MLADI STRAŽARJI Naše zveze s Primorjem. PraT zanimiva zemljepisna vaja za mlade »"Vrtfieve* Čitatelje bi bil»: doloČanje zvez noŠUi važnejših krajev s Primorjem. Te vaje se delajo s pomoČjo šestila, zemljevida Jugoslavije in voznih redov naših železnic. avtobusov in letal. Vzemimo najvažnejša pristanišča ob jadrami: Trst, Sušak (Refco), Split, Dabrovnik, Kotor. Nastavimo ostro konieo šestiia sredi znamenj teh pristaniŠČ in delajmo kroge s premerom 5 cm (10, 15 itd.), kar . pri merilu zemljevida I : 1,000.000 (Boškovieeva karta kraljevine Jugosla- I vije) pomeni v naravi razdaljo 50 km t. j. 1 uro vožnje z vlakom. Poglejmo I sedaj n. pr., kateri kraj ob šeleznici ae nahaja na obodu 5 centimeirskega | krogsu če smo eestilo nastavili na Sušak. Videii bomo, da imamo na obodn 1 Postojno, ki pa leŽi že v laškein delu Slovenije in Vrbovsko nu progi Kar- 1 lovec—5ašak. Vzemimo sedaj Železniski vozni red in primerjajmo tu da- 1 ljavo Vrbovako—Sušak po železuici (99 km) z zraČno črto med obema L postajama (50 km), pa spoznamo, da se mora zveza med Primorjem in ¦ notranjostjo boriti z veliko tezkočo. Pogledati pa moramo se. kako je s ( hitrostjo vlakov na tej progi. Brzovlak prerozi tistih 99 km med Vrbov- W skim in Sušakom v 2 urah 46 minutafa, v obratni smeri iz Sušaka v Vrbor- I sko pa rabi celo 3 ure 22 minut. Lahko razumemo to počasno vožnjo brzo- I vlaka {samo 33 km na nro), če čitamo iz zemljevida, da mora vlak pre- I magati na tej kratki progi okroglo 800 m vzpetosti. Tc težave je postavila I narava nasim zvezam s Primorjem nasproti vzdolž jadranske obaie skozi I od Devina do konca našega Primorja ob Bojani. Ponekod so težave nekoliko I maDjše kakor pri Susaku, ponekod pa še mnogo večje. Treba je samo malo I pogledati na zemljevidu, kake pregrade je nakupičila narava nad glavrnm I mestom naŠe države, Beogradom, in njegovim najbltžjim Primorjem pri I kotorskem zalivn. Nič se ne čudimo, da se vse obstoječe železniške in cestue | zveze daleč oddaljujejo od zračne črte Beograd-Kotorski zaliv (ca. 300 km). f Železniška proga Beograd—Užice—Sarajevo—Dubrovnik je dolga 7^6 km, ona <5ez Brod na Savi pa celo 822 km. Prvo prevozirao enako kakor drugo v 25 urahl Ker vidimo, kako bitro vozi brzovlak po ravninah ob Savi med Beogradom in Zagrebom, se nc bomo aič čudili, Če bomo iz vozncga reda spo- znali, da ima Beograjčan najboljso železniško zvezo z morjem ne po svojih navidezno krajsib progab preko Sarajeva, kjer se proga vije po ovinkih ob reki Bosni in mora splezati na visoko Ivan planino (98? m), ter- nato slediti vBem vijugam Neretve in koncno t velikih ovinkili premagati stnna ' pobočja nad Dubrovnikom, ampak pteko Zagreba na Sušak, ceprav je zraČna razdalja med Beogradom in Sušakom za okroglo eno tretjino daljsa, a železniŠka proga med Beogradom iu Snšakom skoro za 100 km krajša, kakor ona Beograd—Užice—Sarajevo—Dubrovnik. Najlašje so zveze notranjosti s Primorjem pri nas v Sloveniji, kjer se stikajo Alpe b Krasom. Tu so preliodi razmeroma nizki. Žalibog se nahaja Št. Petet na Krasu (579 m), kjer je aajvišja točka, vrh železnižkih zvez | 124 Ljdbljane z morjem in obenezn tucli gJarnivoaei^^HiBirai^iami^BzaTBM^B mej. Frimerjeva višine kraLke planote pri Št. Petru na Krasu iu one nadfl Sušakom nam pokaže, da mora vlak nad Susakom premagati okroglo 200 m V večjo visino, kakor vlaki, ki vozijo preko Št Petra na Trst in Reko. Posebno se pri tovornem prometu pozna tudi okolnost, ali je vrh kake proge blizu aLi daleč od morja. Tndt v tem 0211 ru nas že prvi pogled na zemljevid pouči o prednosti želczniških zvc.z preko Št. Petra na Krasu pred onimi preko tako imeuovanega Gorskega Kotora. lz vsega tega je jasno. da ima Ljubljana najkrajše zveze z morjem in lndi najugodnejše. Žalibog nam te zveze zeio otežuje državna meja pri Rakeku. Prav zanimivo je po voznem redu primerjati zveze nasih treh prestolic Bcograda, Zagreba in Ljubljane z morjein. našim oknom v svet. \edno moratno seveda pri tem gledati na najkrajšo zvezo in najhitrejsi Uiik. Orient-Siroplon-EkBpres prcvozi 145 km dolgo progo Ljubljana—Trst v > arah 26 miDtilah, "v obratni smeri v 4 urali 5 minutah. Brzovlak prevozi progo Zagreb—Sušak (229 km) v 5 ur&Ii 12 minutah, obratoo vozi pa 5 ur ^4 minnt. Že spredaj sem omenil. da je najkrajša zveza Beograda z morjem preko Zagreba na Sušak. \lak prevozi to 664 km dolgo progo v 13 urafc ¦>2 minutah. Presenetilo nas bo. pa raznmeli {iz spredaj povedanega) bomo, «.la more Beograjtan preko Ljubljane na "22 kra dolgi progi doseČi morje pri Trstu Že v 13 urah in 43 minutah. Vozil se bo torej v udobncm. z vsemi dobrotami moderne prometne kulture preskrbljenim Orient-Simplon-Eks-presu samo 11 minut delj do Trsta kakor do Susaka. Danes že ni več žcleznica najvaŽnejse prometno sredstvo. Avtomobi-iizem nspešno tekmnje z železnico, zlasti tam, kjer so poskrbeli za pri-nierne ceste. Poleg luksuznega avtomobila, ki kar švigne mimo vas, vozijo po našiii cesiah tudi avtobusi za navadne zemljane. Ža Ljabljano, ki ima najkrajšo železnisko zvezo z morjeni Ie preko državue mcje pri Rakeku, Injena zveza preko Karlovca ua Susak je taka, da se je rsakdo boji, saj je 338 km dolga in nas vlok po njej pritrese iia Sušak šele v 12 urah 45 mi-autah), so paČ ceste za avtomobilski promet še posebnega pomena. Imamo tako cesto. ki pelje iz Ljubljane na Kočevje, DeLnice in Susak. Dolga je 146 km in jo avtobus prevozi v 6H urah. Koliko bi rabil kak mocan Buick, u Fjat. ali kaka druga čitateljem znana svetovna avtomobiiska znamka teh 146 kra vkljub vsem iniiogoštevLlnim in Tisokioi klancetn, si lahko nii izračunate. ker vam je gotov-o znano, kako hitrost razvijajo dobri MoinobUi in s kako lahkoto in eleganco zniagujejo nojverje klance. Te ¦ ini so ae posvetovali v Ljubljani možje iz Notranjskega in so predlagali, naj bi se med javuimi deli. ki naj bi se letos izvrSila. predelale tudi ceste, ki vežejo Ljubljano čez Cerknico—Lož^—Gerovo na Laizino cesto s Su-Šakom. Ta aTtomobilska cesta bi bila Še krajša in zato že vaznejša zveza Ljubljaae z morjem. Lepe avtomobilske zveze s Sušakom ima tudi Zagreb. Iz Beograda peljejo avtomobilske ceste proti jugu in jugozahodo do morja. Mnogo hitreje naa seTeda pripelje avtomobil iz Beograda do morja, kakor pa železnice. Popolnoma sem pri vsem tem pregledovanju naših zvez z morjem prezrl nuše največje primorsko mesto Šplit. Vzrok vam bo jasen. če pogledate zeraljevid in vidite, da je Split zvezan po norraalnottrni progi le posredno z Zagrebom tn Ljubljano. Li.ška proga se prikljuci pri posiaji Oštarije ua progo SaŠak—Zagreb. Ozkotirne železnice, ki gredo iz Kotna v gozdove zahodue Bosne in se pri Prijedoru priključijo na normalnotiroo progo, ki pt-lje v Sisek, za potniski promet nimajo večjega pomena. Pač pa je tudi lu urtomobilizem premagal ovire. Vrši se redea proiuet z avtobusi iz Splita 125 aa Sinj 6ei Prolog pl&nino—LiVno__Jajce__Banjaluko in odtod po želc^^ nici v Beograd ia Zagreb. Najhitrejse zveze pa nam danes nudi zračni promet Že lani smo obča-dovali letala, lci so Ljubljančane v pol ure pripeljala k morjn. Tudi pri zraČnih zvezah je zveza Ljnblj^ne z morjem najkrajša. Redno zvezo po zraku z morjem je imel tudi Zagreb tn posredno tudi Beograd. Čimbolj se nasa država vključuje v mednarodni zračni promet tem živainejse in ugodaejše bodo tadi nase zreze z morjem. Poleg. vseh teh zvez z caorjem in Primorjem pa. so važne tndi nase duh.ovne zreze z morjem. Naravtio je, da ugodno razrijanje prometnili zrez z roorjem agodno vpliva tudi na duhovne Tezi vsega našega prebivalsiva z morjem in primorskimi kraji. Vedno bolj se čutimo kot primorski narod. Zavedamo se vedno bolj, da je uaSa bodocnost na morju. To zavest so imeli Slovenci TedLno. Morda ni bila nobena peaem toiikokrat zapeta ob aJovesiuh pxilikah kot ona: Bučj snorje adTJjansko, * J>j-.X. C.