GLAS
LETO XXI. ŠT. 20 (984) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 19. MAJA 2016
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto damj@n 
  Rudi Pavšič in Walter Bandelj
Sodelujmo za skupno dobro!
POGOVOR 
  iskovna konferenca, ki sta jo sklicala predsednika
krovnih organizacij (Slovenska kulturno
gospodarska zveza SKGZ in Svet slovenskih
organizacij SSO) Rudi Pavšič in Walter Bandelj v petek,
13. maja, na sedežu SKGZ v ulici sv. Frančiška v Trstu, je
imela v naših medijih velik odmev, tudi obiskana je bila
zelo dobro. Predsednika sta že v kratkem sporočilu
najave dogodka napovedala, da bosta na tiskovni
konferenci razložila tesnejše sodelovanje v sedanjem in
prihodnjem času, do katerega je prišlo po določenem
času, predvsem pa zato, ker so izzivi in zahteve pred
krovnima organizacijama danes take, da se ne more več
naprej brez usklajenega sodelovanja, ki pa ne pomeni,
da bi kdorkoli komurkoli odvzemal ali ga pogojeval,
temveč gre za boljše reševanje skupnih težav in nalog, ki
so pred našo slovensko narodno skupnostjo v Italiji.
/ str. 3
Jurij Paljk
T
www.noviglas.eu
Obraz revnih in bogatih je ustvarjen po Božji podobi
Revščina ima več obrazov
  godbe o 'lačnih otrocih' v Afriki
so bile nekoč del različnih akcij,
kjer smo sebe in naše otroke vzga-
jali za pomoč sočloveku. Vendar
revščina je vedno bila tu in tam. Pa kljub
temu različna, drugačna, vsekakor pa iz-
ziv ali bolje orodje, da si izprašamo vest.
Sama pri svojem karitativnem delu
srečujem različne ljudi. V večini revne.
Ko mi kdo omeni ime vplivnega ali pre-
možnega človeka, navadno odgovorim,
da jaz poznam samo reveže. Zakaj? Ker
reveži se ustavijo, bogatini hodijo mi-
mo. Pa vendar, obraz enih in drugih je
ustvarjen po Božji podobi, dejanja enih
in drugih se bodo merila z istimi vatli.
Samostojna Slovenija ni izjema. Že po-
datki o pomoči, ki jo preko Karitas do-
bijo pomoči potrebni, pričujejo o ti-
sočih ljudeh, ki jih je socialna stiska pri-
silila, da priznajo svoje stanje in prosijo
pomoč. In prav to je za mnoge najtežje.
Večkrat mi kdo reče, da nas nekateri iz-
koriščajo, vendar moj odgovor je vedno
enak: “Ni mi toliko hudo za tiste, ki po-
moč izkoriščajo, kot za tiste, ki si ne upa-
jo vprašati in trpijo”.
Morda samo nekaj podatkov Karitas v
Sloveniji: preko 100.000 oseb (20.000
družin) prejema pomoč v hrani, neka-
teri tudi finančno pomoč pri plačilu
nujnih stroškov; v različne oblike po-
moči je vključenih preko 40.000 ostare-
lih in bolnih, 4.500 brezdomcev in tuj-
cev, 13.000 otrokom pomagamo s šol-
skimi potrebščinami.
/ str. 3
Jožica Ličen
Z
Spoštovano uredništvo!
V prav ta čas, ko oblegajo 
“Novi glas” občuteni
problemi, si upam nasloviti
binkoštno pesem vsaj
gospodu uredniku, ki jo po
branju lahko mirno pusti
zdrkniti v koš. Po pesmi bo ostal spomin
močnejši, da je na Daljnem Vzhodu
Slovenec, ki prosi Sv. Duha za Novi glas o
Binkoštih, ki so praznik idealnega
časnikarstva.
Vdani in za Novi glas hvaležni
Vladimir Kos
Ljubi Sv. Duh, za Novi glas Ti pojem
O azalejah najprej bom zasviral
s to harfo svojo. Ptički jim pojo;
rdeče-modri cveti so kot lira,
ki nanjo brenka veter binkoštno.
Ker Svetega Duha je praznik sveti.
Z Očetom, s Sinom je edini Bog -
v krščanskih srcih si želi živeti
in kdo od nas si želel bi odlog? 
Vsi zlati klasi z Njim se veselijo,
v zelen smaragd odeti smrekov gozd,
morja valovi plešejo kvadriljo,
oblaki beli so molitvam most.
Jaz, pevec s harfo, šel po njem bom k Njemu:
za Novi glas upaje prosil bom:
modrost svetli v naslovnem diademu,
ljubezni glas kot ptic nad travnikom.
‘
‘
‘
‘
‘
‘str. 10
Svet okrog nas19. maja 20162
Povejmo na glas
Le otroci pomagajo drugim?
V premislek
Ko črički čirikajo
  ora ali hribček, ki je nam
vsem poznana z ime-
nom Kokoš, je lani do ži -
vela svojstveno atrakcijo. Lahko
bi rekli kriminalko brez scenari-
ja. Nepridipravi so se lotili razbi-
janja napisa TITO, ki je
tu ovekovečen. Zalotil jih
je lovec. Dejanje je skušal
preprečiti, pa so pored-
neži stekli za njim s kam-
ni v rokah. Bili so ovade-
ni, ker naj bi to bilo kaz-
nivo dejanje. Možje po-
stave so razsodili, da na-
pis ni nikjer registriran
pod oznako “uradno
spominsko obeležje”. Ta-
ko so bili ti korajžni mla-
deniči oproščeni. Mož, ki
jih je ovadil, se je lahko
obrisal pod nosom, lah-
ko tudi brez robčka! Vse
to pa smo lahko gledali in po-
slušali na RTV Slovenija, kjer je
dogodek opisal domačin iz Lok-
vi, ki je tudi član organizacije
TIGR Primorska. Tudi tokrat so
na TV Slovenija dobili ponovno
klofuto, češ s kakšnimi dogodki
obveščajo gledalce.
Solkanski znanec, ki vsako jutro
po telovadbi zapre okno in po-
kuka tudi na Sabotin, je po 1.
maju zapazil na gori rdeč napis
OF. Ob obisku me nagovori: “Ma
poslušaj, kaj sploh čemo s to
rdečo farbo, ki so jo ponucali na
Sabotinu?” Odgovorim mu:
“Vprašaj tiste, ki so to napisali!”
Tudi o tem podvigu smo na dol-
go in široko brali. Nekdo je celo
imel predavanje, kje vse so bili
podobni napisi, in verjetno je
povedal, da je nekaj podobnega
počenjal tudi fašizem. – Starejši
se boste gotovo še spominjali.
Obstajajo tudi fotografije tedan-
jih podobnih napisov, kot je se-
danji ‘NAŠ TITO’. Nekateri so
skoraj ali celo na istih mestih,
kot sedanji NAŠ TITO, ali samo
TITO.
Moja beograjska znanka je tudi
letos prve dni maja obiskala Go-
riško. Najprej je odšla na grob
G none in nonota. Vaščanki, kiskrbi za njun grob, se je zahvali-la, da ga tako lepo ureja, in se
ustavila na kavi ter poklepetala
še z drugimi vaščani, saj Beograd
ni več glavno mesto skupne
države, ampak inozemstvo, kot
so Pariz, Berlin, London … Mid-
va pa sva se dobila v prestižni no-
vogoriški kavarni “Dolce vita”.
Po obujanju spominov in pogo-
voru o vsem mogočem se zopet
njen pogled zaustavi najprej na
konkatedralnem zvoniku, ki ga
je ona pred leti opisala kot Titova
štafetna palica – asociacije so
asociacije, brez njih ni življenja,
potem pa na ljubem Sabotinu s
svežimi napisi. – Ko jo tolažim,
da so v zgodovini vedno bili neki
nostalgiki, ki pač niso mogli mi-
mo lepih starih časov, ji omenim
tudi naše starše, ki so hvalili ce-
sarsko Avstro-Ogrsko in celo pre-
pevali: “Bog obvaruj, Bog ohrani
nam cesarja Avstrije …!” Nekaj
podobnega je tudi sedaj in tako
bo … Ona pa: “Pa ti, ki vse zago-
varjaš, povej mi, kaj ti veš o Ti-
tu?” “To, kar je dr. Pirjevec napi-
sal. Saj je dovolj debela knjiga, da
se prebiješ skoznjo. Nekatera po-
glavja so napisana tako živo, da
misliš, da bereš zgodbice, recimo
tisto o Titovih ženah, ki sem je
prvo prebral …” Ona pa, čisto po
srbsko, čeprav se po njenih žilah
pretaka tudi t'-
minska kri: “Si
gledal oddajo
Goli život, kjer je
bil pogovor s
Savko Čolić TV
HAPP-2013?”
“Da, sem, in?”
“Si zvedel, kako
je drug mar šal
znal pospraviti
vse, kar mu je bi-
lo na poti?” “Pa,
to so stare zgod-
be! Le kateri mo-
narh ni pometal
praga, da je bil
čist? Spomni se samo Stalina. Se
še spominjaš, ko smo prepevali:
Volga, Volga …, jaz sem jo poza-
bil. Ti jo že znaš? Peli pa smo, da
se je tresel strop v učilnici. Ona
pa: “Tito je pospravil tudi tetico,
ko ga je obiskala in rekla: “Jožek,
kako pa to, da imaš prst, saj ti ga
je odsekala mašina?” Nikoli več
je nihče ni videl! Vidiš, tako je!
Tu pa na veliko obujate spomine
na čase, ki so odšli … Mi v Beo-
gradu tega ne počenjamo. Oj,
Bože, pa daj malo pameti ovim
mojim Slovencima!” Zamomljal
sem: “Pa tako je – ovako ili ona-
ko bude i dalje...”
Ambrož Kodelja
  redno osvetlimo vprašanje, ali so otroci
tisti, ki najraje pomagajo drugim, se po-
svetimo drugi mladi osebi, ki se aktivno
ukvarja z dobrodelnostjo oziroma prostovol-
jstvom. Ne nazadnje je tudi Žan, star dvajset
let in študent prvega letnika univerze, prepoz-
nal plemenita čustva otrok, ki z odraščanjem
navedeno odliko razmeroma hitro izgubijo.
Torej Žan je deloval dobrodelno že v gimnazi-
ji, ko je po osnovnih šolah promoviral dobro-
delnost in pojasnjeval škodljivost tobaka in al-
kohola. Istočasno je s somišljeniki zbiral ra-
bljena oblačila in jih po simbolični ceni pro-
dajal, da bi z izkupičkom prispeval trem otro-
kom obolelim za rakom za dodatne terapije.
Njegova družina ga je v tej njegovi dejavnosti
ves čas podpirala in ga podpira še danes. Sam
je do kraja prepričan, da se "občutljivost za
težave sočloveka" rodi že v družinskem okol-
ju, čeprav podatki kažejo, da vendar na način
od primera do primera: nagnjenje za dobro-
delnost se lahko rodi tudi v družini, ki tega
odnosa do ljudi ne spodbuja, kot niso v vsaki
dobrodelni družini otroci enako usmerjeni.
Naj bo tako ali drugače, Žan je prepričan, da
bi za uvajanje v dajanje pomoči drugim še več,
kot se to dogaja doslej, lahko storile šole, ko
prav v času osnovnega izobraževanja in neko-
liko kasneje prihaja v otrocih do temeljne
spremembe, nad katero se velja seveda zami-
sliti. Spoznal je namreč, ne nazadnje z neka-
terimi splošnimi ugotovitvami, da so otroci
do tretjega razreda osnovne šole zelo sočutni
in so pripravljeni pomagati sovrstnikom in
drugim nasploh. Štiri ali pet let kasneje pa v
njih ta vrlina bolj ali manj ugasne. Žan to dej-
stvo komentira zelo odkrito in ostro: današnja
ali ne samo današnja logika sveta tudi otroke
individualizira, se pravi, da vidijo le še sebe,
sočutja pa premorejo vedno manj. Po njego-
vem mnenju vede ali nevede ustvarjamo iz
oseb individualiste, kar pomeni v skrb zgolj
zase, pri čemer je osrednje sredstvo tega pro-
cesa spodbujanje k tekmovalnosti. Tekmoval-
nost vedno in za vsako ceno, pri čemer bi lah-
ko rekli, da imamo opravka z lepšo besedo za
boj človeka proti človeku. Za vse to prav goto-
vo ne more biti kriva le šola, niti ne družine,
pač pa dejstvo, da je sedanji čas s svojimi kri-
zami, predvsem pa z vse večjo vladavino ka-
pitala in hitrim spreminjanjem vsega, človeka
pravzaprav podredil, oziroma ga skuša podre-
diti in ga spremeniti v bolj ali manj brezčutno
številko svobodnega trga. Ob vsem tem se je
mogoče spomniti, kako skrb in že strah zgolj
zase vse bolj prevladuje v odnosu na begunsko
vprašanje. Storiti je treba vse, da ta strah ne bi
prevladal, saj se iz njega v skrajnih primerih
kaj hitro porodi želja po zelo trdem ukrepanju,
ko družbe čez noč postanejo brezčutne in na-
silne celo do lastnih ljudi, se pravi nas samih.
Druga in verjetno edino dobra možnost pa je
dobrodelnost in še več dobrodelnosti, dejavno
sočutje do vseh v stiski, se pravi več otroškega
srca, na katerega smo že skoraj pozabili.
Janez Povše
P
XIV. nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela 
Urad za Slovence v zamejstvu in po
svetu je nagradil zaslužne mlade
  sredo, 11. maja
2016, je Urad
Vlade Republi-
ke Slovenije za Sloven-
ce v zamejstvu in po
svetu zaključil svoj XIV.
nagradni natečaj za di-
plomska, magistrska in
doktorska dela na te-
mo Slovencev v zamej-
stvu in v izseljenstvu.
Na zaključni slovesno-
sti v Vili Podrožnik v
Ljubljani je minister za
Slovence v zamejstvu
in po svetu Gorazd
Žmavc podelil priznan-
ja oziroma nagrade
najboljšim.
V nagovoru je minister
poudaril pomen čez-
mejnega kroženja (slo-
venskih) možganov in
orisal prizadevanja
Urada za tovrstno po-
vezovanje slovenskega
intelekta po vsem svetu.
Na letošnji natečaj je prispelo 17
nalog, na vse natečaje doslej pa
skupno že 242 - nagrajenih je bi-
lo skupno 85.
Prireditev je popestril glasbeni
vložek kitarskega dua Konserva-
torija za glasbo, balet in likovno
V
umetnost v Ljubljani.
Slovesnost je bilo mogoče prvič
spremljati tudi v živo na portalu
www. slovenci. si., tam pa bo na
ogled tudi posnetek dogodka.
Nagrade so letos prejele:
IZSELJENSTVO:
1. nagrada: Marija Prelc TRAT-
NIK (diploma, predbolonjski
program), Organizacije in iden-
titeta Slovencev v Švici
2. nagrade komisija ne podeli;
3. nagrada (dve dobitnici):
Tina BLATNIK,  (magisterij zna-
nosti), Angleško-slovenski jezi-
kovni stik: primer ameriških Slo-
vencev v Minnesoti
Eva BATISTA,  (doktorat), Načini
pripovedovanja o izkušnji druge
svetovne vojne med Slovenci in
argentinskimi Slovenci. 
ZAMEJSTVO:
1. nagrada: Miša GLIŠIČ (diplo-
ma nižja stopnja bolonjskega
študija), Literarni diskurz in kon-
strukcija kulturne identitete:
Maja Haderlap (Angel pozabe) in
Peter Handke (Še vedno vihar);
2. nagrada: Andrejka ŽEJN (dok-
torat), Določitev poteka izoleks
v slovenskih narečjih na Avstrij-
skem Koroške;
3. nagrada (dve prejemnici): Vi-
da FORČIČ (magisterij), The
Changing Role of Slovenian
Schools in Italy: a Dynamic Path
Towards the European Intercul-
turality?
Karen ULIAN (magisterij), La te-
stimonianza d'amore nelle poe-
sie di Ljubka Šorli: vita, opere e
il progetto didattico (na sliki) .
Vloga narodnih skupnosti postaja vse bolj
pomembna v novih evropskih scenarijih, na žalost
se o tem premalo zavedajo evropske institucije, ki
tem tematikam ne posvečajo zadostne pozornosti.
S tem se v glavnem z načelno-moralnega vidika
ukvarja Svet Evrope, ki pa nima institucionalnih
instrumentov, da bi lahko bistveno vplivali na
evropsko zakonodajo in smernice.
S temi vprašanji se bo Slomak ukvarjal letos
jeseni, ko bo priredil mednarodni posvet s
predstavniki Sveta Evrope iz držav, kjer slovenske
manjšine živimo, ter kasneje v Strasbourgu, kamor
bo na obisk parlamenta in samega Sveta Evrope
odšla delegacija manjšinske koordinacije.
V pripravah na ta dogodka se je koordinator
Slomaka Rudi Pavšič v Zagrebu srečal s
predsednikom Zveze slovenskih društev na
Hrvaškem Darkom Šoncem. Skupaj sta ocenila
zdajšnji položaj v Koordinaciji in si bila edina, da ji
je treba posvetiti večjo pozornost in to tako same
krovne organizacije kot tudi institucije v Sloveniji.
Šibek Slomak pomeni šibko povezanost
slovenskih manjšin in manj dorečeno njihovo vlogo
do matične države.
SloMaK / Hrvaška
Nadškofija Maribor je danes v okviru izvajanja sporazuma z
upniki podpisala prodajno pogodbo za cerkev sv. Alojzija v
Mariboru, in sicer s kupcem Hrvaško katoliško misijo v
Mariboru. S tem bo cerkev sv. Alojzija še naprej služila kot
sakralni prostor Hrvaški katoliški misiji v Mariboru in Nadškofiji
Maribor. Zahvaljujemo se vodstvu hrvaške škofovske
konference in vsem članom konference za razumevanje in
sodelovanje. Upamo, da nas bo cerkev sv. Alojzija še naprej
povezovala v blagor Cerkve v Sloveniji in na Hrvaškem.
Maribor, 13. maja 2016
Nadškofija Maribor
Sporočilo in izjava Nadškofije Maribor
Sporočilo upravnega odbora Zadruge Goriška Mohorjeva
Obvestilo o volilnem
oglaševanju
  skladu z določili zakona št. 28 z dne
22.2.2000 in odloka št. 223/13/CONS
Oblasti za jamstva v komunikacijah (AG-
COM) z dne 14.03.2013, ki je bil objavljen v
Uradnem listu št. 70 z dne 23.3.2013, na podla-
gi predpisov na področju političnega komuni-
ciranja med volilno kampanjo in enakih
možnosti dostopa do medijev, Zadruga Goriška
Mohorjeva kot založnik tednika Novi glas spo-
roča, da namerava Novi glas objavljati volilna
politična sporočila in oglase za administrativ-
ne, občinske volitve v Furlaniji Julijski krajini,
ki bodo potekale 5. junija letos, z možnostjo
balotaže dne 19. junija 2016, vse do predzad-
njega dne pred datumom volitev in nato pred
morebitnim drugim krogom.
Volilno oglaševanje bo možno v tiskani in
spletni izdaji Novega glasa.
Volilna sporočila bo možno naročiti na našem
uredništvu v Gorici (Travnik 25, tel. 0481
550330, mail gorica@noviglas. eu) ali v Trstu
(Ul. Donizetti 3, tel. 040 365473).
Prostor za volilna politična sporočila morajo
naročniki rezervirati najkasneje do petka zju-
traj (za objavo naslednji četrtek).
Pri določitvi prostora bomo upoštevali krono-
loški vrstni red sprejema naročil.
Objavljamo izključno v slovenskem jeziku.
Sporočila naj bodo v barvah, po možnosti v di-
gitalnem formatu.
Objava je možna na vseh straneh, razen na
prvi.
Volilna politična sporočila morajo imeti pripis
“Volilno politično sporočilo”, ki mora biti
vključen v oglas.
Oglaševanje mora biti opremljeno z imenom
naročnika s pripisom “Odgovorni naročnik”.
Volilni oglasi morajo biti plačani na upravi Za-
druge Goriška Mohorjeva (Travnik 25, Gorica)
pred vsako objavo.
Cene za volilno oglaševanje so enake za vse na-
ročnike in niso dovoljeni popusti, niti brez-
plačna objava.
Cene in mere oglasov na tiskani izdaji Novega
glasa so:
1 modulo (44 x 44 mm) – 37,00 evrov
2 modula (92 x 44 mm) – 72,00 evrov
3 moduli (92 x 66 mm) – 103,00 evrov
4 moduli (92 x 88 mm) – 132,00 evrov
8 modulov (92 x 176 mm) – 203,00 evrov
četrt strani (140 x 215 mm) – 258,00 evrov
pol strani (284 x 213 mm) – 515,00 evrov
cela stran (284 x 430 mm) – 858,00 evrov
Na spletni izdaji Novega glasa sta možna dva
oglasna prostora, in sicer:
728x90 px in 300x250 px. Cena obojnih ogla-
sov je 20,00 evrov na dan.
Cenam je treba dodati DDV.
V
Aktualno 19. maja 2016 3
   re za skupno
reševanje težav.
Ustanovili bomo
več skupnih delovnih komisij za
različna področja, da bo delo lažje
in hitreje steklo”! je bil jasen pred-
sednik SKGZ Rudi Pavšič, medtem
ko je bil predsednik SSO Walter
Bandelj že v začetku zelo poveden,
ko je dejal, da je tesnejše sodelo-
vanje med krovnima organizaci-
jama znamenje in potreba sedan-
jega časa, predvsem pa zadeva, ki
jo zahtevajo ljudje na terenu.
Oba sta na tiskovni konferenci na-
glasila predvsem dejstvo, da se bo-
sta sama - seveda skupno s krov-
nima organizacijama - v prihodnje
morala bolj posvečati življenju in
delu, reševanju problemov na Vi-
demskem, kar pomeni, da bo
osrednja pozornost namenjena
predvsem tistemu delu slovenske
narodne skupnosti, ki je najbolj
pod udarom tako izseljevanja in
demografskega padca kot tudi vse
večjemu umikanju prebivalcev v
zasebnost, o čemer zgovorno priča
naš intervju z novim predsedni-
kom Inštituta za slovensko kulturo
Giorgiom Banchigem na dvanaj-
sti strani.
Najti nove prijeme, to je tudi eden
od izzivov za obe krovni organiza-
ciji; zato bosta predsednika 20.
maja v Čedadu, kamor bo prišla
karavana kolesarjev dirke Giro
d'Italia. Slovenska narodna skup-
nost, obe krovni organizaciji sta
zakupili posebno stran v najbolj
razširjenem italijanskem špor-
tnem dnevniku Gazzetta dello
Sport, na kateri bomo Slovenci
pozdravili kolesarje in tako opo-
zorili vso javnost v državi, da na
Videmskem živimo Slovenci.
Predsednika sta spregovorila tudi
o šolstvu, stavbah, gospodarstvu,
našem območju, dejansko o vseh
perečih težavah naše skupnosti,
kar nas je napotilo, da smo jima
predlagali pogovor, na kar sta rada
pristala. V naše uredništvo sta
prišla v torek, tik pred zaključkom
redakcije.
Vajina tiskovna konferenca je
bila odmevna. Lahko za naše
bralke in bralce strneta v nekaj
stavkov potrebo po tesnejšem
sodelovanju?
Walter Bandelj: Tega si nisva izmi-
slila sama, skupnih težav je veliko.
Pobuda pravzaprav prihaja nepo-
sredno od ljudi na terenu. Sam
sem od vedno iskalec dialoga, ker
“G drugače ne moremo naprej. Greza boljše reševanje skupnih težav,ki jih je veliko. V čast in veselje mi
je to sodelovanje, predvsem pa
iskanje dobrega za vse Slovence, ki
živimo na tem območju, za to gre.
Rudi Pavšič: Mislim, da je to edina
pot, ki jo imata krovni organizaci-
ji, saj sta tu zato, da iščeta najboljše
rešitve za vse ljudi in vse organi-
zacije. In eden od pogojev je, da se
na nivoju krovnih začne ne samo
dialog, ampak stvarno
reševanje. Veliko časa smo
porabili za najavljanje so-
delovanja, na ravni opera-
tive smo bili manj prisotni.
Danes moramo reševati
skupne probleme, delovati
moramo kot neke vrste sin-
dikat, ne smemo si zatiska-
ti oči, se požvižgati. Nehati
moramo s tem, da ne sode-
lujemo zaradi preteklosti.
Ta je bila taka, kot je bila,
poznamo jo, imamo ra-
zlične ocene, vse to je lepo
in prav, a danes moramo
delati skupaj za skupno do-
bro. Tu bi rad povedal, da
skrb SKGZ-ja ne sme biti sa-
mo do lastnih organizacij,
ampak do vseh. Če bomo
znali to udejanjiti, pomeni,
da smo zares na začetku nove po-
ti.
Walter Bandelj: Če smem dodati,
bi rekel, da se strinjam s tem, da
moramo biti operativno zelo hitri
in učinkoviti, tudi zaradi današnje
gospodarske krize, ki je prizadela
tudi naše ljudi in organizacije.
Skupno si prizadevava, da bi zares
čim hitreje in bolj učinkovito po-
magala vsem našim ljudem in or-
ganizacijam, kolikor pač lahko, se-
veda. Vsaka zamujena minuta je
zamujena.
V Trstu sta povedala, da bosta v
začetku posvetila največjo po-
zornost Slovencem na Videm-
skem. Zakaj tako?
Walter Bandelj: Beneško Slovenijo
poznamo zaradi njene odmaknje-
nosti od nas, zaradi njenih težav,
poznamo pa tudi uspehe. V Be-
nečiji je ostalo zelo malo ljudi za-
radi ekonomskih odseljevanj, pre-
več so se umaknili v zasebnost, a
vendar lahko povem, da je pojav
dvojezične šole v Špetru veliko pri-
speval k temu, da je danes bolje.
Žal se mladi premalo vključujejo
v našo stvarnost, kar moramo
spremeniti. Ljudi moramo ponov-
no privabiti v naše organiza-
cije, tudi zato smo priredili
Prešernove proslave v Ukvah
in na Trbižu, saj se morajo
ljudje družiti. Veliko dela bo-
mo imeli še na šolskem po-
dročju.
Odločitev za oglas v časniku Gaz-
zetta dello Sport je lepa; naša veli-
ka napaka je namreč, da smo Slo-
venci v italijanskem svetu premalo
prisotni, premalo prepoznavni.
Tega se moramo odvaditi, saj mi
živimo tu, morajo nas poznati in
zato je pomemben Slofest v Trstu,
zato je pomembna prisotnost “slo-
venske vasi”, to so naša društva,
na Okusih ob meji v Gorici,
čeprav nam organizatorji nočejo
še dati uradnega naziva Slovenska
vas. Na tem področju moramo na-
rediti še veliko! In to s skupnimi
močmi, ker te javne predstavitve
stanejo veliko in je prav, da nasto-
pamo skupaj.
Rudi Pavšič: Mislim, da je Videm-
ska najbolj potrebovala skupen
nastop krovnih, saj je to stvarnost,
ki je v zadnjih letih najbolj napre-
dovala. Temu je največ prispeval
duh časa, ki ga je ustvarila dvoje-
zična šola v Špetru. Uveljavljanje
zaščitnega zakona, utrjevanje šol-
skega sistema in kot tretje: biti mo-
ramo prisotni v svetu v Benečiji,
ki se ne čuti še slovenski, o čemer
pričajo volitve, to so tri postavke
za Videmsko. Manjka zelo malo,
da spremenimo mišljenje tistih, ki
se ne čutijo Slovence. Pomembno
je, da nagovarjamo vse. Jasno pa
je, da tu igra veliko vlogo tudi go-
spodarstvo. Prisotni moramo biti
na celem področju. Pomembno je
tudi, da nagovarjamo ljudi, ki živi-
jo vse do Vidma, s temi ljudmi
moramo iskati dialog.
Stavbe. Govorim o reševanju in
prenovi starih, dotrajanih stavb
v slovenski lasti. Zakaj je to po-
trebno?
Walter Bandelj: Seveda je potreb-
no, saj nam že o tem zgodovina
govori, kako pomembne so bile,
samo pomislite, koliko nam jih je
fašizem vzel in kako težko smo ne-
katere dobili nazaj. Potrebne so,
ker pričajo o nas in služijo potre-
bam naših ljudi, vseh nas in ne sa-
mo. Veliko dela nas čaka. Veliko
delovnih omizij imamo, o tem
redno poročamo javnosti in ima-
mo tudi načrte za prihodnost. Lep
primer dobrega dela in tudi priza-
devanj Livia Semoliča je kulturni
dom pri Svetem Ivanu v Trstu, za
katerega vemo, da bo že leta 2018
dokončan in predan javni upora-
bi. O drugih še vedno govorimo,
gre počasi, finančno kritje je
večkrat vprašljivo, zato delamo
preudarno.
Rudi Pavšič: Mislim, da je prostor-
sko vprašanje v tem trenutku naj-
bolj vezano na mesto Trst. Na Go-
riškem imamo to urejeno, mo-
goče bi morali celo razmišljati o
racionalizaciji prostorov. V Be-
neški Sloveniji je v redu. Za Trst bi
rekel, da ne smemo gledati v pre-
teklost, ampak moramo iskati take
rešitve, ki bodo odgovarjale pri-
hodnosti. Iskati moramo take pro-
store, v katerih bo več organizacij
znalo živeti in sodelovati skupaj.
So prioritete, imamo dva narodna
domova, Stadion 1. maj in Kultur-
ni dom, ki mora po mojem mnen-
ju postati jedro slovenske kulture.
Narodni dom v ulici Filzi lahko
postane, prosto rečeno, hiša dia-
loga med različnimi kulturami v
Trstu, ob slovenski seveda. Tretje
vprašanje je seveda Stadion 1. maj,
ki je po moje naša prioriteta, saj
mora postati mladinsko-izo-
braževalni športni center, v kate-
rem se bodo družili mladi iz Trsta
in s Tržaškega. Vsi vemo, kaj po-
meni to, da bi v mestu dobili cen-
ter, v katerem bi se zbiralo na ti-
soče mladih. To so naše številke.
Narodni dom pri Svetem Ivanu pa
bo imel izobraževalno-strokovni
značaj, saj bodo v njem Slori,
knjižnica, zgodovinski odsek, ar-
hiv. V Trstu manjka center za mla-
de, to, kar imamo že v Gorici. V
Trstu je veliko več Slovencev, ki ni-
ma podobnih centrov.
Na tiskovni konferenci sta oba
vljudno, a odločno zavrnila
podtikanja o netransparentno-
sti pri financiranju. Povedala pa
sta tudi, da sta razočarana nad
domovino Slovenijo, zakaj?
Walter Bandelj: Sam
sem prepričan, da se
obljube mora držati.
Velikokrat smo se
srečevali, veselili
smo se obetov, žal se
je izkazalo, da niso
držali obljub. Ne gre
samo za denar,
čeprav je 350 tisoč
evrov denarja za
našo manjšino še ka-
ko pomembnih.
Bolj boli, da obljub
niso izpolnili in se je
sodelovanje bolj
ohladilo.
Rudi Pavšič: Z vso
dobro voljo te
odločitve Urada za
Slovence v zamej-
stvu in po svetu ni-
sem razumel. Vse je kazalo, da bo-
mo tudi mi, kot vsa ostala zamej-
stva, ob povišanju sredstev deležni
poviška. O tem smo veliko govo-
rili, tudi o porazdelitvi teh sred-
stev. Potem smo čez noč izvedeli,
da teh sredstev ne bo. Ne gre samo
za denar, saj ne bomo umrli in ne
preživeli zaradi teh 350 tisoč
evrov, preživeli smo že hujše čase.
Gre za koncept.
Kje so razlogi, da moramo biti v
tem kontekstu Slovenci v Italiji pe-
nalizirani? Nočem ustvarjati pole-
mik in ne primerjav z drugimi
manjšinami, tudi zaradi funkcije,
ki jo imam v SLOMAK-u. To
ustvarja nelagodje med nami. S
težavo bomo sedaj verjeli oblju-
bam. Upam, da bodo razumeli tu-
di pristojni v Ljubljani, da to ni v
redu. Sam pa pogrešam veliko bolj
strategijo, sodelovanje Slovenije s
celotno manjšino.
Prihodnji teden bomo imeli prvo
sejo sveta za manjšine pri predsed-
niku slovenske vlade. Resno se
moramo vprašati, kaj smo naredili
v 25 letih. Nismo razumeli potreb
časa, saj se je sodelovanje ob držav-
ni meji zmanjšalo, obmejne
občine so skoraj pozabile na našo
navzočnost, očitno premalo je
rednega, ustaljenega sodelovanja.
Zakaj med Novo Gorico in Gorico
ni nastala ena sama skupna orga-
nizacija? Kje so razlogi? Je dovolj
slaba avtobusna povezava med
mestoma? Zakaj EZTS ne deluje,
kot bi moral? To so vprašanja, ki
si jih moramo zastaviti. Da ne go-
vorim o skupnem trgu pred novo-
goriško železniško postajo, ki je bil
model sodelovanja za vso Evropo,
so ga obiskali najvidnejši evropski
predstavniki in je danes v bistvu
pivnica! Je to koncept vseh vple-
tenih, ko pa vemo, da bi ta trg lah-
ko bil vabljiv za veliko ljudi, saj sta
tu tekla dva bloka? Ta trg ima zgo-
dovino. Bomo sprejeli dejstvo, da
bosta Nova Gorica in Gorica samo
skupno umirali?
Za konec vaju vprašam, ali ve-
sta, kdaj bo deželna komisija
odločala o porazdelitvi dodat-
nih sredstev. V uredništvo smo
namreč z veseljem in olajšan-
jem sprejeli vajino napoved, da
si bosta prizadevala, da pride do
rešitve finančne stiske našega
tednika Novi glas.
Rudi Pavšič: Da ne bo Walter ved-
no prvi odgovarjal, bom jaz pove-
dal, da bo komisija zasedala v so-
boto, 21. maja. Odločali bomo tu-
di o rezervnih finančnih sred-
stvih; s predsednikom SSO-ja sva
o tem govorila že pred meseci.
Predvsem zato, da prideva na ko-
misjo s konkretnim predlogom.
Že takrat sva ocenila, da morava
posebno pozornost nameniti kriz-
nim stanje; nesporno je, da je No-
vi glas v finančni krizi. Če mi je
dovoljeno, bi povedal, da bi se kri-
zo pri Novem glasu lahko reševalo
drugače in ne z rezi delovnih ur-
nikov. Komisiji bova torej predla-
gala, da se pomaga Novemu glasu,
da pride iz krize. Upam, da naju
bodo upoštevali, ker smo mi po-
svetovalna komisija.
Walter Bandelj: Od vsega začetka
krize pri Novem glasu sva poveda-
la, da bova skušala pomagati po
najboljših močeh. Osebno se ne
strinjam z načinom reševanja, ker
obstajajo drugi in boljši načini. Na
finančna sredstva je vedno treba
počakati, ker zamujajo, in bi se tu-
di tu lahko počakalo. Bojim se, da
bodo zamude pri izplačilih tudi v
prihodnje. Ko sva neuradno izve-
dela za krizo, sva se takoj angažira-
la in sva povedala, da bova skušala
zadevo rešiti. Menim, da naju bo-
do vsi naši člani podprli. Vedno pa
je seveda veliko odvisno od odbor-
nika Torrentija.
Najlepša hvala za pogovor in
srečno!
  otem so tu specifični programi:
letno dobi zatočišče 170 žensk in
otrok v materinskih domovih in
varni hiši, v komune in skupnosti je
vključenih 200 odvisnikov. Preko celot-
ne mreže karitas se letno razdeli 3.000
ton hrane, vrednost vseh oblik pomoči
se giblje okrog 10 milijonov evrov.
Večino dela je opravljenega prostovol-
jno, saj letno 10.000 prostovoljcev opra-
vi preko 600.000 prostovoljnih ur. V ce-
lotni mreži Karitas je zaposlenih le 25
oseb, pri specifičnih programih pa 48.
Ob teh podatkih je marsikomu jasno, da
skladišča Karitas niso nikoli prazna, saj
prostovoljno delo omogoča, da se večina
zbranih sredstev nameni direktno po-
moči ljudem v stiski.
To so številke, toda 'nismo le številke,
smo ljudje', ljudje, ki pomagajo in ljud-
je, ki pomoč potrebujejo. Za vsako šte-
vilko se skriva obraz človeka, za vsakim
obrazom se skrivajo različne usode; ma-
terialna, finančna stiska je navadno le
delček vsega. Zaradi tega je vsak človek
zgodba zase.
Že dolgo govorimo o krizi
vrednot in prav kriza vrednot
je v večini primerov glavni kri-
vec za duhovno, duševno in
materialno stisko. Če so pred
leti prihajali po pomoč in nasvet bolni
in starejši ali ljudje, ki jih je doletela
kakšna nesreča, je danes velika večina
prejemnikov pomoči zdravih in za delo
sposobnih. Toda dela ni, pravzaprav
bom uporabila besede pokojnega psiho-
loga Bogdana Žorža, sodelavca karitas,
ki je večkrat rekel: “Služb res ni, dela pa
je kolikor hočemo”. In prav zato lahko z
gotovostjo trdim, da je med revnimi tudi
to vzrok, da smo tam, kjer smo.
V prvo in največjo skupino prejemnikov
pomoči spadajo ljudje, ki se zaradi niz-
kih dohodkov težko prebijejo iz meseca
v mesec. Nekateri so izgubili redno
službo in poprimejo za vsako delo, ven-
dar je marsikdaj izplačilo plač zamak-
njeno za mesec ali več. Tem se pri-
družujejo tisti, ki službo sicer imajo,
vendar so dohodki tako nizki, da kaj hi-
tro zmanjka. Ti ljudje so 'naši' malo
časa, večini uspe dobiti delo, ko se spet
kaj zalomi, pa vedo, da lahko vedno po-
trkajo na naša vrata. Če je bilo to nekoč
izjema, je to danes kruta realnost.
Drugo skupino sestavljajo ljudje, ki so
na socialni pomoči že več let. Nekako so
se sprijaznili z usodo, točno vedo kaj, kje
in koliko jim pripada. Med njimi so taki,
za katere bi rekli, da so odvisniki od so-
cialnih pomoči in nič ne naredijo, da bi
se njihovo stanje izboljšalo. So pa tudi
taki, ki iščejo, prosijo, vendar nimajo ni-
ti sreče, niti zdravja in vedno izpadejo.
Pri slednjih je stalna spremljevalka bo-
lezen, saj vsi vemo, če trpi dostojanstvo,
trpi tudi telo.
Velika, prevelika skupina je mater samo-
hranilk, vse bolj pogosto se pojavljajo
tudi očetje. Ne bi na glas razglabljala o
vzroku, toda v vseh teh primerih so naj-
večja žrtev revščine nič krivi otroci. Svo-
boda, emancipacija so moderni izrazi
dokler ne ugotoviš, da znotraj te svobo-
de hitro zmanjka za vsakdanji kruh. V
teh situacijah si marsikatera ženska za-
služi naziv 'mati korajža', žal pa so tudi
zapuščene in pozabljene kruta realnost.
Če bi kdo potreboval večjo podporo
družbe, so prav enostarševske družine,
pa ne le materialno, kajti kmalu začnejo
škripati vzgoja, zdravje, veselje.
Izterjave, deložacije, selitev, menjava
partnerjev so klic v sili, ki mu je potreb-
no prisluhniti.
Že statistično se Slovenija, tako kot vse
evropske države, stara. Ironija je že to,
da so ljudje pri petdesetih že prestari, ko
iščejo delo in pri petinšestdesetih še
premladi za upokojitev. Kar se tiče po-
moči upokojencem, pa je za enkrat
sreča, da je starejša generacija navajena
na skromnost, in dokler se mož in žena
podpirata, še gre, ko pa ostane eden sam,
je nizka pokojnina premalo za preživet-
je. Preveč je stark in starčkov po ljudskih
kuhinjah. Izgovori ne pomagajo, potreb-
no se bo soočiti z dejanskim stanjem in
razmisliti kako naprej.
Nekoga sem slišala, da je fakulteta in štu-
dentski dom največja socialna ustanova
za mlade. Lahko le pritrdim. Dokler mla-
di hodijo v šolo, študirajo, je poskrblje-
no vsaj za osnovne potrebe, kot so zava-
rovanje, štipendija, bivanje. Pride dan,
ko z diplomo v roki ostane le 'mama ho-
tel' ali tujina ali ulica. Prvo in drugo je
še nekako sprejemljivo, vendar je 'kral-
jev ulice' vse preveč. Zaposlitev, stano-
vanje, družina so za mladega človeka in
narod največje bogastvo. In prav te skrbi
se v socialnih in političnih vodah ne
čuti. Organizira se na tisoče delavnic in
posvetov, rezultatov pa je le za vzorec.
Osebno mislim, da je to največja rana
naše tako opevane socialne države.
Dotaknila sem se različnih stisk, za šte-
vilne pravimo, da je zanje kriva država.
Tudi to je velika rana naše demokracije.
Pričakovati, da bodo namesto nas kaj na-
redili drugi, je iluzorno. Pomagaj si sam
in Bog ti bo pomagal, pravimo. Morda
za marsikoga zveni tudi to iluzorno. To-
da če vidiš cilj, obstaja tudi pot. Ena TV
oddaja nosi naslov: “Bog ne daj, da bi
crknu televizor”. Jaz pa pravim, vsaj da
bi. Veliko ljudi gleda, brez lastnega
mnenja in kritične presoje, se poistoveti
z junakom TV nadaljevanke ali pa vidijo
vzrok za lasten neuspeh v raznih aferah.
Iskanje krivca je že narodna folklora.
Pred časom mi je učiteljica pripovedo-
vala, da so se otroci v drugem razredu
osnovne šole pogovarjali o usodi nekega
tipa iz serije Big brother. A je vsebina in
ura predvajanja primerna za otroke? Tu-
di to je obraz velike revščine, ki po-
neumlja družbo in ne pelje nikamor.
To so misli, ki odgovarjajo naslovu član-
ka, v resnici pa je v Sloveniji mnogo,
mnogo stvari lepih in pozitivnih. Veliko
dobrih in poštenih ljudi je med nami,
veliko dobrih misli in prijaznih obrazov,
od nas je odvisno, kateremu mnenju bo-
mo podlegli. Pesnica Ivana je zapisala:
“Ko vsi trdili bodo eno, si bom vzela čas,
razmislila, da dozori v meni odločitev
prava: ostanem sama ali se pridružim
čredi”.
P
S 1. strani
Revščina ima ...
  Pogovor / Rudi Pavšič in Walter Bandelj
Sodelujmo za skupno ...
S 1. STRANI 
foto dpd
Kristjani in družba19. maja 20164
  ragi bratje in sestre!
Sveto leto usmiljenja nas va-
bi, da premišljujemo o od-
nosu med komunikacijo in usmil-
jenjem. Cerkev je namreč – zdru -
žena s Kristusom, ki je živo
in učlovečeno Božje usmil-
jenje – poklicana, da živi
usmiljenje kot značilno po-
tezo svoje celotne biti in de-
lovanja. Kar povemo in ka-
ko povemo – vsaka beseda
in vsako dejanje bi moralo
izražati sočutje, nežnost in
Božje odpuščanje do vseh.
Ljubezen je po svoji naravi
komunikacija in nas vodi k
odpiranju, ne k samoti. Če
naše srce in delovanje mo-
tivirata dobrota in Božja lju-
bezen, bo naša komunika-
cija nosilka Božje moči.
Poklicani smo, da kot Božji otroci
komuniciramo z vsemi, brez izjem.
Jeziku Cerkve in njenim dejavno-
stim je še posebej lastno, da pre-
našajo usmiljenje tako, da se dotak-
ne src ljudi in jih podpira na poti do
polnosti življenja, ki ga je Jezus Kri-
stus, poslan od Očeta, prinesel vsem
nam. Da bi bil Jezus poznan in lju-
bljen, moramo vase sprejeti toplino
matere Cerkve in jo širiti okrog sebe.
To je tista toplina, ki daje vsebino
verskim besedam, neti iskro v oz-
nanjevanju in pričevanju ter ju
oživlja.
Komunikacija ima moč, da ustvarja
mostove, omogoča srečevanje in
vključevanje, ki tako bogatita našo
družbo. Kako lepo je videti ljudi, ki
se trudijo izbirati besede in dejanja,
da bi premostili nerazumevanja, oz-
dravili ranjen spomin ter gra-
dili mir in slogo. Besede lahko
postavijo mostove med oseba-
mi, družinami, socialnimi sku-
pinami, narodi tako v fizičnem
kakor tudi v digitalnem svetu.
Zato naj bodo besede in dejan-
ja taka, da nam bodo pomagala
najti izhod iz začaranih krogov
obsodb in maščevanj, ki še ved-
no utesnjujejo posameznike in
države ter vodijo do sovražnih
sporočil. Kristjanova beseda se
zavzema za rast skupnosti in se
trudi – tudi, ko je treba jasno
obsoditi zlo –, da ne bi nikoli
pretrgala odnosa in komunikacije.
Vse ljudi dobre volje torej želim po-
vabiti, naj ponovno odkrijejo moč,
ki ga ima usmiljenje, da ozdravi pre-
trgane odnose in povrne mir ter slo-
go v družine in skupnosti. Vsi vemo,
kako se lahko vlečejo stare rane in
zamere, s čimer utesnjujejo ljudi
ter jim onemogočajo medsebojno
komunikacijo in spravo. To velja
tudi za odnose med narodi. V vseh
teh primerih lahko usmiljenje
sproži nov način pogovora in dia-
loga, kakor je slikovito prikazal
Shakespeare: “Usmiljenje ni nuja.
Pada z neba kakor svež dež na zem-
ljo. Je dvojni blagoslov: blagoslavlja
tistega, ki ga daje, in tistega, ki ga
prejme” (Beneški trgovec/The Mer-
chant of Venice).
Želel bi si, da bi se tudi izrazoslovje
politike in diplomacije pustilo nav-
dihniti usmiljenju, kateremu ni nič
samoumevno. Pozivam predvsem
odgovorne v ustanovah, politiki in
pri oblikovanju javnega mnenja, naj
bodo pozorni, kako se vedejo do ti-
stih, ki govorijo ali mislijo drugače,
in do tistih, ki so zagrešili kakšno na-
pako. Hitro lahko zapademo v
skušnjavo, da bi izkoriščali oko-
liščine in tako podpihovali zublje
nezaupanja, strahu in sovraštva. Da
bi osebe usmerjali k procesom spra-
ve, potrebujemo namreč veliko po-
guma. Prav pozitiven in ustvarjalen
pogum ponuja rešitve za stare spore
in daje možnost, da vzpostavimo
trajni mir. “Blagor usmiljenim, kajti
usmiljenje bodo dosegli.  [...] Blagor
tistim, ki delajo za mir, kajti imeno-
vani bodo Božji sinovi” (Mt 5,7.9).
/ dalje
D
Poslanica papeža Frančička za 50. svetovni dan sredstev družbenega obveščanja
Komunikacija in usmiljenje:
plodovito srečanje 2016
  rvič posvečamo kar tri zapise eni temi, a
je tematika telesa zares zanimivo bogata
v sodobnem času. Kot smo dejali zadnjič,
telo ni več neki nebodigatreba in ovira, temveč
največji izraz posameznikove osebnosti. S tele-
som smo zadnjič povezali tudi človeško vero-
vanje ali religioznost. Čeprav se tako danes zdi,
da je z vero konec, pa je ameriški psihoanalitik
Norman O. Brown mnenja, da je prišlo do “me-
tamorfoze svetega”. Božanske kreposti niso le
verska zadeva, temveč ima tudi telo svoje – le-
poto, mladost, spolnost oz. seks… Zdi se, in prav-
zaprav tudi precej drži, da je lepota izpodrinila
inteligentnost. Danes je bolj važno, da je nekdo
lep in glamurozen, ne pa, da ima druge vrste
kvalitet. Mladost ni obdobje, od katerega se beži,
temveč obdobje, h kateremu vsi težimo, in
izraža pravzaprav lepoto in vitalnost telesa. Kot
smo že imeli priložnost pisati v preteklosti, je
mladost obdobje, ki je relativno mlado, saj je
prej človek moral karseda hitro postati odrasel,
sedaj pa imamo obdobje, ki traja od 19. leta do
30. ali celo 35. leta kot posebno dobo, sedanji
odrasli pa so na mlade ljubosumni, zlasti na nji-
hovo vitalnost, energijo in seveda na telesno le-
poto, hkrati pa se mladih tudi bojijo,
da jih bomo izrinili. Svoje “stolčke” za-
to držijo trdno v rokah, izgovarjajoč se
na vse mogoče nesposobnosti in neu-
streznosti mladih. “Gerontokracija” ta-
ko ni le nevarnost, temveč marsikdaj žalostna
resničnost. Nekoč so se ljudje učili staranja, da-
nes pa se učijo tega, kako ostati mladi. Seks je
sinonim za tehnologijo telesnega zdravja, spol-
nost pa se je iz sredstva spremenila v cilj. Gre za
igro, ki se je končno osvobodila sužnosti rod-
nosti, ki konec koncev spolnosti celo škodi. Vse
točke telesa so že postale erogene – se že najde
način, da jih je mogoče stimulirati -, zastarelo
razlikovanje med spoloma in starostjo pa so
končno presežene. Še bolj kot čustva, so po-
membne seksualne sposobnosti, seks pa je pred-
met potrošnje in sprostitve ter okrepitve. Ho-
moseksualnost, lezbijštvo in pedofilija so le ra-
zlični načini uporabe osvobojenega telesa.
Zdravstvo je bolj usmerjeno k ohranitvi telesne-
ga sijaja in preprečevanju razpadanja telesa, kot
pa zdravljenju bolezni. Najbolj se je treba boriti
proti celulitu, gubam, sivim lasem, grbavosti…
Zdravila prodajajo praktično že na vsakem ko-
raku, tu pa se služijo mastni denarci. Svet medi-
jev je seveda ugotovil, kam pes taco moli, zato
je na telesu močan poudarek, posebej na skrbi
za telo in kot sredstvo za zapeljevanje, torej po-
sledično za prodajo. V politiki je pogosto za iz-
biro pomembnejši kriterij zunanjost, ostalo pri-
de kasneje na vrsto, če pride. Kot je bilo dokaza-
no od Mircea Eliadeja naprej, je tudi nudizem
liturgično proslavljanje osvoboditve telesa. V
majhni meri je to higienska zadeva, drugače pa
vrnitev k antični mistični orgiji in zavračanje,
četudi morda nezavedno, “iznajdbi” greha, po
katerem sta se Adam in Eva zavedela svoje na-
gote in jo skrila. Nudisti razkazujejo nedolžnost
telesa in pač ne potrebujejo, da bi ga skrivali in
zakrivali. Seveda nihče ne trdi, da ni prišlo tudi
do določenih pozitivnih vidikov v tem novem
gledanju na telo, vendar pa je seveda prišlo tudi
do tistega zanimivega procesa, ki se ji reče hete-
rogeneza ciljev (G. Vico), ko so rezultati nasprot-
je želenega. Osvoboditev telesa je privedla do
popolnega izginotja temnih, umazanih in
grešnih strani spolnosti, kar jo konec koncev de-
la za manj privlačno. Tista spolnost, ki je prive-
dla do simbolnih podob in globokih pomenov,
je postala le še gimnastično-terapevtska vaja. Če
je morda kdaj bil seks zabava, je sedaj postal fe-
stival. Še vedno ga ljudje prakticirajo, a tudi z
velikimi težavami, kdor pa se zateka k njemu, je
vse bolj narcističen, utrujen in naveličan – sebe
in sveta ter bivanja. Zanimivo tako zaključuje
Morra: “V začetku evropske civilizacije je bila
Beseda, torej Bitje, na koncu pa je Telo, torej
Nič”. Zanimivo in obilica snovi za razmišljanje.
Andrej Vončina
P
Svetoletno romanje k Mariji
na Svete Višarje
Poletna romarska sezona se začne 25. junija ob 12.15
s procesijo od zgornje postaje žičnice do višarske
cerkve, sledi sveta maša. Vabljeni!
Med 26. junijem in 8. septembrom bodo delavniške
maše ob 10.00, 11.00 in 12.00. Nedeljske in praznične
maše so ob 10.00, 11.00, 12.00 in 15.00.
V obdobju med 28. majem in 24. junijem ter od 9.
septembra do 2. oktobra bodo nedeljske maše ob 12.
uri pod pogojem, da obratuje žičnica. Urnik obratovanja
preverite pri Promoturju: http: //www. promotur. org
Organizirane skupine svetoletnih romarjev, ki se bodo
poprej najavile, bomo na gori pričakali, jih v procesiji
peljali skozi sveta vrata ter jim omogočili spoved pri
misijonarju usmiljenja. Misijonarjem usmiljenja je
papež Frančišek dal pooblastilo, da v svetem letu
usmiljenja odvežejo vse grehe, tudi tiste, ki so
praviloma pridržani škofu ali papežu.
Svetoletno romanje in odpustek sta priložnost, da
odvržete bremena, ki vas ovirajo pri duhovni in človeški
rasti, ter z Božjim blagoslovom nadaljujete pot skozi
življenje v večnost!
Prijave in informacije: +386 40 473 967 +39 0428
63006 https: //www. facebook. com/Visarje. Lussari.
Luschariberg/
Praznovanje ob 15-letnici smrti
g. Vinka Kobala
29. maja 2016 mineva 15 let od smrti duhovnika in
ve li kega prijatelja mladih g. Vinka Kobala. Ob tej pri -
ložnosti v Gibanju Pot vabimo vse, ki ohranjate spomin
na g. Vinka Kobala, na obletno sveto mašo in spo -
minsko slovesnost.
V soboto, 28. maja 2016, se bomo zbrali ob 17. uri ob
gro bu g. Vinka v Stržiščah pod Črno prstjo in obhajali
obletno sveto mašo.
V nedeljo, 29. maja 2016, pa
pri pravljamo ob 16. uri v Vipavi
na Škofijski gimnaziji spomin -
sko srečanje vseh, ki jih je do -
se gel Vinkov predlog “ob Kris -
tusu, središčnem dogodku
zgo dovine, in Mariji, njegovi
Ma teri, graditi tovari šijo/skup -
nost/Cerkev”. Na srečanju bo
predavatelj dr. Jožko Pirc spre -
go voril o živi moči gibanj v Cer -
kvi. V nadaljevanju pa bodo
nekateri sodelavci in nekdanji
udeleženci tednov duhovnosti
podali svoja pričevanja in spomine na g. Vinka.
Veseli bomo, če boste skupaj z nami delili izkušnjo žive
Cerkve. / Laiki in duhovniki Gibanja Pot
Kratke
Cerkveni in družbeni antislovar (21c)
T kot TELO 3
  ritrkovanje iz vaških zvonikov
najpogosteje oznanja kak po-
membnejši praznik ali dogodek.
V tem okviru so Doberdobci tudi spre-
jeli pritrkovanje, ki se je v sončnem ne-
deljskem popoldnevu (8. maja) začelo
razlegati po vasi v zgodnjih popoldan-
skih urah. Ni šlo za posebno prazno-
vanje, temveč za dan, ko je doberdob-
ska župnija sv. Martina svojim
vaščanom in širši javnosti predstavila
svoj zvonik. Pobudo so v Doberdobu iz-
peljali v okviru “Dneva odprtih zvoni-
kov”, katerega namen je predstaviti jav-
nosti teh mogočnih struktur, ki krasijo
vsako vas in mesto. Istega dne so v naši
okolici priredili “dan odprtih zvoni-
kov” tudi v Zagraju.
Ob tej priložnosti so v Doberdobu od-
prli dostop do zvonika, kamor so že v
prvih popoldanskih urah prišli številni
pritrkovalci, da bi preizkusili doberdob-
ske zvonove. Prisotni so bili tudi dober-
dobski pritrkovalci. Danes je v Dober-
dobu pet mlajših pritrkovalcev, ki se
vaščanom predstavljajo v prvi vrsti ob
pomembnejših praznikih in drugih po-
dobnih priložnostih. Skupino sestavlja-
jo Jurij in Aleš Lavrenčič, Jakob Pod-
veršič, Gabrijel Capiello, Elija
Marušič in Sandi Lakovič. Koor-
dinator skupine je dolgoletni do-
berdobski pritrkovalec Mario Vi-
zintin, ki je skupaj s Karlom Fer-
letičem in Francem Ferfoljo tudi
predstavnik nekoliko starejše ge-
neracije pritrkovalcev. Nedeljsko
popoldne so obogatili tudi šte-
vilni drugi pritrkovalci, ki so v
Doberdob prišli iz celotnega
deželnega območja vse tja do
Vidma, da bi se preizkusili tudi
na drugih, njim nekoliko bolj
oddaljenih zvonikih. Trije zvo-
novi od 400 do 850 kilogramov.
V prijetnem popoldanskem son-
cu so si odprti zvonik prišli ogledat šte-
vilni domačini. Z lin, ki na vrhu 40 me-
trov visoke strukture, se naokoli širi pri-
jeten pogled vse od morja do Julijskih
Alp (te so seveda
vidne v primeru le-
pega vremena). Na
trgu svetega Marti-
na pa je obiskovalce
čakala prava manjša
fotografska razstava
sodobnejših in sta-
rejših posnetkov doberdobske cerkve.
Zgodovinski prerez gradnje in razvoja
cerkve sv. Martina v Doberdobu tako,
kot jo poznamo danes, je obiskovalcem
ponujal doberdobski župnik Ambrož
Kodelja, ki je spregovoril tudi z nami.
“Prva svetovna vojna je imela na Krasu
svojo fronto. Leta 1916 je bila dober-
dobska cerkev porušena. Ponovno je
bia potem dograjena leta 1925. V tisto
leto sega tudi doberdobski zvonik”, je
dejal doberdobski župnik. Posebnost je
v tem, da cerkev ni bila posvečena, tem-
več blagoslovljena. Blagoslov je dožive-
la za veliko noč leta 1925. Posebnost
doberdobske cerkve je uporaba kamna,
ki je bistven element zunanjega izgleda
današnje cerkve. “Pripeljali so ga iz
kamnolomov iz Dola. Zvonik ima obli-
ko zvonika sv. Marka v Benetkah. Tako
obliko ima veliko zvoni-
kov v naši okolici. Visok
je 40 metrov, ponuja pa
izjemen razgled. Imamo
tri zvonove”, je še poja-
snil doberdobski župnik.
Pred cerkvijo so postavili
manjši razstavni prostor s
številnimi fotografijami.
Nekaj je bilo sodob-
nejših. Med te sodijo slike
o prenovi zvonika leta
2007. Nekaj pa je bilo tudi
takih s precejšnjo zgodo-
vinsko vrednostjo. “Naj-
starejša upodobitev do-
berdobske cerkve je iz 18.
stoletja. Izrisal jo je neki geolog, ki se je
mudil v naših krajih. Sliko smo našli v
arhivu v Bologni. Imamo tudi fotogra-
fijo cerkve leta 1915, naredil jo je av-
stro-ogrski vojak. Več pa je slik po-
rušene zgradbe cerkve v obdobju 1. sve-
tovne vojne. V tem obdobju je bila na
ruševinah cerkve postavljena začasna
vojaška bolnišnica. Najprej so jo upo-
rabljali Avstrijci, nato pa, po zasedbi
naših krajev poleti 1916, je ta začasna
bolnišnica prešla v italijanske roke”, je
župnik Ambrož Kodelja predstavil zgo-
dovino stare cerkve skozi slike, ki po-
nazarjajo zgodovino stare cerkve.
Spregovoril pa nam je tudi o pobudi od-
prti zvoniki, ki so jo v Doberdobu ure-
sničili tudi zato, da bi ugodili željam
številnih krajanov: “Velikokrat nas ljud-
je sprašujejo, ali bi se lahko povzpeli na
zvonik. Iz varnostnih razlogov pa tega
navadno ne dovoljujemo”, je pojasnil
doberdobsi župnik in nadaljeval: “Ko
smo leta 2007 zvonik obnovili, smo na
line postavili mreže. Danes je vzpenjan-
je zato precej bolj varno. Naš zvonik
ima zelo lep razgled. V idealnih pogojih
lahko vidimo vse do Gradeža in celo
Beneške lagune, v nasprotno smer pa
se odpira pogled na Julijske Alpe in celo
na Trigalv” Ob tem nam je pokazal sli-
ko s špika zvonika iz leta 2007, ko so bi-
la v teku obnovitvena dela. Na njej se
lahko res vidi Sabotin in Sveta Gora, v
ozadju pa zelo razločno in jasno še očak
med slovenskimi gorami, Triglav.
kil
P
Foto JMP
  Župnija sv. Martina
Dan odprtih zvonikov in spoznavanje
zgodovine domače cerkve
DOBERDOB 
Foto MV
Kristjani in družba 19. maja 2016 5
Vprašanje družine v sodobni družbi
Preizkusni kamen družbene
angažiranosti vernih laikov
   eagirali bomo
vsakokrat, ko bo
človeško življenje
ogroženo. Ko bodo napadli
svetost življenja pred rojstvom,
se bomo odzvali in glasno
povedali, da nihče nima pravice
uničiti življenja pred rojstvom.
Ko bodo govorili o otroku kot
bremenu ali z njim delali kot s
sredstvom za izpolnitev čustvene
potrebe, bomo vstali in vztrajali,
da je vsak otrok edinstven in
neponovljiv dar Boga, da ima
pravico do družine, združene v
ljubezni. Ko bo zakonska zveza
prepuščena človeški sebičnosti
in zreducirana na začasen in
pogojen sporazum, ki se more z
lahkoto prekiniti, bomo reagirali
in zatrdili neločljivost zakonske
zveze. Ko bodo družbeni in
gospodarski pritiski ogrožali
vrednost družine, bomo vstali in
poudarili, da je družina nujna ne
le za zasebno dobro vsake osebe,
temveč tudi za skupno dobro
vsake družbe, naroda in države”.
Te besede, ki jih je izrekel Janez
Pavel II. v Washingtonu 7. oktobra
1979, bi morali imeti vedno pred
očmi ne le kristjani, temveč vsi, ki
sta jim človeška oseba in življenje
temeljni vrednoti. S svojo jasno-
stjo so namreč pomembno vodilo
vsem, ki so prepričani, da nekate-
ra ključna bivanjska vprašanja ni-
“R so vezana na politične ali verskeopredelitve, temveč so antropo-loška dejstva. Vse to, kar je nave-
del sveti poljski papež, se v zadnjih
letih žal “dosledno” uresničuje. In
težko je se otresti občutka, da vla-
da veliko zmede tudi med kristja-
ni.
Zakon
Prejšnji teden je poslanska zbor-
nica s 372 glasovi za in 51 glasovi
proti (vzdržalo se jih je 99) odo-
brila sporni zakon o t. i. civilnih
zvezah, zakon, ki uvaja tudi isto-
spolne partnerske skupnosti. Nje-
gova “mati” je senatorka Monica
Cirinna’, tik pred odobritvijo v se-
natu ob koncu februarja letos pa
sta ga delno spremenila - in tako
zagotovila njegovo odobritev -
premier Renzi in minister Alfano,
dva “katoliška” politika... Prvi je
po odobritvi izjavil, da je “zmaga-
la ljubezen”, drugi pa je bil zado-
voljen, ker da je zajezil “revolucijo
proti naravi”.
Laiki
V zadnjem letu se je v italijanski
družbi okrog vprašanja istospol-
nih zvez vnela živahna razprava.
Zlasti jeseni in pozimi je bila pri-
sotna po vseh televizijskih in ra-
dijskih sporedih, spletnih foru-
mih in družbenih omrežjih, pa tu-
di v trgovinah, barih, čakalnicah
itd. Kot bi to bil glavni problem
države... Velik del javnosti je
“vznemiril” shod (pretežno, a ne
izrecno katoliških) družin v Circu
Massimu v Rimu, ki je v organiza-
ciji odbora Varujmo naše otroke
nastal kot civilna protestna akcija
v imenu zaščite naravne družine.
Zakon je bil vseeno sprejet,
vprašanje družine pa se je izkazalo
za pomemben preizkusni kamen
družbene angažiranosti vernih
laikov v sodobni družbi. Tudi s po-
močjo interneta in družbenih
omrežij se je v zadnjih letih spletla
(in se še naprej plete!) mreža po-
sameznikov in gibanj, ki se borijo
za družino kot skupnost moža in
žene ter za pravico otroka do la-
stne matere in očeta. Časnikarji,
zdravniki, pravniki, profesorji,
književniki, preprosti ljudje... Del
laikov italijanske Cerkve se očitno
prebuja in dozoreva ter hkrati bo-
dri samozavest kristjanov. Smemo
upati, da bodo laiki s pristno in
zdravo krščansko formacijo prev-
zeli več odgovornih nalog v
družbi? Za to ne potrebujejo so-
glasja “škofov-pilotov”, je na lan-
skem cerkvenem zborovanju v Fi-
rencah poudaril papež Frančišek;
o politikih pred takimi dilemami
pa je sredi januarja letos izrazil
upanje, da bi glasovali “z dobro
oblikovano vestjo”. Takih je bilo
tokrat očitno premalo oz. samoz-
vani katoliški politiki so dokaj kla-
vrno, brez posebnih pomišljanj
svojo vero zatajili...
Katoliški laiki v politiki
Izrecno katoliških politikov je v
tem parlamentu malo, je pred ne-
kaj dnevi ugotovil tržaški škof Cre-
paldi. In mnogi med njimi ne do-
puščajo, da bi jih 'pogojevali' na-
potki katoliške morale, družbene-
ga nauka Cerkve ali pozivi cerkve-
nega učiteljstva. Prava “nevarnost
naše družbe” pa je dejstvo, da se
imajo danes mnogi za kristjane,
čeprav to sploh niso, je zatrdil
škof. Njihova misel je zmedena,
zaradi česar dajejo vtis, da kato-
liška vera sploh ni sposobna izo-
blikovati organske in dosledne vi-
zije, prave družbene in politične
kulture.
V zadnjih letih se je že večkrat po-
kazalo, da t. i. ljudstvo družin ni-
ma primernega političnega pred-
stavništva. Zato je ljudsko gibanje,
ki sta ga sprožila milijonska
družinska shoda v Rimu junija
2015 in januarja 2016, nekaj edin-
stvenega v zgodovini italijanske
republike. Iz njega je že nastala tu-
di stranka (Popolo della famiglia),
ki bo marsikje kandidirala na ju-
nijskih upravnih volitvah. Ta
stranka sicer ni izraz odbora Va-
rujmo naše otroke, saj ta želi ostati
samostojen, ločen od političnih
in verskih skupin.
Referendum
Gotovo ni slučaj, da je v tednu,
preden je bil zakon dokončno iz-
glasovan, Massimo Gandolfini,
nevropsihiater iz Brescie, glasnik
združenja Varujmo naše otroke,
napovedal nastanek odbora, ki si
bo prizadeval, da bo na jesenskem
ustavnem referendumu zmagal
NE. Renzija je treba ustaviti, je de-
jal, saj ni predsednik vlade vseh
državljanov, temveč predstavlja le
majhen lobi. Gre za obrambo te-
meljnih etičnih tem in republiške
ustave! Zakon Cirinna' je iz več
razlogov protiustaven, pa tudi po-
stopek, po katerem je bil izglaso-
van, krši osnovna pravila demo-
kratičnega soočanja. Dvakratna
zaupnica, ki je parlamentarcem v
primeru zakona o kočljivem
etičnem vprašanju odvzela
možnost glasovanja po lastni ve-
sti, je nekaj nesprejemljivega, ne-
varen signal za demokratično pri-
hodnost države, je dejal Gandol-
fini.
Ne ustava ne evangelij
V znani televizijski oddaji je pre-
mier Renzi kmalu po odobritvi za-
kona ponosno izjavil, da je speljal
ta zakon kljub nasprotovanju Cer-
kve. On, ki se ima za katoličana,
je tudi dejal, da je “prisegel na
ustavo in ne na evangelij”. Aldo
Moro ali Alcide De Gasperi bi na
kaj takega nikdar ne pomislila, kaj
še, da bi to tudi izustila... Kar se pa
tiče ustave, ali ta ne določa, da je
treba o zakonskih besedilih raz-
pravljati najprej v komisiji in šele
nato v zbornici? Ali v 29. členu ne
določa dovolj jasno, kaj je družina
in zakaj je pomembna kot osnov-
na družbena celica?
In zdaj?
Žalostno je bilo slišali navdušeno
izjavo znane radikalke Emme Bo-
nino, da se bodo sedaj borili za
druge velike “dosežke”, kakršna
sta evtanazija in legalizacija kana-
bisa... Naslednji koraki naj bi bili
posvojitev otrok za istospolne pa-
re, poučevanje temeljev teorije
spola v šolah itd. Zakonski osnut-
ki so že napisani...
Žalostno je bilo tudi brati izjavo
komunističnega veljaka Nichija
Vendole, ki je že po odobritvi za-
konskega osnutka v senatu “po-
svojil” partnerjevega otroka (pri-
dobljenega v tujini prek nadome-
stnega materinstva, kljub temu da
ta praksa v Italiji ni dovoljena). Z
rahlo patetičnim tonom se je zah-
valil vsem, ki se v obrambi lastne-
ga dostojanstva niso vdali ter so v
boju proti mračnjaštvu zahtevali
pravice za vse. Parlament naj bo
sedaj dovolj pogumen, da odobri
še zakon proti homofobiji.
V državi, ki doživlja - poleg gospo-
darske krize, ki je prizadela vsa
družbena področja - dramatičen
upad rodnosti in torej nima pri-
hodnosti (že sedaj je več babic kot
mamic!), bi raje brali o politikih,
ki konkretno - ne le z besedami! -
pomagajo družinam z otroki, ki
branijo dostojanstvo žensk, ki v
boju proti njihovemu izkoriščanju
pišejo zakone proti kupoprodaji
dojenčkov, ki razumejo, da v za-
konskem priznanju želja posa-
meznikov obstajajo nekatere me-
je. Upajmo, da bo parlament do-
volj pogumen, da bo odobril za-
kon proti trgovanju z ljudmi (kar
posvojitev otrok s strani istospol-
nih parov gotovo je). Sicer pa se
zaman sprašujemo, kako to, da je
vlada neke države, ki umira od sta-
rosti in v kateri je vedno težje ime-
ti otroke, v triletju 2014-16 ustva-
rila idealne zakonske pogoje, da se
dopolni demografski samomor.
Pomeni novi zakon korak naprej?
Brez dvoma. Vprašanje je, v
kakšno smer... Morda ima prav
papež, ki trdi, da so ljudje, ki ima-
jo radi pse in mačke, ne reagirajo
pa, če je človeško življenje
ogroženo... / DD
Goriška19. maja 20166
  Nežka Figelj
Za pospešitev odnosov med EU 
in Srednjim Vzhodom
SREČANJE POD LIPAMI 
  eobičajno Srečanje
pod lipami 12. maja je
bilo posvečeno do-
mačinki z Oslavja in... Bližnje-
mu Vzhodu.
Na večeru, ki sta ga v komorni
dvorani Kulturnega centra
Lojze Bratuž organizirala
omenjeni center in Krožek An-
ton Gregorčič, je bil govor o te-
mah, “ki so nam blizu in hkra-
ti daleč”, je uvodoma dejal
moderator pestrega kulturne-
ga srečanja Renato Podbersič
ml., med drugim znan kot lju-
bitelj judovstva in Izraela.
Nežka Figelj je po klasičnem
liceju Trubar študirala filozo-
fijo v Padovi, potem oriental-
ske vede na Sapienzi v Rimu,
nato pa še diplomatske in var-
nostne vede na univerzi v Tel
Avivu v Izraelu, kjer je tudi ma-
gistrirala. Ima široko izobrazbo,
odlikujejo jo veliko znanje, umir-
jenost, človeška toplina in mo-
drost; je strokovnjakinja za var-
nostne vede in piše v številne tuje
varnostne časopise.
Za Bližnji Vzhod se je začela za-
nimati leta 1997, ko je šla z
družino v Egipt. To je bilo dva
tedna pred hudim terorističnim
napadom, nakar “se je situacija
varnostno zaostrila”. Naslednje
leto je obisk Izraela in Jordanije
v njej vzbudil interes do judovske
kulture in religije, za hobi se je
začela učiti hebrejsko v judovski
skupnosti v Benetkah in Padovi,
kjer je tudi bolje spoznala evrop-
sko judovstvo. Poleti 2008 je ime-
la možnost preživeti - kot prosto-
voljka v mednarodni skupini -
dva meseca v kibucu na severu
Izraela. Prišla je v stik tudi z vo-
jaško mentaliteto, ki je za nas ne-
kaj tujega. “Izkušnja me je zelo
spremenila, mi odprla obzorja”
in jo prepričala, da je nadaljevala
študij v Tel Avivu. Univerzitetni
sistem je tam “drugačen, bolj
ameriški”, s sošolci iz vsega sveta
so se spoštovali in si izmenjavali
poglede. Želja po varnosti in od-
govornost za varnost države sta
N
tako močni, da kljub vseprisot-
nim puškam dokaj malo upora-
bljajo orožje. “Problem” je na le-
tališču, kjer so varnostniki zelo
pikolovski in dolgi v zasliševan-
jih... V Izraelu je “demokracija, ki
Evropejca skoraj moti”. Prebival-
ci te edine demokratične države
v Srednjem Vzhodu “si skoraj
preveč dovolijo”, so skoraj preveč
direktni, je dejala Nežka Figelj, ki
je tam živela v letih 2010-2012.
Izrael je vsestransko zanimiva
dežela tudi zaradi svojih velikih
kontrastov. Je demokratična
država, verskega preganjanja ni,
je pa tudi res, da je bil Izrael usta-
novljen kot judovska država. Pa-
lestinci se proti njej borijo, “a ni-
majo političnega programa”.
Vprašanje je, kako se bo ta demo-
kracija razvila; raste namreč del
judovstva, ki najmanj dela, ne
služi vojske, ne plačuje davkov,
ima veliko otrok, nima stikov z
'neortodoksnimi' Judi. Bolj
zmerni zapuščajo državo. V tem
trenutku Nežka Figelj za težave v
“bližnjevzhodnem kotlu” ne vidi
hitrih rešitev.
V Tel Avivu je od aprila do avgu-
sta 2012 delala na slovenski am-
basadi. “Izkušnja je bila odlična”,
poglobila se je v vprašanja diplo-
macije, v to, koliko je pomem-
bno sodelovanje tudi med ma-
jhnimi državami, kot sta lahko
Slovenija in Izrael. Na veleposla-
ništvu je bilo kar nekaj kulturnih
dogodkov, spoznala je tudi Bar-
rosa, “bilo je zelo pestro”. Tel
Aviv je moderno, odprto in mla-
do mesto ob morju, po nakupih
lahko greš ob vsaki uri dneva in
noči; 70 km oddaljen pa je Jeru-
zalem, “mistično mesto”, kjer
pozimi sneži in ti v nekaterih
četrtih mečejo kamne. Razlike so
zelo velike, mladi Izraelci pa so
na splošno izredno
delavni. “Tel Aviv
dosti nudi, moraš pa
tudi veliko delati”.
Druga velika ljube-
zen Nežke Figelj je
Iran, je dejal Podber-
sič. To je danes
država z velikim na-
ravnim prirastkom
in tehnološkim raz-
vojem. Iran in Izrael
“zgodovinsko nista
sovražnika”; po letu
1948 sta imela poli-
tično privilegiran
odnos: poleg Turčije
sta to bili edini nea-
rabski državi. Z izvo-
litvijo Clintona v 90.
letih se je začel Izrael
oddaljevati od Irana
in je v njem videl najhujšo
grožnjo. “Danes ima Iran jedrski
program, ne pa orožja”. Program
se je začel v 70. letih s Šahom, ki
je vodil “belo revolucijo”, po-
speševal ekonomijo in stike z Za-
hodom. Leta 1979 se je program
s Komeinijem ustavil, nadaljeval
leta 1985. Leta 2003 so se začela
pogajanja, leta 2013 pa skupen
akcijski plan, ki je privedel do
sporazuma o prekinitvi progra-
ma. Iran je posebno cenil umik
ekonomskih sankcij, ki so dolgo
pestile državo in ji onemogočale
  Klepetalnica Goriškega loka
Dvojezična dediščina
goriške pokrajine
SKGZ 
  redi prejšnjega tedna so v
klepetalnici Goriškega loka
na pobudo Slovenske kul-
turno gospodarske zveze in
združenja Darko Bratina odbor-
nici Mara Černic in Vesna Tom-
sič ter visoka funkcionarka na Po-
krajini Gorica Marjeta Kranner v
Trgovskem domu razpravljale o
tem, kdo bo prevzel pristojnosti,
vezane na skrb za Slovence in
dvojezičnost, po ukinitvi Pokra-
jin. Ukrep, kot znano, predvide-
vata tako usmeritev državne vla-
de kot tudi deželna reforma kra-
jevne samouprave, ki jo udejanja
odbor predsednice Debore Ser-
racchiani preko pristojnega od-
bornika Paola Panontina. Uvod-
ne besede na goriškem srečanju
je ponudil pokrajinski predsed-
nik SKGZ David Peterin, ki je
hkrati sedanji predsednik pokra-
S jinske konzulte za Slovence. Te-mu telesu se z izčrpanjem pokra-jin kajpak piše izumrtje, Peterin
pa je predlagal edino konzulto za
Slovence za Pokrajini Trst in Go-
rica. Omenil pa je vseskozi pozi-
tiven odnos, ki ga je imela go-
riška Pokrajina do slovenske na-
rodne skupnosti vsaj v zadnjih
štirih mandatih.
Marjeta Kranner je funkcionarka
na Pokrajini in vodi slovensko
okence. Dejala je, da je bila slo-
venščina leta 1990, ko se je zapo-
slila na Pokrajini, tabu tema, da-
nes pa je normalno pogovorni je-
zik po hodnikih. Velika pridobi-
tev je bila po njeni oceni še ena
uslužbenka v uradu za slovenski
jezik, ki mu je zdaj usojeno za-
prtje. Odbornica za osebje, pro-
račun in šport v Gherghettovi
upravi Vesna Tomsič pa je doda-
la, da je okrepljena vidna dvoje-
zičnost v javnosti in v dokumen-
tih prav rezultat kompetenc in
truda osebja. Današnja podpred-
sednica uprave, odbornica za
kmetijstvo in okolje Mara Černic,
pa je omenila vrsto uspešno ure-
sničenih projektov, kot sta nazad-
nje Kras 2014 in Pot miru. Pove-
dala je, da je bila Pokrajina zad-
nja leta vsakodnevni sogovornik
institucij z Novogoriškega in iz
Posočja. O prihodnosti pa je ugo-
tavljala, da upa v prispevek bolj
razsvetljenih občinskih upravi-
teljev, ki lahko prevzamejo skrb
za pristojnosti o dvojezičnem po-
slovanju in sploh o skrbi za slo-
vensko manjšino. Dežela je nam-
reč preveč oddaljena enota, na
Občini Gorici pa pri sedanji upra-
vi ni videti neke politične volje v
tej smeri. Soočenje je nakazalo,
da bo odslej veliko odvisno tudi
od dejavnosti in dogovarjanja
znotraj naše skupnosti same.
Debato Goriškega loka, pri kateri
so sodelovali tudi poslušalci, je
povezoval David Sanzin.
HC
Uporniški muzikal Dijašega doma Gorica
Matilda vsemogočna
  ijaški dom Gorica
večinoma miselno pove-
zujemo s pisanjem do-
mačih nalog in opravljanjem šol-
skih obveznosti. Vendar vsak-
danje delo z 90 učenci Dijaškega
doma se nikakor ne zaključi pri
tem. Tu so še plesne, pevske in
gledališke vaje, delavnice za sce-
nografijo in pripravo kostumo-
grafije, različne enkratne dejav-
nosti in izleti ter mnogo drugega.
Ob nizu izjemno zanimivih de-
javnosti, ki spodbujajo otroško
ustvarjalnost, predvsem pa nad-
D grajujejo rabo in poznavanjeslovenskega jezika, se domačenaloge napišejo kar same.
Trenutno celotni Dijaški dom
Gorica diha skupaj z novim mu-
ziklom in prepričljivo koraka
proti premierni urpizoritvi, ki
bo predstavljena 27. maja 2016
v Kulturnem domu Gorica. Po
romantičnih in komičnih upri-
zoritvah kot sta bili Briljantina
in Vesna-This is it!, so se letos
podali v nekoliko bolj intenziv-
no in zahtevno pripravo muzikla
Matilda vsemogočna. Letošnji
muzikal je nastal po knjižni pre-
dlogi pisatelja Roalda Dahla in
angleškem muziklu iz lon-
donskega West enda, Mati-
dla – the musical. Kdo ne
pozna zgodbe o majceni de-
klici s čarobno močjo, ki se
neustrašno upre svetu zlob-
nih in preračunljivih odra-
slih oseb. Zgodbe o deklici,
ki se skupaj z ostalimi so-
vrstniki zavzema za tisto, kar
je prav. Matildin upor je v
tem primeru skrajno pozitiv-
no naravnan prosti vsem, ki
stojijo za napačnimi načeli.
Uporniško zgodbo male de-
klice, ki se za pravičnejši svet
bori proti zlobni ravnateljici
in družini, ki je ne more in
ne zna sprejeti, so učenci Dijaške-
ga doma sprejeli z velikim nav-
dušenjem. Le kdo ne bi zavihtel
svoje jakne, skočil na mizo in se
postavil v bran za tisto, kar je
prav. Muzikal, ki združuje razne
oblike umetnosti in nastopanja
vključuje preko 70 učencev
osnovne in srednje šole. Avtorsko
glasbo je ravno za to priložnost
priredila pevka in gledališka
igralka Damjana Golavšek ter
obenem tudi izvirno prevedla be-
sedila posameznih songov, ki so
jih dekleta že posnela v njenem
studiu. Letošnja novost muzikala
Dijaškega doma pa je, da bodo
nekatere skladbe izvajali tudi v
živo. S tem še dodatno nadgraju-
jejo dosedanje produkcije, ki so
tako med mladino kot ostalimi
obiskovalci poželi veliko usehov.
Pod izvirno koreografijo se pod-
pisujeta Martina Grmek in Dan-
jela Simčič. Predstavile se bodo
kar tri plesne skupine, ki v Di-
jaškem domu delujejo celo leto
in so razdeljene glede na starost
plesalcev. Za kostumografijo bo
poskrbela Jani Fortuna, s po-
močjo mlade Tine Sbarbaro, sce-
nografija pa je bila letos zaupana
Lari Kumar. Celotna grafična po-
doba je v skrbnih rokah Roberta
Makuca, za režijo in pripravo sce-
narija je poskrbela Andreja Bene-
detič. Ostalo izčrpno delo pa je
popolnoma zaupano otrokom, ki
se bodo 27. maja ponovno, kot
pravi zvezdniki, predstavili na
odrskih deskah Kulturnega do-
ma Gorica.
O našem mestu še vedno kdaj pa kdaj slišimo ali beremo, da je
“staro” ali “italijansko”. To vprašanje je bilo aktualno že pred leti,
ko mu je goriški tednik Novi glas namenil primerno pozornost in
razlago.
Gorica je samo Gorica, tisoč let staro mesto s slovenskim imenom.
Popolnoma jasno je, da se Gorica razlikuje od Nove Gorice. Medtem
ko smo pred leti praznovali tisočletnico Gorice, je Nova Gorica po
drugi svetovni vojni šele zrasla na ozemlju med Solkanom,
Kromberkom in Kostanjevico.
Le ohranimo oba izraza, kakor to velja za Beograd. Nikomur namreč
ne pride na misel, da bi govoril ali pisal o Starem Beogradu. / L. B.
Gorica in Nova Gorica
mednarodno sodelovanje.
Kaj se bo zgodilo z Iranom, je
vprašal Podbersič. Zanimanje za
gospodarsko rast in ekonomsko
sodelovanje z Iranom je velikan-
sko; tudi v Italiji, tudi v naši
deželi. Do rasti bo gotovo prišlo,
ta bo privedla do blagostanja,
večjega optimizma in politične
stabilnosti. Iran pa še vedno osta-
ja država z najvišjim številom
smrtnih kazni...
Kje se vidiš v prihodnosti, je še
vprašal moderator mlado magi-
strico, odlično poznavalko dveh
“kompliciranih držav”. Delala je
za neko francosko multinacio-
nalko, sedaj se ji odpirajo poti v
Bruselj... “Znanje in izkušnje, de-
lo zadnjih let bi rada prenesla na
Evropsko unijo. Sem Evropejka
in to mi je zelo pri srcu. S svojim
znanjem bi želela pospešiti od-
nose med Evropsko unijo in
Bližnjim oz. Srednjim Vzho-
dom”. To področje ni ločeno od
Evrope. “Upam, da mi bo uspelo
povezati ti dve ozemlji, dati svoj
prispevek”.
V pogovoru z občinstvom je
Nežka Figelj med drugim obra-
zložila, zakaj so bili Judje v zgo-
dovini tolikokrat osovraženi,
spregovorila pa je tudi o izrael-
skem jedrskem programu, o
težkem položaju kristjanov v Sve-
ti deželi, o življenju, ki vedno
premaga smrt, kar je v judovstvu
posebno živo načelo. / DD
Foto Marilka Koršič
Srečanje pod lipami / Jegličev dnevnik
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek za
družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita v
četrtek, 19. maja 2016, ob 20.30 na Srečanje
pod lipami, kjer bo predstavitev
znanstvenokritične izdaje dnevnika
ljubljanskega škofa Antona Bonaventure
Jegliča (1850–1937). O Jegličevem dnevniku
bo spregovorila Marija Čipić Rehar z
ljubljanskega nadškofijskega arhiva, z gostjo
se bo pogovarjal prof. Adrijan Pahor.
Obisk svečanosti v Kočevskem rogu
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič bosta
poskrbela za obisk spominske svečanosti ob grobišču pod Krenom
v Kočevskem rogu, ki bo v soboto, 4. junija, ob 11. uri. Avtobus bo
peljal iz Gorice (ob 7. uri) s postankom pri Fernetičih (ob 7.45) in bo
parkiral blizu prizorišča. Po slovesnosti bo za udeležence poskrbljeno
kosilo, popoldne je na programu še obisk marijanskega svetišča
Zaplaz, ki je glavna romarska točka novomeške škofije. Informacije
in prijave v uradu Kulturnega centra Lojze Bratuž od ponedeljka do
petka med 8.30 in 12.30, na telefonski številki (0039) 0481 531445
ali po elektronski pošti info@centerbratuz. org. Podrobnosti in ceno
bodo organizatorji naknadno sporočili.
Kratke
Renato Podbersič ml. in Nežka Figelj (foto dpd)
Goriška 19. maja 2016 7
Za otroke in mlade med 6. in 14. letom
Bogate poletne dejavnosti
Mladinskega doma
  ed počitnicami pri-
reja Mladinski
dom za svoje člane
vrsto dejavnosti, ki imajo kot
glavni namen zaposliti otroke
od 6. do 14. leta starosti v času
počitnic, jim ponuditi pri-
ložnost, da v skupnosti
preživijo del dopusta, se ob
pogovorih, igrah in dinami-
kah učijo sprejemanja drug
drugega, poglabljajo medse-
bojne prijateljske odnose, na-
vezujejo nove stike, se zaba-
vajo ob zanimivih aktivno-
stih predvsem v naravi in se
marsičesa koristnega naučijo,
skratka, da se pripravljajo na
izzive življenja.
ŠALA PO ŠOLI je naslov prve
pobude, ki je namenjena
otrokom od 6. do 13. leta. Gre
za dnevno središče, ki se bo
odvijala v prostorih Mladin-
skega doma štiri tedne dopol-
dne, in sicer od 13. junija do
8. julija. V programu so sku-
pinske igre, kreativne delav-
nice, videodelavnica, ekskur-
zije, kopanje v bazenu in še mar-
sikaj. Vpisnina znaša 40 evrov te-
densko ali 140 evrov za ves čas.
VIDEO. LAB NARAVA pa je petd-
nevno letovanje v koči od 20. do
24. junija, med katerim bodo mla-
di od 10. do 14. leta ustvarjali igra-
ne filme in risanke. Ne bo man-
jkalo iger, izletov, kopanja. Vpisni-
na 80 evrov.
ZELENI IZZIV je ime tretje ponud-
be. To so aktivne počitnice na-
menjene 11-14 letnikom, ki se bo-
do odvijale od 24 do 29. Junija v
Žabnicah. Poleg iger, dinamik, ko-
panja, pohodov in adrenalinskih
pustolovščin so predvidene tudi
M
najrazličnejše spretnosti in tehni-
ke preživetja v naravi, kot npr. pri-
dobivanje hrane in vode, kuhan-
je, osnove pohodništva, orienta-
cija. Vpisnina 100 evrov.
ŠOLA ZA ŠALO bo zaživela po po-
letnem premoru, točneje od 29.
avgusta do 9. septembra v jutran-
jih urah. Učenci in dijaki od 6. do
13. leta se bodo začeli polagoma
pripravljati na začetek novega šol-
skega leta. Med med tem dnev-
nim središčem, ki se bo odvijalo v
dopoldanskih urah, je pristop do
šolskih obveznosti bolj igriv in
sproščen: utrjevanje snovi bodo
dopolnjevali jezikovni tečaji, ma-
tematične vaje, kreativno branje
in pisanje, didaktične igre, izrazne
in ustvarjalne delavnice. Vpisnina
80 evrov.
1,2,3: SREDNJA! pravimo uvod-
nemu tečaju v srednjo šolo, ki ga
vsako leto namenjamo petošol-
cem, ki zapuščajo osnovno šolo.
Letos bo potekal od 5. do 9. sep-
tembra. Udeleženci bodo osvežili
snov glavnih predmetov - predv-
sem bodo utrjevali matematiko in
logiko - in bodo dobili informaci-
je in nasvete v zvezi s potekom
pouka in metodami dela na nižji
srednji šoli ter s pridobivanjem
delovnih navad. Ob koncu tečaja
se bodo lahko njihovi starši
pogovorili z učnim osebjem.
Vpisnina 50 evrov (za gojence
brezplačno).
OLAJŠAVE: Predvideni so po-
pusti za brate/sestre 10% in za
dosedanje in nove gojence
pošolskega pouka 50%. Pri-
prava na vstop v srednjo šolo
je zanje celo brezplačna.
Za gojence je zastonj tudi PRI-
PRAVA NA MATURO od 6. do
10. junija popoldne, med tem
ko je za negojence vpisnina
določena v višini 50 evrov.
Tretješolci bodo v spremstvu
vzgojiteljev in profesorjev zve-
deli, kako poteka matura, po-
navljali snov glavnih predme-
tov, se učili premagovati tre-
mo in ohranjati potrebno
koncentracijo.
S predvpisom na POLETNO-
STI 2016 do 31. maja in k
POŠOLSKEMU POUKU do 9.
junija imajo otroci pravico do
izrednih olajšav - polovične
vpisnine ali celo brezplačne
prijavnine pri vseh ostalih de-
javnostih Mladinskega doma.
Vse podrobne informacije dobite
na sedežu Mladinskega doma, v
ul. Don Bosco 60, tel. 0481-
280857, 366-6861441 in 331-
6936603, po mailu info@mladin-
skidom. it, na portalu www. mla-
dinskidom. it, pa tudi na www.
noviglas. eu.
Obvestila
AŠZ Olympia - Gorica vabi v
ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri
na zaključni prikaz dela, ki bo
potekal v društveni telovadnici.
Nastopile bodo skupine gymplay,
artistic gym, rhythm&dance in
show dance.
ŠZ Soča iz Sovodenj vabi na mesec
odprtih vrat. Brezplačna vadba
minivolleya (letniki 2007-2010 ob
torkih in petkih od 15. do 16.30,
trener Rok Černe) in odbojke
(letniki 2002-2006 ob ponedeljkih
in sredah od 16.30 do 18.30,
trenerka Paola Uršič). Info pri
trenerjih ali na szsoca@yahoo. it
V galeriji A. Kosič (ul. Raštel 5/7,
Gorica) je do 31. maja na ogled
razstava likovnih del, ki so nastala
na 23. mednarodni likovni
delavnici “Slovenija odprta za
umetnost 2015” na Sinjem vrhu z
udeležbo 21 umetnikov iz osmih
držav. Urnik: od torka do sobote od
9. ure do 12.30 in od 15.30 do
19.30. Vhod Raštel 5 / 7 trgovina
čevljev Kosič.
Kulturni center Lojze Bratuž in
Krožek Anton Gregorčič bosta
poskrbela za obisk spominske
svečanosti ob grobišču pod
Krenom v Kočevskem rogu, ki bo v
soboto, 4. junija, ob 11. uri.
Avtobus bo peljal iz Gorice (ob
7.00) s postankom pri Fernetičih
(ob 7.45) in bo parkiral blizu
prizorišča. Poskrbljeno bo za
kosilo. Informacije in prijave v
uradu Kulturnega centra Lojze
Bratuž od ponedeljka do petka
med 8.30 in 12.30, na telefonski
številki 0039 - 0481 – 531445 ali
po elektronski pošti
info@centerbratuz. org
Podrobnosti in ceno bomo
naknadno sporočili.
Združenje cerkvenih pevskih
zborov vljudno vabi na koncert
cerkvenih pesmi otroških,
mladinskih in odraslih pevskih
zborov, ki bo potekal v petek, 10.
junija, ob 20.30 v župnijski cerkvi
v Štandrežu. Rok prijave je petek,
20. maja 2016. Za prijavo
kontaktirajte urad ZCPZ: tel. 0481
31817; e-pošta: corili01@gorica.
191. it. Urad je odprt po tem
urniku: ponedeljek, sreda 8. -18.,
torek, četrtek, petek 8. -14.
Mladinski dom vabi otroke od 6.
do 14. leta na “POLETNOSTI
2016”: z igrami, izleti,
videodelavnico, kopanjem,
adrenalinskimi pustolovščinami;
ŠALA PO ŠOLI – dnevno središče
(13.6. - 8.7.); VIDEO. LAB NARAVA -
letovanje v koči z videodelavnico
(20. -24. junij); ZELENI IZZIV –
pustolovsko letovanje v koči (24. -
29. junij); ŠOLA ZA ŠALO - igriva
priprava na začetek pouka (29.8..
– 9.9.); 1, 2, 3: SREDNJA! – uvod v
srednjo šolo (5. – 9. september).
Informacije in vpisi do 31. maja;
tel. 0481-280857 ali 366-
6861441, 331-6936603, e-pošta
mladinskidom@libero. it, www.
mladinskidom. it
V Mladinskem domu je v teku
vpis k pošolskemu pouku v
2016/17. Informacije in vpisi do
31. maja; tel. 0481-280857 ali
366-6861441, 331-6936603, e-
pošta: mladinskidom@libero. it,
www. mladinskidom. it
V središču mesta dajamo v najem
prenovljeno stanovanje, primerno
tudi za pisarno. Informacije na tel.
340 9248297.
Slovensko planinsko društvo
prireja od 22. do 28. junija izlet v
Apenine (skupina Velino-Sirente) in
ogled arheoloških in nekaterih
kulturnih spomenikov v srednji
Italiji. Prevoz z avtobusom,
namestitev v hotelih v
dvoposteljnih sobah. Predhodne
prijave: Vlado.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško sporoča, da med letom
prireja več zanimivih izletov,
družabnosti in srečanj, saj je
namen društva, da se člani čim več
družijo in skupaj preganjajo
osamljenost. Zaradi zakonskih
predpisov se teh dejavnosti lahko
udeležijo samo člani, ki so vpisani
v društvo. Dobrodošel je vsakdo, ki
se članom želi pridružiti. Če se člani
pravočasno ne priglasijo za izlet,
kot je navedeno v obvestilih, se
lahko zgodi, da izlet odpade.
Na društvenem sedežu na korzu
Verdi 51 se ob sredah od 10. do
11. ure še nadaljuje vpisovanje za
izlet v Berlin, ki bo od 12. do 17.
septembra. Natančne informacije
dobijo člani po tel. št. 0481
884156 (Andrej Faganel) in 0481
532092 (Emil Devetak) ter na
društvenem sedežu.
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah-
ko nakažete na bančni tekoči račun:
Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica)
IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570
036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom:
za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Infor-
macije na tajništvu SCGV Emil Komel,
tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569.
Potrebujem delo in bi z veseljem
pomagala v gospodinjstvu ali pri
skrbi za ostarelega ali bolnega
človeka. Čakam vaš klic na 00386
41 936 652 – Darja.
40-letna mati nudi dnevno nego
starejšim na domu. Ne 24 ur.
Lahko tudi kuha in pospravlja
stanovanje. 3-letne izkušnje. Tel.
00386 41 390 244.
Ostale male oglase bomo objavili
prihodnjič.
Čestitke
Dekliška vokalna skupina Bodeča
Neža z Vrha Sv. Mihaela je pod
vodstvom zborovodkinje Mateje
Černic ponovno posegla po
odličnem rezultatu. Na XXXIV
Državnem zborovskem
tekmovanju “Franchino Gaffurio”,
ki se je odvijalo v kraju Quartiano
di Mulazzano, se je uvrstila na prvo
absolutno mesto in prejela vrsto
zlatih priznanj. Za izjemen dosežek
čestita zboru in zborovodkinji
Zveza slovenske katoliške
prosvete.
Sožalje
Ob boleči izgubi drage mame Alme
izrekamo dirigentki Aleksandri
Pertot, njeni družini in sorodnikom,
iskreno in občuteno sožalje pevci
Mešanega zbora F. B. Sedej iz
Števerjana.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 20.5.2016 do 26.5.2016)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5, 91.9
Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9
Mhz; za Kanalsko dolino 95.7,
99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele
98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91,
103.6 Mhz; na internetu www.
radiospazio103. it. Slovenske
oddaje so na sporedu vsak dan
razen ob sobotah od 20.00 do
21.00. Spored:
Petek, 20. maja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev - Glasba
iz studia 2.
Nedelja, 22. maja, ob 21. uri (vodi
Ilaria Banchig): Okno v Benečijo:
oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 23. maja (v studiu Andrej
Baucon): Narodno-zabavna in
zabavna glasba - Zborovski kotiček
- Novice iz naših krajev - Obvestila
in večerni vic.
Torek, 24. maja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 25. maja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Mak
sredi polja kima - Izbor melodij.
Četrtek, 26. maja (v studiu Andrej
Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti iz sveta - Obvestila in
večerni vic.
PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ
PRAZNIK ŠPARGLJEV 2016
20., 21., 22., 28. in 29. maja 2016
Štandrež - župnijski park med lipami
petek, 20. maja
20.45: razstava umetniških del iz stekla in keramike Ede Miklus
sobota, 21. maja
17.00: slikarski ex-tempore za vrtce in osnovne šole 
na temo ŠPORT
20.30: ples z ansamblom Souvenir
nedelja, 22. maja
19.00: štandreški župnijski otroški zbor, MePZ Ciril Silič iz Vrtojbe
in zbor osnovne šole Fran Erjavec iz Štandreža
Sledi ples z ansamblom Hram
sobota, 28. maja
20.30: ples z ansamblom Souvenir
nedelja, 29. maja
19.00: Folklorna skupina Santa Gorizia, 
nagrajevanje ex-tempore in komedija PD Štandrež
Sledi ples z ansambom Hram
Bogat srečelov, odlični šparglji, domača jedača in pijača 
POD POKROVITELJSTVOM ZVEZE SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
Kje in kdaj - od 13. junija do 12.
avgusta 2016
Gorica, ul. Don Bosco 66 (Zavod
Sv. Družine)
Urnik - prihod 7.30 / 8.45 - 1.
odhod 13.30 / 13.45; 2. odhod
15.30 / 15.45
Dnevna vpisnina - od 7.30 do
13.30 ure: 12 evrov (malica); od
7.30 do 15.30 ure: 18 evrov
(malici in kosilo)
Tedenska vpisnina - od 7.30 do
13.30 ure: 50 evrov (malica); od
7.30 do 15.30 ure: 80 evrov
(malici in kosilo)
Predvpis do 10. junija za vseh 9
tednov - en teden BREZPLAČEN
/ ZASTONJ!
Za 2. otroka - z urnikom do 15.30
ure je predviden popust
(*dodatni popust za 3/4 otroka)
Program - šport, zabava, igre,
animacija, risanje, ročni izdelki,
izleti, kopanje v bazenu (s
poklicnimi trenerji in animatorji
- ne samo s prostovoljci!)
vsi stroški za izlete in / oz.
vstopnice so všteti v tedensko
vpisnino
Informacije in vpisovanje - od 1.
junija dalje na tel.
335/5952551 (Damijana
Češčut)
Organizatorji in podporniki - AŠZ
Olympia (Gorica) in Skupnost
družin Sončnica (Gorica)
Poletno središče “SREČANJA 2016”
za otroke od 3. do 12. leta
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na kavo s knjigo
MILAN PETEK LEVOKOV
LJUDJE NA BURJI
v četrtek, 26. maja 2016, ob 10. uri
v prostorih knjigarne na Travniku 25 
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
Kultura19. maja 20168
Pogovor / Tomaž Pavšič
Ob 50. obletnici začetka
izhajanja revije Kaplje
Dragi Tomaž Pavšič, v torek,
12. aprila, ste v Mestni knjižni-
ci in čitalnici v Idriji imeli sim-
pozij ob 50. obletnici začetka
izhajanja revije Kaplje, ki po-
menijo pravo prelomnico v
slovenski kulturni in družbe-
no-politični periodiki. Dejan-
sko je simpozij oživil spo-
min na čase in ljudi, ki so
začutili potrebo, da domači,
a tudi širši slovenski javnosti
predstavijo drugačen, svež
pogled na slovensko družbo
in kulturno snovanje. Zdi pa
se mi zanimivo, da je ta
svežina in ostrina pogleda
našla svoj plodni humus
prav v Idriji. Kako si to razla-
gate?
Tako prijazen klic zahteva pri-
meren odziv z moje strani, pa
ne le, ker z njim obveščam ro-
jake za mejo o skupnih sloven-
skih stvareh, ampak tudi, ker ta
prispevek pošiljam Tebi, dragi
Marko, stari prijatelj s tržaškega
brega.
Zakaj so Kaplje pred 50 leti
začele zalivati že posejani hu-
mus prav v kotlinici ob Idrijci
na stiku kraškega in alpskega
sveta? Pokojni istrski publicist
Edelman Jurinčič je na nekem
Premskem literarnem srečanju
dejal, da je to nekakšna skriv-
nost. Kaplje so poleg svojega,
prvenstveno kulturno literar-
nega poslanstva, izpolnjevale
še nenapisani program nadal-
jnjega osvobojevanja slovenstva,
več ali manj jasno izraženega,
včasih pa le v spodobno zakritih
ali pa tudi neposrednih namigih
teže zaznavnega zaradi cenzure,
ki je uradno ni bilo, zato pa je bilo
vse življenje rajnke federativne
“prestreljeno”, kot je dejal neki
politik, s tajno državno policijo,
po srbsko UDBO, ki je bila podob-
na ali pa še hujša kot Stalinova
NKVD. Hitlerjeva Gestapo in Ul-
brichtova Stasi – državna varnost.
Časopis s približno štirimi števil-
kami letno je nastal popolnoma
samostojno. Skupina takrat mla-
dih idrijskih izobražencev, v glav-
nem še maturantov idrijske gim-
nazije ali že absolventov ljubljan-
skih fakultet, se je podala v neko-
liko tvegano kulturno politično
avanturo. Sprva sem bil v tisti
skupini samo jaz v službi, in sicer
na idrijski gimnaziji Jurija Vege,
tako kot kolega Vinko Cuderman,
poznejši dr. literarnih ved. ki je
prišel v uredništvo po peti številki
in potem za mano prevzel mesto
odgovornega urednika. Ime je dal
Kapljam slavist Emil Miklavčič.
Jože Felc, poznejši primarij psihia-
trije in pisatelj, je bil vseskozi glav-
ni urednik. Imenovati moram še
ostalo druščino urednikov: Milan
Božič (poznejši arhitekt), Rafko
Terpin (akademski slikar), Janez
Bjak (direktor TNP), Jože Čar (dr.
geologije), Silvij Božič (gled. Igra-
lec), Darko Komac (bibliotekar).
Morda pa je tudi v Idriji ostalo ne-
kaj živega kulturnega izročila za-
radi nekdanje Realke, ki je že pred
prvo vojsko in po njej delovala v
tem ne velikem, pa vendar po-
membnem slovenskem mestu z
odličnimi profesorji in dijaki.
Med obojimi je bilo več znanih
Tržačanov in Goričanov. V neki
mali knjižici o Kosovelu, ki jo je
bil pripravil Boris Pahor, zasledi-
mo tudi spominski članek Milka
Bambiča, kako so tržaški realčani
stanovali in debatirali pri dijaški
gospodinji v hišici na “Skalci”
pod idrijskim Gradom. V Idriji se
je bil tisti čas pojavil tudi rokopi-
sni časopis Obzor.
Bil je to čas duhovne in kultur-
ne prenove v slovenski družbi
in sami ste svoj čas omenjali,
da je na vas vplivalo tudi za-
mejstvo s svojimi kulturnimi
revijami in stiki s prijatelji na
Tržaškem in Goriškem. Kako je
do teh stikov prišlo in zakaj so
bila ta soočenja zanimiva za
mlade kulturnike iz tega
širšega primorskega prostora?
A Kaplje so nastale v čisto dru-
gačnih časih. Četrt stoletja je že
vladal Titov jugo-socializem in
čeprav je bil že prisiljen kazati bolj
človeški obraz in so bile meje od-
prte (zapirale pa so se pred ideja-
mi in “nevarnim” slovenskim ti-
skom iz zamejstva in tujine), rast
slovenske moderne in ponosne
narodne samozavesti, ki so jo bo-
drile tudi drzne “Žebljice” Borisa
Pahorja v Delu, pa je vlival strah
v režimske aparatčike in biriče.
“Perspektive” so bile že utihnile,
nastajale pa so nove revije in rav-
no Primorska je pri tem vodila in
ustvarjala skupni kulturni pro-
stor. Prav Kaplje in Zaliv sta bila
pobudnika znamenitih Tu-
peljških srečanj, ki so se nadalje-
vala še vTrstu, Novi Gorici in Idri-
ji. Bilo pa je tako, kot je v zvezi s
Kapljami zapisal Drago Jančar le-
ta 1992: “Klicali smo se s hriba na
hrib … Bili smo osamelci in malo
smo vedeli drug o drugem. Vedeli
pa smo o tistih z drugih hribov,
da imajo pokončno hojo in da
človeku gledajo naravnost v oči.
Ne tako vsiljivo, kot so gledali v
oči zasliševalci”. Seveda pa nas ni
prenesel Jože Javoršek, ker smo
bili v prijateljskih stikih in na isti
valovni dolžini kot Pahor, Rebula,
Kocbek in drugi. Da bi nas po-
nižal kot nepomembne zgage iz
zakotne Idrije, nas je v svojem slo-
gu ošvrknil v dnevniški knjigi Sa-
motni jezdec: “Kdo božji naj bi na
primer vedel, kdo so idrijski ar-
hangeli Pavšič, Cuderman in
Božič, ki škropijo množico s ka-
pljami. Idrijska revija Kaplje, ki jo
ti možje v glavnem urejajo, je ne-
kakšna zakamuflirana duhovna
postojanka slovenske tržaške kul-
turne centrale in s tem tudi Piča,
zato nastopajo v zvezi s Pičevci in
Rebulo”.  (Ponedeljek, 26. januar-
ja 1970, str. 201)
Pri Kapljah sem bil očitno najbolj
“primorsko” nastrojen jaz. To ni
nasilno, ampak naravno. Bil sem
deset let starejši od Felca in dru-
gih; do svojega šestnajstega leta
sem kot drugi Primorci živel v
“zamejstvu”. Od
otroških let sem pil
primorsko slovensko
zgodovino; stik z Bori-
som Pahorjem sem
poiskal že leta 1954,
naslednje leto sem ga
bil obiskal v njegovem
pisateljskem okolju v
ulici sv. Nikolaja blizu
Rusega mosta. Tako re-
koč, vse življenje gojim
žive povezave s pri-
morskim zamejstvom.
Sklepal sem prijatel-
jska znanstva z rojaki
onstran meje brez ra-
zlike. Sprva je bil moj
krog znancev in prija-
teljev večinoma le-
vičarsko usmerjenih,
potem pa se je ta krog
razširil na celo vrsto
goriških in tržaških
krščansko čutečih lju-
di. Nekako mi je šlo na
roke spoznavanje med
ljudmi. Trud se je seve-
da izplačal. Z idejami
in izkušnjami smo bo-
drili drug drugega in
vzbrstevale so vedno
nove pobude.
Delovanje “Drage” je na nas
ugodno delovalo, širilo obzorja in
prijateljsko skupnost. Ljudje od
Mladike, Mosta, predvsem pa Za-
liva so postali naši prijateljski so-
bojevniki. Boris Pahor, ki je naj-
bolj sledil življenju v Sloveniji (Ju-
goslaviji) in velikokrat bil naš
navdihovalec, je v Zalivu leta
1972 objavil vznemirljivo
osmrtnico za Kaplje.
Pri tem je bila kulturna izmen-
java v vzajemno korist, saj ste
Kapljaši, če se prav spominjam,
pomagali npr. tudi pri boga-
tejšem delovanju goriškega
SKADA. Imate kak poseben
spomin na te izmenjave?
Podpora zamejskih rojakov slo-
venski demokratizaciji in dolgo-
trajnemu prizadevanju za končno
osamosvojitev je bila zelo po-
membna in še ni raziskana. Ka-
pljaši (to poimenovanje jezikov-
no sicer ne zveni dobro, a se je
uveljavilo), smo bili z goriškimi
SKADovci zares prijatelji, ne le so-
delavci pri kakih podvigih. Profe-
sorja Marija Češčut in Silvan
Kerševan, dr. Damijan Paulin in
še kdo so bili naši ambasadorji v
Gorici. Z Marijo in Damijanom
smo šli nekoč skupno h Kocbeku,
ki nas je v prijetnih pogovorih
zadržal pozno v noč. Marija nas
je kdaj obiskala tudi v Idriji. Zara-
di zvez s Kapljami, Pahorjem in
Kocbekom so jo zasliševali isti ud-
bovki agenti in funkcionarji kot
nas Kapljaše. Moj kolega Marko
Vuk, ki je bil tudi tvoj prijatelj in
je sodeloval pri Novem listu, je bil
velikokrat povezovalec za nova
poznanstva med takratnimi so-
mišljeniki. Njega so prvega odve-
dli na zaslišanje v tako imenovani
“Žabji kraj” v Solkanu.
Poleg Gorice je bil seveda Trst
naša glavna postojanka v zamej-
stvu. Ljudje okrog Zaliva, Mosta,
Mladike, “Drage” so bili tisti, ki
jih je mislil Drago Jančar (“klicali
smo s hriba na Hrib! ”). “Glavni”,
kot rečeno, je bil Boris Pahor. V
Kapljah pa so tudi s svojimi lite-
rarnimi prispevki sodelovali iz za-
mejstva Filibert Benedetič, Ivanka
Hergold, Marko Kravos, Aleš Lo-
kar, Boris Pahor, Aleksij Pregarc,
Janez Povše, Vekoslav Španger,
Irena Žerjal Pučnik in Lev Detela
z Dunaja.
Pri snovanju in pisanju je ob
Idrijčanih sodelovalo več ljudi
tudi iz širšega slovenskega pro-
stora, med osebnostmi, ki so
podpirale Kaplje je bil tudi Ed-
vard Kocbek. Kako ste vzposta-
vili stike in sodelovali s to zelo
pomembno pesniško
in obenem javno,
obenem pa tudi disi-
dentsko osebnostjo?
Tako kot z Borisom Pa-
horjem, sem prišel v stik
tudi z Edvardom Kocbe-
kom: pisal sem mu pi-
smo, celo s skopim na-
slovom Edvard Kocbek,
pesnik, Ljubljana. Odgo-
voril mi je in me povabil
na obisk, Bilo je poleti le-
ta 1964. Kot vsem njego-
vim znancem, so tudi
meni sledili tajni agenti.
Zelo je bil zadovoljen z
mojo oceno njegove Listine v 8.
številki. Iz pietete, ne zaradi oseb-
nega bahanja, naj navedem del
njegovega pisma iz leta 1967:
“Moja veselja nad knjigo so torej
izraz naše neuničljivosti. Gutta
cavat lapidem, non vi sed saepe
cadendo. Zato se veselim, da bo
esej izšel prav v “Kapljah”, ki s
svojo tiho močjo skalo dolbejo”.
Za našo 10. št. je prispeval svežo,
pretresljivo pesem Zdaj, ki se
konča s temi verzi: Vse čute so mi
zmešali / in rekli, da sem blazen.
/ Zdaj sem srečen.
Tedanji politični sistem v Jugo-
slaviji je zelo pozorno sprem-
ljal Kapljaše in delo, ki ste ga
opravljali, zlasti ker so bralci v
reviji lahko prebrali tudi mar-
sikaj kritičnega o družbeni ure-
ditvi ali načelnega o osnovah
demokracije. Kako ste občutili
posledice teh pritiskov in ukre-
pov?
Še dve leti po prenehanju Kapelj
je šef slovenske Udbe Janez Zem-
ljarič v delovni načrt za leto 1975
dal zapisati, da je treba slediti de-
lovanju Kapljašev, njihovim zve-
zam v zamejstvu, za Tomaža
Pavšiča pa je bil načrtovan more-
bitni kazenski pregon!
Udbovci so po tolovajsko ponoči
udrli v stanovanje Vinka Cuder-
mana in v njegovi odsotnosti
iskali obremenilne spise, tako nje-
ga osebno, kot našega prijatelja in
sodelavca Vikija Blažiča. Zališevali
so Janeza Bizjaka in mu sledili ter
vzeli literaturo in potni list, za-
sliševali so tudi Jožeta Felca, glav-
nega urednika in tedaj že psihia-
tra v Idriji, pa tudi Jožeta Čarja
(pred kratkim je pomagal organi-
zirati Simpozij, ki ga omenjaš in
ga je priredila Mestna knjižnica,
skupaj z Muzejem in Gimnazijo).
Mene, ki sem bil že v službi v Go-
riškem muzeju, so v Rožni Dolini
na meji aretirali 25. marca 1975
(po Zemljaričevem programu?).
V novogoriškem zaporu sem sicer
preživel samo eno noč in še do
popoldanskihh ur, odvzeli so mi
potni list, prerešetali moja biva-
lišča v Idriji, Otaležu in Novi Go-
rici … Vse je bilo v povezavi z afe-
ro o Kocbekovem tržaškem inter-
vjuju (v Zalivu). Novembra istega
leta sem bil amnestiran od po-
stopka, ki je tekel zaradi prenašan-
ja sovražne propagande. Kapelj
tožilstvo ni navajalo. Vsega skupaj
me je Udba zasledovala 38 let, od
mature v Postojni do slovenske
pomladi '90. Zaradi svojih “gre-
hov”, tudi Kapelj, nisem dobil
mesta za direktorja idrijske
knjižnice, za kar sem se potegoval
leta 1976 in 1977., kakor tudi ni
mogel dobiti mesta na univerzi
dr. Vinko Cuderman. Kaj hujšega
pa se nam ni zgodilo.
Leta, ko so izhajale Kaplje, vel-
jajo za dobo velike družbene
prenove po vsej Evropi: Stari
red se je podiral in mnogi so
zlasti na zahodu zapadli v ne-
kakšen ideološki nihilizem.
Med vami pa je bilo čutiti vero
v boljšo slovensko prihodnost.
Koliko je bilo zavestnega v
tem?
Takratno prenavljanje evropske
družbe in močna študentovska in
mladinska gibanja smo živo
spremljali, vendar se pri Kapljah,
kjer smo bili tudi socialno orien-
tirani in so nas nekateri imeli za
svobodne slovenske socialiste, ni-
smo navduševali za večkrat zgolj
anarhistične izpade in zlasti ne
nad nihilizmom, ki se je širil med
intelektualci in tudi v literaturi
porajal kratkotrajne muhe raznih
izmov, ki so bili skonstruirani in
daleč od stvarnega življenja, Kot
oporečniška revija, v opo-
rečništvo smo padli zaradi širjenja
demokratičnih
in narodnoza-
vestnih idej,
smo bili blizu
raznim skupi-
nam, ki so z na-
mi iskale stika.
Tako v Ljubljani
(neki študentski
blok) kot na Ko-
roškem v Avstri-
ji (Kladivarji).
Prepričani smo
bili, da moramo
reševati razmere
doma; odkrivali
smo laž sociali-
stične demokracije, ko je celo ve-
liki Vidmar, ki ga je naš Cuder-
man napadal, videl maksimum
pridobitev v pluralizmu samou-
pravnih interesov in je nemoško
zatajil “Drago”. Če povem privz-
dignjeno, šli smo za videnjem Bo-
risa Pahorja.
Ko se ozirate nazaj in iz razdalje
teh desetletij gledate na iz-
kušnjo pri urejanju in pisanju
za revijo Kaplje, kaj vam leži na
duši in bi še radi sporočili
našim bralcem?
Po petdesetih letih ugotavljam, da
diktature in režimi nasploh lahko
dolgo vladajo, če se ljudje počasi
prilagajajo in znajo živeti dvojno
življenje. Tako smo se tudi vsi mi
več ali manj morali prilagajati. Ko
sem nekoč govoril z Borisom Pa-
horjem o Zalivu in o Kapljah, je
pisatelj izjavil, da smo bili vsi sku-
paj premalo ostri in zahtevni. Kar-
dinal Rode pa je oni dan dejal, da
bi Slovenci lahko bili boljši, kot
smo. Tudi jaz mislim, da je tako.
Največkrat je strah močnejši od
poguma. Premalo je takih, ki se
znajo odrekati in truditi, da je
končno tudi samozavest po-
plačana. Taki kot sta Boris Pahor
in Peter Prevc!
Marko Tavčar
V Galeriji Magazin je v torek, 12. aprila 2016, v soorganizaciji Mestne knjižnice in čitalnice Idrija, Mestnega
muzeja Idrija in Gimnazije Jurija Vege Idrija potekal zanimiv, strokovno-spominski simpozij, posvečen
idrijski reviji Kaplje, ki je izhajala med letoma 1966 in 1972, torej letos mineva 50 let od izida prve številke
te revije “za kulturo in obča vprašanja”. Trinajst sodelujočih – Tomaž Pavšič, Rok Pirih, Aleš Gabrič,
Ksenija Šabec, Denis Poniž, Špela Bratuš, Tjaša Gantar, Alenka Felc, Janez Bizjak, Silvij Božič, Rafael
Terpin, Milan Božič in Jože Čar – je z različnih zornih kotov osvetlilo nastanek in začetke delovanja
Kapelj, čas in politične razmere, v katerih so izhajale Kaplje, obseg in akterje cenzure, ki je vplivala na
vsebino Kapelj, identitetna in nacional (istič) na vprašanja, ki so jih odpirali prispevki kapljašev, vlogo
Kapelj v zgodovini slovenske literature in njihovo likovno opremo. Še živeči kapljaši pa so obudili mla-
dostniške refleksije in sicer še žive spomine na svoja (družabna) srečevanja. Manjša priložnostna razstava
s Kapljami povezanega arhivskega gradiva je bila na ogled v pritličnem prostoru Mestne knjižnice in
čitalnice Idrija do 3. maja.  (vir in foto: Mestna knjižnica Idrija)
Kultura 19. maja 2016 9
  50. letu starosti je umrl
pesnik in prevajalec Fab-
jan Hafner. V nemškem
govornem prostoru je Hafner
veljal za nesporno avtoriteto na
področju literarnega prevajan-
ja. Bil je velik poznavalec Slove-
nije, Koroške in njune književ-
nosti v obeh jezikih. Za svoje
delo je prejel številna priznan-
ja.
Hafner se je kot eden najvid-
nejših prevajalcev slovenske
književnosti v nemški jezik
uveljavil že med študijem
nemške filologije in slavistike v
Gradcu ter med pisanjem dok-
torske disertacije o vlogi sloven-
skih elementov v opusu Petra
Handkeja. Cenjen je bil kot pe-
V dagog na univerzah v Gradcu,Celovcu in Ljubljani.Hafner je za svoje delo prejel
številne nagrade, med njimi na-
grado Petrarca Preis, avstrijsko
državno nagrado za književ-
no prevajanje, nagrado me-
sta Münster za evropsko
poezijo, koroško deželno na-
grado in nagrado Rotahorn.
Leta 2014 je Društvo sloven-
skih književnih prevajalcev
Hafnerju podelilo Lavrinovo
diplomo, priznanje za pri-
spevek na področju posredo-
vanja slovenske književnosti
v druge jezikovne kulture.
“Nepodkupljivo in senzibil-
no je prepoznaval kakovo-
stna dela ter slovenskim av-
torjem, kot so Dane Zajc, Ka-
jetan Kovič, Florjan Lipuš,
Maruša Krese, Uroš Zupan, Ma-
ja Vidmar, Mojca Kumerdej in
Tomaž Šalamun, pomagal do
prvih revialnih objav v
nemškem jeziku v legendarni
reviji manuskripte, pozneje pa
tudi do knjižnih prevodov, ob-
javljenih pri najuglednejših
nemških založbah, kakršni sta
Suhrkamp ali Klett-Cotta”, je
zapisala žirija Lavrinove diplo-
me. Pred leti je koroški pesnik
in prevajalec nastopil tudi na
študijskih dnevih Draga na
Opčinah.
V tem kratkem zapisu razmišljamo, kaj bo z dvojino, to zanimivo in
dragoceno posebnostjo slovenskega jezika. Nanjo bi morali biti
ponosni, namesto da jo zavračamo.
Tudi v medijih jo bolj malo upoštevajo.
Samo dva primera takšne rabe: ta dva nebesna telesa ali dva
dogajanja. Kakor da bi rekli: dva okna in dva sonca namesto dve okni
in dve sonci.
Žal je danes v splošnem pisanju vse več odstopanja od dvojine, tudi
v novinarstvu in v književnosti.
Pri tem gre predvsem za vsebinsko obubožanost jezika. Saj vendar ni
vseeno, če rečemo “šli so na sprehod” “sprehajamo se” ali “šla sva
na sprehod” in “sprehajava se”. V dvojinski obliki je poleg določnosti
čutiti neko intimnost, ki ju v množinski ni.
Ne bojmo se dvojine, te slovenske posebnosti med slovanskimi jeziki!
L. B.
Kaj pa dvojina?
In memoriam
Umrl pesnik in prevajalec
Fabjan Hafner Šček je zelopogosta
končnica priimkov na Štajerskem. Človek za-
to najprej pomisli, da ne gre morebiti za prii-
mek, ki je nastal iz končnice priimka. A to ne
gre. Šček je namreč tudi prava beseda. Izvor
priimka moramo iskati v stari besedi ščekati,
ki se lahko naglasi na E ali pa na A. Ščekáti ali
ščékati najdemo v Slovarju slovenskega
knjižnega jezika, kjer kot primer navajajo sta-
vek: “V daljavi so ščekale srake”. V narečni
obliki pa gre tudi za pomen bevskati, kjer na-
vaja stavek: “Pes je besno ščekal”. To razlago
priimka najdemo tudi pri vseh jezikoslovcih,
ki so doslej raziskovali izvor priimka Šček.
Priimek Šček je nekje v okolici Vipave dobil
človek, ki je bil zelo glasen. Mogoče je imel
značilen ali zoprn glas in so mu rekli, da se
dere kot sraka? Ali je imel lep, a prodoren glas
in je pri petju vse preglasil? Natančno ne bo-
mo nikoli izvedeli.
Priimek Šček izvorno ni kraški ali tržaški, kot
bi mogoče kdo najprej pomislil zaradi najbolj
znanega Ščeka, Virgila. Vseh 62 Ščekov, ki jih
danes najdemo v Sloveniji, ima izvor v
pražupniji Vipava. Skoraj gotovo so vsi po-
tomci Ščekovih z Gradišča pri Vipavi, ki jim
sledimo tja do začetka 18. stoletja. Takrat se
je rodil Matija Šček. To je bil pra-pra-praded
Virgila Ščeka. Kako so ga v resnici imenovali,
ne vemo. Mogoče Matija, ali pa Matevž, Ma-
tej, Matjaž… Duhovnik je takrat zapisal le la-
tinsko različico imena. Zaenkrat vemo le, da
je Matija imel enega sina, ki je bil verjetno
prvorojenec in dedič. Tudi njemu je bilo ime
Matija.
Njegov pravnuk, Vipavec Jožef Šček (1852-
1934), po poklicu strojevodja, je bil sedmi od
osmih otrok. Poročil se je z Vincencijo Kante
iz Velikega Dola pri Komnu. Družino sta si
ustvarila v Trstu, tako kot mnogi drugi Slo-
venci. Bil je zanimiv mož z velikim smislom
za humor. Apostolski administrator in nek-
danji župnik v Tomaju Albin Kjuder je zapisal,
kako mu je nekoč z vso resnostjo pripovedo-
val: “Sinoči smo imeli pri nas veliko večerjo.
Veliko povabljenih. Sem bil pri večerji jaz,
moje žene mož, našega Gildota oče, brata
naše Fride oče, Marice Ščekove oče, potem je
bil penzionirani stari Šček in tudi mašinfirer
Šček”. V tej družini sta se rodila dva Virgila
Ščeka. Četrtorojenec Virgil je umrl že po
nekaj mesecih (1887-1888), zato je pe-
torojeni tudi dobil ime Virgil. Tudi v tej
družini se je skupaj rodilo
osem otrok.
Virgil Šček (1889-1948) je
bil duhovnik, politik, na-
rodnoobrambni delavec,
poslanec, urednik, pisec in
organizator. Na državnoz-
borskih volitvah v času ita-
lijanske okupacije Primor-
ske po prvi svetovni vojni
je bil leta 1921 izvoljen kot
poslanec za rimski parla-
ment. Bil je med pobudniki
in ustanovitelji Goriške
Mohorjeve družbe in več
slovenskih časopisov. Kot zani-
mivost naj omenimo, da smo v
Vatikanskih arhivih našli zani-
mivo označbo o Ščeku, ki jo je
oktobra 1924 napisal Pietro Tac-
chi Venturi, eden od arhitektov lateranskega
sporazuma: “Don Virgilio Scek, piu' assai po-
liticante che sacerdote”. Za znanega jezuita
in diplomata, ki je bil zveza med papežem in
Mussolinijem, je bil Šček torej “veliko bolj
politikant kot duhovnik”. Žal pa v dosjeju AA
EE SS 568, 21 ni tudi tega, kar si je Šček mislil
o Tacchiju Venturiju.
V družini so
samo trije od
osmih otrok
dočakali pol-
noletnost: Vir-
gil, Marica in
Breda. Je pa zato Marica Šček živela več kot
100 let (vest o njeni smrti v Lokavcu je 1992
objavil tudi Katoliški glas). Breda Šček (1893-
1968) je bila glasbenica in skladateljica.
Glasbi so zapisani tudi Ščeki, med katerimi je
več znanih imen. Skladatelj Ivan Šček (1925-
1972) je znan tudi pod psevdonimom Štefan
Kovač – rojen je bil namreč v vipavski družini
kovača. Tudi oba njegova otroka, rojena v Ko-
pru, sta znana glasbenika. Zborovodja je Mat-
jaž Šček, pianistka pa Alenka Šček Lorenz (po-
ročena s pokojnim violinistom Tomažem Lo-
renzom).
Virgilovih daljnih sorodnikov je na Vipav-
skem in na Krasu veliko. Poleg priimka Šček
nosijo tudi mnoge druge priimke: Rodman,
Bukovič, Furlan, Kante, Trobec, Kosmina...
VIPAVSKI PRIIMKI (4) Tino Mamić
ŠČEK
Zapis priimka v pisani gotici. V zgornji vrstici piše precej
nečitljivo FRANZ. V drugi vrstici pa je razločno napisano:
SCHZHEK. Ker je bilo priimek v latinskem ali nemškem
pravopisu težko napisati, najdemo različne oblike zapisa:
SZEK, SCHEK, SZHEK, ŠZEK. Gre za Franca Ščeka, Virgilovega
deda. Zapis je iz družinske knjige za župnijo Vipava, ki se
nahaja v Škofijskem arhivu v Kopru.
Ščekovi imajo svoje gnezdo na Gradišču pri Vipavi, pod
priljubljeno plezalno steno Gradiška tura. Podružnična
cerkev s klasičnim vipavskim zvonikom je posvečena
Sv. Križu.
Prve podatke o družini smo dobili v poročni knjigi, ko se je 16. februarja 1773 Matija Šček, sin Matije
Ščeka, poročil z Marjeto Rodman, hčerjo Janeza Rodmana. Ščekovi so živeli na naslovu Vipava 17,
poroka pa je bila v župnijski cerkvi v Vipavi. Poroka ni bila v soboto, kot je to danes običajno, ampak v
torek. Zaradi bližajočega se posta je bila poroka sklenjena v zadnjem tednu pred pustom, ki je tistega
leta padel na 23. februar. Knjigo danes hrani Škofijski arhiv Koper..
Majska noč
O to je tista majska noč,
ko zemlja se, nebo smehlja,
ko s cvetjem se zefir igra,
o to je tista majska noč!
Ko speje k rožam ogenj zvezd,
ljubezen diha beli cvet,
o blaženstvu ko sanja svet,
ko speje k rožam ogenj zvezd. -
Ko bele roke sklepajo
k molitvi se sredi noči,
ko srce prvič zaihti...
v očeh nadeje sevajo.
Ko usta skrivaj ljubijo
premehki žamet mladih lic,
ko v krogu belih še družic
ljubezen misli snubijo.
O to je tista majska noč,
ko srca zubelj zagori
neugasljiv vse dni, noči -
o to je tista majska noč!
Kristina Šuler (1866 - 1959)
Pesem se umešča v obdobje najlepšega razcveta
pomladi: v mesec maj, ko nas prevzamejo buj-
nost zelenja, omamnost vonjav, barvitost cvetja.
V teh dneh je občutek lepote, radosti in prebu-
janja narave še intenzivnejši. Koliko umetnikov
in umetnic vseh generacij se je navdihovalo ob
majskih večerih in nočeh: kot da ponovno
zaživiš svojo življenjsko
pomlad, kot da odkriješ
ne otroka v sebi, temveč
mladostnika, mladostni-
co, polno hrepenenja in
pričakovanj!
Verzi Kristine Šuler
izžarevajo neugasljivo
ljubezensko koprnenje,
željo po ljubezni, razode-
vajo pa pečat svojega
časa, to je začetek
prejšnjega stoletja. V tem
kontekstu jih gre brati
kot izpoved literarno izo-
bražene in ambiciozne,
jezikovno občutljive pesnice, ki je malokomu
znana. Rojstna vas Kropa, šolanje v Škofji Loki
in v Ljubljani, po maturi na učiteljišču
poučevanje najprej na Gorenjskem, v Bohinjski
Bistrici, nato na Štajerskem - in velika ljubezen
do ustvarjanja, objave v Domu in svetu, Lju-
bljanskem zvonu ter v prvi slovenski ženski re-
viji Slovenka, ki je izhajala v Trstu.
V pesmi se zdi vse sanjsko, poduhovljeno, ete-
rično, saj je poudarek na elementih, kot je nebo
z zvezdami ali molitev, v katero se sklepajo bele
roke. Občutje sveta zastirajo nežne podobe ze-
fira, blaženstva, molitve, ki se kljub ognju zvezd
in zublju srca ne odevajo v kričečo barvitost,
temveč v simbolično belino. Na to opozarjajo
pridevniki v zvezah beli cvet, bele roke, v krogu
belih še družic. Občutje je pomirjujoče, spra-
vljivo, zamaknjeno. Najbolj izvirno se zarisujejo
poljubi, (k) o usta skrivaj ljubijo/ premehki
žamet mladih lic.
Sodobni bralki oziroma bralcu bodo
neobičajno zveneli starinski izrazi speje
(dospe, pride), nadeje (nade, upanja) in
stilno zaznamovani besedni red. Ob
tem se po formalni plati ne moremo
znebiti vtisa, da se ženska duša ne more
prepustiti čustvu, temveč ga skoraj
zadržuje, zakriva, uravnava v tradicio-
nalne okvire. Tako vlogo bi pripisala
oklepajočemu refrenu oziroma pona-
vljanju istih verzov kar štirikrat v prvi
in zadnji kitici (ponavljanje je sicer tudi
v drugi kitici), skoraj utesnjujoče učin-
kuje dejstvo, da se okrog in poleg njih
kopičijo časovni odvisniki. Podobno
kot glavni oziroma prosti stavki (in pri-
redja) lahko dajejo občutek prostosti, svobode,
odvisni ali podredni vzbujajo občutek odvisno-
sti, podrejenosti, zavrtosti. A pesnica se, četudi
skrita za pesniškimi metaforami, ne predaja,
njene žive besede zvenijo polnokrvno, življen-
jsko.
Čar pesmi je namreč v poudarjeni rabi pesniške
figure, ki ji pravimo poosebitev (personifikaci-
ja) , ta prisoja neživemu svetu, naravnim in ra-
stlinskim pojavom človeške lastnosti. V majski
noči se zdaj igrivo, zdaj bolj ozemljeno v člo-
veški vlogi znajdejo razni elementi: zemlja in
nebo se smehljata, zefir se igra, cvet diha, svet
sanja, srce zaihti, usta ljubijo, misli snubijo. Nič
ne more ugasniti ljubezenskega ognja, ljubezen-
ske strasti. Ta tako ali drugače prenika na dan
skozi verze, ki se na prvi pogled zdijo prej tradi-
cionalna romantična izpoved kot pa izviren pe-
sniški izraz ženskega koprnečega srca. Morda je
prav zato potrebno pesem ponovno prebrati...
PIKA NA (PESM)I Majda Artač Sturman
Pahor in Rojčeva o Kertészu
Avditorij v Portorožu je v ponedeljek, 16.
maja, gostil tržaška gosta Borisa Pahorja
in Tatjano Rojc. Center za korekcijo sluha
in govora iz Portoroža, ki ga vodi ravnatelj
Marko Strle in letos praznje svojo
sedemdesetletnico, je namreč priredil
srečanje, ki sta ga uvedla z glasbeno točko
in recitacijo Soči dva dijaka portoroške ole.
Nato sta tržaška gosta v daljšem pogovoru
spregovorila o Pahorjevi ustvarjalnosti,
njegovem srečanju z madžarskim
nobelovcem Kertészom, zgodovinskem
spominu, vlogi žensk v današnji družbi.
Pisatelj je razširil svoje razmišljanje na
sodobno Evropo in na migranske tokove,
ki so spremenili evropska politična in
družbena ravnovesja.  Večera se je
udeleži la števi lna publ ika, ki  je z
zanimanjem spremljala izvajanje na odru
in se nato v pogovoru še dolgo zadržala s
protagonisti večera.
Portorož
Foto Jure Kufersin
Tržaška19. maja 201610
Rim odklonil faraonske projekte nove
železnice Ronke-Trst
Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji, pozdravlja
sklep pristojne rimske komisije, ki je izrazila odklonilno stališče
do načrta o novi visokohitrostni železniški trasi od Ronk do Trsta.
“Na Tržaškem je načrt predvideval opustošenje vasi pod Grmado,
uničujočih
posledic pa
ne bi bila
izvzeta niti
druga
naselja, ki
naj bi j ih
podzemna
trasa
oplazila ali
kar
presekala.
To je primer
Nabrežine
postaja,
kjer naj bi visokohitrostni vlaki ponovno zagledali luč in blazno
vožnjo nadaljevali v smeri Trsta na popolnoma novem viaduktu.
Prav tako neverjeten je bil načrt skoraj desetkilometrskega tunela
od Križa do Trsta. Kraški rob je že danes dovolj nestabilen, kar
dokazujejo usadi pod sedanjo železnico in na cestnih odsekih.
Škodi, ki bi jo tako načrtovana hitra železnica povzročila
posameznikom (že samo sprejetje načrta bi pomenilo vzpostavitev
novih omejitev na nepremičninah in torej premoženjsko
oškodovanje lastnikov parcel) in skupnostim na površju, gre dodati
še nepredvidljive posledice na onesnaževanje zraka zaradi
povečanja prašnih delcev od izkopavanja in prevažanja materiala
ter na ravnovesje neznane mreže podtalnih voda in črpališč pitne
vode”, je v izjavi za tisk poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec
že leta 2012. Načrt je bil po Gabrovčevem mnenju tehnično
nepopoln, ekonomsko neizvedljiv in strateško že danes zastarel,
kaj šele čez desetletja, ko naj bi se uresničeval. Edino realno in
takojšnje bi bilo ponovno premoženjsko oškodovanje domačinov,
ki so zato jasno izrazili svoje nasprotovanje in predlagali preprosto
posodobitev sedanje železniške trase. Samo podjetje RFI priznava,
da je železnica že danes premalo uporabljena.
“Zaskrbljujoče je, da železniško podjetje v teh letih ni namenilo
niti evra za posodobitev obstoječe trase, ki pa bi po oceni mnogih
že z majhnimi sredstvi dosegla čisto zadovoljivo raven hitrosti in
tovorne zmogljivosti v luči potreb Trsta in njegovega zaledja”,
poudarja vodstvo Slovenske skupnosti.
Gabrovec ob obisku italijanskega
kmetijskega ministra Martine
Protokol o Prosekarju iz leta 2010 je pred kratkim zapadel, ne da
bi bile udejanjene številne od tam zapisanih obvez v odnosu do
kmetijske tržaške pokrajine. S pristojnim deželnim odbornikom
Cristianom Shaurlijem soglašam, da se je Dežela vendarle
potrudila in v tem smislu gre izpostaviti nekatere stvarne postavke:
omilitev hidrogeoloških omejitev, prispevek za ureditev t. i. Doma
Prosekarja na Proseku, pilotni projekt za obnovitev poti do
terasastih vinogradov (paštnov) nad Grljanom in financiranja
študije o razvojnih gospodarskih zmogljivostih podeželja na
Tržaškem (Masterplan). V tem okviru je pomembna tudi odločitev
deželne uprave, da ohrani in na novo financira Lokalno akcijsko
skupino Kras, kar v prihodnjem obdobju lahko pomeni vsaj tri
milijone evrov za gospodarske pobude na teritoriju. Ob zapadlosti
veljave Protokola pa grenko ugotavljamo, da so bile povsem prezrte
obveze glede poenostavitve okoljevarstvenih omejitev in
birokratskih obveznosti, ki bremenijo zlasti kmetovanje na
zaščitenih območjih SIC-ZPS Natura 2000, se pravi na glavnini
kmetijsko zanimivih površin na Tržaškem. Prav tako ni bilo sledi o
svežih finančnih dotacijah za obnavljanje terasastih vinogradov in
za uresničevanje predlogov, ki so zapisani v tržaškem masterplanu.
Tu je na potezi ponovno rimska vlada in zato je pomemben
današnji obisk ministra za kmetijstvo Maurizia Martine. Njegove
spodbudne besede nam vlivajo upanje, da italijanska vlada tokrat
misli resno. Zato pričakujemo in se bomo v tem smislu tudi še
naprej trudili, da se spodbudne besede tokrat vendarle spremenijo
v konkretna dejanja. / Igor Gabrovec, Deželni svetnik SSk in
Podpredsednik deželnega sveta FJk
Mednarodni odnosi: zajeten dogovor med
FJK in Bavarsko
Deželi Furlanija-Julijska krajina in Bavarska sta v sredo, 4. maja, v
Trstu podpisali sporazum, ki zaobjema izboljšavo tovornega
prometa, izboljšavo konkurenčnosti gospodarstva, trajnostni razvoj
in spodbujanje inovacij z dejavnostmi znotraj Strategije za alpsko
regijo (EUSALP). V svežnju, ki sta ga podpisala predsednica Debora
Serracchiani in glavar Horst Seehofer, sta med področji
sodelovanja omenjeni tudi vinogradništvo in poklicno
izboraževanje.
A guverner Bavarske Seehofer je največ besed namenil tržaškemu
pristanišču, ki bi za deželo na jugu Nemčije lahko postalo izhodišče
za zanimive in donosne gospodarske pobude. Predsednica
Furlanije-Julijske krajine Serracchianijeva pa je pojasnila, da je
danes podpisani dokument predvsem načrt, po katerem bosta
regiji razvijali še druge projekte in utrjevali sodelovanje.
Pri slovesnem podpisu dogovora so bili navzoči tudi prefektinja
Trsta Annapaola Porzio, tržaški župan Roberto Cosolini, predsednik
deželnega sveta Franco Iacop, deželni odborniki Loredana Panariti,
Mariagrazia Santoro in Cristiano Shaurli ter zastopniki tržaškega
pristanišča, videmske gospodarske zbornice, videmske zveze
industrijcev in ne nazadnje minister za zunanje zadeve Dežele
Bavarske Marcel Huber. / ARC/PV
Kratke Finžgarjev dom ob mednarodnem dnevu družine
Vesel družinski praznik s petjem,
igrico in čarovnijami
  Finžgarjevem domu na
Opčinah se je ravnokar
zaključil ciklus predavanj,
sezona se pa ni zaključila. Tokrat
so za prijetno vzdušje poskrbeli
otroci, predstava pa je bila na-
menjena mamicam, očetom,
nonicam, nonotom – sploh ce-
lim družinam. Prav na začetku
priprav so sicer organizatorji
mislili bolj na “praznik ma-
mic”, vendar pa so občutki ob
tem uradnem prazniku zmeraj
razdvojeni – malo zaradi ko-
mercialnega pridiha, ki ga je
praznik dobil, še bolj pa zaradi
dvoma, če je to res praznik ma-
mic, saj smo bili navajeni, da
praznik mamic sovpada s praz-
nikom Marijinega oznanjenja
(letos je datum, 25. marec pa-
del celo na veliki petek). Nav-
sezadnje pa je tudi prav, da ne
ločimo praznika mamice od praz-
nika očeta in sploh cele družine.
Prav v teh zmedenih časih naj le
pride v ospredje čut za pravo
družinsko skupnost. In tako so se
v Finžgarjevem domu odločili za
“Vesel praznik družine”.
In res je bil vesel, saj so se na odru
zvrstile same zabavne točke. Naj-
prej je Otroška pevska skupina
Vesela pomlad pod vodstvom An-
dreje Štucin Cergol in ob klavirski
spremljavi Alenke Cergol zapela
nekaj prijetnih otroških pesmic.
Vse so bile primerne za njihovo
V starost, izvajali so jih uglašeno,obenem pa sproščeno in razgiba-no, z veselo nasmejanimi obraz-
ki.
Tudi igrica, ki je sledila, je bila za-
bavna, vsebovala pa je prav resno
priporočilo otrokom in odraslim:
vsi moramo skrbeti za to, da osta-
ne narava – v tem primeru predv-
sem morje – čista. Zgodbico o zla-
ti ribici, ki jo v Barkovljah ulovi
ribič Pepi, in ki izpolni njegovi
pohlepni Katrci tri želje, je v ver-
zih napisala Lučka Susič, izvajali
pa so jo mali tečajniki lepe govo-
rice Radijskega odra. Nekaterim
se je zdelo čudno, da sta bili dve
izmed vlog napisani v narečju. A
“lepa govorica” ne pomeni samo
pravilne dikcije v zbornem jezi-
ku, pač pa tudi čist in jasen izgo-
vor ter smiselno podajanje vsebi-
ne. In na to sta “Pepi in Katrca”
skrbno pazila. Radijski oder že de-
setletja prireja tečaje lepe govori-
ce za otroke in odrasle. Letos, ko
praznuje 70-letnico svojega ob-
stoja, je seveda v ta lepi jubilej
vključil tudi tečaj lepe govorice za
najmlajše.  (Obnovil in obogatil
ga bo spet jeseni, ko bo prazno-
vanje doseglo svoj višek.) Pre-
mierno je igrica zaživela v Gorici,
na Pastirčkovem dnevu (tudi Pa-
stirček je takrat obhajal svoj 70.
rojstni dan). Na Opčinah pa so
mali tečajniki dodali svoji igrici
še splet skečev o otrocih, mami-
cah in nonotih ter polno dvorano
gledalcev spravili v smeh in jih
obenem zamotili, da je medtem
za zaprto zaveso čarodejka Carly
Ann pripravila vse potrebno za
svoj nastop.
Prav čarodejko so otroci najbolj
nestrpno pričakovali. Nekateri so
jo že poznali in čeprav so morda
kakšno čarovnijo že videli, jih
to ni niti najmanj motilo. Na-
sprotno. Še in še bi radi gledali
določene točke, da bi na kak
način razumeli, kako se ji po-
sreči, da iz majhnih pisanih
robčkov nastane velika ruta, ali
da ji čarobne paličice rastejo v
rokah, se množijo, se lomijo in
spet postanejo cele. Ko je čaro-
dejka klicala otroke-pomočni-
ke na oder, pa je sploh nastalo
tako prerivanje in vpitje, da je
morala uporabiti skoraj ma-
gično energijo, da je vzposta-
vila red. Njen skoraj celourni
program se je vsem zdel še pre-
kratek, tako je bil živahen in za-
baven.
Čeprav je bil program “Veselega
družinskega praznika” tako bo-
gat, da se je marsikdo bal, da se
bo razpotegnil krepko preko ure
večerje, je vse teklo tako gladko,
točno in kvalitetno, da je bilo
marsikomu od gledalcev celo žal,
da je praznika že konec. A s tem
je ostalo morda še nekaj predra-
gocenega časa za prijateljski po-
menek, navezovanje ali obna-
vljanje stikov in prijateljstev. Kar
tudi potrebujemo. In še kako!
Lučka
  dvorani Zadružne kraške
banke na Opčinah je Sla-
vistično društvo Trst-Go-
rica-Videm v sodelovanju s so-
rodnima društvoma iz Kopra in
Nove Gorice ter Društvom slo-
venskih izobražencev in Sloven-
skim klubom v četrtek, 5. in pe-
tek, 6. maja priredilo 26. primor-
ske slovenistične dneve, ki so bili
letos posvečeni ženski literarni
ustvarjalnosti na Primorskem od
začetka 20. stoletja do sodobno-
sti.
Četrtkov del posveta je bil pri-
ložnost, da so se udeleženci lah-
ko poglobili v pomen in izrazno
moč narečne poezije v Reziji, Be-
nečiji, na Tržaškem in v Istri, se
pravi poeziji, ki uporablja najbolj
intimno izrazno sredstvo, se pra-
vi narečje. Pri okrogli mizi, ki jo
je vodila Olga Lupinc, so sodelo-
vali Marija Pirjevec, Marko Kra-
vos, Jasna Čebron, Lugia Negro
in Jadranka Cergol. O izrazni
moči te poezije smo se lahko pre-
pričali ob poslušanju verzov pe-
snic Silvane Paletti, Marine Cer-
netig, Alferije Bržan in recitacij
V pesmi Marije Mijot, ki jih jeobčutljivo podala Loredana Gec,vse ob glasbenih intermezzih
Aleksandra Ipavca.
Petkov posvet, ki ga je oblikovalo
21. predavateljev in predavateljic,
pa je jasno pokazal razvoj, ki ga
je doživela ženska literarna
ustvarjalnost v
zadnjem stolet-
ju. Srž obravna-
vane teme pa je
idelano strnje-
no v besedah
pisatlejice Ivan-
ke Hergold, ki je
v nekem intervjuju leta 2002 iz-
javila: “Odločno sem proti umet-
nemu ustvarjanju ženske litera-
ture kot nečesa posebnega, dru-
gačnega. Ne, ne pišem drugače,
ker sem ženska, le teže živim za-
to, ker sem pisateljica. ”. To izjavo
je ob koncu svojega uvodnega
nagovora navedla predsednica
Slavističnegha društva Trst-Gori-
ca-Videm Marija Pirjevec, ki je
med drugim izpostavila, kako je
bila ženska literarna ustvarjal-
nost večkrat krivično zapostavlje-
na. Predavanja in posegi pa so
pokazali, kako je vsestranski raz-
voj družbe vplival na razvoj te
književnosti. Prav potrebo po
poznavaju ženske plati ustvarjal-
nosti za pravilno razumevanje
dužbe, pa je v svojem pozdravu
izpostavila generalna konzulka
Republike Slovenije v
Trstu Ingrid Sergaš.
Dejstvo je, da je mogoče
ob prebiranju lietarnih
del slovenskih primor-
skih pisateljic in pesnic
od Marice Nadlišek Bar-
tol do sodobnih mladih
pisateljic in pesnic, skozi
ženske oči in občutke
spoznati njihove poglede
in doživljanje, kar je bistvenega
pomena za pravilno razumevan-
je družbe v določenem zgodo-
vinskem kontekstu, kakor tudi
sedanjega sveta in celo zaslutiti,
kam nas vodi razvoj v prihodno-
sti. Iz analiz posameznih avtoric
(Marica Nadlišek Bartol, Ana
Praček Krasna, Zora Tavčar, Eve-
lina Umek, Irena Žerjal, Bruna
Marija Pertot, Ivanka Hegold,
Alenka Rebula Tuta, Vilma Purič,
Jasna Jurečič, Marija Mercina in
še katere) je bilo tudi jasno raz-
vidno, kako se pesni-
ce in pisateljice z ra-
zličnimi pristopi do
pisanja lotevajo svojih
sporočil. Pri tem veli-
ko pove njihov odnos do jezika,
saj mnoge na zelo oseben in ino-
vativen način prestopajo ustalje-
ne načine pisanja in v slovensko
jezikovno zakladnico prispevajo
zanimive in nove oblike in tudi
besede.
Kakšna je ta raznolikost besednih
ustvarjalk, je bilo razvidno tudi
iz predavanj zastopnic založb
Mladika in ZTT, ki sta razčlenje-
no predstavili vsaka svoje avtori-
ce. Pravo bogastvo in veliki du-
hovni naboj pa smo spoznali ob
ogledu bogate razstave knjig slo-
venskih literarnih ustvarjalk iz
tržaške, goriške in videmske po-
krajine, ki jo je pripravila knji -
žničarka Ksenija Majovski, na ka-
teri smo lahko fizično občudo-
vali knjige, ki so izšle, kot sa-
mostojne objave v tem prosto-
ru v samozaložbi in seveda pri
različnih založbah, tudi Go-
riški Mohorjevi družbi, ter so
prav gotovo veliko prispevale
k jezikovni in duhovni rasti
slovenskega zamejskega člove-
ka. Razstava je predsatvljala
knjige pisateljice in pesnic od
Marice Nadlišek Bartol do Ja-
sne Tuta, s posebnim poudar-
kom na otroško in mladinsko
književnost.
Simpozij je bil torej dragocena
priložnost, da so udeleženci lah-
ko poglobili svoje znanje o lite-
rarnih delih pesnic in pisateljic
primorskega, zlasti zamejskega
prostora, ki pa bogati celotni slo-
venski narodni in jezikovni pro-
stor. Gre za avtorice in sporočila,
ki bodo tudi v prihodnosti de-
ležna velike pozornosti slavi-
stične stroke, predvsem pa hva-
ležnosti bralcev, ki ob tej litera-
turi prestosto uživajo ob branju
in se obenem duhovno oplajajo.
M. F.
Opčine
Žensko obarvani 26. slovenistični dnevi
Neva Zaghet, Marija Pirjevec 
in Poljanka Dolhar (foto damj@n)
Foto damj@n
Foto damj@n
Tržaška 19. maja 2016 11
Obvestila
Društvo slovenskih izobražencev
prireja večer na temo “Razmišljanje
o monoteizmu z različnih bregov”
ob izidu knjige Iztoka Simonitija
“Deus vult”. Knjigo bo predstavila
Meta Kušar, ki bo vodila tudi
pogovor med avtorjem knjige in
teologom Dragom Ocvirkom.
Peterlinova dvorana, ponedeljek
23. maja ob 20.30.
Romanje v Medjugorje od 6. do 9.
maja. Odhod avtobusa zgodaj
zjutraj z glavne avtobusne postaje
v Novi Gorici s postankom v Rožni
Dolini in nato v Kozini. Pozno
popoldne prispemo v Medjugorje.
V naslednjih dneh bogoslužje in sv.
maša in vzpon na Križevac.
Vračamo se v ponedeljek, 9. maja.
Prijave: Darko tel. 0039
3703201305 ali tel. 0481 32121;
Ana 05 3022503 in pri župniku
Jožetu Markuži tel.
0039040229166. Slovenski in
italijanski državljani potujejo z
osebno izkaznico.
Jadralni klub Čupa vabi vse
otroke, ki bi se radi približali svetu
jadranja, na dneva odprtih vrat, ki
bosta v soboto, 28. maja 2016, in
v četrtek, 2. junija 2016. Otroci in
starši bodo lahko spoznali jadrnico
optimist, jadralsko dejavnost kluba,
trenerje in sedež. Oba dni bo
zbirališče ob 14. uri na sedežu
kluba v Sesljanskem zalivu.
Klub prijateljstva – Vincencijeva
Konferenca vabita na izlet v
Padovo z obiskom groba bl. p.
Leopolda Mandiča (ob 150-letnici
njegovega rojstva), bazilike sv.
Antona in vodenim ogledom drugih
mestnih zanimivosti, v petek, 17.
jun.; informacije in prijave na tel.
347 1444057 (Vera).
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
Jezikovni poligon za
mladinske ekipe
  druženje slovenskih špor-
tnih društev v Italiji je v
ponedeljek, 16. maja,
predstavilo javnosti svojo novo
športno izobraževalno pobudo
z naslovom Jezikovni poligon.
Gre za tekmovanje, ki je namen-
jeno mladinskim ekipam včlan-
jenih društev v ZSŠDI, na kate-
rem mladi športniki utrjujejo
svoje znanje slovenskega jezika
preko igre in zabave. Tekmovan-
ja se bodo udeležile moške in
ženske mladinske ekipe letnikov
2002 in mlajši. Doslej se je pri-
javilo 18 zamejskih društev, prvi
na vrsti pa so bili odbojkarji Vala
in Olimpie v torek, 17. maja, v
Gorici.
Posamezni poligoni prvega dela
tekmovanja potekajo med red-
nim treningom v dvoranah, te-
Z
lovadnicah ali na zunanjih
igriščih. Kvalifikacijskemu delu,
med katerim bo vsako društvo
izbralo svojo najhitrejšo in naj-
spretnejšo peterko (vsako ekipo
sestavlja 5 članov, vsako društvo
lahko prijavi več ekip), bosta sle-
dili dve polfinalni tekmi. 25. ju-
nija pa bo na vrsti veliki finale,
kjer se bodo najboljše ekipe po-
tegovale za naslov prvaka v jezi-
kovnem poligonu za leto 2016.
Na vsaki posamezni tekmi vsak
tekmovalec enkrat preteče pred-
pisano razdaljo poligona in od-
govarja na eno jezikovno
vprašanje. Vsaka ekipa
torej odgovarja na pet
vprašanj treh različnih
stopenj znanja. Zma-
govalna ekipa bo tista,
ki bo opravila vse
predpisane naloge v
najkrajšem času. Za
vsak pravilen odgovor
na jezikovna vprašan-
ja se ekipi odbije 10 se-
kund za vprašanja niz-
ke stopnje znanja, 20
sekund za vprašanja
srednje stopnje znanja
in 30 sekund za
vprašanja visoke stop-
nje znanja.
Za oblikovanje vprašanj se je
Zsšdi obrnilo do jezikovne stro-
kovnjakinje Matejke Grgič, ki je
za to priložnost pripravila preko
150 vprašanj.
Gledališče Verdi
Puccinijeva Boheme
spet v Trstu
  o štirih letih se je ponovno
vrnilo v Trst “nesmrtno”
Puccinijevo delo, ki na na-
jlepši način simbolizira usodnost
strastnega življenja mladih umet-
nikov, ki živijo ob robu družbe in
je postalo nekakšen idealni mo-
del in opis tovrstnega sloga
življenja, kjer mladi ljubimci in
sanjači ne sprejemajo družbenih
pravil in konvencij ter se pre-
puščajo svojim čustvom in sli po
svobodi.
Tokratna uprizoritev La Boheme
prihaja iz rojstnega mesta velike-
ga opernega skladatelja, gleda-
lišča Teatro del Giglio iz Lucce in
se nam predstavlja kot izrazito tra-
dicionalna postavitev, po dokaj
inovativnih in tudi vprašljivih, ki
smo jih videli v prejšnjih sezonah
Verdijevega gledališča. Pomislimo
le na posodobljeno ambientacijo
v Parizu mladinskih manifestacij
maja 1968 ali pa na temnopolto
Mimď. Zgodba mladih zaljubljen-
cev je tokrat postavljena na konec
19. stoletja, z zamikom kakih 50
let, tako da bi nekako približali
njihov svet in dogodivščine re-
P snični izkušnji skladatelja Giaco-ma Puccinija, ko je živel kot mladglasbenik v Milanu.
Tržaški orkester vodi Renato Bal-
sadonna, ki ima bogat in uspešen
staž v tujini. Sodeloval je
namreč z Antoniom Pappa-
nom in dirigiral prestižnima
angleškima orkestroma Royal
Philarmonic in BBC, sedaj pa
prvič nastopa v Italiji. Režiser
postavitve je Marco Gandini,
scenograf Italo Grassi, tudi ta
dva sta bila deležna medna-
rodnih priznanj (na Japon-
skem), kostumografinja je
Anna Biagiotti in vodja zbora
Fulvio Migliazza.
Zgodba je znana. Literarno
predlogo, roman francoskega
pisatelja Henrija Murgera Sce-
nes de la vie de Boheme, sta
uglasbila v opero Puccini in
Neapeljčan Leoncavallo, prvi
po libretu Luigija Illice in Giusep-
peja Giacose, drugi po lastnem
besedilu. Ni treba povedati, da je
Puccinijeva priredba že od začet-
ka povsem zasenčila sicer vredno
Leoncavallovo.
Zaradi varovanja osebnih podatkov
bom naslednjo prigodo zapisala malo
bolj zavito, nabito z metaforiko, sim-
boliko, ovenčano z dvoumnimi, bi-
stroumnimi nesmisli in kar je še
takšnih uporabnih figur.
Nekje na Krasu, tam nekje v neki
prisrčni vasici, kjer so hiške kot piščanci
stisnjene in kjer se moj mali “avtek” ko-
majda prerine mimo ovinkov, sem na-
letela na nonota. Ne svojega, na nekega
tukajšnjega starejšega strica, ki je počasi
ubiral metre po sredini vozišča. Ker
spoštujem starejše in ker sem pomislila
na njegovo srce in morebitni slušni
aparat, sem lepo počasi vozila za njim,
saj ga nisem hotela prestrašiti, sploh pa
sva se po korakih bližala nekoliko
širšemu predelu vasi, kjer bi ga z lah-
koto in brez stresa (zanj) prehitela.
A usoda je hotela, da me je ta kraški de-
dek zapazil že prej. Z namrgodenim
obrazom mi je požugal, zabentil nekaj
kot “Presneti Ljubljančani! ” (verjetno
je kriva moja ljubljanska registracija) in
počasi šel naprej. Prehitela sem ga lah-
ko šele točno tam, kjer sem si prvotno
zamislila. Da ne bi pozabila nanj, mi je
še jezno pomahal s pestjo. Z mešanimi
občutki sem doživljaj zaupala drage-
mu. Nič ni komentiral, sem pa videla,
da v glavi nekaj melje …
Čez dober teden sem se v tisto neime-
novano kraško vasico zopet vrnila s
prevoznim sredstvom, le da je to tokrat
imelo italijansko registracijo. Glej ga
šmenta, zopet nono na cesti. Isti! Kot
miška sem mu tiho sledila, prosila vse
svetnike, naj me ne opazi … Seveda me
je, zarobantil proti meni “Presneti Ita-
lijani! ” in zopet sva se cijazila v kolo-
nici do trga, kjer je stopil pol koraka
stran in mi že tradicionalno zažugal s
pestjo.
Dragi tokrat ni več ostal brez komen-
tarja. “Veš, pač Kraševci... ” je dejal sko-
raj nekoliko opravičujoče. Ker mi ta oz-
načba do sedaj ni pomenila nič kaj več,
kot je geografska označba prebivalca,
sem za razlago poprosila nekaj svojih
najbližjih. Kraševcev in Nekraševcev.
Najprej sem po njegovem zaključenem
pouku za pogovor nagovorila svojega
enajstletnega soseda. Ne da bi ga prosi-
la, mi je oddrdral Grudnovo: “Pravijo,
da Šempolajci tečejo čez Kras kot zajci,
pravijo, da Nabrežinci jih premagajo z
mezinci (tukaj sem kot nova Nabrežin-
ka vneto kimala z glavo), pravijo, da so
Križani pol pečeni, pol sežgani (ugoto-
vila sem, da imajo Kraševci ta Križ
večkrat v zobeh), pravijo... ” Če razu-
mem, me je pogledal izpod čela. Ne, ne
štekam. Vdano je zavzdihnil. “Glej, že
to je dobro v tem, da si Kraševec, da nisi
Furlan! ” mi je še pribil in oddirjal do-
mov na večerjo. Mene pa pustil popol-
noma zmedeno.
Da se tudi sami Kraševci spreminjajo,
višje in globlje na Kras, kot gremo, sem
opazila tudi sama. Tam pri Samatorci
in Saležu, če se kje ustavim na kavi, iz-
stopam kot črni kos med beneškimi go-
lobi. Nihče me ne ogovori, vsi pa po-
gledujejo proti meni. “To je v'na... ”
Očitno me tudi poznajo, čeprav jih jaz
vidim prvič. Ker prihajam iz male šta-
jerske vasice, ki se očitno ponaša s po-
dobno kraško mentaliteto, mi situacija
deluje precej znano. Če povem po do-
mače – kot da bi v Lepi Njivi šla na kavo
k Sitni Hruški. Vsi, razen natakarice, bi
se delali, da me ni, a moja prisotnost bi
bila dosmrtno zabeležena v krajevno
kroniko. Počasi sem pričenjala razume-
vati tisto momljanje dragega, ki se je
poskušal izviti z izgovorom, da je nek-
do Kraševec – pa čeprav je to tudi sam.
Biti Kraševec je kar naenkrat postalo
nekaj domačega.
A raziskave o kraševstvu seveda nisem
mogla pustiti tako na pol dokončane.
Zahtevala sem še več podatkov. Kar sem
odkrila, me je – presunilo. V bistvu tri
četrt odgovorov niti nisem razumela,
saj so mi jih zaupali v trdi kraščini. Naj-
prej so mi sogovorniki zaupali tipičen
izgled pravega Kraševca: jeans felpa,
majica z napisom “Praha drinking te-
am” in “šulni” Adidas.
Tukaj se je vnela vroča debata, saj je kar
nekaj sogovornikov zagovarjalo, da k
videzu avtohtonega Kraševca bolj spa-
dajo škornji na špico, ki so umazani od
terana, saj je moral lastnik, da jih je
krstil, iz njih spiti vsaj en liter rujnega.
Ne da bi postavljala podvprašanja, so
pričeli moji zbrani Kraševci in Ne-
kraševci povzdigovati glas in mi zago-
tavljati, da najlepša roba tu je osmica.
In da ni samo razlike med Tržačani in
Goričani (ki so vsi menda ene m.... - se
opravičujem, samo citiram), ampak so
še neki Bizjaki, da Furlanov ne poznajo
niti jih nočejo, da je razlika že med
Kraševci in Kontovelci, da pa so čisto
svet zase ti Ištrijani: “Istrijane grejste z
m'šino u bare pt bjru”.
Vročina in tempo pogovora sta vedno
bolj risala vzdušje kakšnega saloon na
Divjem zahodu, ko se je v pogovor
vmešal Boljunčan, trdeč, da oni “alme-
no govorijo normale”, preostanka nje-
govega prispevka pa na žalost ne razu-
mem – in se izgovarjam z dejstvom, da
mi za nadaljevanje tega Krasnega Krasa
zmanjkuje dodeljenega časopisnega
prostora: “Grjn dmu na brjć jn n kaščo,
ja! ”
Opažanja pupe iz celinske Slovenije, ki je v zamejstvo prispela po skrivnostnih poteh ljubezniBarbara Fužir KRASNI KRAS (13)
Kraševci ali kako jih prepoznati, se jim ne
zameriti in z njimi sobivati
V ospredju sta ženski junakinji,
nežna in nesrečna Mimi' (hrvaški
sopran Lana Kos) in njena stra-
stna prijateljica Musetta, sopran
Marje Fajtova, ki je že nastopila v
lanskem tržaškem Don Juanu.
Kvartet štirih “bohemskih” prija-
teljev sestavlja pesnik Rodolfo, ki
se zaljubi v Mimi' (kosovski tenor
Rame Lahaj), slikar Marcello, Mu-
settin srečni-nesrečni zaročenec
(baritonist Marcello Rosiello), gla-
sbenik Schaunard (baritonist Vin-
cenzo Nizzardo, ki smo ga že
slišali v Elisir d'amore in v Pepel-
ki) in filozof Colline (bas Ivan
Šarić). V drugi zasedbi nastopajo
še Korejka Hye-Youn Lee kot Mi-
mi', Ho-Yoon Chung kot Rodolfo
in Argentinec Matďas Tosi kot
Marcello. Poleg solistov in do-
mačega zbora omenimo še mlade
pevce “I Piccoli Cantori della cit-
ta' di Trieste”, ki jih je pripravila
Cristina Semeraro.
Tradicionalni okvir pa ni pogo-
jeval režiserja Gandinija in niti
pevcev, tudi izvrstnih igralcev, da
bi nam razgrnili barvito in svežo
postavitev, v kateri zgodovinsko
opredeljene prvine (kostimi, ku-
lise, besedilo) nas ne odvračajo
od današnje stvarnosti. Prej na-
sprotno. Monokromatsko zasno-
vana scenografija, ki upodablja
začetno in končno prizorišče,
umetniško okolje, kjer se začne
in zaključi aktualizacija mita o
usodni povezanosti erosa in tha-
natosa, nas popeljejo v sodobni
čas. Tudi prizor stražarjev, ki nad-
zorujejo prihod mlekaric v me-
sto, nas vleče v današnji socialni
vakuum.
Dueti zaljubljencev, kvarteti pri-
jateljev umetnikov in tudi
množični prizori z zborom in
mladimi pevci igračkarja Parpi-
gnola se odvijajo pred nami
izredno neposredno, zlasti pre-
pričljiv in zabaven je bil vstop
Musette. Pantomima njenih vra-
tolomnih zamenjav oboževalcev
in igračkanj z ljubosumnim Mar-
cellom deluje dinamično in no-
ro, v ritmu burke in skoraj bi rekli
risanke. La Boheme bo na spore-
du v Verdiju do sobote, 21. maja.
Za informacije in vstopnice je na
razpolago blagajna na tel.
040672331 od 8.30 do 12.30 in
od 15.30 do 19.30, www. teatro-
verdi-trieste. com.
Davorin Devetak
Matejka Grgič, Evgen Ban in Ivan Peterlin (foto damj@n)
Društvo slovenskih izobražencev je v ponedeljek, 9. maja,
tradiiconalni večer posvetilo svetima bratoma Cirilu in Metodu.
Odprli so izredno lepo fotografsko razstavo Cirila Velkovrha o
cerkvah in kapelah, ki so v slovenskem prostoru posvečene
svetnikoma. Avtor je izpostavil, kako je znaimiv pogled na zemljevid,
na katerem so označeni te
svete stavbe, ki so
posvečene svetnikoma, ker
skoraj vse stojijo na
obronkih slovenskega
narodnega prostora, med
drugim tudi v Cerovljah in
na Padričah, a tudi na
Koroškem, kar lahko razumemo, kako so naši ljudje, vse od
blaženega škofa Antona Martina Slomška dalje, sv. Cirila in Metoda
doživljali kot zavedtnika slovenstva in slovanstva.
Umetnostni zgodovinar, akademik in predsednik Slovenske matice
Milček Komelj pa je predstavil svojo knjižico, v kateri je osvetlil z
umetnostno zgodovinskega vidika upodobitve svetih bratov. Pri tem
gre za kipe, slike in oltarje, a tudi upodobitve na cerkvenih fasadah
ali celo na zvonovih. Raziskovalec je poudaril, da so se te teme
lotevali tudi zelo kvalitetni likovni ustavrjalci, kot Grohar, Jakopič,
Maksim Gaspari, Tone Kralj, France Mihelič, Stane Kregar, Miha
Maleš, Ive Šubic in drugi. Še posebej pa je izpostavil upodobitve na
Primroskem, zlasti izpod čopiča Toneta Kralja, ko sta sveta brata
Ciril in Metod dobivala tudi izrazito narodno-obrambno sporočilo, v
smislu ohranjanja intimnih vrednot kot sta vera in narodna zavest.
V DSI večer posvečen svetima bratoma
Videmska / Aktualno19. maja 201612
Pogovor z Giorgiom Banchigem, postal je predsednik pomembne ustanove v Špetru
Inštitut za slovensko kulturo vabi
mlade k sodelovanju
  nštitut za slovensko kulturo
ima novega predsednika. V
sredo, 4. maja, so na prvi seji
novega upravnega odbora na to
odgovorno mesto izvolili Gior-
gia Banchiga. Za podpredsedni-
co so izvolili Živo Gruden. V
upravnem odboru so še Larissa
Borghese, Luisa Cher, Davide
Clodig, Luciano Lister, Luigia
Negro, Sandro Quaglia, Loretta
Primosig, Riccardo Ruttar in
Margherita Trusgnach. V nad-
zornem odboru pa so Sandra
Manzini, Renzo Mattelig in Lu-
cia Trusgnach. Bruna Dorbolo',
ki je Inštitutu predsedovala vse
od ustanovitve 7. decembra
2006, ni ponovno kandidirala.
Novega predsednika, ki je bil
med pobudniki in ustanovitelji
Inštituta in vrsto let podpred-
sednik, smo zaprosili za pogo-
vor.
S kakšnimi občutki ste sprejeli
to veliko odgovornost? 
Po eni strani se čutim
počaščenega, ker je Inštitut v
teh desetih letih postal trdna
točka v Benečiji in na vsem ob-
močju videmske pokrajine, kjer
živimo Slovenci. Dežela Furla-
nija Julijska krajina ga je prizna-
la za primarno ustanovo sloven-
ske manjšine in tudi Slovenija
ga je podprla tako pri iskanju
I prostorov kot s projektom Je-zik/Lingua. Inštitut je napraviltudi veliko stvar, kar gotovo je
multimedijski center SMO. Ta-
ko je Inštitut postal pomembna
ustanova za Benečijo in vse Slo-
vence v videmski pokrajini …
In po drugi strani?
Po drugi strani se zavedam
velike odgovornosti in se ma-
lo bojim, ker moramo gledati
naprej in se ne smemo usta-
viti pri tistem, kar smo do se-
daj naredili. Inštitut moramo
razviti, da zraste, priklicati
moramo nove in mlade
moči, zadati si moramo pro-
gram za naprej. In tega se bo-
jim, ker okrog nas ne vidiim
tiste pozornosti, ki bi jo po-
trebovali, tako s strani dežele
Furlanije Julijske krajine kot
iz Urada za Slovence v zamej-
stvu in po svetu. Kot primar-
na ustanova, ki je v desetih
letih pokazala, da ima ideje
in jih zna uresničiti, smo de-
ležni zelo nizkih finančnih
sredstev v primerjavi z drugi-
mi. Res je, da smo imeli veliko
podporo, ko je šlo za ureditev
prostorov in pri projektu
Jezik/Lingua, a bojim se, da si
bomo morali zavihati rokave za
dozidavo, nadgradnjo Sloven-
skega multimedialnega okna, za
nove iniciative in za redno de-
lovanje. Upamo na evropski
projekt Jezik/ Lingua 2 …
Kakšen je program dela, ki ga
imate v mislih?
Stari odbor je za letos že izdelal
zelo bogat program. Gre za de-
javnosti, ki so potekale že v
prejšnjih letih in so vredne, da
jih uresničimo, in tudi za nove
iniciative. Med temi naj ome-
nim zgodovinski simpozij ob
150-letnici priključitve Benečije
in Rezije Kraljevini Italiji, ki bo
meseca oktobra v Špetru in za
katerega je dala pobudo Razi-
Bukovica
Svoja vrata odpira prva waldorfska
šola na Primorskem
  prihodnjem šolskem
letu bo waldorfsko
šolo začela obiskovati
prva generacija prvošolcev.
Šola bo v Bukovici, kjer že
štiri leta domuje waldorfski
vrtec Kresnica. Bodoči
šolarji prihajajo iz različnih
občin, od Ajdovščine do
Nove Gorice. Prijave še
sprejemamo – do zapolnitve
mest.
Waldorfska šola izvaja javno
priznan program osnovne
šole, prinaša pa sveže
pedagoške pristope kot
odgovor na izzive in potrebe
sodobnega časa.
Strokovnjaki ugotavljajo, da
pedagoške paradigme, ki
temeljijo na
intelektualizmu,
tekmovanju, merjenju in
ocenjevanju, ne zadostujejo
potrebam sodobne družbe,
ki vedno bolj potrebuje
ustvarjalnost in
inovativnost. Šola naj bi
zato razvijala miselno
prožnost, čustveno vpetost
in voljo ter spodbujala
razvoj zdravih, odgovornih
in sočutnih odraslih. Vse te
kvalitete ima waldorfska
pedagogika, ki vzgojo in
izobraževanje pojmuje kot
potovanje in ne kot tekmo.
Na tej poti tesno
sodelujemo učitelji, starši in
otroci, medsebojno
zaupanje je temeljnega
pomena.
Učitelj vse klasične
akademske predmete
prepleta in nadgrajuje z
umetnostjo in gibanjem. Ne
poudarja zgolj
V intelektualnega znanja,temveč tudi nego čustev inkrepitev volje. Zato se
waldorfska pedagogika
imenuje pedagogika za
glavo, srce in roke. Učenci
se učijo z izkušnjami, v
povezanosti z naravo, učitelj
s svojim pristopom in
navdušenjem prebuja,
ohranja in hrani otrokovo
radovednost, notranjo
motivacijo, željo po učenju.
Učni načrt upošteva
značilnosti otrokovega
razvoja v vsakem starostnem
obdobju, hkrati pa spoštuje
posebnosti posameznika, saj
vsak otrok nosi v sebi
talente, darove, ki jih je
treba videti in razvijati.
Ob všolanju otroka se starši
znajdejo pred pomembno
življenjsko odločitvijo.
Sprašujejo se, ali se bo otrok
v šoli dobro počutil, bo šola
otroku dala dovolj znanja,
bodo učitelji znali odkriti
njegove sposobnosti in jih
razviti.
Včasih se pojavi bojazen, da
se otroci iz waldorfskih šol
težko prilagodijo
današnjemu življenju.
Izkušnje in raziskave
potrjujejo nasprotno.
Običajno ti otroci nimajo
predsodkov in kažejo veliko
zanimanja za svet in ljudi
okoli sebe, vidijo potrebe
drugih, zato so bolj
pripravljeni pomagati in
prevzemati odgovornost.
Znajo gledati izven okvirov
in so dobro pripravljeni na
poznejše šolanje in na
življenje.
Za več informacij smo vam
na voljo na waldorfsola.
go@gmail. com, kjer
sprejemamo tudi prijave za
šolo. Obenem vas
obveščamo, da se septembra
začne nov triletni program
izobraževanja za waldorfske
učitelje in vzgojitelje v
Ljubljani.
nbf
skovalna postaja ZRC SAZU v
Novi Gorici in ob našem Inšti-
tutu pri pripravi sodelujejo tudi
druge ustanove. Multimedijski
center SMO je potrebno oboga-
titi, dodati mu moramo druge
točke, ga raztegniti na vso vi-
demsko pokrajino od Kanalske
doline do Rezije in vse do Ter-
skih dolin; v programu so tudi
druge tematike. Med temi je
prva svetovna vojna, ki jo bomo
dali v SMO s pomočjo Fundacije
Poti miru iz Kobarida. Glede
drugih iniciativ: novi odbor bo
moral gledati naprej, zato bo
najbolj pomembno, da prite-
gnemo mlade ljudi. Center
SMO mora biti odprt in vanj
moramo priklicati čim več ljudi
iz Slovenije, iz naše dežele FJK
in od drugod, ker je vredno vi-
deti, kar smo naredili. Multime-
dijski muzej prikazuje našo zgo-
dovino, našo kulturo, naš jezik.
Še eno stvar moram povedati v
zvezi s SMO …
Kar povejte!
Tisto, kar smo naredili v multi-
medijskem muzeju, je sad
našega dela, našega uma, naše
inteligence. V eni besedi: to je
sad naših ljudi. Seveda
smo imeli pomoč od zu-
naj, še posebno tehnično,
a vsebina je naša, smo jo
sezidali z našimi rokami!
Ko in če nam bodo zaupa-
ni prostori gorske skupno-
sti, bomo tudi v njih zai-
grali na isto pesem! To bo
zares veliko in zahtevno
delo!
Da bi pritegnili številno
publiko, pa je treba imeti
dober marketing...
Seveda. Da bi ljudje spoz-
nali tisto, kar smo naredili,
jih je treba priklicati. Treba
je najti moderne načine,
moderne pristope. Poglej-
te, kaj so napravili v Po-
sočju, v Soški dolini. Koba-
rid je majhen, a je postal
turistični center, v katerega pri-
hajajo ljudje iz vse Evrope in ce-
lega sveta. Mi se moramo tega
naučiti. Imamo veliko kultur-
no, zgodovinsko in jezikovno
bogastvo. Treba jo bo predstavi-
ti, da jo drugi spoznajo. Mora-
mo jo znati 'prodajati', da ljudje
lahko pridejo k nam in spozna-
jo, kaj je danes naša skupnost in
kaj je bila v zgodovini.
Potrebno je tudi tesno sode-
lovanje s šolo, kajne?
Ta zadeva malo boli. Dvojezična
šola je odprta že več kot trideset
let, a takrat, ko potrebujemo
mlade, ki bi nam pomagali v
SMO in tudi v društvih in ured-
ništvih, jih ne najdemo in tako
nimamo ljudi, ki bi delali za na-
mi. Na občnem zboru Inštituta
je bila povprečna starost prisot-
nih zelo visoka, zato je treba de-
lati, da bomo na prihodnjem
občnem zboru dobili tudi ljudi,
ki bodo znižali povprečno sta-
rost. Seveda je treba poznati ta-
ke mlade, ki imajo ljubezen do
naše stvarnosti, jih spremljati,
jih napotiti, da bodo ob dobrem
poznavanju našega jezika po-
globili našo kulturo in zgodovi-
no, imeli čut pripadnosti, da bo-
do v sebi čutili lepoto biti Slo-
venci in delati v naših organi-
zacijah, časopisih in na samem
Inštitutu za preporod naše skup-
nosti.
Ali ste optimist?
Zakaj smo sicer delali? Ko gle-
dam na minula desetletja, se
spominjam, kako je bilo težko
delati v slovenskih organizaci-
jah. Na nas so gledali grdo, “sla-
vi” so nas klicali, kakor da bi bili
izdajalci. Klima se je danes spre-
menila in je lažje delati. Pa smo
takrat imeli tisti pogum, tisto
voljo, tisto ljubezen do naše kul-
ture, da smo prenesli vse težave.
Mogoče je danes lažje, a ne naj-
demo takih ljudi, ki bi si naložili
breme, ki smo si ga naložili mi
in ga nosili do današnjega dne.
Ezio Gosgnach
  a kulturni prireditvi v
Domu krajanov Nego-
vana Nemca v Biljah, ki
je bila 13. maja, je povezovalka
Sonja Cijan uvodoma poveda-
la, da je tretji teden v maju po-
svečen ljubiteljski kulturi, ko z
raznimi prireditvami izposta-
vljamo njene pozitivne vplive
na družbeno in duhovno do-
gajanje. Tako je bilo tudi v pe-
tek, 13. maja, v Biljah, kjer so
program oblikovala tri lju-
biteljska kulturna društva:
Kulturno turistično
društvo Zarja iz Bilj, Pro-
svetno društvo Štandrež in
Kulturno društvo Stanko
Vuk iz Mirna in Orehovelj.
V krajih, kjer delujejo
omenjena društva, ima
ljubiteljska kultura zelo
pomembno vlogo, kar do-
kazuje tudi odlično sode-
lovanje med temi društvi,
ki so v zadnjih letih skup-
no izvedla kar nekaj
uspešnih prireditev.
Vseslovenski Teden ljubi-
teljske kulture zaznamuje-
jo kulturni dogodki, ki jih v so-
delovanju z Zvezo kulturnih
društev Slovenije prek ob-
močnih izpostav Javnega skla-
N da kulturnih dejavnosti pripra-vljajo številna kulturnadruštva, zveze, zavodi, lokalne
skupnosti, šole, vrtci, knjižni-
ce, muzeji in drugi po vsej Slo-
veniji in v zamejstvu.
Ljubiteljska kultura je po nava-
di tista kultura, ob kateri nihče
ne služi, hkrati pa je nekaj, kar
bogati kar sedem odstotkov
Slovencev: 40.000 mladih in
107.000 odraslih Slovencev je
pripravljenih svoj prosti čas
žrtvovati za vaje in nastope v
več kot 5000 kulturnih
društvih in skupinah. Več kot
25.000 dogodkov letno privabi
okoli 4 milijone obiskovalcev.
Slovenija se s tednom ljubitel-
jske kulture pridružuje evrop-
skim državam, ki se vsako leto
poklanjajo ljubiteljskim kultur-
nim ustvarjalcem ter opozarja-
jo na pomen, kakovost in
množičnost ljubiteljske kulture
v sodobni družbi.
Teden ljubiteljske kulture pote-
ka pod častnim pokrovitel-
jstvom predsednika Republike
Slovenije Boruta Pahorja, do-
godek v Biljah tudi pod pokro-
viteljstvom občine Miren-Ko-
stanjevica.
Bogat in kakovosten kulturni
večer je potekal v znamenju
Gregorčičeve poezije in so ga
doživeto oblikovali Tamara Ha-
rej na harmoniko, Makrina
Quinzi na violino, duo violin
Ana Cotič in Mojca Batič, vokal
Lea Marušič, kvartet Animo in
recitatorji Mojca Dolinšek, Ma-
tej Klanjšček, Maja Silič,
Božidar Tabaj in Majda Zava-
dlav. Celoten program je na
klavir spremljala Eva Dolinšek.
Za režijo in umetniško vodstvo
sta poskrbela Božidar Tabaj in
Jože Hrovat.
Župan občine Miren-Kostanje-
vica Mauricij Humar je v svo-
jem posegu poudaril pomem-
bno vlogo ljubiteljske kulture,
ki ima še dodano vrednost v
raznih oblikah sodelovanja
med kulturnimi društvi v čez-
mejnem prostoru. Kulturna
društva dajajo življenje vaškim
skupnostim in bogatijo naš
vsakdan ter pospešujejo člo-
veško produktivnost. Sklenil je
z ugotovitvijo: več nas bo, lepše
nam bo!
DP
Občina Miren - Kostanjevica, KS
Miren, Čevljarsko društvo Miren,
KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje
vabijo na razstavo o zadruž ni št -
vu v spomin na mirenske be -
gunce v Zgornji Savinjski dolini
1915-1919 “Pozdravljeno zlato
jutranje solnce!”, ki je odprta
vsa ko soboto in nedeljo v maju
od 10. do 12. ure in od 15. do
19. ure. Možen je tudi ogled Čev -
ljarskega muzeja.
Miren
Bilje
Teden  slovenske ljubiteljske kulture
Foto DP
Slovenija 19. maja 2016 13
  Sloveniji potekajo mnogi do-
godki, kar je sicer značilno za so-
dobno demokratično družbo, v
kakršno naj bi se država razvijala. Seve-
da imajo ljudje in zlasti tudi politika do
njih različen odnos. Majhno je, deni-
mo, zanimanje za volitve novega pred-
sednika ZDA, čeprav, kot je zapisala ne-
ka revija na svoji naslovni strani, “Do-
nald Trump drvi v Belo hišo, Slovenka
Melania pa bo prva dama ZDA”. Med
politiki je še vedno zelo aktiven premier
Miro Cerar, ki pogosto in vztrajno na-
stopa na javnem prizorišču, pri čemer
pa v svojih nastopih ni skoraj nikoli
konkreten in prepričljiv. Rad se sklicuje
na svoje pravno znanje in izkušnje, se-
veda pa ne omenja, da je slednje podre-
dil politiki oz. svoji težnji, da ob Milanu
Kučanu in Janezu Janši postane tretja
karizmatična osebnost v Sloveniji. Pro-
vladni časnik Delo je v sredo, 11. maja,
na polovici prve strani objavil fotogra-
fijo Mira Cerarja v športnem oblačilu,
ko je na tekmi vlade proti ljubljanski re-
giji “borbeno napadal koš, a je kljub te-
mu z ekipo izgubil”. V isti številki
omenjenega časopisa, vendar na no-
tranji strani, pa je časnikar Zoran Potič
ponovil svojo trditev, “da je Janez Janša
politik, ki poskuša težave dokazovanja
organov pregona pred sodišči obrniti
sebi v prid, in se prikazuje kot žrtev za-
rot tajnih podzemelj”. Časnikar seveda
ni omenil ustavnega sodišča, ki je ob-
tožbe in sodne sklepe zoper simbolnega
vodjo slovenske opozicije, kar naj bi Ja-
nez Janša bil, v celoti zavrglo oz. razvel-
javilo.
Vzbudil pa je zanimanje in odmeve jav-
nosti in politike nekdanji predsednik
Republike Milan Kučan s svojo izjavo,
“da je bila odločitev za samostojnost
Slovenije pravilna, čeprav vseh ta-
kratnih sanj v današnjih oko-
liščinah ni mogoče doseči”. To je
dejal v pogovoru z dijaki gimnazije
in srednje šole Rudolfa Maistra v
Kamniku. Menil je nadalje, “da Slo-
venija danes ni socialna država, saj
so razlike med ljudmi prevelike. Ve-
liko ljudi namreč živi težko, zlasti
mladi ljudje pa so brez perspekti-
ve”. Nekdanji državni poglavar se
je ob prisotnosti sedanjega predsed-
nika Slovenije, Boruta Pahorja, do-
taknil tudi domoljubja. Za Milana
Kučana je domoljubje “tudi odnos,
ki ga kaže država do posameznika”.
Sicer pa kaže, “da je bilo relativno
lahko priti do države, je pa težko in
odgovorno s to državo in usodo naroda
upravljati”.
Pomenljiv je bil tudi dogodek v Študij-
skem centru za narodno spravo. Le-ta je
pripravil pogovor z dr. Tatjano Rejec-
Srebot o tem, ali so organizacija TIGR
in tigrovci še aktualni. Srečanje je bilo
posvečeno 75. obletnici prvega spopada
z okupatorji na Slovenskem, se pravi bo-
ju tigrovcev 13. maja leta 1941 na Mali
gori pri Ribnici. Dr. Tatjana Rejec, avto-
rica več del o Tigru, med njimi tudi od-
mevne knjige z naslovom Partija in ti-
grovci, in soproga Alberta Rejca, poli-
tičnega vodje tigrovcev, je poglobila te-
mo o Tigru in tigrovcih, tudi z navedbo
in komentiranjem manj znanih dejstev
iz povojnega časa.
Organizacijo TIGR so zadnja leta
uvrščali v različne organizacijske oblike,
levo usmerjena politika jo je celo po-
skušala umestiti kot privesek zvezi bor-
cev. Zaradi dvomov in nejasnosti je ne-
kaj razmišljanj in pridržkov tudi o no-
vem društvu Tigr. Po letu dni delovanja
civilne pobude z naslovom Gibanje 13.
maj so ustanovili Društvo Domoljubni
Tigr-13. maj. Slovesno so ga predstavili
6. maja v Vipavi. Predsednik novega
društva Vili Kovačič zagotavlja, “da bo
društvo delovalo na izročilu antifašiz-
ma in tigrovstva, to pa so domoljubje,
svoboda in človekove pravice”. Pravi tu-
di, “da je nedopustno, da blokada mol-
ka in izrivanje Tigra iz javne zavesti niti
po četrt stoletja samostojne države niso
prenehale, tisti, ki so poklicani za to, pa
jih ne znajo ali nočejo odpraviti”.
Zdaj pa o dogodku, ki je zelo zaznaven
v Sloveniji, ker vznemirja velik del Slo-
vencev. Vlada napoveduje, da bo letos
in v letu 2017 na podlagi odločitve
Evropske komisije v Slovenijo prišlo
skupaj 567 beguncev. Nekaj jih je že pri-
spelo. Velik del javnosti je ogorčen, ker
je Slovenija edina država v povezavi, ki
je povsem odprla vrata begun-
cem in jih celo vabila. Vlada jim
je izrekala dobrodošlico in po-
nuja razne pravice in ugodje. Pri
tem pa je povsem zanemarila
primere krivic in socialne iz-
ključenosti Slovencev.
Nadalje navajam nekaj drugih
novic iz novejše politične kro-
nike. V Mariboru so ustanovili
novo politično stranko z ime-
nom Nova ljudska stranka Slo-
venije. Njen pobudnik je bil
nekdanji mariborski župan, po-
slanec in politik Franc Kangler,
ki ga je stranka SLS nekoč iz-
ključila iz članstva, zdaj pa se je
očitno vrnil v politiko in na jav-
no prizorišče. V SLS, ki je sedaj zunaj
parlamenta in v opoziciji, so ga sprejeli
brez pridržkov in očitkov o preteklosti,
ob ustanovitvi nove stranke pa so v SLS
tudi sporočili, da bodo zagotovili po-
novno izhajanje časnika Slovenec. V
vodstvu RTV pa je nastala afera zaradi
tega, ker se je na seji programskega sveta
pojavil napis Smrt janšizmu, svobodo
narodu. Domnevno so sramotilni napi-
si o Janezu Janši objavljeni tudi v dvi-
galu stavbe RTV, a ni nikogar, ki bi jih
izbrisal. V Slovenski demokratski mla-
dini, podmladku SDS, z razočaranjem
ugotavljajo, “da je RTV Slovenija samo
še eden iz podsistemov družbe, ki po-
gosto poroča v nasprotju s temeljnimi
členi slovenske ustave”. Prepričani so,
“da je program, ki ga oddaja RTV Slo-
venija, pristranski, nekvaliteten in akti-
vističen. Zaradi tega je Slovenska demo-
kratska mladina podprla peticijo, ki zah-
teva ukinitev obveznega plačevanja
RTV prispevka”.
Televizijska časnikarka in voditeljica Ro-
svita Pesek je pri Celovški Mohorjevi
družbi objavila svojo novo knjigo o dr.
Jožetu Pučniku. Ob izidu je dejala, “da
bo zgodovina dr. Jožeta Pučnika pom-
nila in obravnavala kot osamosvojitelja.
Bil je motor slovenske demokratizacije
in snovanja nove države”. O razmerah
in stanju države pa je razmišljal tudi La-
do Ambrožič, znan in ugleden televizij-
ski časnikar, urednik in voditelj, ki je
zdaj Varuh pravic gledalcev in poslušal-
cev RTV Slovenija. V kolumni, objavlje-
ni na spletu javnega Radio-televizijskega
zavoda, je zapisal tudi naslednje: “Veli-
ka pričakovanja slovenskih državljanov
v letih osamosvajanja so se razblinila v
razočaranje, žalost, jezo. Politični razred
ni upravičil zaupanja volilcev, deloval
je zase in za omrežja, kot v času po kon-
cu druge svetovne vojne, ki ga je opiso-
val Milovan Djilas. 25-letnica osamo-
svojitve Slovenije naj bi bila priložnost
za praznovanje dobrih dejanj, gospodar-
ske uspešnosti in vrednot, veselja, da
imajo Slovenci svojo državo, ki so po
njej hrepeneli stoletje in več. Razmere
pa so take, da bodo obletnice praznovali
vsak po svoje, eni na jahtah, drugi na
balkonu stanovanjskega bloka, množica
pa, kot običajno, na dveh ločenih pro-
slavah.
Marijan Drobež
V
Debora Serracchiani in Karl Erjavec v Novi Gorici
Na dvostranskem srečanju Slovenije 
in FJK tudi o migrantih
  red plenarnim delom druge-
ga zasedanja skupnega odbo-
ra Slovenija - Furlanija-Julij-
ska krajina (FJK) sta se v torek, 10.
maja, v Novi Gorici srečala zunanji
minister Karl Erjavec in predsedni-
ca dežele FJK Debora Serracchiani.
Govorila sta o aktualnih vprašan-
jih, med njimi o prvi skupini mi-
grantov, ki naj bi v Slovenijo prišla
iz Italije.
Minister Erjavec in Serrac-
chianijeva sta spregovorila
tudi o sodelovanju pri pri-
dobivanju evropskih sred-
stev za skupne projekte, so-
delovanju na področju go-
spodarstva, prometne po-
vezanosti, kmetijstva, civil-
ne zaščite, zdravstva, socia-
le in varstva okolja.
Poleg migracij je bilo izpo-
stavljeno tudi vprašanje
gradnje plinskih termina-
lov v Tržaškem zalivu. Ser-
racchianijeva je poudarila,
da tudi sama nasprotuje
gradnji plinskih termina-
lov, vendar so bili projekti
začeti še pred njenim predsedovan-
jem in so trenutno v fazi različnih
presoj.
“Italija je pomemben partner za
Slovenijo, Slovenija želi to partner-
stvo z Italijo graditi tudi na t. i.
deželni ravni, kjer pravzaprav de-
lamo za konkretne interese ljudi”,
je povedal slovenski minister za zu-
nanje zadeve.
Spregovorila sta tudi o položaju in
težavah slovenske manjšine v Itali-
ji, kjer pa je v zadnjih dveh letih
prišlo do bistvenih premikov na
bolje s sistemskim financiranjem
slovenskih ustanov in organizacij.
“Slovenska narodna manjšina v
Italiji in italijanska narodna skup-
nost v Sloveniji sta pomembna vez
med Slovenijo in FJK, zato si mo-
rajo tako Slovenija kot FJK in Italija
prizadevati za njuno uveljavljanje
in promocijo in ju podpirati pri
ohranjanju in razvijanju njune
identitete, kar je naša obveza in od-
govornost”, je poudaril Erjavec.
Dodal je, da sta obe manjšinski
skupnosti sooblikovalca družbene
raznolikosti prostora, ki prispevata
k celostnemu razvoju tega ob-
močja.
Minister Erjavec je v pogovoru, na
katerem je sodeloval tudi minister
za Slovence v zamejstvu in po svetu
Gorazd Žmavc, posebej poudaril
pričakovanje, da bo dežela FJK za-
gotovila polno uresničitev zaščit-
nih določb za slovensko narodno
manjšino, so sporočili z MZZ.
Predstavniki skupnega odbora Slo-
venija - FJK so se na plenarnem za-
sedanju dogovorili o nadaljnjih po-
dročjih in temah delovanja ter so-
delovanju pri skupnih projektih in
dejavnostih. Izpostavili so potrebo
po nadaljnji krepitvi sodelovanja
pod okriljem odbora.
V Novi Gorici danes poteka tudi in-
vesticijska konferenca v sodelovan-
ju z Območno gospodarsko zbor-
nico v Novi Gorici, kjer podjetni-
kom iz FJK predstavljajo priložnosti
za investiranje v Sloveniji v sklopu
tretjega privatizacijskega paketa
(turistični center Kanin, logistični
center Vrtojba, poslovna cona Aj-
dovščina...).
Prvo zasedanje skupnega odbora,
naslednika nekdanje mešane ko-
misije za obravnavo skupnih raz-
vojnih vprašanj med Sloveni-
jo in FJK, ki ponovno vzpo-
stavlja medresorski dialog na
področjih skupnega interesa
med stranema, je potekalo
aprila 2015 v Trstu.
Skupni odbor omogoča
boljšo in učinkovitejšo koor-
dinacijo sodelovanja na ra-
zličnih področjih skupnega
interesa, obenem vzpostavlja
dodaten pregled nad sodelo-
vanjem in stiki med pred-
stavniki slovenskih mini-
strstev in predstavniki dežel-
ne vlade FJK.
Za Slovenijo so dobri prijatel-
jski odnosi s sosednjo deželo
FJK posebnega pomena, tako zara-
di utrjevanja prijateljskih odnosov,
kot tudi povezovanja v skupnem
prostoru s FJK na področju gospo-
darskih, kulturnih in drugih
družbenih odnosov ter sodelovan-
ja na področju izobraževanja, zna-
nosti, varovanja skupnega okolja,
povezovanja skupnih projektov in
na drugih področjih, so poudarili
na MZZ.
Močno vez med obema državama
predstavlja obstoj manjšin na obeh
straneh meje. Odnosi med sosed-
njima državama se najbolj izkazu-
jejo prav na regionalni ravni, kjer
obstaja močna volja za poglobitev
odnosov na obeh straneh, so še
poudarili.
P
Odločitev za osamosvojitev Slovenije je bila pravilna, pravi Milan Kučan
Bo nova stranka prispevala kaj
novega v slovensko politiko?
  olitika je strup za vero, vendar se mora
pri njenih pripadnikih odražati tudi pri
javnem delovanju. Da o osebnih vredno-
tah niti ne govorimo.
Prve demokratične volitve pred 26 leti so poka-
zale rezultat, ki je dajal neko upanje glede slo-
venske politične prihodnosti, nadaljevanje pa
je bilo v nasprotju z
vsemi pričakovanji.
Danes je Nova Slo-
venija, ki se pred-
stavlja kot krščan-
ska stranka, najšib-
kejša v parlamentu.
SLS, stranka z naj-
bogatejšo politično
dediščino, je izpa-
dla in resničen
čudež bo, če se bo
vanj vrnila.
Slovenska osamo-
svojitev je pokazala, da je bila katoliška laična
elita med vojno na Notranjskem, Dolenjskem
in v Beli krajini načrtno in sistematično pobita.
Nekaj jo je ostalo na Štajerskem. Svoje so pri-
spevali vojna, povojni množični poboji, emi-
griranje v Argentino in v šestdesetih letih na
“začasno delo” v tujino. Velike posledice imajo
tudi strukturne spremembe, saj je po 1940 po-
stal delež kmečkega prebivalstva manjši od po-
lovice, sedaj pa je manj kot štiri odstotke. Po-
deželje je naseljeno, toda to niso kmetje. Slo-
venska “katoliška” politika je to povsem prezrla.
Računa na ljudi, ki jih ni!
Slovenska vernost je glede na preteklost, ko so
z njo na vse načine obračunavali, tudi z uboji,
in evropske trende, ki se jim Slovenija ni mogla
izogniti, čudežno močna. Ne upamo si napo-
vedovati prihodnosti, toda pretirani pesimisti
ne smemo biti. Lahko pa bi bilo boljše. Malo je
verjetno, da se bo to pokazalo tudi v strankar-
skem življenju. Če nam je všeč ali ne, je po-
memben del trdega jedra slovenskega katoliciz-
ma pri Janši ali pa je pasiven. Njegova stranka
ni katoliška, ni pa ji nasprotna. Je najbolj ne-
kompromisna glede komunistične preteklosti
in to pri slovenskih vernikih očitno šteje.
Ne glede na vzroke je temeljni problem sama
slovenska katoliška desnica. Z izjemo Ivana
Omana, če omenjam najbolj vidne slovenske
osamosvojitvene politike, svoje lastne zgodovi-
ne ne poznajo. O Kreku nimajo pojma, o Go-
sarju še manj. Bistvo krščanske socialne misli
zaradi politike krščanskih socialistov nekateri
vidijo le v kolaboraciji s komunisti. Nasedli so
trditvi, da so slovenski “klerikalci” zlorabljali
vero in vlekli za nos svoje volivce. Ne moremo
zanikati posameznih primerov, večinsko pa je
bila slovenska katoliška stranka izrazito demo-
kratična in socialna. Zavzemala se je za kmete,
delavce (!), ljudi na obrobju … Osamosvojitve-
nim politikom so zlasti delavci tuji. V sindikatih
vidijo zgolj orodje komunizma in jih niti niso
skušali pridobiti!
Namesto krščan-
skega socialnega
nauka je glavna
predvolilna parola:
“Hodim v cerkev!
” Načela in stališča
sedanjega sv. očeta
Frančiška so mno-
gim tuja in bi ga
najraje prišteli h
komunistom. Na-
mesto da bi se jav-
no zavzemali za
gospodarski in posebno socialni razvoj v skladu
s slovensko tradicijo in potrebami, so jim glav-
na skrb dobra politična ali siceršnja donosna
politična mesta. Od nečesa je treba živeti, toda
v politiki so vendar potrebni tudi ideologija, go-
spodarski in socialni načrti, ne zgolj kariera. So-
cialdemokrati bi rekli, da bolehajo za ministe-
rializmom. Slovenske politične razmere narav-
nost kličejo po klasični krščanski desnici, ki se
bo zavzemala za delavce, upokojence, mlade in
ljudi z obrobja. Namesto gospodarskega libera-
lizma, ki ga tako poudarja vodstvo Nove Slove-
nije, se je treba zavzeti za družbo v smislu te-
meljnih krščanskih načel. “Navadni” ljudje, tu-
di neverni, morajo videti v Sloveniji prihod-
nost. Liberalizem je ne more dati, ker sicer ne
bi bil, za kar se razglaša. Slovenija je brez libe-
ralizmu konkurenčnih socialnih idej. Prav zato
se nekateri mladi ozirajo proti levici, ki pa ima
to “smolo”, da njeni voditelji poznajo socialne
probleme in stiske zgolj iz knjig, ne pa prak-
tičnega življenja.
Preteklosti ni mogoče spreminjati, usoda pri-
hodnosti pa je na dosegu roke. Če verjameš,
hočeš, znaš in si za to pripravljen nekaj žrtvo-
vati!
Stane Granda
P
Naša luč / Izposojeni komentar
Je Slovenija še
katoliška?
Franc Kangler
Goriška / Aktualno19. maja 201614
NATUROPATSKI NASVETI (108)Erika Brajnik
Katoliška knjigarna v Gorici / Na kavi s knjigo
Dr. Karel Lavrič (1818-1876)
in njegova doba
  ruženja ob kavi in
knjigi, ki jih prireja
Katoliška knjigarna v
Gorici pod imenom Na kavi s
knjigo, so namenjena
ljubiteljem knjig, predvsem
pa predstavitvam
pomembnejših novosti, ki
zadevajo naš prostor. V
četrtek, 12. maja, je Katoliška
knjigarna gostila zavidljivo
veliko ljubiteljev knjige, ki so
prišli, da bi poslušali zanimiv
pogovor med dvema
sopotnikoma, saj tako
najlepše povemo, da sta dr.
Branko Marušič in prof.
Marija Češčut dolgoletna
znanca, prijatelja, predvsem
pa sodelavca pri Goriški
Mohorjevi družbi, najstarejši
knjižni založbi pri nas. Povod
za tokratno druženje ob kavi,
ki jo vedno ponuja tržaško
podjetje PrimoAroma, je
nedavni izid knjige goriškega
zgodovinarja dr. Branka
Marušiča z naslovom Doktor
Karel Lavrič (1818-1876) in
njegova doba, ki je izšla pri
Inštitutu za kulturno
zgodovino ZRC SAZU in
Lavričevi knjižnici iz
Ajdovščine.
Prof. Marija Češčut je v
svojem uvodu v pogovor s
starosto goriških
zgodovinarjev poudarila
predvsem pomen
zgodovinskih biografij, ki so
izjemnega pomena predvsem
zato, ker nam iz pozabe
potegnejo like pomembnih
ljudi, kot nam istočasno tudi
omogočajo, da pobliže
spoznavamo dobo, v kateri je
dotični živel in delal. Knjigo
D o dr. Lavriču je označila za“vseobsegajočo”, saj je dr.Marušiuč zares poskrbel za
imeniten zgodovinski oris dr.
Lavriča, a je obenem tudi
pokazal glavne značilnosti
dobe, v kateri je ta
pomembni Goričan živel in
delal. Obenem je prof. Marija
Češčut povedala, da je pri
Goriški Mohorjevi družbi
izšlo doslej že veliko
zgodovinskih biografij, ker
so izjemnega pomena za
poznavanje preteklosti.
Dr. Branka Marušiča je
potegnila v razgovor z
ugotovitvijo, da se je z dr.
Karlom Lavričem začel
ukvarjati zelo zgodaj,
pravzaprav je bil prvi
strokovni zapis mladega
študenta zgodovine Branka
Marušiča posvečen prav
Karlu Lavriču in to na
povabilo profesorja
zgodovine....
“Lavrič me je vedno zanimal,
zdel se mi je zanimiv in
danes se mu oddolžujem z
biografijo, z njim sem tudi
vstopil v svet zgodovine.
Upam, da mi je s to
biografijo uspelo prispevati
kamenček v mozaik boljšega
poznavanja velikega človeka,
kar je dr. Lavrič bil. Poglejte,
na goriškem pokopališču
počiva Lavrič zraven Frana
Erjavca, a zdi se, kot da smo
na dr. Lavriča vsi pozabili”, je
začel svoj poseg dr. Marušič,
ki je nadaljeval z mislijo, da
je mogoče to usoda vseh
politikov, čeprav je to
krivično do njih.
Dr. Karel Lavrič je bil
izjemna osebnost, čeprav,
tako je dejal dr. Marušič, se
ne ve ničesar o njegovem
očetu, zato je njegov lik še
danes nepopolno osvetljen.
Dr. Lavrič je bil vsestranska,
krasna osebnost, velikanski
idealist; čeprav se je pozno
zavedel nacionalne ideje, je
postal eden največjih
slovenskih politikov in
organizatorjev
predvsem
čitalniškega in
kulturnega
življenja,
zavzemal se je za
javno uporabo
slovenskega
jezika, sicer je
res, da so ga
zaradi izjemnega
svobodoljubja
zafrkavali z
imenom Doktor
Svoboda, a je
prav tako res, da
so mu dali
predvsem
študentje,
katerim je
dejavno
pomagal,
nadimek Ljudoljub, ki pove
ogromno o njegovi srčnosti.
Kot član goriškega deželnega
zbora se je odpovedal
velikemu denarju zaradi
neuporabe slovenščine, zase
ni skrbel veliko, ustanavljal
je knjižnice, doživljal je
napade tako Staroslovencev
kot Italijanov in Furlanov.
Dejansko je napovedal
propad Avstrije, če ne bo
postala federativno urejena.
Izjemen pomen je posvečal
vzgoji in mladim, katere je
navajal in učil lepega
govorjenja slovenščine
(poučeval je deklamatoriko!),
govoril je na slovitem
šempaskem taboru, katerega
pobudnik je bil, Italijani so
se ga bali... in še in še.
Prerano je umrl, je bilo
rečeno, naredil je ogromno.
Po smrti mu je prvi zapel
hvalnico dr. Jože Lavrenčič,
njegov kip je prvi, ki so ga v
Novi Gorici postavili na
Erjavčevi ulici, pustil je velik
in močan spomin!
Knjigo velja prebrati, saj
“moramo biti na take ljudi,
kot je dr. Lavrič, izjemno
ponosni”! je sklenila prof.
Marija Češčut.
JUP
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 17. maja, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (16) Mariza Perat
Maksimin je vse življenje ohranil otroško srce in
globoko pobožnost do Matere Božje. Njegovo
življenje je bilo v vsakem oziru neoporečno. O
prikazovanju, ki ga je doživel, je pripovedoval z
veliko gorečnostjo in se pri tem vedno zavedal ve-
like milosti, ki je je bil deležen. Leta 1865 je o Ma-
rijinem prikazovanju v La Salette objavil delo, v
katerem z različnih zornih kotov temeljito obrav-
nava prikazo-
vanje.
Ljudje so v La
Salette vedno
radi romali in
še vedno ro-
majo.
Ob priložno-
sti stoletnice
Marijinega
prikazovanja
je 15. avgusta
1946 svetišče
obiskal tudi tedanji apostolski nuncij v Parizu
msgr. Angelo Roncalli, poznejši papež Janez
XXIII., danes prištet k svetnikom. Tudi
Janez Pavel II. je na lasaletsko svetišče
bil zelo navezan. Že kot krakovski
nadškof je dejal:
“Prikazovanje v La Salette je v posebni
meri povezano z Marijinim materin-
stvom. Marija je mati vsakega človeka,
mati celotne človeške družine, mati
Cerkve”.
Pozneje, že kot papež, je v zvezi z Mari-
jinimi solzami opomnil:
“Marijine solze so znamenje in pričajo
o Marijini navzočnosti v Cerkvi in v
svetu... Marija joče v La Salette sredi 19.
stol., še pred prikazovanjem v Lurdu,
in sicer v času, ko je krščanstvo v Fran-
ciji postajalo vedno bolj osovraženo”.
Ob Marijinih solzah
v La Salette se sv. Ja-
nez Pavel II. spo-
minja tudi Mariji-
nih solz v Sirakuzah
na Siciliji.
V La Salette se je Ma-
rija, kot ugotavlja p.
Anton Nadrah, pri-
kazala dvema neuki-
ma otrokoma in ne
kakšni redovni ose-
bi in sicer zunaj, na
prostem, kar se bo
ponovilo tudi v Lur-
du (1858), v Fatimi (1917), v Banneux (1933) in
drugje.
Posebnost je skoro usahli studenec, ki je tu nano-
vo začel izvirati in ni nikoli več presahnil. Stude-
nec bomo našli tudi v Lurdu in v Banneux.
V La Salette Marija joče, kot joče tudi v Sirakuzah
na Siciliji.
Marija vedno prihaja kot posredovalka med Bo-
gom in ljudmi. S svojo pri-
sotnostjo in svojimi prošnja-
mi in tudi s svojimi solzami
želi doseči, da bi se ljudje
spreobrnili in svoje življenje
usmerili k Bogu.
Viri: Barbero Giuseppe: La
Vergine a La Salette, Ediz.
San Paolo 1996, Cinisello
Balsamo - Milano; Caterini
Macario: Nostra Signora a La
Salette, Ediz. La Salette, To-
rino; Nadrah p. Anton: Ma-
rijina sporočila I., Izdala Ci-
stercijanska opatija, Stična
1996.
/ daljeMarijin kip v La Salette
Sv. Janez Pavel II.
Sv. Janez XXIII.
Foto dpd
100 DNI TEKA
Moramo se zavedati, da sedeči stil življenja ni
nekaj naravnega in je zato vzrok za veliko
večino bolezni. Na novi televiziji ali fotelju bi
zato moral viseti napis: Pozor, pretirana upora-
ba povzroča smrt!
SZO (Svetovna zdravstvena organizacija) meni,
da sedeči stil življenja povzroči letno kar 2 mi-
lijona smrti na svetovni ravni, je odgovoren za
10–16% diabetesa tipa 2, raka debelega črevesja
in raka na dojki ter je kriv za 22% vseh srčnih
infarktov na svetu.
70% odraslih Evropejcev ne dosega niti mini-
malne stopnje aktivnosti, s katero bi si lahko
zagotovili zdravje!
Šport je fizična aktivnost, ki predpostavlja tek-
movalnost do nečesa drugega, ta pri športu
ključen motivator posameznika. Zastavljanje
cilja – izboljšanje fizičnega stanja posameznika
– je prvi korak na tej poti do zdravega načina
življenja. Drugi korak pa je, da postane do-
ločena fizična aktivnost dobra navada, kot je
umivanje zob, in ne delo oziroma obveza.
Na evropski ravni veljajo dejstva: na 712 milijo-
nov prebivalcev je smrtnost zaradi sedečega sti-
la življenja ocenjena na približno 500.000
smrti letno.
Strošek napačnega, sedečega stila življenja v
Evropi znaša 80,4 milijarde evrov letno in je
neposredno povezana z boleznimi, kot so dia-
betes tipa 2, infarkt, rak na debelem črevesju in
na dojki.
Vsekakor moderni stil življenja predpostavlja
pretirano sedenje.
Med letoma 1994 in 2014 je odstotek zaposle-
nih, ki imajo sedeče delo, narastel s 55% na
67%, kar pomeni, da kar 2/3 vseh prebivalcev
opravljata sedeče delo. 
Športna aktivnost je ključnega pomena za
ohranjanje psihofizičnega zdravja. SZO svetuje
150 minut športne aktivnosti na teden, to je
dnevno 20 minut. V Evropi je kar 26% odrasle
populacije popolnoma neaktivne.
Pubertetniki v Evropi so otroci med 11. in 15.
letom starosti, kar 83% le-teh pa je premalo ak-
tivnih!
Med letoma 1998 in 2008 se je pri najstnikih
pojav debelosti podvojil.
Sedeči način življenja je odgovoren tudi za
višjo smrtnost; slednja je spodaj izražena v mi-
lijonih na letni ravni:
1. arterijska hipertenzija: 7,5
2. kajenje: 5,1
3. diabetes tipa 2: 3,4
4. sedeči način življenja: 3,2
5. debelost: 2,8
Sedeči način življenja je vsako leto krivec za
3.200.000 smrti na svetu in 360.000 smrti let-
no v Evropi.
Študija: Lack of exercise responsable for twice
as many deaths as obesity, Ekelund et al. Ame-
rican Journal of Clinical Exercise, 2015.
Študija: Effects of phisical inactivity on major
non-communicable desease worldwide: an
analysis of burden of disease and life expectan-
cy, Lee et al. Lancet, 2012.
Mentalno zdravje in sedeči način življenja:
Disability Adjusted Life Years predstavlja 20%
težav z zdravjem v Evropi in ovira eno osebo
od štirih v določeni fazi življenja v Evropi. 83
milijonov Evropejcev trpi zaradi mentalnih
težav. Veliko študij dokazuje, da sta fizična ak-
tivnost in mentalno zdravje povezana in da fi-
zična aktivnost zmanjšuje depresijo, tesnobo,
slabo samopodobo, psihološki stres.
V Evropi stroški sedečega načina življenja
znašajo 9,2 milijarde evrov na leto in je vzrok
za: 6% infarktov, 8% diabetesa tipa 2.
Genetika ostaja vedno enaka (za 97%) od av-
stralopiteka pa vse do današnjega človeka: pa-
leogenetika nam govori, da se je v 140.000 le-
tih genetska zasnova spremenila za samo
0,003%, zadnjih 10.000 let pa genetika človeka
sploh ni doživela nikakršnih sprememb. Pred
milijoni let, ko se je genska evolucija zaključila,
je bila fizična aktivnost vedno nujna za
preživetje po principu: veliko fizične aktivnosti
in malo hrane!
Geni so bili zasnovani, da živijo v sovražnem
okolju, radikalna socialna sprememba pa je
spodnesla gensko zasnovo, ki je sedaj močno
drugačna. Naši geni pričakujejo, da bomo špor-
tno aktivni, v nasprotnem primeru se deaktivi-
rajo, saj nimajo več razloga za obstoj, kar pa
predstavlja prvi korak k bolezni.
Kaj lahko storimo? Predvsem bodimo fizično
aktivni!
100 dni za zdravje in 100 dni teka!
Od 20. MAJA do 28. AVGUSTA si prizadevajmo
za svoje zdravje!
Tekli bomo 20 minut vsak dan!
Na ta način izrazito zmanjšamo tveganje za na-
stanek bolezni, okrepimo svoje zdravje ter telo
in si podaljšamo življenje. Če zboliš, tudi prej
umreš!
Za info o teku www. saeka. si ali 0038540640968
Aktualno 19. maja 2016 15
Spominov ne moreš izbrisati
6. MAJ 1976 (1)
  eprav si pred štirideseti-
mi leti tega še zamisliti
nisem mogla, je naneslo,
da sem se nekje na polovici svoje
življenjske poti znašla ravno v ti-
stih prelepih dolinah, v katere
se je tistega toplega, sončnega
maja 1976 zarezala globoka,
še nezaceljena rana.
Sedaj, ko je moj dom v Be-
nečiji in hočeš nočeš vsak dan
poslušam tudi furlansko go-
vorico, spoznavam, da dejan-
sko živim med tistimi ljudmi,
ki so pred štiridesetimi leti
grozo potresa doživeli na svoji
koži. Kot otroci, najstniki, ali
že v zrelih letih. In se njihovi
spomini na strah in brezup ni-
kakor ne morejo primerjati z
mojimi. Meni so se namreč
samo stresla tla pod nogami,
oni so morali iz ruševin po-
novno sestaviti svoj vsakdan.
A vendar spominov ne moreš
izbrisati. Kljub temu da smo v
Trstu doživeli le močno tresenje,
hrup in žvenket, a nobene re-
snejše škode, mi tisti majski
večer, ki naj bi bil le večer med
prelestno pomladjo in začetkom
poletja, ne gre iz spomina. In ti-
sto dogajanje, ki je za vedno
spremenilo lice te moje lepe, roj-
stne dežele, je še danes živo, kot
Č bi od tedaj minilo le nekaj dni.Pa je mimo štirideset let. Tako re-koč polovica življenja.
Tistega maja, ko so se stresla tla
od Trbiža vse do morja, sem bila
najstnica, ki se je z vso energijo,
upornostjo in veseljem podajala
v življenje. In tisti večer je bil po-
doben vsem drugim. Mama, oče
in jaz pa smo bili zbrani v našem
malem stanovanju v petem nad-
stropju. Prižgana televizija, mi-
slim, da so tedaj ravno predvajali
priljubljeno reklamno oddajo
Carosello, umazani krožniki, ki
čakajo na mamine delavne roke,
jaz, ki ne vem, ali bi še kaj pre-
brala v svoji sobi ali bi se odpra-
vila spat. Naslednjega dne me je
čakalo namreč napornih šest ur
v šoli. Potem se spominjam čud-
nega zvoka, šklepetanja, lesten-
ca, ki je nihal, in krožnikov, ki so
poskakovali kot za stavo. Ljudje
na balkonih, moj oče, ki mi je
naročil, naj stečem na cesto. In
potem tisti let iz petega nad-
stropja na ulico, ko se je okoli
mene in pod mano še vse treslo
in je šlo tako hitro navzdol. Pre-
pričana sem, da mi nikoli prej v
življenju in nikoli pozneje ni
uspelo tako naglo preskakovati
domačih stopnic. Kljub temu da
sem že od majhnih nog nerodna
in okorna kot hlod, sem v
nekaj sekundah premaga-
la vseh pet nadstropij in
kar izpljunilo me je na
travnik pred blok. Mama
je prišla počasneje za me-
noj, s seboj je prinesla ra-
dio, oče pa je ostal doma
s prižgano televizijo. Mi-
slim, da nikoli v življenju
nisem videla svojega
očeta, da bi pred čim
bežal. In tudi tokrat
nas je mirno gledal z
balkona.
Iz sosednjih hiš so se
ljudje ravno tako pre-
plašeni zlivali na ce-
sto. Kmalu nas je bilo
pod bloki veliko,
zbrali smo se okoli radijskih
sprejemnikov, ki smo jih
imeli nekateri s seboj in po-
slušali prve zmedene novi-
ce. Nekje nad Vidmom, v
gorah, nekje nad Čedadom,
menda je popolnoma po-
rušen Humin, razdejanje in
neprehodne ceste, ljudje
brez vsega. Novice so se na-
birale, a še dolgo nismo iz-
vedeli, kje je bil epicenter in
kaj se dogaja na drugem
koncu naše dežele. Mama se je
vrnila domov, kaj bi na cesti, pri-
nesla mi je odejo, kajti sama sem
odločila, da bom prespala v avtu.
Mislim, da me je bilo precej
strah tresenja, če me spomin ne
vara, pa sem si obenem želela
noč prespati zunaj, brez staršev,
s prižganim radiom v očetovem
avtomobilu. Šestnajst let mi je
bilo takrat, to so leta, ko rado-
vednost in radoživost premagata
najhujši strah. Noč je nekako mi-
nila, spominjam se zarje in čud-
nega občutka, ko sem iz avta gle-
dala naše stanovanje in ugota-
vljala, da naša hiša še stoji, da se
pri nas nič ni spremenilo in da
je vse naokoli mirno in spokoj-
no. Kljub groznim novicam, ki
sem jih poslušala dolgo v noč.
Kljub obupanim izpovedim ti-
stih, ki v prvi prebujajoči se zarji
niso več videli doma, svojcev,
prihodnosti in preteklosti. Kljub
temu da se je kakih 100 km se-
verno od Trsta zemlja še vedno
tresla.
V šolo sem seveda prišla nepre-
spana in nepripravljena, tako kot
ves razred, tokrat pa smo imeli
tehten izgovor, da
smo se izognili
spraševanju in pi-
smeni nalogi.
Čeprav je bilo vse
okoli nas nespre-
menjeno, smo ven-
darle imeli
občutek, da se je
tudi nam zgodilo
nekaj groznega. In
vsi smo govorili sa-
mo in stalno o po-
tresu. Kako nas je
bilo strah, kako hi-
tro smo bežali, ka-
ko se je treslo okoli
nas in kako je mo-
ralo biti šele na kra-
ju samem. Pa še o
tem so nas v šoli poučili, kam
naj se zatečemo, če bo spet tre-
slo. Morali smo izvedeti, da je
najvarneje pod podboji vrat ali
pod mizo. Morali so nam pove-
dati, pa četudi smo vsi vedeli, da
smo na Krasu varni pred večjim
razdejanjem. Nekaj groznega in
novega obenem. Razburjenje,
strah in občutek, da si zaradi
nečesa, ki ti je bilo prej tuje, sta-
rejši in bolj izkušen. A nič dru-
gega, nič hujšega, kajti naši do-
movi so bili nedotaknjeni, naši
prijatelji in sorodniki živi, naš
vsakdan nespremenjen. In tega,
da obstaja nekje Orcolat, ki se je
nenadoma, nepričakovano pre-
budil, mi v Trstu še vedeli ni-
smo.
/ dalje
Suzi Pertot
  uženjstvo, njegova zgodovina
in sodobne oblike zasužnje-
vanja bodo osrednja tema le-
tošnjega 12. mednarodnega festivala
e'Storia, ki bo potekal v Gorici od 19.
do 22. maja 2016. Gre za trdo in zah-
tevno temo, kot jo je označil pred-
sednik in prva gonilna sila istoimen-
skega združenja Adriano Ossola med
tiskovno konferenco, ki je v petek,
13. maja, potekala v mali dvorani
Kulturnega doma v Novi Gorici. “Še
nedavno bi festival z naslovom
'Sužnji' imeli za angažiran dogodek
z izjemno kritičnim pogledom. Da-
nes je verjetno veliko bolj primerno
govoriti o kulturnem pomenu med-
narodnega dogodka, posvečenega
zgodovinopisju, na katerem se
vlečejo vzporednice med sedanjostjo
in preteklostjo. Zgodovinarji,
pričevalci, filozofi, pisatelji in novi-
narji bodo štiri dni obravnavali gro-
zote suženjstva, zaradi česar lahko
upravičeno govorimo o pomem-
bnem kulturnem dogodku”, je med
drugim še povedal Ossola.
Poleg združenja e'Storia so na novi-
narski konferenci sodelovali še Po-
krajina Gorica, Kulturni dom Nova
Gorica in Zavod AREA 57/15. Pod sli-
ko Diega Rivere iz leta 1951, ki pri-
kazuje izkrcanje Špancev v Veracru-
zu in bo zaznamovala letošnjo temo
na tiskanem in multimedialnem gra-
divu, so organizatorji ugotavljali, da
beležijo rekordne številke tako glede
nastopajočih kot glede dogodkov.
Posebna novost letošnje izvedbe fe-
stivala e'Storia pa je prisotnost slo-
venščine. Organizatorji bodo v glav-
nem Herodotovem šotoru nudili 150
slušalk za simultano prevajanje v slo-
venski jezik. To sta omogočila Pokra-
jina Gorica in Univerzitetni konzor-
cij. Podpredsednica Pokrajine Gorica
Mara Černic je povedala, kako so na
Pokrajini od vsega začetka podpirali
Festival e'Storia. Letos pa so mu pri-
skočili na pomoč tudi pri zagotovitvi
simultanega prevajanja. Černičeva je
obrazložila, da gre pojem suženjstva
obravnavati širše, saj smo npr. lahko
sužnji klimatskih sprememb ali hra-
ne. Pohvalila je dejstvo, da se festi-
vala udeležuje veliko mladih. Pa tudi
sama organizacijska ekipa ima veliko
mladih, ki se angažirajo za uspešno
izvedbo številnih dogodkov.
O pomenu, ki ga Mednarodni festi-
val e'Storia ima za Gorico, je bil
predsednik Ossola zelo jasen. Festi-
val se je v teh letih uveljavil in poleg
uglednih gostov ter strokovnih vse-
bin nudi mestu tudi pomemben go-
spodarski zalogaj, ki ga bodo skušali
letos analizirati s pomočjo Trgovin-
ske zbornice. Glede na nove izzive,
ki se kažejo v prihodnje, pa je nujno
potrebno, da se v organizacijo
vključi tudi novogoriški del. Tako so
se že letos začela prva sodelovanja s
Kulturnim domom v Novi
Gorici. Ustanovo je na tiskov-
ni konferenci predstavljala
ravnateljica Pavla Jarc, ki je
izrazila zadovoljstvo, da bo e'-
Storia v prihodnje pomem-
bno obogatila tudi čezmejni
prostor.
Med glavnimi gosti letošnjega 12. Fe-
stivala e'Storia pa bodo borec proti
izkoriščanju dninarjev (t. i. capora-
lato) Yvan Sagnet, izvedenec za so-
dobno suženjstvo Kevin Bales, pro-
fesor iz univerze v Pittsburgu Sey-
mour Drescher, filozof Emanuele Se-
verino, časnikar Sergio Romana in še
mnogi drugi. Prisotni bo tudi kar ne-
kaj Slovencev. Poleg Mare Černic, ki
bo v soboto, 21. maja, spregovorila v
Herodotovem šotoru na temo kli-
matskih sprememb, bodo nastopili
še pisatelj Boris Pahor, časnikar Igor
Devetak, univerzitetna docentka Ja-
sna Legiša, zgodovinar Jože Pirjevec,
profesorica in literarna kritičarka
Tatjana Rojc, predsednik numizma-
tičnega društva “J. V. Valvasor” An-
drej Štekar, zgodovinarka Petra
Svoljšak in verjetno bo še kdo v sez-
namu 300 nastopajočih. Zanimivo
pa bo tudi petkovo predavanje prof.
Fulvia Salimbenija na temo
Fašistična država in narodne
manjšine: Južno Tirolci, Slovenci in
Hrvati. Program in vsebine je mo-
goče dobiti tudi na spletni strani
www. estoria. it.
V sklopu e'Storie bo v soboto, 21.5,
s pričetkom ob 11.30 srečanje, na ka-
terem bo osem višjih srednjih šol Po-
krajine Gorica predstavilo video po-
snetke, povezane s klimatskimi spre-
membami.
Letošnjo temo zgodovinskega festi-
vala “Sužnji” je mogoče pojmovati
tudi kakor Sužnji fosilnih virov, ker
smo nanje priklenjeni v naši vsak-
danjosti. Višja šola I. Cankar, J. Vega
in Ž. Zois bo pod mentorstvom prof.
Saše Černic predstavila video “Od
podnebja do migrantov”, družbo-
slovni P. Trubar in S. Gregorčič pa vi-
deo “one, two, TREE, four. Drevo za
Živo” pod mentorstvom prof. Harjet
Dornik. Dogodek bosta vodila pod-
predsednica Pokrajine Gorica Mara
Černic in klimatolog Luca Mercalli.
Srečanju bo mogoče prisluhniti tudi
v slovenskem jeziku.
JČ
S
Samokritično v premislek 
O Ponterošu (Rusem mostu)
  a prvi in osmi strani Prim. dnev. z dne
16. aprila 2016 sem nedavno in danes
ponovno in že spet vsa radostna pre-
brala članek Sare Sternad, da so v Trstu
končno obnovili... Ponteroš (Rusi most) - pa
da bo drevi - mišljen je bil 16. april - ob 18. uri
slovesno odprtje prenovljenega trga, in bo ta-
ko na Terezijanski četrti po enoletnih obno-
vitvenih delih končno spet zadihal v novi
preobleki. In mi, koristniki in sprehajalci, ver-
jetno z njim tudi bolj sproščeno dihali, ker bo
po dolgem času povrnjen občanom. Na desni
strani članka pa je zgovoren odlomek iz Mesta
v zalivu Borisa Pahorja z naslovom O branjev-
kah in rožaricah ob Rusem mostu. On očitno
sodi še med primorsko staro gardo, ki ne daje
malce servilno prednosti triestinščini, za
navrh po domače zadrgnjeni s š-ji (Ponteroššš,
trikrat) in niti na kraj pameti mu ne pade, da
bi stlačil slovenski izraz - Rusi most - v oklepaj,
kot da bi šlo za manj pomembno drugorazred-
no izrazje ali za govorico drugorazrednih lju-
di.
Ko berem v naših lokalnih časopisih namesto
lepih slovenskih knjižnih in tudi narečnih
izrazov one iz triestinščine (recimo panin,
bičerin, njoki, tripe, zenf, krodigin, fešta itd.
tja do že kroničnega in prepogostnega Ponte-
roša), ko da bi šlo za slovenske, ker naš jezik je
pač tako strašno siromašen, da svojih izrazov
niti nima, pa si jih moramo, revčki, kar naprej
sposojati pri Italijanih. A istočasno smo na-
ravnost smrtno užaljeni, da nam v mestu in
vsej slovenski okolici z enojezičnimi oznaka-
mi in signalizacijo nesramno kratijo dolžno
jezikovno razvidnost, se - hočeš nočeš - spom-
nim na brošurko, ki je pred mnogimi leti
krožila po Italiji - navajam po spominu - s tem
ali podobnim dokaj nedvoumnim naslovom:
I bambini ci guardano e ascoltano (Otroci nas
gledajo in poslušajo), v kateri si lahko bral kup
vzgojnih nasvetov in pedagoških prijemov, ki
so bili izraženi največkrat zelo duhovito, z nji-
mi pa so pri vzgojiteljih spodbujali zlasti do-
slednost pri vzgoji otrok. Navedla bom samo
dva in celo sorodna primera: Starši ne morejo
pričakovati od otrok, da bodo govorili recimo
spodobno ali vsaj letom primerno, če se sami
dan na dan in pred njimi izražajo malodane
razpuščeno in kvantaško. V njej je bila tudi
sočna anekdota o šestletni punčki, ki je mater
čisto nedolžno vprašala: “che c... o di merenda
mi hai preparato” (le kakšno kurčevo ali jebe-
no malico si mi pripravila), pa o njenem brat-
cu, ki je povlekel očeta za rokav, ker je pre-
slišal, kar mu je oče pravil in je hotel zvedeti
od njega: “papa', che c... o mi sta (v) i dicen-
do? ” (ata, jebemti, kaj neki si mi pravil?) Oba
starša sta se sprva vsa zgrožena zdrznila, le kje
in od koga (!) sta se mulca naučila te grde be-
sede, šele naknadno sta napol skrušena in na-
pol nasmejana ugotovila, da je tisti nebodiga-
treba, le okrasni medmet ali izraz (“c... o”)
stalni gost v njunem pogovornem meniju in
da se ga bosta morala obvezno znebiti - da ne
bosta otroka jezikovno tudi sama še naprej po-
hujševala ali govorno že od mladih nog posil-
jevala.
No, jaz si spričo obilice Ponterošev et consor-
tes v našem tisku po navadi po analogiji pri-
krojim gornji naslov in si zabrundam to novo
vižico: Gli italiani ci guardano, leggono e
ascoltano (Italijani nas gledajo, berejo in po-
slušajo). Če nam samim slovenščine ni mar
in damo absolutno prednost italijanski na-
rečni spakedranki Ponteroš, slovenski izraz, ki
ga je čas že žlahtno patiniral, da se naravnost
blesti kot cekin, pa skoraj brutalno strpamo v
oklepaj, da druge popačenke, ki običajno kar
mrgolijo v našem govoru, niti ne omenimo,
potem ni nič čudnega, draga Sara in bralci,
pač pa povsem naravno, da nam Italijani tu
pa tam in že prepogosto servirajo tudi polom-
ljeno hrvaščino na kakšnem plakatu namesto
vidne in zgledno neoporečne slovenščine. S
tistimi, ki rajši opletajo s Ponterošom in fešta-
mi, namesto da bi v svojem vrtičku ali zelniku
poiskali domači izraz, ne kaže ravnati z roka-
vicami in zgubljati z njimi čas. C... o, vzklik-
nejo - in k.. c naj vas gleda, dodajo prostaško,
naš čas je zares predragocen, da bi ga zapra-
vljali z vami, ki ste z doslednostjo prav skre-
gani! Pa še res je! Od nas zahtevate v javnosti
vidno slovenščino, sami pa se neredko za...
masko poitalijančenih imen - preprosto
rečeno - skrivate ali... previdno potuhnete, da
postanete do kraja ne-raz-vidni, kot da vas ni.
In za nameček tako radi maličite svojo mate-
rinščino, da bolj kot lepemu evropskemu je-
ziku je podobna precej ne-marnemu krajev-
nemu narečju, beri mišmašu, in potemtakem
ni sploh čudno, da nas sosedi, ki nam prisluh-
nejo, tu pa tam dvomeče vprašajo, ali je slo-
venščina sploh jezik (una lingua?) ali gre le za
naše tržaško obarvano narečje (la vostra par-
lata triestina), ki ga celo bolj slabo obvladamo
in precej nerodno, skoraj kmetavzarsko, nič
mestno, izgovarjamo.
V premislek. Samokritično.
Jolka Milič
N
Festival zgodovine v Gorici
Mednarodni festival e'Storia
letos tudi po slovensko
Aktualno19. maja 201616
  Pilonovi galeriji so 6.
maja odprli razstavo fo-
tografij Janeza Vlachyja.
Postavitev z naslovom Obviseli
pogovori združuje množico
ženskih in moških portretov iz
istoimenske serije. Kot je ob raz-
stavi zapisal Alek-
sander Bassin, za
Vlachyjeve foto-
grafske portrete
velja, da niso sa-
mo naličja kon-
kretnih izbranih
posameznikov,
temveč človeka
kot takega.
Obraz po Bassi-
novih besedah
postaja medij
subjektivnega
pomena, preko
katerega se nam
razkriva strategija
današnjega časa
in njegovega
umetnostnega izražanja.
Na Vlachyjevih fotografijah je
tako zaznati izraz psihološke in
socialne atmosfere dobe. Nje-
gove podobe so odzivi na real-
nost, polno neizpolnjenih žel-
ja, seksualnih strasti in pripo-
vedi, očitkov, agresije in ro-
mantične nostalgije. Niso ne
portreti ne akti, pač pa vizualno
zasnovane in miselno usklaje-
ne intimne pripovedi, v katerih
se avtor kaže kot preprosto ran-
ljiv in neustavljivo izpostavljen
V nemilosti gledalca.Vlachy sam pravi, da skuša čimbolj pronicljivo opazovati,
ustvariti energijo skupaj z mo-
deli, da jih privabi v svoj studio,
kjer prevzamejo neko drugo
osebnost ali identiteto. Pred
gledalca tako postavi zahtevo
po določeni stopnji kulture
opazovanja in hkrati prepozna-
vanja, je še zapisal likovni kri-
tik.
Vlachy se je rodil leta 1954 v
Ljubljani. Na
fotografskem
prizorišču de-
luje že več kot
25 let, veliko
razstavlja in
objavlja v tu-
jini - v Evropi,
ZDA in na Ja-
ponskem.
Tradicional-
no velja za av-
torja, ki ga ob
portretu zani-
ma predvsem
akt, obravna-
van na
stičišču foto-
grafske tradi-
cije ter sodob-
ne perspektive. Posveča pa se
tudi urbanim tihožitjem, moti-
vom mestnih izložb in naravi.
Razstava Obviseli pogovori je
januarja že bila na ogled v za-
grebškem Muzeju Mimara, v
Ajdovščini bo odprta do 5. ju-
nija.
  najpomembnejših du-
najskih literarnih sre-
diščih in združenjih so
se konec aprila vrstile predsta-
vitve literarnih del slovenskih
avtoric in avtorjev, povezane z
dvojezičnimi avtorskimi branji
iz slovenskih izvirnikov in ra-
zličnih v nemščino prevedenih
publikacij. Večdnevno priredi-
tev pod naslovom “APROPOS
SLOWENIEN - Nova literatura
od zraven” je organizirala Javna
agencija za knjigo skupaj z du-
najskim slovenskim informativ-
nim centrom SKICA, ki deluje v
okviru slovenskega veleposla-
ništva v Avstriji.
Višek zanimivega dunajskega
soočanja z aktualno slovensko
književnostjo in njenimi ustvar-
jalci je zagotovo pomenil nastop
književnika Borisa Pahorja iz
Trsta v četrtek, 28. aprila, v na-
V bito polni dvorani Avstrijskedružbe za literaturo. Legendar-nega starosto slovenskih pisatel-
jev je predstavil dunajski publi-
cist in urednik Cornelius Hell, s
pisateljem pa se je razgovarjal
nemški univerzitetni profesor,
grecist in klasični filolog Tho-
mas Poiss, ki je že v Berlinu po-
drobno predstavil Pahorjevo
pretresljivo taboriščno prozo
Nekropola.
Tudi na Dunaju je Pahor ostal
zvest svojemu ozaveščevalnemu
poslanstvu, ki ga iz slovenskega
tržaškega jedra uspešno prenaša
v mednarodni evropski kon-
tekst. Je vest časa in pričevalec
težke in temne evropske prete-
klosti in polpreteklosti. V
ospredju njegovih izvajanj so bi-
li pretresljivi spomini na trpljen-
je in zlo v nacističnih taboriščih
in oris težkega položaja primor-
skih Slovencev v času
italijanskega fašizma.
Opisal je tedanje slo-
vensko vztrajanje na
narodnih pozicijah
kljub pritiskom in na-
silju, kritiziral pa je tudi
povojni komunizem, ki je prav
tako negativno vplival na
družbeno stanje v 20. stoletju.
Posebej je nagovoril nove mlade
generacije in pri tem poudaril,
da se moramo v času sedanjih
kriz moralno ozavestiti in opo-
gumiti, drugače sodobna
družba nima perspektivne bo-
dočnosti.
Tudi v drugem dunajskem po-
membnem literarnem središču
Alte Schmiede – Stara kovačnica
je 27. aprila predstavitev
nemškega prevoda romana Od-
pusti izpod peresa Aleša Štegra
pritegnila pozornost dunajske
javnosti. Zanimivo prozno delo,
ki je v nemščini izšlo pod bolj
privlačnim naslovom Archiv
der toten Seelen – Arhiv mrtvih
duš je v nemškem prostoru pre-
jelo že več pohvalnih kritik. Aleš
Pilonova galerija v Ajdovščini
Fotografski portreti
Janeza Vlachyja
Astronavtka Sunita Williams
Gostovanje slovenskih književnikov
Dunajski teden sodobne
slovenske literature
Šteger se je do zdaj uveljavil
predvsem kot avtor petih pe-
sniških zbirk. Zdaj pa je prese-
netil tudi s svojim prvim roma-
nom, ki se, kot pove nemški na-
slov dela, opira na veliko tradi-
cijo evropske groteskne literatu-
re, ki so ji dali poseben pečat
Kafka, Bulgakov in že v 19.
stoletju tudi Nikolaj Gogolj z
romanom Mrtve duše. Šteger
je svoj pripovedni tekst posta-
vil v leto 2012, ko je bil Mari-
bor evropska kulturna pre-
stolnica. Napeta zgodba se
dogaja v času karnevala, ko
ima norost glavno besedo.
Toda v Štegrovem romanu, ki
je v nemščini izšel letos pri za-
ložbi Schöffling Verlag v
Frankfurtu ob Maini, imajo
glavno besedo pokvarjeni slo-
venski lokalni politiki, ki
hočejo iz dejstva, da je Mari-
bor kulturna prestolnica, nare-
diti kapital in iztržiti čim več de-
narja v lastni žep. V medijski
hrup se vmešata dramaturg
Adam Bely in kubansko – avstrij-
ska novinarka Rosa Portero. V
posebni misiji se ukvarjata z ne-
varno zaroto, ki ju vodi v jedro
temne Evrope. Srečujeta se tudi
s številnimi Mariborčani, ki so
se umazali s korupcijo in lažjo.
V glavni dunajski knjižnici
Hauptbücherei sta 29. aprila
brala odlomke iz svojih del ko-
roška slovensko – nemška avto-
rica Maja Haderlap in Goran
Vojnović iz Ljubljane. Za oba je
značilno, da v proznih delih An-
gel pozabe ali Jugoslavija, moja
dežela na kritičen način opisu-
jeta življenje manjšincev in pri-
seljencev v lastni domovini sre-
di drugačne večinske skupnosti.
Razvejanost dogajanja je pope-
stril tudi dogodek v dunajski
knjigarni PHIL, kjer so se 26.
aprila predstavili perspektivni
avtorici Cvetka Lipuš in Ana Pe-
pelnik ter Davorin Jenko. Da je
bil zadnji dunajski aprilski te-
den zares ves čas v znamenju
soočanja s slovensko sodobno
književnostjo, pa je podčrtala
26. aprila tudi prireditev v Slo-
venskem inštitutu, na kateri so
spregovorili o dveh novih večje-
zičnih pesniških zbirkah pokoj-
ne Milene Merlak, ki sta izšli v
Zagrebu.
Lev Detela
Vlachy: Obviseli pogovori
  Iskrivi smeh na ustih vseh
Butalci v “štandreški” inačici
KCLB ZSKP 
  edvomno so letos levji
delež v nizu predstav ve-
seloiger ljubiteljskih
odrov Iskrivi smeh na ustih, ki ga
že vrsto let pripravljata Kulturni
center Lojze Bratuž in Zveza slo-
venske katoliške prosvete, da bi
spodbujala v včlanjenih društvih
gledališko ustvarjalnost, imeli
mladi, brez katerih bi vsaka de-
javnost polagoma presahnila.
Brez svežine mladih sil bi namreč
utihnili vsi naši zbori in bi zajo-
kala tudi žlahtna modrica Talija,
ki je pri nas našla že nekdaj veli-
ko zvestih častilcev. K sreči je
prav ta pri nas že dobro utečeni
niz ljubiteljskih gledaliških pred-
stav potrdil, da se mladi ob za-
gnanih in gledališču predanih
mentorjih še sami navdušijo nad
gledališko umetnostjo, ki ned-
vomno ohranja svoj čar od antike
dalje in tudi s kritičnim pogle-
dom skuša prikazati marsikatere
človeške in družbene hibe, ki se
žal ponavljajo iz roda v rod. Na
take kritične strune je s humori-
stično-groteskno noto in z moj-
strsko duhovitim poigravanjem
z jezikom zaigral tudi slovenski
mladinski pisatelj, po poklicu
pravnik, Fran Milčinski (1867-
1932) v humoreskah o Butalcih,
ki so kot zbirka izšli po pisateljevi
smrti l. 1899. Nekoč smo jih že
kot šolarji brali v šolskih berilih.
Ti naivni preprosteži, ki jih lahko
vsak vleče za nos in katerih vas
“leži tri ure hoda za pustno ne-
deljo”, sredi nje pa “se cedi rjava
mlakuža, ki ji pravijo potok”, in
ki so v boju s pametjo sami slavili
zmago, so se prikupili štandreški
druščini živahnih in delavnih,
N obetavnih mladih fantov in de-klet. Ob spodbudi in pomočimentorjev Daniele Puja, dolgo-
letne, prizadevne članice dram-
skega odseka PD Štandrež, in
Božidarja Tabaja, gledališču pov-
sem predane duše in go-
nilne sile štandreških
komedijantov, so v PD
Štandrež obudili Mla-
dinski dramski odsek. Z
velikim veseljem so se
lotili dela ob omenjenih
mentorjih – Daniela Pu-
ja jih je, ko so bili še
otroci, pripravljala na
krajše prizore, npr. za
materinski dan - in ob
zanesljivi režijski roki
Emila Aberška, ki ima
štiridesetletno izkušnjo
dela z mladimi gleda-
liškimi zanesenjaki -
pred tremi sezonami je
še bil vodja Amaterskega mladin-
skega odra (AMO), ki deluje v
blagodejni senci SNG Nova Go-
rica, petnajst let pa vodi Gleda-
lišče na vrvici v Novi Gorici - in
je bil dolgo let umetniški usmer-
jevalec štandreškega dramskega
odseka, lotili odrske postavitve
Butalcev. Skupaj so zbrali nekaj
značilnih butalskih zgodb in jih
skušali strniti v smiselno celoto
ter jih pri tem priredili za domače
potrebe. Referenčne figure so jim
bile premeteni in “brihtni” zmi-
kavt Cefizelj, strahopetni butal-
ski policaj in predstavnik oblasti
slavnih Butal, butasti župan, ki
nima kaj povedati svojim
vaščanom, saj je postal prvi mož
na vasi zato, ker je pač nanj
skočila bolha, ki v Butalah
odloča, kdo bo župan (sic!). Ne-
lahko nalogo prikazati neumno-
sti, vraščene v butalske “vrline”,
so mladi skušali opraviti čim
boljše. Premierno so predstavo
uprizorili 10. aprila 2016 v do-
mači župnijski dvorani
Anton Gregorčič v
Štandrežu. Ob Butalcih
pa so se oglasili tudi
zadnji akordi letošnjega
ljubiteljskega gleda-
liškega niza Iskrivi
smeh na ustih vseh v
nedeljskem popoldne-
vu 16. maja 2016 v veli-
ki dvorani goriškega
Kulturnega centra Loj-
ze Bratuž, ki je bila žal
precej manj zasedena
kot prejšnjo nedeljo. V
razpoznavnem režij-
skem slogu Emila
Aberška, ki svoje zamisli in do-
mislice prepleta zmeraj s kritični-
mi prebliski na račun aktualne
družbe, so tako Butalci ob že zna-
nih potezah svoje kratke pameti
namigovali tudi na sedanji čas in
na družbene razmere na Sloven-
skem, pa tudi širše. Butalci so se,
kot pravi butalski župnik Don
Lokar, “naselili tudi ob Soči.
Ostali pa so, kar so bili …” Mlade
štandreške igralce moramo poh-
valiti tudi zato, ker nedeljske
predstave niso odpovedali, kljub
temu da je njihov najbolj razigra-
ni soigralec Gabriel Braini, ki je
odigral vlogo Cefizlja, imel zlom
na eni nogi, poškodbo pa na dru-
gi. Kolikor mu je to dovolilo, je
razgibal Cefizljeve potegavščine.
Satiričnost vsebine se zrcali že v
samih imenih protagonistov; nji-
hove komične odtenke so pou-
darjali tudi kostumi, ki jih je za
nastopajoče odbrala Nevenka To-
mašević, vodja šiviljske delavnice
SNG Nova Gorica. Milan Turka-
videl je župan: v “oblastniški”
butalski drži ga je odigral Loren-
zo Marussi, njegovo na moža po-
nosno ženo Štefko je poosebila
Virginia Braini, Ester Sclauzero je
bila Anica Meketačeva, pri kateri
že samo ime razkriva njene
značajske poteze, Christian Zava-
dlav je bil zmeraj zaspani Pek
Grega Brezhlačnice, Alberto Me-
deot župnik don Lokar, policaja
Jako Prismuka (!), ki se boji svoje
sence, je orisal Pietro Grauner, ki
se je tudi izkazal kot odličen pe-
vec v solističnem pevskem nasto-
pu. Celotno predstavo, katere pri-
zorišče nakazujejo minimali-
stični, a učinkoviti
scenski elementi (izde-
lali so jih Leopold Ple-
sničar, Franko in Joško
Kogoj; za tehniko pa so
poskrbeli Simon Flore-
nin, Marko Brajnik in
Juri Faggiani), so pre-
pletali vsebinsko po-
srečeni songi, kar tudi
spada v Aberškove po-
stavitvene izbire. Ugla-
sbil jih je Matej Pete-
jan, ki je glasbeno
opremil veliko
Aberškovih uspešnih
predstav za mlade.
Poudariti moramo, da
so songe, ki jih ni rav-
no najbolj enostavno zapeti,
igralci izvajali v živo. Ob more-
bitnih ponovitvah bodo izzvene-
li še bolj jasno, pa tudi nekatere
negotovosti v samem podajanju
teksta se bodo razblinile.
Najbolj pomembno je seveda to,
da se mladina sama zaveda,
kakšno bogastvo predstavlja v
njihovi domači vasi dramski od-
sek, ki je bil deležen že veliko
priznanj in nagrad, a prav v le-
tošnji jubilejni, 50. sezoni obsto-
ja doživlja zaradi marsikaterih
vzrokov krizo. Zelo razveseljivo
je, da so mladi sami začutili po-
trebo po gledališkem ustvarjanju,
kar navdaja z upanjem na gleda-
liški podmladek v tej obsoški va-
si, kjer se zmeraj kaj dogaja.
Iva Koršič
Foto DP
Foto DP
Ana PepelnikCvetka Lipuš