski noši prihajajo od vsoli strani staliti "alkari." Pono-na jim je drža na okrašenih konjih. Na glavi visoka kučma z lielimi peresi, pod njo dvoje smelih oči, in vrsta l>e!ih zob pod črnimi brki, s srebrom l>o-gato pošiti dolman iz modreca baržuna ču z vjjbokane prsi in si roki hrbet. ob boku bridka sablja, na škornjih ostroge, v roki dolgo kopje in ob sedlu dve pištoli — to je sinjnki alkar. Tudi njegov konj je opremljen na a roki vaški svečani način. Čini lepši je. tem večja čast za njegovega jezdeca.
Vsakega alkara spremlja njegov oproda. Oblečen je v celinsko narodno nošo, oborožen s starinskim orožjem. Ob posebno slavnostnih igrah dru-guje alkaru še kum, ki ga v vsem zastopa in ki se običajno postavi z nad vse bogato in sijajno oprenlo.
Pri alaj-čaušu se ob določeni uri dbero vsi alkari s svojinii kumi in oprodami, nakar v najlepšem redu odjezdijo pred dom svojega poveljnika, voditelja bojne igre. Tam so že zbrani njegovi pribočniki, zastavonoša, dva čuvarja buzdo-vanov in ščitonosec. Dva lična mladeniča pripeljeta tudi sijajno okrašenega slavnostnega konja, ki nemirno stopica in olresa z bogato okrašeno glavo. Draži ga godba, ki neumorno igra pred poveljniko-vim domom. .
Ta je že pripravil svoji "vojski" bogat prigrizek. Alkari in njihovi kumi so povabljeni v hišo, oprode, ki na dvorišču pazijo na konje, se goste tam kar stoje.
Sledi veliki pregled jezdecev in konj. Poveljnik si strogo in natančno ogleda vsakogar in igo nje alkaru. kurtfu, oprodi ali konju, na katerem odkrije kako nerodnost. Disciplina med alkari je brezhibna, odlična.
(Med zvoki godbe ^e prične nato urejati sprevod. Vsem na čelu jaiše "haramSbaša" s svo-jinii oprodami, takoj za njim gre godba, potem pa se vri^te: ecitonošec, dalje dva junaka z mogočnimfi kiji, nalik buzdova-nu kraljeviča Marka, za njima slavnostni konj s spremljevalcema, nato zastavonoša in njegov čuvar, dalje paroma alkari, za njimi njihovi krami, potem vodja igre s pribočniki in zadnji alaj-čauš.
Silen je pogled na pisano po-vorko, na živahne konje, na di-cne jezidece. Sijaj opreme in blesk orožja tekmujeta z lepoto zdravja in moči, volje in po-
%. ■
tPrido s I ovci in rejci rib že dolgo vedo, da nekatere žuželke napadajo in žro majhne ali mlade ribe. Znane so razne žuželke, ki imajo to lastnost. A pajki f Pač poznamo pajke, ki uničujejo ptiče in živijo v tro-pičnrh pokrajinah Južne Amerike. Da 'bi pa tudi pajki lovili ribe — to je pa že boi j čudno slišati.
Tn venadr je res. Ameriški raziskovalec rib E. W. Gudger je to opazoval in v posebni knjiigi opisal take pajke.
V tej knjigi pripovedu je, kako je hodil neki prof. Spring ob vodi in je nenadoma zapazil nekega pajka, ki je "objemal" ribo in se krčevito držal na njenem hrbtu. Napadena riba je vsa' preplašena nemirno plavala -sem in tja in se skušala iznebiti čudnega roparja. Maihala je s plavutami — a vse zaman. Črni razbojnik se je je držal kot klop in se ni premaknil.
Slednjič je riba opešala in se skrila pod velik list, ki je plaval na vodi. da bi se tako pajek snel z nje. A tudi to ni nič pomagalo. Pajek je priveslal e svojo žrtvijo do roba jarka in pričel vleči ribo navzgor. Čez kakšnih šest do osem minut je spravil ribo res na zemljo, a je potem planil spet v vodo z njo, ker je bil breg preveč strm. Riba je bila že vsa onemogla, ko jo je pajek na pripravnejšeni kraju spet potegnil iz vode.
*Vse to je opazoval imenovani pri rodo-lovec, pa je nenadoma prijel ril>o in pajka in ju dal v posodo z vodo. Tedaj je pajek libo izpustil. Riba je začela počasi plava'ti. Pajek je pa prežal od strani nanjo in pazil na Wako njeno kretnjo. O-pazova'ec je potem odšel. Ko se je čez nekaj časa vrnil — je osupnil: riba je še živela, pajek je bil pa mrtev. Pajek je bil dolg 2 emi in je tehtal 84 gr. riba pa je bila dolga 8 cm in
296 gr. težka. Ta pajek je bil povodni pajek in je spadal v visto pajkov dolomedes.
Neki drugi opazovalec pa pripoveduje:
Videl sem pajka, ki je bil velik kot človeški prst, in se je v trenutku Hpus^til z drevesa v vodo in zgrabil 7 cm dolgo ribico Ribica se je branila in plavala v krogu sem in tja, se nazadnje več.krat potopila — a pajek je le ni izpustil, vse dotlej- dokler je ni umoril.
Veja, s katere je bil pajek planil na ribico, je bila M do 4 v.i nad vodo. Pajek je > tem dokazal, da zna opazovati in preračunati razdaljo kot kak inženir. Dognali so tudi, da more tako pajek vzdržati l> do 8 minut pod vodo. To pa zato, ker imajo ti pajki nekakšen kožuh in voda ne moro do kože.
"(V' so ti iiajki prav lačni, napadajo tudi večje živali v vodi. Nekdo .ie opazoval, kako mu je tak pajek usmrtil več 5 do G cm dolgih rib. ,Komaj je napadel eno ril>o. ž" je planil na drugo. Opazovalec je pajka odstranil,
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
a vse ribe so poginile že čez nekaj ur.
'O nekem drugem pajku — po imenu tarantel — ki je ne-vaien "Dudi človeku, poročajo, da prebiva na bregu majhnih potokov, kjer ima svoj -rebrni gradič. Tu sedi in preži na žuželke — in žabe. Ta pajek prav dobro pozna življenje žab, zakaj nj<-gova pajčevina ima i dva dela: en d<-l j«» na bregu, drugi pa r-e dotika vod«*. Ko Lpridejo paglavci (nedorasle ža-jbiee) v bližino pajčevine. piane i pajek na enega izmed njih. »drugi pa -e preplašijo in zabre-jdejo sami od sebe v pajčevino. I Tako -i ta pajek zlahka pri-ipravlja veliko .gostijo. .
(Nadaljevanje na 4. str.)
Spisi Josip Jurčiča:
rodne pravljici in . — Jurij Kozjak. — polhar« — Domen, a
Tihotapec. — Vrban žolnir -— c. rad Ro-
I.	ZVEZEK: Uvod — Na pripovedke. — Spomini na deda Jesenska noč med slovenskimi — Dva prijatelja.
II.	ZVEZEK: Jurij Kebiia. — Smukova ženitev. — Klošterski jinje. — Goliaa.
HI. ZVEZEK: Deseti brat. — Nemški valpet.
• Hči mestnega sod-i gori. — Dva brata
Sin kmetskega ce-
IV ZVEZEK:' Cvet in sad. — nika. — Kozlovska sodba v Višnj
V.	ZVEZEK: Sosedov sin. — sarja. — Med dvema stoloma.
VI.	ZVEZEK: Dr. Zober. — Tugomer.
VII. ZVEZEK: Lepa Vida. — in pravica. — V vojni krajini, toma.
PiDa tobaka. Moč — Prave1« r_npd bra-
Vin. ZVEZEK: Ivan Erazem Tatenbah. — Bojim se te. — Črtica iz življenja političnega agitatorja. — Telečja pečenka. — Šest parov klobas. — Po tobaku smrdiš. — Ženitev iz nevošcljivost.i. — Opomini starega Slovenca Andreja Pajka.
IX.	ZVEZEK: Rokovnjači. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ko je krompir grade:. — Ponarejeni bankovci
X.	ZVEZEK: Veronika Deseniška.
CENA VSAKE KNJIGE »1.50
Tunel
(Spisal B. Kellermann)
Globoko potfi zemljo vrla jo orjaški struji tunel med Evropo in Ameriko. Genialni inženjer MacAlan vodi ogromno deio. Cele armade delavcev se žariva jo vedno globlje v osrčje zemje. Sredi dela zaJoti graditelje strahovita katastrofa,' ki skoro popolnoma uniči že napravljeno delo in katere žrtev je tisoeČ in tisoče delavcev. Toda železna volja MacAiana ne odneha, dokler ne steče med Evropo in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. Skozi vse delo se čuti orjaški ritem, ki mestoma knlminira v gran-dioznih opisih in dogodkih. Tunel je ena najzanimivejših knjig svetovnega slovstva.
259 strani . . . $1.20
10 zvezkov...$10

Ivan Pregelj: Izbrani Spis
Bogovec Jernej
(Spisal Ivan Pregelj)
Pisatelj je posegel v dobo, ko se je začel širiti protestanti zem po Slovenskem. Pridigarja Jerneja je klasično opisal. Romanu so dodana oo-trebna pojasnila.
Cena $1.50
ODISEJ IZ KOMENDE. — Zapiski gospoda Lanspreškega. 269 atrani.
V tem HL zvezku nam prikaže Pregelj prelepo postavo našega velikega narodnega gospodarja 18. stoletja, Petra Pavla Glavarja. Hrbtenico temu dela trori že pred leti napisana večerniška zgodba o mladostnih letih Glavarjevih,a dopolnil je to mladostno sliko z Glavarjevimi zapiski, ki nam ga kažejo v njegovi življenjski modrosti pri čebelah, ua njegovem grada Lanšprežu, kjer mu sivo glavo ozarja mlada ljubezen njegovega oskrbnika in nesrečne kon-tese Klare. S Peter Pavlom Glavarjem je ustvarjena najboljša slovenska ljudska povest. Knjiga nam poustvarja kos slovenske preteklosti in iz nje diha slovenska zemlja sama.
Cena $1.50
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične čitati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv.
cWaa
*LP0
Naročite pri:
Knjigarni
Glas Naroda
216 W.18ll» STREET NEW YORK, N. Y.

VABPDr'-Ief Tori
Tuesday, September .1 7, 1940 .
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILT
V

V METEZU
Hmmni
—: Roman.
Spisala: MARIJA KMETOVA. :— --
Rusi na Kitajskem
, . . in tudi vi £te stari."	~
"In še kako!" '
*'Pa zakaj bi bil to poklon, kakor ste dejali!"
"'Zato, ker povem s tem, da je pri vas lepo, udobno, ubrano in izbrano. Tu človek počiva.''
"Pri Bizjakovi/. pa?"
"Bežite. Pri Bizjakovih delani; več delam kot v svoji odvetniški pisarni."
"Čenvu zahajate potem rtja?"
"'V zabavo."
141V zabavo! In pravite, da delate ondi!"
u4Tudi zabava, cmeh, žalost — je delo."
"Ne razumem!" J "Jaz razulitem. C1e pa sedim brez vsake maske — in v>ako masko imate vedno pri zabavah — tedaj šele počivam. In to je pri vas, gospa."
"Hvala." ' "Tn hvala vam — in lahko noč."
Pire je vstal, počasi odšel proti vratom in ko mu je Meta podala roko, ji ni bi'o. da bi ga povabila, a Pire je sam dejal ' "In še pridem."
" Poč i v art ?'» • "Počivnt."
zdavnaj je odbila ura polnoči, a v Mlakarjevem stanovanju je še vedno gorela luč. Tina je leže in rede slonela vsa sključena na zofi, pred njo je bila odprta knjiga, a brala že nekaj časa ni več. Zrla je preko belih listov na tla in se ]utapljala v spompre nr zadnjo dni. Smehljaje je tipala po onih mislili, ki so obkrožale Gornika. Prav na tej zofi sta bila slonela in vse vroče so bile njrgove besede. "O, kako mie ljubi,," je šepetala; "v njegovih besedah je toliko dobrote in ljubezni, v njegovih besedah je »toliko moči in brezmejnega zaupanja >ame in vase in v prihodnost, ki jo vidi ■"so solnčno in zlato pred 5eboj. In jaz mu verujem, verujem mu, ki je tako močan, tako zdrav, tako m|ož in mož! O, da ti bila imela že prej. že zdavnaj prej odprte oči, kako vse drugače bi se bila zasukala mojega življenj pot! Pa morda ,ie bila vsa ta prevara potrebna, potrebna kot predplačilo za vso srečo, ki pride. In pride, goitovo, mora priti. O. mora priti!" Zavzdihnila je in legla v znak, a potem >e ji je zmračilo lice, ko jo zazrla visoko steno železnih ovir pred seboj. "Tone," je mislila dalje. "Vamla .— kako bo to? A pravi Andrej, da bo vse šlo. da bo vse uredil in naj se mirno prepustim njegovim ukrepom. f1e Tone ve, isluti! Povedala bi mu, a vselej takrat se mi beseda zapre kar sama od sebe ;n menda je tudi to vzrok, da že nekaj dni no morem govoriti ž njim. O, Andrei, da bi že bilo!" Mahoma se je stregla, zaslišala je odpiranje in zapiranje v nil t, sklonila se je i*i sedla, in že je bil Tone v sebi. .
I"O, dober večn\, moja preljuba gospa in boljša polovica! Kaj si še tukaj?"
Tina si je grizla ustnice in ni odgovorila. Tone ziba-je se, pristopil k zor" in nodel poleg Tine, ki se je s studom odmaknila na skrajni konec zofe.
"Kaj si še tukaj, te vprašam? O. pa ne odmikai se, golobica moja, Tinea zlata, saj nisi tako plaha, kakor zdi«. A mislil setn, veš, niisli1 sem, da si že odšla — z Gornikom, .< svojim preljubim Aiithvieni* z Andrejčkom ljubljenim. Hahaha!"
Tina je poskočila, a Tone jo je ujel za roko in jo šiloma potisnil nazaj na zofo. .
i "Pusti me!" je siknila Tina in mju izvijala roko iz njegove, a Tone je ni izpustil in ji govoril dalje:
"Oakaj, čakaj, ptička moja, ti ptička moja —" in hotel jo je poljubiti,, a Tina je zavpila.
•"Studiš -e mi — rtran pojdi!"
1 '"Stran? In kdo bo šel stran. kaj? Saj ti siliš stran. Sem res mislil, da si že odšla z Gornikom čez hribe in doline."
i "Kaj hočeš z Gornikom?" je jezno zavpila Tina.
"Jaz nič — ti hočeš!"
I "'Jaz?" Tina je vstala in sedla k niizi. "Pijan si, spat pojdi!"	/
"Pijan, pijan — je že prav, a vendar veni, kar vem."
"To veš, kje imajo boljše vino — drugega ti ni mar. Sicer se pa ne bom razgovori 1 a s tel>oj, noč je in . . ."
"In jaz vendar vem- kar vem. Le počakaj, ne bo ti žal."
i "Počakam, ker hočem jaz in ne, ker hočeš, ti."
"Je že prav. Ti se bojiš, vidim, da se bojiš, a prav nič ne bom hud."
' '"Oh!" je zaničljivo zamahnila Tina z roko mtu obrnila hitoet.
"Oh in oh — kakor hočeš, a jaz vendar vem, kaj imata z Gornikom. He, je prav?"
Tina je nepremično s-edela in vendar ji je kri v naglici butala v sencih in v glavi je viišalo, da se je vsa so»ba vrtela pred očmi.. »	I
' "'Bo že prav, kajne? Misli«, da sem slep? Da nisem videl tvoje dvojne igre? O, vse sems videl in vse vem. Pa da bi se zaradi tega jezil? Kaj še. Se prav izplača za tako malenkost in sploh, brigata me — ti in Gornik."
"Hahaha," >« je prisiljeno zasmejala Tina, čeprav jo je zbodlo v dno srca. .
"Le ?mej se, jez se tudi. A da veš, jaz sem pošten in raznmen človek ..."
\ "Nikar ne kvasi, lepo te prosim:."
"'Razumen človek sem in če vidim; ti ne moreš, nočeš z menoj, no — kaj bi te silil in čemu bi ti delal zapreke? Pojdi v božiem imenu, kamor te vleče srce in — žep."
•	"Žival!" .	'
"»Ho, ho — kako si prijazna, ti moja ljubezniva gospa!
Žep, žep — kaj moniš, da ne vem kako te tlači revščina? Smili« *e mi —"
•"Tn kdo je kriv?"
•	"O — jaz. kaj? ki delam ..."
•	"In pijei!"
.(Nadaljevanje prihodnjič.)
Če pogledamo na vojno karto današnje Kitajske, bomo videli, da .<e velik del te ttare zemlje z njeno celokupno obalo nahaja pod japonskim gospod-stvoni. < Ki enajst vzhodnih pro-vine jih je devet pod japonsko kontrolo. Toda tega pa vojne karte nepokažejo, kar je Kitajska tbrez strela odstopila Rusiji: pokrajine, ki so petkrat večje od tistih, ki bi jih radi ime"i Japonci. Kakor je videti, pa še ni tu nneja sovjetskega prodiranja na Kitajsko, ker brzojavke javljajo vest o prihodu 300,000 rdečih vojakov v Sink-jaiug, najzahodnejfšo provineo Kitajske.
Preseneča nas dejstvo, da je Moskva od 1921 pa do danes zavzela del Kitajske, ki je vsaj tako velik kot Združene državo Lota 1924 jo bila Zunanja Monsrolija proglašena za samostojno republiko po sovjet-ftkem vzorcu. Upravlja jo v resnici Moskva, s katoro jo Zunanja Mongolija lota 1938 sklonila pakt o vzajemni pomoči. Zunanja Mongolija obsega 1 milijon kvadratnih milj.. Zapad-na Evropa ni protestira1 a. ko
sovjetskemu vmeševanju na Vzhodu. Če mi je dovoljeno, da povem na podlagi osebnih izkušenj, kaj mi je prineslo največje razočaranje od izbruha
SINJSKA ALKA
(Nadaljevanje s 3. strani.)
nosa. Množica vzklika, pozdravlja. junaki pa se drže kot da gredo zopet na Turka. (Zastopniki oblasti, odličniki, kitajsko-japonskih sovražnosti povabljenci in sodniki, ki bodo
V kratkih, jedrnatih besedah njegov dom, kjer so zmaga za-pojasni nato zbranemu ljud-ldružno in primerno proslavi, stvu pomen narodne viteške! Igra, ki je prvotno oluslojala igre, slaveč junaštvo starih j kot viteško vežbanje v strel ja-Sinjanov in Cetinčanov in sta-Jnju s kopjem, jo kot spomin na
potem morem reči, da je bilo dejstvo, da je bila komintema vmešana v to vojno. Kajti komunisti so izzvali to vojno v korist kominterne a ne Kitajske.
*"Že carska Rusija se je hotela raaširiti na račun Kitajske. Odkar so v Rusiji prišli na oblast komunisti, se ta politika izvaja še energičneje, čeprav je bila vedno maskirana pred svetovnim mnenjem, po-sObno odkar je Moskva za časa invazijo na Poljsko, često glasno proklamirala, da si ne želi prisvajati tujih teritorijev."
(Ko je bil izvršen napad na sovjetsko poslaništvo v Pekingu. so prišle vladi v roke zanimive li tine. Zaplenjeni dokumenti so pokazali, da so propagando proti inozemcem na Kitajskem vodili no le komunistični agenti, ampak službeni predstavniki sovjo^ko vlade.
vljajoč jih sedanjim rodovom za zgled.
V istem redu, kot je nastopila, se povorka zopet vrne v
odloči'no zmago s po^-biiimi pravili postala junaška ustanova, ki jo Sinjani skrbno čuvajo kot rvoj največji ponos in
so bili Mongoli "pobasani" in jo bil tujcem v?top v državo prepovedan. Razen tosra so bili
odločali o zmagi alkarov, so že pred tem zasedli zanje posebej postavljeni oder in mimo njih se vije vse pestra in živahna "vojska." Alkari pozdravljajo s kopjem in lahno odpoketajo še kakih tri ^o korakov dalje na n^esto, od koder se potom vsak zase spuščajo v boj za alko.
•Ta visi ravno pred odrom od-ličnikov, dočim sc na obeh straneh vzdolž ceste gnete ti-sočglava razgibana množica gledalcev, ki so umiri šele, ko je povorka mimo.
Na dveh stebrih je tri metre, deset in pol čevljev, visoko čez cesto razpeta vrv in na njej binglja neznaten železen obroček. To je alka. V večjem obročku s premorom 13 em je še manjši obroček v premoru 3.5 cm. Zvezana sta i? tremi spoji, čJtiri luknje v obročkih so cilj, za katerega bodo možje bili boj
mesto in spremi zmagovalca na'najdragocenejšo lastnino.
Nova zaloga...
in tudi nekaj novih knjig in pisateljev
SLOVENSKE
KNJIGE
Zaradi teh odkritij jo za nekaj junaški.
časa prenehalo delovanje komunistov.
iS t en V da je dala kitajskemu
zavzd'i kos za kosom deli Tibo-1revolucionarnemu gibanju na-ta. polovica province f1ingraj. J cjonalni značaj, in s tem, da cela provinca Kansn, dober dol pomaga v boju zopor inozeni
provinco &ensi. kakor tudi o-tali doli zahodno Kitajsko. 'Zanimivo jo, da je rusko prodiranje, o katerem se ne trobi v svet, in na katerega so ne pazi preveč, usmerjeno proti južni meji Tibeta, ki meji z Indijo in Nepalom, in da se širi proti Afganistanu, v čigar prepolni oi Knlhiilu je center komunistične propagande. Propaganda je predvsem namenjena 400 milijonom; Indijcev, ljudstvu, ki jo po večini že zrelo, da o-raža britansko oblast.
Nekatera dejstvo -ovjetsko tajne okupacije na Kitajskem so bila pojasnjena pro<!oklr>ga septenflrra v članku Van Cin Veja. ki ga jo objavil pod naslovom: "Evrop-ka vojna in bodočnost Kitajske." V tem članku jo osvotil dolero listo sovjetskih vpadov na Kitajsko in obtožil komintomo za v-e nemire in upore, ki so so dogajali zadnjih 20 let na Kit-n-skrm. V članku pravi Van (\i Ve i:
"Vse i interes i rane = t rani
co. je Moskva odnesla Pirovo zmago za -am komunizem, zato pa je tudi istočasno razširila voj vpliv na ogromno državo. Kaj pa vse to stane Ki(ta;sko? Po oceni generala llojinšina. Š( fa Tankajškovoga general-štaba. so stali l>oji z rdečimi anuadami 2,708.000 človeških, življenj in milijardo dolarjev srečnemu tekmovalcu tri točke
(Oglasi se rog, udari godba in prvi jezdec zdrvi proti alki. Oko je nepremično uprto vanjo, 2.80 m dolgo koplje, nagnjeno poševno naprej. Nokai metrov pred alko dvigne mož koplje, naperjeno na obroček, in zdi rja skozi cilj. Zadel je spotoma rahlo pritrjeno alko in obroček mu je obvisel ob ko-pjn..
GlušeČe ploskanje in vzklika-nje ga pozdravi, sodniki ngoto-ve. da jo alka nabodona sredi notranjega obročka in pišejo
CIGANKA
Povest o tnlaill ciganki, ki s«» jo hoteli prodati, pa je IKlIlCguila.
cena 75c
ROKOVNJAČI IZPOD I TRATE
Spisal Kazimir Przerwa-Tetmajer.
Zelo zanimiva |«ovest o divjem loveu (jroultovfckem.
cena 75c
I SAMOSTANSKI I LOVEC
Spisal L (ianehofer.
<*anghoferja prištevajo med ri;ijiM»ljše Ktulolme pisatelje. —
Siimnatanskl lovec J«* najbolj mojstersko njifoTO delo.
cena $1.50

11 a rodn ega p rem o žen j a.
__—i-
DVE DOMAČIJI STA ZGORELI.
V Pod vine in pri Ptuju začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Martina Ro-piča. Ogenj jo z veliko naglico prešel Hmdi na hišo istega posestnika in potem še na hišo in gospodarsko poslopje nekoliko oddaljenega posestnika Franca Bozjaka. Prihiteli so gasilci od vseh strani, a zaradi hudega vetra in pomanjkanja
v dobro.
Ni pa vedno te srečo. Kaj rado so primeri, da so alko niti no zadene, a'i pa so jo le nerodno zbijo na tla. Vsa umetnost igre tiči v tem, da nikar na-bodo mnlo alko vdira na kopje in jo obdrži na ni oni. Nabodona sredi notranjega obročka velja največ. V gornjo odprtino med dvema obročkoma zadeta šteje dve točki, v stransko j luknjo pogodona ono točko.
Vrstni rod tekmovalcev so določi po staro-1 i ali z žrebom. -'T I Vsak alkar diuka skozi cilj tri-
i.	.	,	----x------
ne zgradbo. O
najbrže otroci, ki so so igrali v J z vžigalicami. &koda znaša o-Evropi so morajo boriti pro i i kol; 100,000 din.
vodo niso mogli uspešno	,	^, . . . ,
.	"	,	i krat Kdor si ie pri tem pri oo-
t , pač pa -o obvarovali sosed- kraT-	' ' }	' ,
11	•	j • i • vil na i več točk, ie zmagovalrc.
geni zanetili 111	' 4	.
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg uaslova Je razvidno do kdaj imate plačauo naročnino. Prva Številka pomem meaee, druga dun in tretja pa leio. Da nam prihranite nepotrebnega dfla In stroškov. Vas prosimo, da skušate naročul-no pravočasno poravnati. 1'ošijite naročnino naravnat nam aH Jo pa plačajte na*en>u zastopniki: v VaSem kraju ali pa kateremu izmed sastopnikov, kojib Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tuoi druge naselbine, kjer je kaj zafilh rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročU potrdilo za plačano naročnino.
Ako imata dva alkara enako število točk, ponavlja napad na alko tako dolgo, da ostane eden premagan.
Zmagovalca vzamejo v sredo in med pokanjem topičev in pištol, mod vzklik an jem množice in sviranjem godbe ga r>dvedejo pred sodnike in druge odlič-niko. Strumna vojska alkamv ga pozdravi z nagil>om kopij, vodja igro čestita zmagovalcu i in ga obdari.
DAMA S KAMELJAMI
Spisal ALEKSANDER DUMAS
Pisatelj sam pravi, da je knji^u uganka. Strmiš vanjo kot v zastor, ki zakriva ««ler, kjer se 1m> Igral kos življenja. Iti v tem slavnem romanu se r«*s igra velik kos ve-lo zanimivega življenja.
cena S 1.7 5
HUBERT
Spisal Paul Keller.
Itoiuan i/, lovskega življenja.
cena S1.— JARI JUNAKI
Spisal KA1M> MIRNI K
Knjiga vsebuje 1- kratkih, sinesnli povesti in bo vsakemu v veliko razvi-drilo in zabavo.
cena SI.—
CALIFORNIA:
San Francisco, Jacob Lauahln
;OLORAI>O :
Pueblo, Peter Cullg, A. Sattil Waisenburg, M. J. Bajuk
INDIANA:
Indianaiiolis: Frank Zupančič
ILLJNOIS: Chicago, J Cicero, J.
BevCiW
Fabian (Chicago, Cxxro in Illinois) Jollet, Jennie Bamblch La Salle, J. SpeUch Mascoctab, Frank Angustln North Chicago in Waukegan,
MARYLAND:
KItzmiller, Fr. Vodoplve*
MICHIGAN:
Detroit. L. Plaakar
MINNESOTA:
Chlsholm, J. Lukanich Ely, Joa. J. Peshel Evelerb, Louis OooS« .Gilbert, Louis Vessel Ribbing. John Povie Virginia, Frank Brratlcb
MONTANA:
Roundup. M. M. Panlan Wasboe. L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck
KEW YORK:
Brooklyn, Anthony Bret Go wand a, Karl IHi^a
.Little Falls, Fmnk M»a|e
OHIO:
Barberton, Frank /Vaba Cleveland, Anton Bobek.
linger, Jacob Itesnik, Jo.*- Slapnia Glrai-d, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumia Youngstown, Anton KlkaU
OREGON:
Oregon City, J. Koblar
PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevnlkar Conenwugh, J. Brezove« Coverdale La okoUca. Mrs. Ivana
Ropa Ik Export, Loui« Supančli Farrell, Jerry Okcrn Forest City, Mitb Kamln Fr. Blodnlkar Greensburg, r'rank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Johnstown, Jafan Pal ants Krayn, Ant. Tauiel] I .u »erne, Frank Hal loch Midway. Juud Snat Pittsburgh In okoUca, Philip Pregar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fr. Sehifrer West Newton, Joaeph Jovan .....
W18CONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. Skmk Sheboygan, Joaeph
WYOMING:
Rock Sprlnga, Lania Diamondville, Joe Bolim
Vsak zaatapnlk Izda potrdita an m
lo, katera J« prejel.
UTBATA -OLM MS0DA'
ir

STRAHOTE
VOJNE
Času primerna knjiga
Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
knjig at? xi slovenic
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
; 'GLAS NARODA" S
W	1
4 pošiljamo v staro do- | j movino. Kdor ga ho- | i če naročiti za svoje j * sorodnike ali prijate- | j Ije. to lahko stori. — J j Naročnina za stari i \ kraj stane $7. — V 9 j Italijo lista ne poSi- |
^ \ jamo.	^
JERNAČ ZMAGOVAC
Spisal sloviti poljski pisatelj HENRIK SIENKIKWH Z
Kak'ir vsi njegovi romani, je tudi ta zelo zanimiv.
cena
$1.—
KRAJ UMIRA
Spisal JOŽKO JIRAČ
Mladi koroški Slovene«' z'*lo Jasno In zanimivo |M»pi«uje življenje kmetov iL rudarjev.
cena
SI
KAKOR HRASTI V VIHARJU
Spisal Strarhuitz.
Zelo zanimiva pove.st Iz do-mačega življenja.
cena 75c MOJE ŽIVLJENJE
Spisal IVAN CANKAR
NajtniljAi slovenski i»rijK>vt*du'k in pisatelj je Cankar, ki v tej knjigi prii>oveduje marsikaj zanimivega iz svojega življenja.
cena
75c.
SODNIKOVI
Spisal JOSIP STRITAR
Starosta naših pisateljev in pravzaprav «kV pravilne «!«►-ven^ine v t"in svoj m romanu Živo in zaniiiilvo jNipisuja življenje na deželi.
cena $1.75
SREČANJE Z NEPOZNANIM
Spisal MIRKO JAYOKMK
I'isat»*lj v knjigi jMtve isto, jK»ve naslov: sreesil m1 j«
kot
sreeal h* j«* z ljudmi. med kati-riint so n«>kateri ži» mrtvi, drn^i s«- živi. Njihova usoda je liila zanimiva, |>ri neka* terih tudi traci<~na. 1'reil v*'io I»a |M»plKuje resni«'n<> življenje IMtsameznih.
cena $ 1.—
V ZARJE VIDOVE
Spisal OTON ZI PANflČ
Najt»oljši in še živcei slovenski [irsnik podaja s to zbirko zo|M-t nekaj umotvorov. 1'esinl so posveevne njegovi ženi Ani.
cena
SI.—
NA POLJU SLAVE
Spisal HENRIK SIENKIEWICZ
Pisatelj |H»pisuje sijajno zmago poljskega kralja Jana Soliieske-ga nad Turki i»ri llotinu in s tem osvohojenje Poljske. S to zmago je bila končana turška sila. jhmI katero so toliko tri»eli tudi slovenski kraji.
cena $ 1.— OTROCI SOLNCA
Spisal IVAN PREGELJ
Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet meti žarkostjo južnega solnea in senco hladne severne noči.
cena $ 1.— ROŠLIN in VERJANKO
Spisal JANKO KERSNIK
Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča naS najboljši pripo-vedalnl pisatelj, v tem romanu popisuje življenje in dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman Je zelo zanimiv od začetka do konca.
cena $ 1.—
V LIBIJSKI PUŠČAVI
Spisu! A. Conan l>oyle.
Zeb» zanimiv roman. <Vg>ir dejanje s«- dogaja v Kglptu, v deželi bajnega Nila.
cena 50c
ZADNJI VAL
Spisal IVO &ORIJ
Poznani slovenski pisatelj nam v U\j knjigi i-ubija zelo zanimive |*idatke o svojih doživljajih v Rogaški Slatini.
cena $1.—
ZNANCI
Spisal RADO MI RNIH
Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigo ssini označuje kot ''Povesti in orisi."
cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI
Spisal Pavel Keller.
V tem romanu Keller v svetlih barvah riše dogodke na kmetih in posebno v gozdovih.
cena $1.25
ŽITO POGANJA
Spisal Rena Bazin.
Francoski roman zelo napete vsebine. .
cena 75c
ZADNJI MOHIKANEC
Spisal J. F. Cooper.
Iiejanje se vrši v letu 17i»7, ko so Se Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont
cena $1.—
NaroČite pri:
KNJIGARNI ' "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
Poštnino plačamo mi.
Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti y tem času dokladek.