Telefon 74.
tonamna čtemlka 10 h.
Pa priti pr«j»«an: u
1*1 o leto naprej 26 K — h pol let« , 13,-, fetrt , , 6 , 60 , mesec , 2 ,20,
¥ apravniitvu prajsmio:
n
ttlo leto naprej 20 K — h
SI leta , 10, — , trt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za poliljanje na dom 20 b na mesec.
L0VENEC
Političen list za slovenski narod.
UarafiHin« in inserate ■prejema upravni&tvo v
Katol Tiskarni, Kopitar jeve ulice 8t. 2.
Rokopisi se ne Trata!'... nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme mahih ulicah St. 2.1., 17
lzha|a vsak dan. izvzema* nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 14.
V Ljubljani, v soboto 18. januvarija 1902.
Letnik XXX.
pefindvajsefletnica papeštva.
Letos bo praznoval sveti oče Leon XIII. petindvajsetletnico, odkar nosi njegova siva glava težko papeško tijaro. Dolga vrsta let, burna, delavna, polna izprememb, bojev, trpljenja in zmagoslavja.
Tudi ob tej priložnosti bodo vsi katoliški narodi pokazali svojo ljubezen do sv. očeta, svojo zvestobo njegovi nevesti, svojo udanost Onemu, katerega vidni poglavar je na zemlji.
Da ob takih priložnostih katoličani tudi zunanje kažejo s slavnostmi svoja notranja čuvstva, je tembolj potrebno, ker nasprotniki tudi vedno očitneje in glasneje kažejo svoje sovraštvo do vsega, kar nosi katoliško ime. Saj odmevajo od Berolina do Adrije klici: „Proč od Rima"! In zato kličejo katoličani tudi vedno glasneje: „Zvesto k Rimu"!
Tudi Slovenci porabimo to srečno leto, da se utrdimo v veri in naudu-šimo iznova za svete ideale. Saj tudi pri nas nasprotniki katoličanstva ru-jejo z isto besncstjo, kakor drugod.
Saj še ni dolgo, odkar je „Slovenski Narod" „čestital" papežu s tem, da mu je podtaknil ostudne psovke ... In letos že — bilo je ravno prošlo soboto — je pisal ta list o svetem očetu: „Nas puščajo papeževe besede popolnoma hladne, ker smo prepričani, da bi nas bil hudič že davno s kostmi in kožo vred vzel, ko bi bili v boju za naše narodne ideale odkazani na podporo duhovščine in starega gospoda na papeškem prestolu."
Tako pišejo oni, katerih srce nima več čuvstva in razuma za to, kar je vzvišeno in sveto.
Mi pa, ki vemo ceniti nadnaravno silo in moč katoliške cerkve, se ra-dujemo, ko vidimo, da božja Previdnost s trdno roko krmari čolnič svetega Petra skozi viharje razdiv-janih dob.
Doslej je sklenjeno, da se priredi letos v Ljubljani velika evharlstična slovesnost. Ko bo praznovalLeonXIII. srebrno poroko s tijaro, poklonili se bomo Onemu, katerega nam na-domestuje na zemlji sivolasi vatikanski starček.
Take slovesnosti se bodo praznovale tudi po deželi.
Borzno gospodarstvo.
O borznem gospodarstvu nas najbolje poučujejo suhe številke. Na dunajski borzi so imele leta 1895 vse delnice najnižjo kurzno vrednost 3704 milijonov kron in najvišjo 4461 milijonov kron. Od tega časa sta bili dve krizi, ki sta borzo jako prizadeli, v juniju leta 1898 in v juliju in avgustu leta 1901. To zadnjo krizo sta provzročili katastrofi v Kasselu in v Lipskem, vsled katerih je poginilo tudi mnogo manjših podjetij. Najvišje so stale delnice na dunajski borzi maja meseca leta 1901, ko tko predstavljale vsoto 5093 milijonov kron. V štirih mesecih za tem so pa padle delnice na vrednost 3865 milijonov kron vsled omenjenih polomov. V teh štirih mesecih je torej padla vrednost delnicam za celih 1228 milijonov kron.
Kdoje izgubil teh 1228 milijonov kron? Ali borzni baroni, veliki špekulanti ? Ne, ampak občinstvo, ki je bilo tako neumno, da je veselo kupovalo delnice takrat, ko so bile najvišje, a ko so padle, jih je samega strahu prodajalo za vsako ceno. To je sploh glavna umetnost velikih finančnih špekulantov, da znajo takrat neukemu občinstvu delati največje veselje do kupovanja delnic, ko mu jih najdražje prodajo. Kadar delnice padejo, pa že
vedo zagrabiti pravi trenutek, da jih dobe za slepo ceno nazaj. Tako se ponavlja ta igra . . . Dobrodušni ljudje pri tem vedno mislijo, da jim judje še dobroto izkazujejo, ko jim prepuščajo in odjemljejo delnice.
Seveda je težko tudi le približno povedati, koliko so izgubili ravno revnejši aloji. A to je res, da večina velikih d e-1 r a v d a c i j pri raznih blagajnah in podjetjih ima svoj vzrok ravno v tej borzni igri. Tako sta n. pr. direktorja vratislavskega pomorskega urada juda Schostag in Bre-slauer goljufala za štiri milijone mark ravno zaradi take borzne izgube. In takih zgledov je jako mnogo.
Zanimivo je opazovati zlasti gibanje na borzi. Država leze v dolgove, dežele vedno najemajo denarja in občine tudi »pumpajo« vedno, kjer le morejo. Na dunajski borzi je krožilo koncem lanskega leta takih za-dolžnic v sledeči vrednosti: Nominalna vrednost 22.394 3 mil. kron, kurzna vrednost 21.6088 mil. kron. Pred sedmimi leti, torej leta 1894, je bila pa nominalna vrednost teh zadolžnic 19.655-9 mil. kron in kurzna vrednost 19.708 6 mil. kron. Če primerjamo te vsote, pridemo do tega zaključka :
V zadnjih sedmih letih so država, de-£ole in občine naredile dolga za 2738 4 mil. kron v nominalu, v kurzni vrednosti pa le za 1900*2 mil. kron. To ne pomeni nič druzega, kakor daje borza državo, dežele in občino prav mirnega srca olajšala za okroglih 800 mil. kron.
Tu se pač najjasnejše vidi, komu služi borza. Sicer borza res pospešuje promet in je glavna žila velike trgovine, a ravno tako res je, da v sedanji obliki ne pomeni borza nič druzega, nego kapitalistično podjetje za izsesavanje ljudstva.
»Nevolje".
S Hrvaškega. Naš ban se ozira z veliko zadovolj-nostjo na minule volitve. Njegova vest je
čista, on ne zna za nič, kar bi se bilo pr volitvah krivičnega godilo. Opozicija zmiraj kriči, da se je pri volitvah nezakonito ravnalo, ban pa pravi: »Na svetlo z vsem!« On je v dež. zboru rekel, da čaka, samo naj opozicija pove svojo. In ban še čaka. Cul bode dovolj trpkih pri razpravi o proračunu. V dosedanjem zasedanju dež. zbora ni bilo prave priložnosti, da bi si opozicija ohladila srce. Ako Bog da srečo, bodo ban, naše ljudstvo in oni zgoraj dobili skoraj tudi tiskane vse »pravice«, katere so se godile mažaronski stranki pri volitvah, oziroma vsa protizakonita sredstva, s katerimi se je pobijala hrvaška opozicija. Naša vlada je tako liberalna, da si sama postavlja poslance v dež. zbor, postavi s pomočjo u m e t-n i h volitev.
Visokošolci v Zagrebu demonstrirajo, palijo mažarske zastave pred Jelačičevim spomenikom, opozicijonalec gleda vsakemu z obraza, — a ko ti ljudje dobijo kako malo službico, potem so ognjeviti mažaroni. Drug hoče drugega nadkriliti z junaškimi čini pri volitvah. Vrhunec slave je po tem to, ako jo mogel dati zapreti duhovnika. Umetne volitve znajo jako dobro predstavljati. N. pr. v ludbreškem okraju je bilo lani nad 400 volivcev manj kakor pred petimi leti. Kam so izginili ? Liberalni, sloboboljubni uradniki slobodoljubne vlade dali so teh 400 mož umetno po metli odnesti, a druge prinesti.
Pred šestimi leti je bil v Gjelekovcu iztirjevalec (eksekutor) N. Pobral je dolžno dačo in jo zapravil. Izgubil je službo, bil zaprt in zdaj je pisar v Koprivnici. Ali glas je pri volitvah imel 1 Zamazan in nezakrpan prišel je na volišče in še celo mažaronskemu kandidatu Gavraniču roko stisnil. Samega Gavranica je bilo sram. — Pred petimi leti je prišel za onim drugi eksekutor. Tudi ta je pobrano dačo zapravil, bil odpuščen in kaznovan. Ali glas je pri volitvah imel ! K tema dvema še je imel glas zdajni eksekutor, tedaj trije iztirjevalci v Gjelekovcu. To je umetno, liberalno !
LISTEK.
Diplomatje.
>Ich liebe die Diploma-tiker. Es ist so etwas Feines, Jewandtes in ihren Manieren. Man sieht ihnen den Mann von jutem Jeschmack s.hon von der Ferne an, und wie angenehm riechen sie nach Eau de PortugalU »O gewiss, auch nach Fleur d'Orange und dergleichen. Wie nehmen sich denn die hiesigen Diplo-maten?«
Wilh. Hauff: Memoiren dcs Satan.
»Gospodje sodniki!« dene »S'ov. Narod« mehko, »prišel sem k Vam prosit — miloščine in sedaj sem v stiski, kako bi besede uvrstil, da bi Vam, sodniki Vi cesarski, prijetno donele in Vam ne utrudile duha. Dana Vam je oblast, dane so Vam moči 1« Takole nekako govori in piše »blov. Narod«, ker je bil oproščen č. g. Stazinski. Tako nekako govori, če se smemo poslužiti zmedenih beBed zmedenega Filipa Tekstorja v zmedeni povesti »Mrtva srca«. Misli pa seveda »Slov. Narod«, da piše prestrašno diplomatično, če piše takisto, prestrašno di-plomatično in zvito.
Le poslušajte in pa berite: »V Avstriji je od nekdaj praksa, da se vsaka stvarica,
ki je količkaj podobna kakemu žaljenju, uprav kruto kaznuje .... Iz te starodavne prakse ste zrasli tudi obtožnici proti kuratu Mlejniku in župnemu upravitelju Stazin-skemu in mi povemo odkritosrčno, da nam je čisto prav, da sta bila ta dva oproščena, ker se z veljavno prakso nismo mogli nikdar sprijazniti.....Stazinski je ....
fanatičen klerikalec .... Pri obravnavi so priče trdile, da se Stazinski ni bavil direktno s cesarjem Jožefom, ampak z njegovimi ministri .... No, mi smo mnenja, da priče niso resnice govorile, ampak, da se je Stazinski bavil direktno z osebo cesarja Jožefa . ... Po našem prepričanju bi bilo sodišče Stazinskega lahko z mirno vestjo obsodilo . . . .« --
Takole diplomatično piše »Slov. Narod« v četrtek, 16. januarja leta 1902., diplomatično in prefrigano. In pa tako liberalno! Žalitve naj se ne kaznujejo, priče so rekle, da g. Stazinski ni žalil, ali po prepričanju »Slov. Naroda« bi so bil za tega delj lahko obsodil. Za tega delj naj se ta novi, doslej popolnoma neznani uzorec silo-gizma po starodavnem zgledu Barbara, Ce-larent i. t. d., starodavnem in poznatem, imenuje »silogizem Slovenski Narod«.
Težko je dandanes zategadelj na svetu! Moj Bog! da mora človek po svojem čas nikarskem poklicu prebirati take diploma-
tično članke »Slov. Naroda«, diplomatične in logične, to je največje hudo. Pa smo dejali : Naj se pa ljudje smejejo, pa jim bomo ponatisnili te besede »Slov. Naroda« ! In kdor jih bode bral, smejal se jim bode po zaslugi. Prav po zaslugi! In videl bo tisto zeleno, skrivno jezo, ki mori našim liberalcem cvetoče življenje, jezo nad tem, da no morejo zapisati nad članke o gospodu Sta-zinskem, zapisati široko in debelo priljubljeni nadpis: Zopet eden! Ne morejo in niso v stanu! Kako lepo bi bilo, lepo in pa krasno I Pa ne gre, zategadelj ne gre, ker je bil oproščen, oproščen in ne kaznovan. O, in zategadelj zdihujejo bridko, bridko in diplomatično, zdihuiejo in tarnajo: »Po našem prepričanju bi bilo sodišče Stazinskega lahko z mirno vestjo obsodilo.« Po vašem prepričanju, gospoda liberalna in diploma-tična, to že verujemo, to!
Toda niso ga obsodili. Zategadelj silijo »blov. Narodu« solze v oči, silijo mu v oči in padajo mu v debelih kapljah na bleda lica, sicer tako cvetoča in rožna. To smo vedeli takoj, da se bode »Slov. Nar.« tako vedel. Takoj, ko smo čuli, kaj so je doli v Novem mestu zgodilo, vedeli smo in znali, kaj bo prišlo. Da se jokajo, to ni liberalcev naših krivda, ker so ravno otroci Btoletja svojega. Ali, da pišejo take diplomatično članke, diplomatično in polne fines, tudi
tega jim ne zamerimo. Ne zamerimo jim, ker vzbuja njih pisava veselost, veselost in smeh, dasi se sami solzijo.
Ali tolažbo imajo. Duše njihovo plavajo v rajskem veselji, kedar se domislijo, da živimo v dobi spravnih balov. V kazini se vrše. In diplomatično se pleše sprava med narodoma. Prvi in drugi v deželi navadni jezik plešeta menuet ali tudi kadriljo. Nogo plešočih pišejo v prah parketa plesne dvorane pismo sprave, pišejo diplomatično pismo. In drugo jutro, komaj sta se oba v deželi navadna jezika odstranila in šla spat, pridejo pometavke in pometajo iz dvorano prah in z njim diplomatično pismo edin-stva, pismo edinstva in sprave na plesišču. Moj B.ig, kaj hočemo! Pred leti se je v »Mrtvih srcih« pisalo: »Zemlja, v kateri ko-roninimo, je slovanska, ali zrak, ki veje nad njo — je nemški. Dva elementa se vedno bojujeta v nas, nemški in slovanski. Zategadelj ni celote, zategadelj je vso, kar počo-njamo, kar mislimo, polovično, površno. Tudi značaji naši se ne morejo zakriti, tudi ti so polovični. In časih jih še celo ni! V prihodnjosti bo boljše morebiti, ko no bode samo naša zemlja slovanska, temveč tudi zrak, ki vejo nad njo.«
V prihodnjosti . . . !
Pri predzadnjih volitvah je učitelj v Mid|arevu glasoval za opozicijo. Drugi dan je prišel okrajni predstojnik, šolo zaprl, a učitelja je vlada odmah prestavila. — Pri zadnjih volitvah so vsi učitelji na celem Hrvaškem in v Slavoniji morali glasovati za mažarone. Še celo zapoved so dobili, da morajo kmete nagovarjati, naj glasujejo za mažarone. — V Vinici pri Varaždinu je mažaron Parapatič v nekem društvu slavil vlado in njenega kandidata grofa Bombellesa. Učiteljica gsdč. Polovič mu je na to rekla, da ne sme samo vladnih časopisov čitati, ako hoče resnico znati, ampak tudi opozi-cijonalne. Bilo je dovolj. Parapatič jo je tožil vladi. Sirota se je na to peljala v Zagreb k naučnemu šefu Paviču, naj jej oprosti te nedolžne besede. Šef je molčal. Za neki dan je priSel k njej v Vinico grof
Bombelles in jej rekel, da mora Parapatiča za odpuščcnje prositi, ako ne, bo kaznovana. Ona tega ni storila, ker si je lekarnar Parapatič razžaljenje samo domišljal, in prestavila jo je vlada v Porušič pri Gospiču. — Tako prijazno postopa liberalna vlada z učiteljstvom!
Zd ,j se godi pri nas na Hrvaškem veliko popisovanje posestnikov, ki plačujejo 10 kron dače, in katerih 50 voli jednega izbornika, ki bo glasoval pri prihodnjih volitvah za deželnega poslanca. Vlada je odredila, da imenik teh volivcev mora biti 8 dni izložen. To je čas za delo, zdaj med ljudstvo! Župnik Tomac si je imenik svoje občine prepisal, dal si od vseh kmetov prinesti davčne knjižice, in glej! Iz njegove župnije izpustili so mu nad 100 volivcev in nad 30 veleposestnikov. Upamo, da bo nje-
gova reklamacija hasnila. Ko bi zdaj delali tako vsi duhovniki, ne popustili za las, ko bi tista peščica inteligence, ki je še narodna, duhovnikom pomagala, — bračo! — pri drugih volitvah bi mažaroni ležali na tleh! Ali Bogu bodi potoženo, tega ne bo. Smelo trdim, da jo skoraj polovica hrvaških duhovnikov malomarna: jedni ne delaio v politiki nič, drugi pa za mažarone. A dobra polovica? Ona žrtvuje znanje, moči, zdravje imetje za vero in hrvaško domovino. Te duhovnike črti celi vladni aparat, in ne uvažuje njihovih potreb. Župnije dobivajo mažaronski svečenici, a ti stari, zaslužni opozicijonalec kapelani ! Kanonik ne more postati nikdo, kdor za vlado ne glasuje. Smo pač pod liberalno vlado, in to je naša »nevolja«.	P. Stavešenski.
Angleži in Buri.
Dne 16. t. m. zjutraj se je ukrcalo 1300 mož od garde, da se odpeljejo v Južno Afriko. Prejšnji dan je v Londonu kralj Edvard ogledal si to četo, ki gre na stražo za angleške milijonarje, ter je v svojem nagovoru izrazil upanje, da bode v kratkem konec vojske. Da, bivši afriški farmer, sedaj general Bruce Hamilton, bi bil te dni »skoraj« ujel glavnega burskega generala Botho, bil mu je že pet kilometrov blizo za petami. Toda Botha pozna angleške junake in jim je pokazal rogovilice.
Angleži so se že izprva hvalili, da gredo angleški lordi le na izprehod v Južno Afriko in da bodo že do Binkoštij 1900 v zanjke pofovili vse burske zajce. Buri pa niso zajci in tako tudi septembra meseca 1901 ni bila vojska končana in morda bode tudi še septembra 1902 angleški kralj tolažil angleško gardo s kratkim izprehodom med Bure. Javno angleško mnenje postaja nemirno in nervozno, ker Buri rastejo kar iz tal, troski za vojsko pa naraščajo kakor pomladanske vode. Angleški fi.iančni minister Hiks - Beach je začetkom vojske v parlamentu nagla šal, da bodo vsi stroški znesli k večjemu 250 milijonov kron. Danes pa je Anglija samo za konje iz dala 260 milijonov kron. Vsi troški pa že znašajo nad 1750 milijonov. Toda Angleži se ne strašijo teh tro-škov. Vsa vojska s© je začela le zaradi diamantov in zlata. Po teh zakladih v burskih deželah hrepeni angleška grabežljivost. Pred Božičem so v Londonu zborovali delničarji zlatih rudnikov v Transvalu. Na tem shodu je izustil Rudd: »Mi dobro vemo, da iz teh rudnikov dobimo 1 milijardo funtov, to je 25 milijard kron. Te zaklade pa dobe Angleži, ako delo ne preneha in Bure spode iz dežele. In edino zato nadaljujejo Angleži vojsko, kar jim pred vsem svetom v čelo vžiga pečat samogoltnosti.
Zlate rudnike in polja z diamanti si morejo ohraniti in izkoristiti, ako je varen izvoz. V ta namen so si zviti Angleži v varstvo železnic izmislili posebne vrste čuvaj niče ali strelnice. Te čuvajnice so večinoma štirivoglate kamenite zgradbe. Namesto oken imajo na vse štiri strani odprte strelne line in le ena vrata. Ta vrata pa niso
pri tleh, ampak visoko gori v steni, kamor je mogoče splezati le po lestvi. V sredi take čuvajnice na vsako stran skozi strelne line zijajo žrela topov. Streha sloni na zidovju na močnih stebrih z razgledi na vse strani. Pod streho so opazovalnice, odkoder vojaki pazijo na sovražnika. Ozke stopnjice vežejo posamezna nadstropja.
Take čuvajnice so Angleži zgradili ob vseh železnicah v Transvalu in Oranje-dr-žavi, koder jih zalezujejo Buri. Čuvajnice, ki so na podobi zaznamovane z okroglimi pikami, stoje po 1000 metrov ena od druge ter so ograjene z debelo trnjevo žico. Jako različna so mnenja o tej iznajdbi lorda Ki-čenerja, poveljnika angleške armade v Južni Afriki. Ko bi Buri imeli dovolj topov, raz-vale jim vse te čuvajnice v prah. Pač so Angleži sedaj to dosegli, da se manjši burski oddelki no upajo tako pogostoma do želez-
ki so v Južni Afriki, zapreti v te kamenite kolibe. V tem slučaju pa bi morali Angleži postaviti na noge proti Burom zadnjega svojega vojaka. Pa je Se vprašanje, če bi bila mreža tako gosta, da bi polovili vse burske kmete. Zato more burska vojska na ta način trajati še leta in leta.
Angleži pa le še niso izgubili poguma. Tako piše »Standard« : »Buri upajo, da mi omagamo. Na to jim odgovarjamo, da moramo Burom pobrati orožje in živež. Uvideti morajo, da je ves njihov boj brez vspeha, da jim ne pomaga vsa hrabrost, ampak le angleška milost « In kakšna je ta angleška milost? Sedanja angleška vojska proti Burom kaže v pravi luči angleški značaj. Angleži so trgovci. Vsaka trgovska država pa je skrbela le za višje stanove, nižje je prezirala ter z najetimi vojaki osvajala Bi tuje dežele, tuje blago in zaklade. Tako so de-
nic, ker so vse čuvajnice zvezane s telefonom. Pač pa se Buri precej prosto gibljejo po deželi, koder ni železnic in čuvajnic. V Transvalu so Angleži zgradili štiri črte takih čuvajnic, in sicer dve vzhodno in dve zahodno od Pretorije; istotako v Oranje državi. Vse te črte čuvajnic so sedaj dolge 3090 kilometrov. Ako stoje čuvajnice po 1000 metrov ena od druge in ako je v vsaki čuvajnici le 15 vojakov, je že v teh čuvajnicah 46 000 angleških vojakov, ki morajo vedno stati na straži. Ako Angleži pomnože te čuvajnice tudi po ostali deželi, da ukrote Bure, potem morajo vseh 200 000 vojakov,
lali Kartažani, Benečani, Genoveži, Holan-deži in sedaj Angleži.
Anglija je sicer kraljestvo, da, cesarstvo. V istini pa je Velika Britanija republika z oligarhijo. Ta oligarhija je znala povsod ba-rantati, podkupavati, goljufati — za denar prodajati. Vse je le farizejstvo za denar. V imenu omike, svobode in človečnosti teptajo z nogami človeška prava. Poglejmo Irce in Indijce pod angleško vlado! Turčija je sramota za Evropo, a angleška politika sramota za ves svet.
Češko-nemška sprava.
O spravnih konferencah, ki so jih na povedovali mnogi oficielni in neoficielni listi že za božične praznike, še ni ne duha ne sluha in jih bržkone tudi ne bo, ker je menda že tudi vlada dospela do prepričanja, da bi ne imele nikakega vspeha. Ministerski predsednik Koerber se sicer tudi še sedaj razgovarja z raznimi strankarskimi voditelji, toda vsi ti pogovori imajo le informativen značaj, ker niso obvezni na nobeno stran. V četrtek se je Koerber nad eno uro razgovarjal s posl. Pradejem. Izvedel pa ni nič drugega, nego da se nemški liberalci
in nemška ljudska stranka sicer udeleže eventuv. spravnih konferenc, ki bi pa {bile sedaj brezuspešne. Prade želi, naj bi se konference vršile ob času, ko ne zborujejo drž. in dež. zbori. — Naslednji dan so bili pri Koerberju skoro dve uri mladočeški poslanci II erold, Kramar-, Za ček, Stran sky in dr. Vspeh razgovorov je isti, razloček je le ta, da so Čehi vsikdar voljni vsesti se z nemškimi tovariši k zeleni mizi, če se jim zagotovi, da so bodo upoštevale njih pravične zahteve. Te so pa ravno kamen Bpodtike, ker Nemci nočejo ničesar do voliti, kar bi ne bilo v korist nemški stvari. Vsa torej bržkone ostane pri starem.
Občinske volitve na Dunaju.
V mesecu marcu se vrši na Dunaju zopet volivna borba. Dunajski magistrat je razpisal dopolnilne volitve za občinski zastop, in sicer se vrše volitve za četrti razred 4. marca, za tretji 17. marca, event. ožje 18., za drugi razred 19. ozir. 20. marca in za prvi 22. ozir. 24. marca. V četrtem razredu bo popolniti samo en mandat, namreč oni v Semeringu, tretji razred bo pa volil skoro vse nove zastopnike. Borba bo seveda zopet izredno huda, ker bodo liberalci in soc. de-mokratje napeli vse sile, da si pribore nekaj novih mandatov, a bržkone ne bodo imeli vspeha.
Iz hrvatskega sabora.
Hrvatski deželni zbor je predvčeranjira zopet pričel z delom, katoro je prekinil o božičnih praznikih. Na dnevnem redu je ▼ prvi vrati avtonomni deželni proračun. Opozicija se v odseku ne udeležuie budgetne razprave, v plenumu bo pa izjavila, da ne more dovoliti proračuna, dokler vladajo v deželi take razmere. Vkljub temu bodo pa opozieionalni poslanci porabili to priliko, da povedo vladi in mažaronski večini vse, kar Bta zagrešili proti narodu in domovini. Tekom razprave bo vsled tega prišlo do burnih prizorov in se bo ista znatno zavlekla tako, da v tem zasedanju bržkone ne pride na vrsto razprava o podaljšanju financielne na-godbe z Ogersko. To se zgodi tem manj, ker ogerski parlament še ni izvolil regni-kolarne deputacije in ker so se že povodom zadnjih pogajanj pojavile velike težkoče. Kajpada nihče ne dvomi, da konečno vendarle zmagajo Mažari.
Angleški prestolni govor.
Z velikimi slovesnostmi, kakoršne so le v Angliji v navadi, je kralj Edvard minuli četrtek otvoril angleški parlament. Otvoritvi je prisostvovala kraljica, valeški princ s soprogo, vsi ostali člani kraljeve rodbine ter danski princ s soprogo. Poleg drugih dostojanstvenikov je bilo konečno opaziti tudi poslanike Avstro-Ogerske, Nemčije in Francije. Ostali poslaniki so ostali raje doma.
Prestolni govor, ki ga je prebral kralj Edvard, omenja najprej vrnitve prestolonaslednika princa valeškega s potovanja po orijentu, ki je utrdilo vezi mejsebojnega spoštovanja in lojalnosti mej Avstralijo m Anglijo, potem pa nadaljuje: Moje razmerje do ostalih velesil je nepremenjeno prijateljsko. Obžalujem, da vojska v Južni Afriki še vedno ni končana, akoravno se je položaj sedaj zbolj-šal za naše orožje. Bojišče se je izdatno (?) zmanjšalo. Industrija bo v mojih (!) novih kolonijah kmalu zopet jela c vesti. Vkljub zelo utrudljivemu boju kažejo moji vojaki izredno veselost, s katero prenašajo težkoče guerilla-vojske in celo V lastno svojo škodo — človekoljubje (!) nasproti sovražniku, ki zasluži najvišjo pohvalo. Potreba, da se zamene one čete, ki so bile najbolj izpostavljene vojnim težkočam, mi je dala priliko, da sem se zopet poslužil lojalnih in patriotiških ponudb (?) mojih kolonij. Nove vojne čete iz Kanade, Avstralije in Nove Zelandije dospo v kratkem v Južno Afriko.
Prestolni govor omenja potem mejna-rodne konference o sladornih premijah v Bruslju, pogodbe z ameriškimi zveznimi državami glede zgradbe mej oceanskega prekopa, pogodbe z Brazilijo glede razsodbe o mejnem vprašanju, pri čemur prevzame italijanski kralj mesto razsojevalca, položaja Indiji, kjer vlada še vedno velika beda, ter smrti afganskega emira Abdur-Rhamana in nastopa Habil-Ullaha, ki bo gojil, tako upa kralj, prijateljske razmere nasproti Indiji.
K sklepu omenja prestolni govor raznih vladnih predlog lokainega značaja. Odstavek o človekoljubju angleških čet na južno-afri-skem bojišču so navzoči proti dosedanji navadi živahno odobravali. Menda se je to zgodilo radi tega, ker doslej še niso nič čuli o človekoljubnosti angleških vojakov.
Salisbury o mirovnih pogojih.
V petkovi seji angleške zgornje zbornice se je vršila razprava o adresnem načrtu, ki je bil sprejet kajpada brez ugovora. Tekom razprave je lord Spencef nekoliko namigaval na pogoje, pod katerimi bi se sklenil mir v Južni Afriki, ter svetoval vladi, naj prične v tem oziru pogajanja. Ta nasvet je pa silno razkačil ministerskega predsednika Sahsburyja. Rekel je najprej, da še ni prišel čas za take razgovore, potem pa nadaljeval: Lord Spencer je govoril o pogojih. On meni, da je dolžnost naroda, v čegar deželo brez vsakega povoda (!) udre drug narod, zapoditi usiljivce (!) in jih potem prašati, pod kakimi pogoji bi bili voljni skleniti mir. Govornik odločno zavrača idejo, da bi bila stvar Anglije, ki je bila krivično (!)»napadena, stopiti pred sovražnika in ga vprašati, pod kakimi pogoji naj se mu uda. Za Anglijo pač ni umestno, da bi sedaj ponujala amnestijo,
!
Priloga 14. štev. »Slovenca" dn6 IS. januvarija 1902.
U8tavo in kdove kaj \se sovražniku, ki )o kršil (?) mir, zaničeval »pravice« Anglije in opustošal kraljevo dežele, da ga s tem pregovori, naj premeni svojo taktiko. Dokler sovražnikneprosimiru, jeboljše, da se o tem čim najmanj govori. Govornik svari zbornico, naj so v tem oziru ne prenagli, ker so odvisna od postopanja parlamenta zelo resna narodna in imperi-alistiška vprašanja. Ko bi Anglija morala skleniti za njeno orožje nečasten in žrtvam nejjrimerni mir, bi se pokazale posledice v vsakem delu sveta. Pogojni mir bi povzročal nevarnosti, ki jih Anglija ne sme riskirati, kralj mora biti najvišji gospodar v onih kolonijah.
S temi besedami je namignil lord Sa-lisbury, da Anglija ne bo dala povoda za mirovna pogajanja in da Buri zaman pričakujejo popolne neodvisnosti. Vprašanje je le, kako dolgo bodo mogli Angleži vstrajati na tem stališču. — V spodnji zbornici v prvi seji še ni bilo nikake tozadevne razprave, ker je dal preveč opravka novoizvoljeni poslanec Lynch, bivši burski vodja, ki ga pa ni bilo v zbornici in ga hočejo na vsak način obtožiti veleizdajstva.
Iz južne Afrike.
V zadnjih dneh so imeli Buri dokaj vspehov pri napadih na angleške stražnice ob železnicah, kjer dobe pa navadi tudi potrebnih vojnih sredstev. Tak vspeh so imeli pri progi blizu Vryburga, kjer so razdrli tudi velik kos železnice. O mnogih drugih enakih vspehih listi niti ne poročajo. — Posebno hud udarec sta provzročila Angležem burska voditelja Kamp in Colliers. Prekoračila sta na navaden način železniško progo pri Ma-fekingu. En oddelek kombinirane armade je v Willowdamu, nekaj milj od Mafekinga, zadel na angleško posadko, ki ni bila prav nič pripravljena na eventualen napad. Vnel se je vroč boj. O izidu Angleži molče, kar je zelo značilno. Drug oddelek je prodrl pred mesto Janmaribas, kjer je ugrabil lepo število živine, vozove pa požgal. Tretji oddelek je pa istodobno napadel posadki pri Marit-sanu in Kraaipanu. Angleži so se borili s pomočjo oklopnega vlaka, a so našteli po tem samo tri ubite Bure, enega so pa ujeli. Izgubili so pa 1000 glav živine, ki je menda le-ušla (?) Glavni burski oddelek se je po dovršenem delu umaknil preko železnice proti vzhodu. Na te napade Angleži niso računali. Bojišče se zožuje, pravi Chamber-lainl Dewet je prodrl vrsto stražnic Kroon-stadt-Vaal in se nahaja zopet v okraju Reitz. Nov dokaz, kako izborno sredstvo so strel-nice-stražnice. Naj jih le še naprej grade, bodo vsaj angleški vojaki pod streho. Buri se presele v Čile. Ta najnovejša vest je prišla te dni iz Kodanja. Tje je dospel namreč danski polkovnik Lindholm, ki služi v čilenski armadi. Ta sedaj potuje v Utrecht k predsedniku Kriigerju, da mu razloži ta-le načrt: Čilenska vlada prepusti vsakemu burskemu priselniku velik kos zemlje, dovoli prosto vožnjo, predujem in še mnogo drugih ugodnosti, če se Buri hočejo v večjem številu naseliti v Čile. Vse je radovedno, kaj bo odgovoril Kriiger na to ponudbo.
llazno.
Češki dnevnik na Dunaju. Včeraj je izšla prva številka češkega dnevnika »Ceska Viden«, katerega bode Klofač izdajal na Dunaju. — Seja vojnega sveta je bila zopet včeraj pod cesarjevim predsedstvom. Za vojaškega poveljnika v
Dalmaciji je imenovan fml. Horsetzky. _
»Ostdeutsche Rundschau« in Schonerer. »Ostdeutsche Rundschau" pravi, da je vsled zadnjega Schonererjevega govora nevarnost, da se vsenemška stranka ne razcepi. Prihodnje dni bodo shodi zaupnih mož vsenemške stranke, ki bodo »pojasnili« položaj v V8enemškem taboru. — Napad na avstr. stražo vPekinu. V noči mej 15. in 16. t. m. so Japonci napadli avstrijsko stražo v Pekinu. En vojak je ustreljen.
Književnost in umetnost.
Društvo sv. Jeronima
je dalo te dni svojim članom lanski plod — štiri tehtovite knjige: 1. koledar »Da- I
n i c o « ; 2. Lepušicavo daljšo pnpovest » Z1 o-č i n i p r a v da bo žj a « ; 3. Vacslava Kos-maka „Slike iz svakidanjeg života« v Žguričevem prevodu in 4. Škendra Horvata »Ribe i r lb og o j s t v o«. Že iz navedenih naslovov je jasno, da goji svetoje ronimsko društvo posebno pripovedno stroko, s katero se najlažja pridobiva čitatelje med prostim narodom. V koledariu »Danici« je opisal naš rojak g. Janko Barle jako lepo škofa Antona Martina Slomšeka. Vaam knjigam je jednaka oblika mala 8°. Gori navedene štiri knjige obsegajo vkup 47 in pol pole — toliko izbornega gradiva za jedno krono (ali za dosmrtnih 10 kron). Iz »Danice« je razvidno, da je dosedaj vpisanih v svetojeroninisko društvo 15.167 čla nov. V kolo sv. Jeronima naj pristopi i mnogo Slovencev. Za tekoče leto se sprejemajo člani do konca malega travna. Poverjenik za Ljubij^no je župnik gosp. Ivan Vrhovnik. Njegov pooblaščenec je g. knjigovez Ivan Bonač, ki razpošilia sedaj lanske knjige. Letnini naj bo blagovoli dodati 20 vinarjev poštarine.
Dopisi.
Učitelji in ljudstvo.
Z Dobrove, 15. januvarija. (Odgovor). Ker nima „S1. Narod" na Dobrovi nobenega naročnika, toraj Dobrovčani vedeti ne moremo, kedaj, kedo in na kak način je eden ali drugi izmed nas napaden in za-vratno osramočen pred svetom. Taka zgodila se je tudi meni po zadnjem zboru „Slomškove zveze". »Slov. Narodu" sem tako na dušo prirastel, da se je v štev. 3 — dne 4. t. m. kar trikrat očohal ob mojo staro kožo. Da bodo »Slovenčevi" bravci vedeli, kako prijeten sem „Slov Narodu", navedem jim iz njega sledeče: »Sestanek naših Slomškarjev in Slomškaric v Ljubljani". V tem odstavku našteva one, kateri so dne 30. decembra p. 1. korakali proti »Katoliškemu domu", in med njimi je videl poročevalec — o joj! — tudi dobrovskega Ranta. Ta prikazen je gotovo strašna! Morda se radi nje celo svet podere ?! —
Ko je naštel — se ve da po svoje — število udeležencev, potem pa pravi „Več niso mogli spraviti skupaj, če tudi so bob-nali na vse velike in majhne duhovske bobne, če tudi je z vso vnemo pritiskal dobro vski Rant na ondotno učiteljico kamniški Čenčič na svojo sorodnico". Škoda, da nisva šla k „Slov. Narodu" preje prosit dovoljenja, da smeva iti na zborovanje!
Potem mi je pa v istej številki privoščil „Slov. Narod" še posebni poklon v dopisu: — »Kako se je delalo za udeležbo pri shodu Slomškarjev". Glasi se dobesedno: „Včeraj ste konstatirali, kako smešno majhno številce učiteljev in učiteljic se je vdeležilo shoda „Slomškarjev." Konstatirati pa je še posebej, da se je marsikak učitelj in marsi-kaka učiteljica vdeležila shoda le vsled terorizma. Župniki, kapelani in razni vplivni klerikalni agitatorji so mnogo učiteljev in učiteljic naravnost primorali in prisilili da so se udeležili tega žalostnega shoda. Marsikdo je šel na ta shod le radi ljubega miru in vsled strahu pred maščevalnostjo župnika, nadučitelja ali kraj nega šolskega nadzornika, Takih slučajev se gotovo izve več. Jaz navajam le enega: Dobrovski klerikalni nadučitelj Rant je hotel po vsi sili, da mora iti tudi gdč. učiteljica na klerikalni shod. Prigovarjal ji je najprej izlepa, potem jo je prosil in rotil, ker pa ni izdalo vse nič ter je gdč. H. izjavila, da se političnih shodov sploh ne vdeležuje, je postal Rant brutalen, surov in žaljiv. Govoričil je celo o poštenju tistih učiteljic, ki se shoda v »Katoliškem domu" niso hotele vdeležiti. Postopanje Ranta je že skrajno prepotentno! Mi naravnost opozarjamo nanj c. k. deželni šolski svet, kajti takega vedenja klerikalnih nad-učiteljev ne moremo trpeti. Rant bi bil moral že davno v pokoj in samo hvaležen naj bo liberalcem, da niso posvečevali njegovi osebi v javnosti večje pozornosti."
Ta imenitni poklon prouzročila mi je moja koleginja gdč. Hann (Lepa kolegijal-nost: Op. ur.) posredno; srčna hvala ji za to!
Na to kolobocijo, ki sem jo prejel pred nekaj dnevi, nisem mislil nič odgovarjati, ker se pa, kakor vse kaže, za mojim hrbtom še nekaj pravi resnici klubujočega kuha, primoran sem vso stvar vestno pojasniti in grdo obrekovanje zavrniti.
Štirinajst dni pred zborovanjem »Slomškove zveze" prejela sva z gdč. Hann vsak za-se povabilo k temu zboru. Nekega dne smo se pri kosilu med drugim tudi menili o zboru »Slomškove zveze". Ob tem sem prašal gdč. H., če bode šla tudi ona na ta zbor. Ona: »Ne vem; menda ne." Jaz: »Zakaj pa ne?" Ona: »Ker nisem ud nobenega društva, toraj tudi tega ne." Jaz: »Saj ste dobili povabilo, toraj ni nobene zapreke, da bi se zborovanja ne mogli udeležiti; to pa še tem ložje, ker bodete ravno takrat doma v Ljubljani. Včast je pa tudi vsakemu uči-
telju in učiteljici biti ud temu društvu, kateremu pokrovitelj je njegova cesarska visokost Franc Ferdinand, naš bodoči cesar sam." Ona: »Bom že videla, ali pojdem, ali ne." Pozneje ni bilo o tem nobene besedice več govorjene. To sem govoril mirno kot prijatelj. Temu priča je vsa moja domača družina. Pogovor ves je bil čisto miren; o brutalnosti, surovostih in žaljivostih ni bilo niti najmanjše sledi, kar mora gdč. H., ako hoče biti odkritosrčna, sama po svojej vesti priznati in potrditi. Toliko o tem. Kar pa »prepotentnost" zadeva, naj jo išče .Slomškarjev" nasprotna stranka med svojci; letam naj jo pomete raz pozorišče! Dela bode imela precej, predno vse posnaži pred lastnim pragom. Hinavstvo in ovaduštvo do-muje v njej, ne pa pri »Slomškarjih" in tudi pri meni ne.
Do vseh svojih koleg in koleginj sem bil vedno popolno odkritosrčen in tak sem tudi^ še sedaj in ostanem i v bodoče. Glede značaja nisem še nikdar kazal »kameleona", ne ob času nemčurske dobe, ki je bila pravi pekel za narodno učiteljstvo, ne sedaj v zblo-jeni liberalni dobi, katere geslo je: Terorizem in zavratno obrekovanje po liberalnih listih vseh, ki se jej slepo ne klanjajo. Pre-menim pa svojega značaja tudi v bodoče ne, če me radi tega »SI. Narod" tudi še tisočkrat razmrcvari. Slobodno mu, če pričakuje od tega kaj dobička sploh; če pa s tem le vragu tlačani, mu pa tega veselja tudi ne zavidam.
Vsa moja nad 401etna preteklost javnega službovanja mi pa do sedaj še najmanjše sramote ni prouzročila; s ponosom zrem na stare dni na to dobo nazaj, v katerej sem doživel v šoli veliko prijetnega ob poduku in vzgoji mladine, a, prebil pa tudi marsikak nezaslužen vihar. Če mi je dobri Bog odločil še kaj dni ter mi ohrani pamet in zdravje, povem tukaj na veselje vseh svojih »gorkih prijateljev", da je ne mislim še takoj kar na njihovo zahtevo izpreči. Toliko v pojasnilo resnici na ljubo in obrambo mojega poštenja in dobrega imena.
Na »Narodove" napade se pa v bodoče ne bodem več oziral; kdor me pozna, vč, pri čem da smo, za druge se pa ne brigam, naj mislijo o meni kar hočejo. Poštenje in dobro ime si človek sam ohrani ali pa zapravi, kakor ravno dela; drugi mu ga ne bodo.
Matija Rant, Slomškar s ponosom.
Z Dobrove, 17. jan. Nekdo, najbrže kak liberalen učitelj, se je v »Slov. Narodu« št. 3. zaletel v našega velespoštovanega in priljubljenega nadučitelja g. Ranta češ, da je Slomškar in da je tudi učiteljici prigovarjal in jo silil na Slomšekov shod (kar je seveda neodpustljiv in smrten greh), in konečno priporoča dež. šol. svetu, da ga, ako-ravno še čvrstega, pošlje radi njegovega klerikalstva v pokoj za njegovo 40letno delovanje.
Temu nasproti smo pa mi ponosni na njegovo »klerikalno« t. j. krščansko mišljenje in njegovo vneto delovanje na tukajšnji šoli, kjer nam že 17. leto tako ne-utrudljivo podučuje in krščansko vzgaja naše otroke, da je on pravi vzor krščanskega učitelja v delovanju in življenju ; zatorej ga je vis. dež. vlada s svetinjo in pohvalnim pismom za njegovo 401etno delovanje odlikovala.
Mi menimo, da ve tudi vis. dež. šol. Bvet ceniti zasluge 401etmga učiteljevanja našega skrbnega učitelja, zatorej tudi pro-testujemo proti naklepom njegovih nasprotnikov, ter mu želimo, da bi še mnogo let učiteljeval naši mladini v prid.
Obžalujemo pa, da se ni tudi učiteljica pridružila »Slomškovi zvezi« in ni pokazala b tem svojega katoliškega mišljenja.
Krajni šolski svet na Dobrovi dne 14. januvarija 1903. Fr. Velkavrb, A. Lovšin, I. Dolinar, J. Zore, __Franc Košir._
Tedenski koledar.
Nedelja, 19 januvarija: 2. po razg. Gospodovem. Ime Jezusovo.; evang.: O že-nitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. — Ponedeljek, 20. januvarija: Fabijan in Boštjan m. — Torek, 21. januvarija: Neža m. — Sreda, 22. januvarija: Vincencij in Anastazij mm.— Četrtek, 23. januvarija: Zaroka M. D., Rajmund Pon. sp. — Petek,
24.	januvarija: Timotej šk. — Sobota,
25.	januvarija: Spreobrnenje sv. Pavla. — bolnee izide 25. januvarija ob 7. uri 36m., zaide pa ob 4. uri 49 minut. — Lunin spre min: Sčip 24. januvarija ob 1. uri 4 min. zjutraj. — Mu si ca saera v ne deljo, 19. jan.: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v čast imenu Jezusovemu z gradualom »Salvos fac nos" in z oferto-rijem „Confitebor" zložil Robert Kravučke. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Cecilijino mašo v B dur zložil J. B. Benz, graduale »Salvos fac nos" Anton Forster, ofertorij »Confitebor tibi", koralno, potem »Jesu, dulcis memoria", stara cerkvena melodija.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. januvarija.
Pred Bodiičem ožigosane liberalne agitacljske laži. Pri zadnjih volitvah so liberalci po Kranjskem in Goriškem agitirali tudi s tem, da so zatrjevali, da »duhovniki kupčujejo z nekrvavimi daritvami« in da se je to že nekemu duhovniku na Vipavskem dokazalo. Posrečilo se je priti do vira tej laži. Župan v Podkraju Trkman je govoril proti županu iz goriških Crnič, da je župniku Mozgu v Podkraju dal 100 gld. za maše, župnik jih je pa oddal po 60 kr. in si tako napravil dobiček. Liberalni župan Trkman se je mislil s tem osvetiti župniku za interpelacijo, zakaj obč. tajniku ne da določenega plačila 100 gld., ampak manj. Dokazalo se je, da je župnik Mezeg odposlal 50 gld. za 50 sv. maš knezoškofijskemu ordinarijatu v Ljubljano, ker vseh maš sam ni mogel opraviti. Trkman je dobil za zgoraj označene trditve pri okrajnem sodišču v Vipavi 60 kron globe, a pritožil se je radi — previsoke kazni. Zastopnik župnika Mezga dr. Brejc se je tudi pritožil radi prenizke kazni, ker je Trkman podtikal župniku največje hudodelstvo, za katero cerkev določa kazen takojšnjega izobčenja. G. dr. Brejc je povdarjai, da pri odmeri kazni Be mora upoštevati tudi pohujšanje, ki se je storilo s tem, da se je Trkmanova govorica širila po Kranjskem in Goriškem. Pri razmerju kazni se mora vsekakor vpoštevati določba zakona glede dolžnega spoštovanja in tako razmerje mora vsekakor vladati med župnikom in župljani. sodišče navadno vzame vedno večjo kazen, ako kdo razžali uradnika v službi, kakor pa, ako razžali navadnega človeka. Deželno sodišče je Trkmanov vzklic zavrnilo, ugodilo pa tožitelju in liberalnemu županu Trkmanu kazen povišalo na 100 kron globe, oziroma 8 dni zapora. Trkman bode moral plačati vse pravdne Btroške. Sodišče je razsodbo storilo s stališča, daje tudi župan dolžan spoštovati svojega dušnega pastirja. — Tako je zopet ena liberalnih agitatorskih laži razkrinkana, in pokazalo se je zopet, s kakimi eredstvi se liberalci bore proti duhovščini. Posamezniki, ki verjamejo liberalnemu časopisju, se kaznujejo, tisti ljudje pa, ki s svojim umazanim peresom razširjajo take laži, se smejajo v pest, ker jim nihče nič ne stori.
Liberalna raca iz Postojne. »Slov. Narod" je priobčil strašno vest, da je po-stojinski kapelan pridigal zoper liberalne liste, in da je med prepovedanimi listi »imenoval tudi lojalno in pobožno tržaško »Edinost*. »Edinost" se je zaradi tega tako razburila, da kliče postojinske liberalce, naj ji za božjo voljo sporoče, če je to res. No, »Edinosti* g. kapelan ni i m e n o v al. Sicer je njeno krščanstvo malo čudno, a prepovedana, kar nam znano, ni nikjer. Dotični liberalec, ki najbrže niti v cerkvi ni bil, je poslal v „Narod" liberalno raco. Mi mu svetujemo, naj si nikar več ne izmišlja neosnovanih laži o kapelanovih pridigah, ampak naj rajši svoj nos vtakne v javne razmere t trgu in naj svetuje liberalnemu obč. odboru, da kaj ukrene zoper ponočno razsajanje po trgu 111 nočno popivanje po gostilnah. To bi bilo bolj koristno.
Narod prekaSa samega sebe. Piše se nam z Dolenjskega: Liberalci so imeli, kakor zoper druge duhovne, ki ao jim na poti, prepariran komplot tudi zoper čate-škega župnika g. Stazinskega. Ker ae jim ni posrečilo," da bi ga bili spravili v ječo, so začeli jeze besneti. Blazniki na Studencu niao nikoli bolj divji, kakor je bil oni liberalec, ki je v »Narodu« poročal o novi bla-maži »Pekla«. Ker se komplot ni posrečil, začel je pisun igrati najslabšo figuro ter je a tako nizkimi psovkami napolnil predale lista, da moremo le čestitati inteligenci, ki si daje nositi na mizo tako pičo. Mi pa čestitamo gg. Stazinskemu in dr. Šusteršiču, ki sta napravila križ čez račun liberalcem, trdno prepričanim, da imajo žo vse sodnike v svoji malhi. Podobne tožbe ljudem bolj oči odpirajo, kod vsi dokazi naših listov.
Žužem-Peter na Go-
Poslanec Povše in uradniki na državnih železnicah. V včerajšnji soji proračunskega odseka je poročal drž. poslanec Povše o točki »Generalna direkcija železnic." Poročevalec Povše je priporočal peticijo uradnikov na državnih železnicah z ozirom na penzijske dohodke, posebno uračunjenje aktivitetnih doklad v penzijo. G. Povše je predlagal, naj se peticijo priporoči vladi v blagohotno uvaževanje.
Poročil se bo jutri ugledni posestnik g. Ivan Povše v Štepanji vasi z gdč. Ano Jeraj iz čislane hiše v Smledniku. Naše iskrene čestitke 1
Za vseučilišče v Ljubljani so po slale potem mestnega magistrata na ministerstvo peticije občine: Dvor pri berku, Gorenja Tribuša in St riškem.
Zabavni večer »Meščanskega kluba" prošli četrtek je bil jako vesel. Zibava, aranžirana od g. predsednika Ledeni k a , je ob radostni glasbi nudila društ-venikom vesel družabni užitek. Upati je, da bodo ti večeri i nadalje dobro uspevali.
Tudi socijalnim demokratom ni prav. »Rudeči Prapor« piše: »lz Ljubljane se nam piše: 11. t. m. je bil v ljubljanski kazini častniški ples (pesp. št. 27), ki je imel vseskozi nemški značaj. Na tem plesu je bilo opaziti slovenske narodnjake župana Hribarja, dr. Tavčarja in druge. Slovenski prvaki se udeležujejo nemško-na-cijonalnih veselic (oni so »antimilitaristi!«), če pa slovenski delavci prirede v kazini shod (»Narodnega doma« nam ne dajo! Saj mi nismo »narod«!) in povabijo slovenske prvake, tedaj dobe slovenski de lavci odgovor, da slovenski prvaki ne gredo v kazino! Delavci, stdaj vidite, kakšni so ti »narodni voditelji«, ki ljudstvo hujskajo zoper ljudstvo, narod zoper narod, a sami posečajo nemške častniške plese »za blagor naroda«. Delavci pa niso častniki! Ja, Bauer, da ist \vas anderes!« . . . »Rudeči Prapor« se le toliko moti, ko piše, da ti »narodnjaki« hujskajo narod zoper „na rod". Včasih povzdigujejo svoje glasove še v rodoljubnih tiradah, drugače so pa baronu Schweglu jako všeč.
Pravico javnosti je priznala vlada za šolsko leto 1901/02 prvemu razredu občinske realke v Idriji.
Železnica Kranj-Tržič. V seji proračunskega odseka je posl. baron Schwe-g e 1 govoril za železnico Kranj-Tržič.
»Narodova« poštenost. »Narod« piše, da je bil g. Mlejnik zato oproščen obdol-žitve razžaljenja Veličanstva, ker je »duševno bolan«. To ni res. Bil je oproščen, ker je sodišče spoznalo, da žaljivih besed ni govoril. Kjer le more, se zlaže to glasilo inteligence.
C. kr. profesor — nadzornik ,Soče'. V „Gorici" se čita, da je g. S e i d 1, prof. na c. kr. realki v Gorici, nadzornik pohuj-šljive „Soče". Vrlemu g. protesorju, kateremu je v vzgojo izročena mladina, čestitamo !
Občinski zastop občine Trebe-ljevo je imenoval v seji dne 15. t. m. jednoglasno č. g. župnika Mihaela S a j e v Stangi povodom njegovega 251etnega plo-donosnega delovanja častnim občanom vsled zaslug, ki si jih je pridobil za občino.
Občinske volitve v Ormožu. »Domovina« poroda: „Dne 28. t. m. voli III., a 24. pa II. in I. razred. Borba bo huda, ker ne marajo Slovenci dalje gledati in prenašati — tuje pete-".
Javna predavanja bodo pričeli prirejati tudi v Idriji.
Z Bleda nam brzojavljajo: Hotelier 1t r iny je ravnokar nenadoma [umrl.
to so socijalni demokratje vo-v ljubljansko bolniško blagajno.
Pri zadnji volitvi v bolniško blagajno se je opazilo, da je volilo mnogo soc. demokratov za ljudi, ki niso bili več v Ljubljani. Tak volivni listek je ponudil tudi Franc Širc, ključavničarski pomočnik pri Toniesu, Maksu Levcu sedlarskemu pomočniku, na svet nekega Klopčaurja. Fr. Sire in M. Leve, ki je res šel volit z ono glasovnico, sta stala danes pred dež. sodiščem. Sire pravi, da mu je neki zidar kazal 18 glasovnic ter mu pravil, da jih imajo še mnogo, pa imajo premalo Ijudij,
da bi šli volit. Zidar mu je dal par listkov, naj jih odda naprej. Leve pravi, dani vedel, ako je treba vsikemu osebno priti, ie-li pa mu je dotična oseba katere ime je bilo na glasovnici dala kako pooblastilo, tega ne pove. Priča g. Svitoslav B r e s k v a r, član volivne komisije pove, da je sam zasačil pet oseb. ki s.) povedala imena stoječa na uradnih glasovnicah, dasi niso bili oni, ki bi imeli volivno pravico. l& tega se lahko sklepa, koliko takih slučaja je bilo. Tudi obtoženi Leve je lažnjivo trdil pred komisijo, da je oni, katerega ime je stalo na glasovnici, torej je vedel, da napačno postopa. Priča pravi, da je bilo tu li v časopisih naznanjeno, da morajo volivci priti z legitimacijami. Zagovarjal je »nepolitičnega" obtoženca Sirca dr. T e k a v č i č , ki je na glasu pravnega zastopnika soc. demokracije. Sodišče je dejalo, da je Sire nekriv, Levca pa je obsodilo na pet dni zapora.
Železnica Grobelno — Slatina-Rogatec V štajarskih listih čitamo: V Rogatcu in na Slatini sta se ustanovila posebna železniška odseka, ki sta poslala tudi deželnemu zboru prošnjo, naj se omenjena železnica že vendar začne graditi. Deželni zbor je dovolil 800.000 K prispevka pod pogoji: 1. da se naloženi kapital delnic ne zahteva črez 3,040.000 K ter da se ta kapital zajamči s stalnimi delnicami; 2. ko bo proga popolnoma zgotovljena ter se bo oddala prometu vsaj proga do Rogatca; 3. da bo delniška družba dozidala na svoje stroške stransko progo do slatinskih studencev; 4. da bo dobil deželni zastop primerno odločilno besedo v upravi. Zato pa pusti dežela ves potrebni svet na Slatini brezplačno delniški družbi. Vse naštete ugod-nostipa preminejo, ako sene začne z zgradbo železnice v teku ednega leta. Zadnji pogoj nam daje upanje, da bomo menda vendar še do živeli tako dolgo zaželjeno železnico. >:
K aferi dr. Tavčarjevega zajca.
Piše se nam: Dr. Tavčar se je ostro zaletel v zadnji občinski seji v mitniške paznike, ker tudi glede njegove osebe niso napravili izjeme in se strogo ravnali po tem, kar jim predpisuje »Navodilo za osobje mestnega užitninskega zakupa Ljubljanskega«. Tavčarjeva jeza radi zajca, katerega mu pazniki niso pustili peljati v mesto, bi bila vredna boljše stvari, kajti govori se, da dotični zajec niti dr. Tavčarjev ni bil, ampak da ga je ustrelil g. Schrey. Dr. Tavčarja in zajca je zadel § 15 »Navodila«, ki se glasi: »Uradne ure na mitnicah mestnega užitninskega zakupa so od 1. aprila do 30. septembra od petih zjutraj do osmih zvečer, od 1. oktobra do 31. marca pa od polusedrnih zjutraj do sedmih zvečer. Užitnim podvrženo blago sme se samo o teh urah uvažati v mesto. Izven tehurja vsakemu zabraniti uvoz užitnini podvrž. blaga«. Radi dr. Tavčarjeve osebe užitninski paznik ne sme zagrešiti se proti temu §, to bi moral uvideti tudi dr. Tav-čar$ vsaj ako je »ponižen sluga svobodne misli«, mora pač pripoznati, da je na mitnici vsaka stranka enako vredna. Dr. Tavčar se je v občinskem svetu skliceval tudi na to, da mu dotični predpisi niso znani. Dr. Tavčar je obč. svetnik in mesto ima užit-nino v upravi, dr. Tavčar, ki hoče v občinski upravi nositi veliki zvonec, pa niti dotičnih predpisov ne pozna. Bolje bi bilo za dr. Tavčarja, ako bi bil o tem tiho, kajti ako predpisov ne pozna, naj se tudi nikar ne zaletava v nedolžne užit. paznike. Napad dr. Tavčarjev ima užitninsko osobje za zahvalo, da je vedno zvesto volilo z liberalci, kar se pa tiče pijanosti užitninskih paznikov, pa moramo reči, da je dr. Tav-čar napačno videl. O razmerah na užitninskih mitnicah smo danes dobili obširna pojasnila, katera v pouk župana Hribarja in dr. Tavčarja priobčimo v eni prihodnjih številk.
Ogenj. Dne 12. t. m. ponoči je pogorel posestniku Jan. Cesarju v Gori pri Kamniku pod s krmo. Škodo cenijo na 3000 K, zavarovan je bil za 8000 K. — Isti dan je na Beričevem pogorela hiša Uršulo Ložar s hlevom in krmo. Škodo cenijo na 1000 K. Pogorelka ni plačala zadnjega obroka zavarovalnici.
»Socializem." Nekateri gospodje
so
menda prezrli nakaznico, ki je bila i
priložena zadnjemu snopiču. U 1 j u d n o prosimo, da seje v kratkem izvolijo poslužiti. Obenem prosimo tiste gospode, ki so prejeli samo nekaj prvih številk, a niso postali naročniki, naj nam blagovolijo dolične številke vrniti — Naročnina in snopiči naj se pošiljajo pod naslovom: Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Obrtnim zadrugam se daje tem potom naznanja, da so je pripravljalni odbor za ustanovitev zaveze obrtnih zadrug v svoji prvi seji dne 13. t. m. sledečo sestavil : Eog. Franchetti, načelnik, Iv. Tosti, njega namestnik in Fr. J e 1 o č n i k , zapisnikar. V isti seji so so sestavila pravila ter so v kratkem času izroče vsem obrtnim zadrugam v pretres in dež. vladi v potrdilo.
Ljubljanske novice. »Pai.o^v anj^a« po E v r o p l.se.jo nav<dičaL,bi,všlJuka^šni lastnik tiskarne Rudolf Milic ter odpotoval v Ameriko, kamor je odpotovaT družbe. -- U lom v stolnem žup tft^nfu. Včeraj zvečer se je splazil nek tat v sobo č. g. prof. Zu pa nči č a ter med časom, ko je šel g. profesor k večerji, ukral okolu 700 do 800 K v zlatu, ozir. v srebru in pap., morda pa tudi še več. Ko je po-strežnica prišla v sobo, je tat skočil iz skrivališča in ubežal. — Umrl je včeraj c. kr. rezervni <"astnik g. Jožef Wisijan, sin posestnika Antona Wisjana iz Šiške. — Poročil se je danes c. kr. stotnik pri lovskem polku št. 4 g. Karol Glockner z gdč. Fini pl. R ti I i n g R ii d i n g e n. — Vzrok begu prisil jenca. Včeraj popoldne so se stepli prisiljen ci pri delu v ledenici Frolichove zaloge za pivo radi tega, ker so našli skrit sodček dve leti starega piva in so bili dobre pijače drug drugemu nevoščljivi. Mahali so najbolj po prisdjencu Hudorovacu, ki jim je pa konečno vendarle ušel v gostilno pri Šmajhelnu. Paznik Su-steršič mu je bil kmalu za petami in ga zaprl v neko drvarnico. — Konkurenco ljubljanskim mesarjem je napravil Jan. Kočar na Radeckega cesti št. 2. Opozarjamo občinstvo na konkurenco. — Ponesrečil sejo danes zjutraj J sip Uršič, delavec g. Lorenzija, na državnem kolodvoru. Skladali so les z voza in pri skladanju so aranžirali vozove, ne da bi bili delavci na aranžiranje opozorjeni. Pri sunku je padel Uršič z vagona ter se znatno poškodoval. Pripomniti nam je, da so tukajšnji lesni trgovci že pismeno opozarjali direkcijo državne železnice na preozke prostore na takozvani „rampi" in prosili, naj bi se ista premestila na prostor poleg sedanjega skladišča za sol, ker sedanji prostor za to ne ustreza več dejanjskim potrebam. Zaradi varnosti življenja delavcev, ki skladajo, kakor tudi iz praktičnih ozirov radi vedno so množečega prometa z lesom na tukajšnjem državnem kolodvoru naj bi direkcija prej ko mogoče »rampo" premestila, odnosno razširila. Dolžnost državnega poslanca ljubljanskega, kakor tudi ljubljanske in šišenske občine je, da podreza v tem oziru pri železniškem ministrstvu.
Samomor vseučiliščnika. V Gradcu se je vrgel iz druzega nastropja vseučilišč-nega poslopja na dvorišče jurist Karol Me-danič. Bil je na mestu mrtev.
Nova rokodelska šola. Rokodelsko šolo za Srednji Štajar nameravajo ustanoviti v Feldbachu.
Nov laški dnevnik v Gorici. „Gaz-zetino popolare" izide baje danes v Sker-tovi tiskarni. List bo urejeval baje predobro znani Codrmaz, ki se je vrnil iz Italije v Gorico. Živel je v Benetkah, kjer se mu je neki jako slabo godilo, tako, da se je vsa tista ljubezen za blaženo Italijo, katero je izzražal v nekdanji »Sentinelli", ohladila tako, da se mu je baje pristudilo vsako ški-lenje čez mejo. Vederemo.
Tehtnice in mere ter uteži, ki so bile 1. 1898. oz. 1899. zadnjič cementirane, se morajo letos precementirati.
Alkohol ga je umoril. Minuli teden so našli ka'-. i 300 korakov od Preske nezavestnega 55 etnega posestnika in klobučarja Martina K srnino iz Preske. Napil se je poprej v S nčici in na potu domov obležal. Naslednji dan je umrl.
Ob knjigo - vložnico pri poštni hranilnici je meseca decembra prišlo 142 var-čevalcov, med njimi so trije, ki so imeli
knji.-.ico z besedilom tudi slovenskim. Eno je bila izdala posta Št. Janž na Kranjskem in velja 12 K, drugo ja zapisala pošta Ljubljana 1 ter velja 1 K, tretjo jpa Sv. Vid pri Doberlivasi. Prvi vložnik ima pravico do nove knjižice dne 26., drugi 7., tretji 11. januvarija.
Zrela jagoda po zimi. Popolnoma zrelo jagodo je našel dne 10. t. m. na svojem posestvu v Okonini v Sav. dolini gosp. Ignacij Zavolovšek, kar je za naše kraje v tej letni dobi gotovo jako nenavadna in redka prikazen.
Wallburgova afera. V zadevi izročitve Eriistr^ValtBljubljanskemu dež. sodišču je sklenil senat budimpeštanskega sodišča izročiti justičnemu ministarstvu novo vlogo. Zagovornik Wallburgov je dokazoval, {la je Wa!lburg sin nadvojvode Ernsta in ogerski podanik. O izročitvi Wallburga bode
odločilo justično ministerstvo.
*
# *
Umor 17 letnega dekleta v Trstu
Po »Edinosti« posnemamo. V Trstu se je dogodil predvčerajšnjim grozen zločin. 27-letni Tomaž Martucci, bivši operetni zborni pevec in sedanji krošnjar s kravatami, umoril je včeraj ob 4. uri popoludne svojo ljubico, 17-letno Ofelijo Komar v njenem stanovanju, v ulici Areata št. 2, II. nadstr.
Tomaž Martucci je došel v Trst v mi-noli jeseni z laško operetno družbo Palombi, v kateri je bil v službi kakor zborni pevec. Nastanil se je bil v neki hiši v ulici Sapone. Iz njegovega okna videl je okna stanovanja, v katerem ie bivala družina Komar, sestoječa iz babica Mariie Komar in njene krasne se-damnajstletne hčerke Ofelije. Martucci je videl Ofelijo večkrat na oknu in sčasoma sta se zaljubila eden v druzega. Ofelijina mati je tudi kmalu izvedela o znanstvu med Ofelijo in pevcem in se je temu protivila, da bi njena hči se poročila z neznatnim mladeničem, ki bi se svojo revno pozicijo nikakor ne mogel vzdrževati družine. Ofelija in Martucci pa sta se večkrat shajala kljubu prepovedi materini.
Operetna družba Palombi je na to odšla v Benetke in ž njo tudi Martucci, s katerim si je Ofelija potem dopisovala. Kmalu pa je Martucci zapustil operetno družbo ter se povrnil v Trst, kjer ie bil brez službe in kjer je prezposelno živel na stroške Ofelijina matere, kateri je vedno obljuboval, da si najde službo. Službe pa le ni bilo in gospa Komar si je slednjič naveličala teh razmer ter se sprla z Martuccijem, kateri se potem ni več upal blizu. Slednjič je dobil nekega trgovca, kateri mu je zaupal nekoliko kravat in te je Martucci prodajal po mestu. Seveda se ob takih razmerah ni moglo niti govoriti o kaki poroki, ker Martucci ni mogel s tako »trgovino« preživljati niti samega sebe, kamo-li družino! Ko je Martucci videl, da ne more več živeti na stroške druzih in ker ni imel resne volje, da bi se sam preživljal s poštenim delom, sklenil se je maščevati. Pisal je Ofalijeni materi, naj mu garantira za neko posijilo, s katerim da hoče pričeti trgovino na lastno roko. Tej pa vse dosedanje postopanje laškega junaka seveda nikakor ni moglo vzbuditi zaupanja, da bi svoje ne ravno velike premoženje kar meni nič tebi nič pognala v grlo privandranega potepuha in ničvredneža, zato ni baje dala nikakega odgovora na to pismo. Vroča laška kri pokvarjenega mladeniča se je vsled tega še bolj razgrela in kupil si je dolg nož, s katerim se je podal v stanovanje gospe Komar. Tu je dobil mater in njeno hčerko, ravno ko ste odhajali od doma ter ju zaprosil, naj počekati še nekoliko, ker jima ima sporočiti nekaj važnega. Vsi trije so šli v vsprejemno sobo, kjer je Martucci od gospe Komar zopet zahteval, naj mu garantira za zgoraj omenjeno posojilo. Ker mu ta ni nič odgovorila, vprašal je Martucci Ofelijo, da-li ga še ljubi? Ofelija mu nič odgovorila na stavljeno vprašanje. Martucci se je na to za trenotek odstrani in se takoj povrnil z nožem v roki, katerega je Ofeliji bliskoma zabodel v srce tako globoko, da je revica kmalu na to izdihnila svojo dušo in tako žalostno zaključila svoje mlado življenje. Rana, ki je mladenu provzročila smrt, je dolga 17 centimetrov. Morilec je po storjenem zločinu zbežd, a se potem, ko je videl, da bi bilo vsako skrivanje zastonj, prijavil na laškem konzulatu, kjer je izpovedal, da je laški podanik in da je umoril svojo' ljubico, katera da mu je bila nezvesta. To je rekel lopov, dasi je znal, da je to naj-sotudnejša laž.
Nasledki sovraštva. Jožef Okorn, čevljarjev sin iz Moravč, je obtožen, da je na lastnega svojega očeta šel z odprtimi škarjami in da je na očeta s sekiro zamahnil. Oče se je mahljaju izognil, na kar ga je sin z roko po nosu udaril in mu prizadel težko telesno poškodbo. Prijazni sin je bil obsojen v štiritedensko ječo. Sledečima dvema obravnavama je bil predmet neki te-pež v Stražišču pri Kranju. V tej zadevi ste se izvršili že dve krivi prisegi in neki Mar-
tin Golob radi tega že sedi, včeraj je dvakrat nejednako govorjenje spravilo Rudolfa Volčiča v trimesečno ječo. Glavni „junak" v tem pretepu, ki ga je izzval špirit, Janez Hafner, jo bil včeraj obsojen na lomesečno težko ječo, poostreno s trdim ležiščem in postom vsak mesto, ker je z revolverjem streljal na Martina Goloba in ga tako ob-etrelil v nogo, da Golob 30 dni ni mogel delati.
Nesreča v menežariji. V Žmevi v Švici se je pripetd v četrtek ta-le grozen slučaj: Ko je mej predstavo v menežariji krotilec zveri Hofmann s svojo 19 letno s -progo vstopil v kletko panterjev, sta planila dva izmej njih na mlado ženo ter ji raz-mesarila glavo in zgornji del života. Čuvarji so z največjim naporom rešili nesročnico iz zverinskih krampljev ter težko ranjeno pre peljali v bolnico.
Obligatorično zavarovanje živine. V nemški državni zbornici pride v najkrajšem času v razpravo uvedba obligatoričnega zavarovanja živine.
Severni Amerikanci v Evropi.
Evropejci, ki žive v Severni Ameriki, so se v Božiču svojih dragih v Evropi spominjali jako radodarnih rok. Tekom meseca dec. so severni Amerikanci poslali v Evropo po poštnih nakaznicah 2,823.341 dolarjev, sem se pa ne prištevajo registrirana in navadna pisma, o katerih se računa, da je bilo v njih najmanj en milijon dolarjev.
Ruski državni letni račun znaša za leto 1901: redni dohodki 1800 784 482 rublja, na skupnih dohodkih 1.9465,71.976 rubljev, na rednih izdatkih 1.775,913.481 rubljev, na izrednih izdatkih 170,658.495 rubljev, skupno 1,946.571976 rubl|ev. Prebitek rednih dohodkov napram rednim izdatkom znaša 24 871.001 rubljev.
Avtomobil v vojski. Laško vojno ministerstvo namerava za službo v vojski razširiti med vojaki vožnjo z avtomobili.
Pri belem dnevu pokral vso opravo iz sobe. O nenavadno predrzni tatvini »e poroča iz Clevelanda: Te dni je neko popoldne prišel mož z vozom pred hišo na High Street. Hiša je bila last gospodične Mary Nolan. Gospodična Nolan je zapustila pozno popoldne svoj dom ter šla na nek shod. Kmalu po njenem odhodu je prišel neki mož pred hišo, privezal konje k drogu, šel pred vrata in glasno trkal. Ni bilo odgovora. Začel je odpirati vrata ali ker so bila zaprta, je šel za hišo na stranska vrata in jih ulcmil. Prehodil je hišo in spravil vse pohištvo na svoj voz. Bližnji sosedje so nekako čudno gledali skozi okna. Neka stara žena je pa celo iz radovednosti prišla iz hiše ter opazovala to dejanje. »Kaj, ali se gospodična Nolan seli?" vpraša vsi začudena. „Da!" je bil lakonični odgovor. »Za božji voljo! Ona mi ni nič povedala o tem!" »Tako! ali vam ni ona nič omenila, to mi je tuje," je odgovoril mož. Potem je pripravljal svoj voz naloživši na njega šivalni stroj, tri postelje, nekaj stolov, posteljne oprave in mnogo drugih reči ter se odpeljal spred njenih oči. Vse je bil pobral, samo peč je popustil, pa gotovo bi jo bil vzel, ko bi ne bila vroča. Ko se je pa na večer Nolan vrnila iz cerkve, popraševali so jo sosedje: »Ali se res seliš ?« »Kaj pa govorite ?« je bil njen odgovor. Ravnosedaj je odpeljal mož tvoje pohištvo in to nas slepiti ne more,« je odgovorila neka starejša ženska. Nolan je brzo tekla v hišo in jokaje kričala: »Za božjo voljo! moje pohištvo! okradena sem!" »Videli smo samo nekega moža in amo mislili, da se selite,« so ji odgovorili sosedie. Nolan je koj hitela na policijo. Policaj Whelan jo takoj pričel preiskavo in konečno je zaprl Isaac Edmondsona na Prc-spect street št. 7 ter ga oddal na srednjo postajo.
Milijonarka — igralka. Francoski igralec Le Bargy je dobil za ženo milijo narko. Lepi milijonarki se ni priljubil aamo igralec, ampak tudi njegova umetnost, in pričela je proti igralčevi volji kot igralka nastopati na odru. Gledališče, kjer milijonarka igra, je vedno natlačeno polno.
Prekop med Kaspiškim in Črnim morjem. Komaj bode gotova velika grad nja sibirsko železnice, že so v Kusiji pripravljajo na novo veliko delo, ki bo spajalo Črno morje s Kaspiškim morjem. Prekop se bo pričel pri Astrahanu ob Volgi ter so bo končal pri Taganrogu ob Donu pri Azov-skem morju. Kanal bo 25 5 metrov širok, 6 75 metrov globok in 85 4 km. dol?. Po rabili se bodeta tudi reki Kubana in Tereka. Kanal bode služil v prvi vrsti razvoju rudarstva in razvoju industrije z nafto. Troški za napravo kanala bodo znašali 258.000 K.
Nova metoda balmazovanja. Iz Palerma javljajo rimski »Tribuni", da sta v palermski bolnici dva zdravnika dr. Michi in Saldafija iznašla nov način balmazovanja mrtvih teles, ki morejo ostati po tem balma-zovanju lepo ohranjena na vekove. Mrtvo telo, balmazovano po tej novi metodi, obdrži priiodno barvo života, gibkost udov in mehkočo kože.
Avstrijska trgovina s Kitajsko.
Avstro-ogerska vlada bode poslala v Šangaj
posebno poslanstvo, da prouči način in sred stva, s kojimi bi se d do razširiti avstrijsko-og«rsko trgovino na Kitajskem.
Država za stavbinske zadruge na Bavarskem. B>varska država dala je stavbinakirn zadrugam posojil v skupnem znesku 4 milijonov mark. Vse podpirane zadruge postavilo ali nakupile so 899 etano vanj. Bavarska država ozirala se je pri dajanju poso|il samo na stavbinske zadruge državnih uslužbencev, kar se nam ne zdi pravo. Podporo zaslužijo tudi druge zadruge, ako solidno delujejo. Namen državne podpore zadrugam moral bi biti po našom mnenju v prvi vrsti, krepiti in širiti zadružnega duha med ljudstvom. Zadruge strogo ločevati po kategorijeh usiužb«ncev ne kaže, ker pri zadrugah, obstoječih le iz državnih uslužbenov je nevarnost, da se izgubi pravi zadružni duh, ker je nevarnost, da se člani preveč zanašajo na državno pomoč in na sodelovanja države in tako izgube zavest osebne odgovornosti in z njo združeno samozavest. Vsekako pa moramo delovanje bavarske vlade pozdraviti z veseljem, ker kaže toplo zanimanje za zadružništvo.
Kotiček za liberalce. L b. »S o č a«,
ki je še pred kratkim nebo in pekel zakii-njala, da mora liberalno solnce vziti nad Gorico, piše zdaj, da je na Goriškem — strahovlada G^edo čič - Berbuč«. No, kdor je kdaj na lastne oči videl »strašnega« dr. Gregorčiča, bo pač vedel, kako je on podoben — Robespierru ali Dantonu Torej tresite se, liberalci! »Soča« pa v čudnem nasprotju s to »strahovlado« napoveduje goriški deželi zdaj »šest suhih let«. Bo dite vsaj dosledni in napovedujte »krvava leta« ob tej »strahovladi« ! — Liberalna krasotici »Soča« je vzor liberalno omike. Tu neitaj vzgledov iz zadnje štev. : »Klerikalni zlobni jeziki in ostudne nakane«, »klerikalni zlobneži«, »pobožnjaki«, pečat lažnjivca in obrekovalca«, »klerikalci pravijo: vse naj hudič vzame", klerikalci so »za strasteni«, »krščansko falotstvo«. .vrhunec falotarije«, »dr. Gregorčič je napihnjenec in dom šljavec in je zapaukal narodno delo«, »on se infamno zaletava«. Notabene: Ti akordi moderne duše so zbrani v članku, ki govori o liberalnem »pevskem in glasbenem društvu«. Po tem članku soditi mora biti petje tega društva — »Smafu !« — Sicer je pa »Soča« obogatila — sicer ne mukotrpnega slovenskega naroda — pač pa grško mitologijo z novo vrstjo božanstev. Doslej je bilo namreč znano samo — priča nam je oče Homer — da so sirene s svojim petjem, vabile mornarje k sebi. »Soča« pa piše, da »klerikalne sirene izvabljajo denar iz žepov«. Torej nova species ! — Sploh je stališče »Sočino« jako enostavno. Ona pravi kar, da so vsi »klerikalci« defravdanti in sleparji. Punctum! — Kislo grozdje so zobali »Narodovi" uredniki zadnji čas večkrat zaradi pravd, ki se niso iztekle po njihovi volji. Ko so tožili na pr. dekana Koblarja, je »Naroda že naprej opozarjal, v svesti si liberalne zmage, na obravnavo. Dr. Tavčar je seveda začel poročati o pravdi na dolgo in široko, češ, to bomo udarili »klerikalce«. Pa ni bilo nič! Grozdje prekislo ! Ko je bil g. Mlejnik tožen razžaljenja Veličanstva, je bil velik halo pri »dinastičnih« liberalcih. Zopet eden ! se jim je smejalo s pijanih usten. In zaradi pravde g. Stazin-skega so se jim kar tresle veselja liberalne dobro in slabo rejeno osebe. Ko sta bila oproščena, pa so začeli drug-.če: O Mlej-niku so se lagali, da je bil oproščen, ker je baje — slaboumen, zdaj, ko je prišla nad njihove glave pa še oprostitev g. Stazinskega, si »Narod« ne more drugače pomagati, kakor da piše: »Nam jo čisto prav, da sta bila oproščena, ker se z veljavno prakso (s strogostjo proti razžaljenju Veličanstva) nismo mogli nikdar sprijazniti !« Oho, kako bi se bili sprijaznili z najstrožjo prakso, če bi bila njim po volji! Kislo grozdje, pano Tavčar! — Kdor hoče spoznati nemško slovstvo, naj pogleda »Narodovo« notico »Najpriljubljenejši nemški romanopisci«, kjer je Rosegger poleg Tolstega in Sien-kie\vicza in pl. Elschstruth poleg Zola. Znati je treba! — Pri dr. Krekovem predavanju se je »Narodov« poročevalec, kakor trdi »Narod«, za trebuh držal. Morda je hotel s tem pokazati, kje ima svojo pamet? Sicer se pa zdi, da mladi soc. dem. Krekovih predavanj še ne umeva, ker le zavija posamezne stavke brez nadaljnjih zvez. Da se je poročevalcu, ki kot soc -dem. podpira liberalce, bliskalo pred očmi, priča njegov stavek, da je bruhala iz Kre kovega predavanja »črna neumnost, kakor ogenj iz vulkana«. »Narod« jo s svojim poročilom o dr. Krekovem predavanju zopet dokazal, da je nezmožen za resno razpravo o resnih p r o -b 1 e m i h. »Inteligenca« naj pride sama h dr. Krekovim predavanjem, potem se morda prepriča, kako neumnim ljudem sledi, ako caplja za liberalci!
Devetnajstletni socijalni demokrat, so-urednik »Naroda«, izjavlja včeraj v tom duhovitem listu: »Jaz so tudi zanaprej le smejem, kajti v istini spadam k ljudem, kateri stojijo na stališču, ne samo „des Lebens",
temveč tudi »der Leute Unverstand mit \Vollust zu geniessen".« Pri liberalcih bo ta fant imel dovolj priliko za tako razkošje. — »Der Leute Unverstand« bo zdaj sploh v liberalni stranki postal gospodujoči element, socijalni demokratje napovedujejo, da bodo v Ljubljani na javnih sir dih protestirali proti počet|U župana in občinskega sveta glede mestne ubožnice. »Rudeči Prapor« se jezi, da ljubljanski liberalci ne dajo delav cem volivne pravice itd. Kako bodo pa protestirali socijalni demokratje, ko je njihov voditelj stopil v službo »Narodne tiskarne« in je od Tavčarja plačan? Sicer pa smo radovedni, kako bodo liberalci izhajali s socijalnodemokratičnim »urednikom«. V »Narodu« je kar odločno pokazal svojo nezadovoljnost s »Splošnim ženskim društvom«, katerega predsednica je dr. Tavčarjeva soproga. Nekaj se mora zgoditi: Ali se mora mladi Linhart odpovedati socijalni demokraciji in p stati liberalec, ali pa mora zaradi njega narodno napredna stranka spre jeti socijalnodemokratični program. Mi čakamo, kaj bo prinesla prihodnjost. — Gospod Lapajne, idrijski župan, piše v »Jed-nakopravnosti«: »Neštevilnokrat so me že napadli naši klerikalci s tem, da so mi pred-bacivali, da sem hodil preveč v šolo.« Mi smo začeli ob tem stavku premišljevati, ali imajo klerikalci prav ali ne. Brali smo v Lapajnetovem spisu besede: »katoliška hijena«, »far«, »tercijalke«, »klerikalni dopi-sun«, »moja liberalna in brezverska hiša«, »klerikalna zalega«. Prišli smo do zaključka, da glede Lapajneta klerikalci nimajo prav, ker gospod Lapajne ni študiral preveč, ampak premalo, oi-cer pa mora biti v »Jednakopravnosti« mež-narski element močno zastopan, ker ta duhoviti list poroča, da trozvezi klenka »cin-glokn«. Menda idrijskim liberalcem tudi . . -— Med današnjimi inserati je etjen, ki kaže. da ima Ljubljana jako za občni blagor vnetega župana. — „Slavnacerkvena predstojništva!" Tako vabi banka „Slavij&" k zavarovanju cerkvenega premoženja. Upamo, da bo akcijonar »Narodne tiskarne", ki je glavni zastopnik omenjene banke, poskrbel, da se ta ton uvede tudi v predalih »Slov. Naroda" !
Sejmi po Slovenskem od 20, do 25. januvarija. Na Kranjskem: 20. v Novi vasi na Blokah, Kamniku, na Dovjem in v Kočevju; 21. v Novem mestu in Višnji gori; 22 v Vrhpolju pri Vipavi; 25. v Radečah. — Na slovenskem Štajerskem: 20. pri Sv. Andražu pri Ptuju, Ar-vežu, Podčetrtkom, Bučah inVrenska gorci; 2!. v Teharjih; 22. v Št. Ilju in Mozirju; 25y v Studenicah. — Na Koroškem: 20. v Št. Vidu. — Na Primorskem: 20. v Sežani.
Iz Kozjega se nam poroča : Pretečeno nedeljo smo imeli prav lepo zborovanje našega katol. polit, društva v prostorih narodnega gostilničarja gosp. Franca Gučeka v Kozjem. — Akoravno je sedaj neugodno prirejati zborovanja, ker je dan tako kratek, vendar je prišlo več ljudi, kakor smo se nadjali — bilo jih je precej čez 100 in to večinoma kmetovalcev. Po prisrčnem pozdravu govori g. predsednik o delovanju državnega zbora in zakonih, kateri so se malo pred Božičem v zbornici sklenili. Najvažnejši med vsjmi je gotovo zakon o kmet3kih zadrugah in zato tudi govornik nekatere paragrafe razlaga. — Za njim govori prav krepko jedrnato g. dr. Janknvič o časopisju in neusmiljeno ožigosa »Štajerca« in »resnicoljubnega« „Rodoljuba". Tako je prav! tako govorjenje, živa beseda ljudstvu oči odpira, zato bomo tudi v prihodnje vselej in povsod svoj glas proti slabim časnikom, ki bližnjemu samo poštenjo in čast jemljejo, povzdigavali. Res ognjevito govoril je tretji govornik g. kapelan Slamberger, ki je pribito! iz daljnega Bizeljskega. Kazal je poslušavcem, koliko moč imajo dobri časniki, ki blažijo srca in človeka v dobrem potrdijo, ter ga na dobrem potu ohranijo, — ter priporoča „Naš Dom" m ^Domoljuba". — Burno odobravanje je sledilo akončanemu govoru — Gatrta točka je bila volitev novega odbora. Enoglasno je bil zopet čotrtokrat izvoljen dosedanji predsednik župnik Tomažič, namestnikom dr. Janknvič. VonČma tajnik. V odbor so voljeni: Ribar, Toman, Horvat, Bah, Maček in PustiSek.
Pri raznih nasvetih nasvetuie g. dr. Jan-kovič resolucijo za slov. vseučilišče v Ljubljani, predsednik naj so pošlje brzojavna zahvala poslancu Z.čkarju za odločni nastop v državnem zboru za kmečke koristi.
Z oduševljenjem sprejeto so bile, še drugo resolucije, namreč naj nam vlada d& vsaj eno kmetijsko >io za Spodnje Štajersko, potem resolucijo iti lex Stallner gledo okrajnih zastopov, r resolucijo za odpravo hišnega in znižan - • mljiškega davka. P.) dveurnom zborovan, ključi predsednik zborovanje in kličejo zboiovalci sv. Očetu in presvetlemu cesarju trikrat »Zivio«. Tako srno zborovali sredi zime in prišli so ljudje do dve, tri uro daleč, to je veselo znamenje. Opazili pa smo z žalostjo, da se nekaterniki niso vdeležili,
katerih predniki so bili v prejšnjih časih prvi na zborovanju in so sa ga kot govorniki udeleževali.
Iz Novega mesta. 14. jan. Kapiteljski cerkvi je poklonil za Božič dragocen dar prtč. g. magr. kanonik Jeriha. Dal je namreč za šmarnični oltar napraviti lep taber-nakelj iz belega kararskega marmorja. Kamnoseško delo g. Tomana iz Ljubljane hvali mojstra, prav lično in mično je vse izpeljano. Zlasti lična sta poleg baldahina stebrička iz egipčanskega lepo svitlega oniksa. G. pasarski mo|ater K r e g a r je napravil v ognju pozlačena vratica z orodjem Kristusovega trpljenja in s pelikanom, ki s svojo krvjo napaja mladiče, pa potom umre. Vse to delo je vzvišeno, izbuknjeno (relief), napravi jako dober utiaek in je mojstru v čast.
Slovesno je bil tabernakelj blagoslovljen sv. večer. Par dni pred Božičem umaknilo so se stare nerodne klopi v kotu prez-biterija novim, katere je v gotskem slogu napravil domačin g. Vinko Umek. Rez-barsko delo je izvršil g. Ciber. Klopi so izdelane iz močnega hrastovega lesa prav trdno in pripravno ter se lepo podajo tudi po svoji zunanjosti.
Z« Božič je preskrbel pa tudi mil. g. prošt dostojen kras za veliki oltar: deset gotskih svečnikov namesto prejšnjih, na katerih so bili zmešani vsi mogoči slogi. Ti pa so izdelani v precej bogatem slogu po risbi znanega graditelja cerkve orca Jezusovega v (iradcu, monakovskega profesorja Hauberrisser. Podnožje svečnikov tvorijo 3 zmajeve glave, ki so obrnjene od luči — moči teme beže pred lučjo, a ji morajo vendar služiti! V lepi harmoniji se potem zvrste večji in manji obroči, priproBti m gladki, drugi bogato okrašeni z gotskimi okraski, kot zaključek pa šestero oglata skledica. Svečniki so prav nizki, štirje še precej nižji kot ostalih šest; nekaj nenavadnega naSim očem, vajenim visokih svečnikov, a pristna gotika ima nizke svečnike. Svečnike je vlila iz brona in potem natanko ter 8krbno izdelala ljubljanska tvrdka Samassa; sme se reči da bo to lepo delo tvrdki v priporočilo. Dva podobna svečnika stojita tudi v dolbini ob straneh križa, postavljenega v spomin pričetega stoletja.
V kapiteljski cerkvi smo videli tudi dvoje jaslic: transparentne, ki so se razsvetlile zvečer po Mari)inem zvonenju in ene sestavljene iz prav ličnih kipcev. Jaslice ao pridno obiskovali zlaati otroci.
Društva.
(Velika maškarada »Na obal Adrije« pevskega društva »Ljub ljana«) bo jutri. Zajedno z drugimi skupinami kakor tudi posameznimi kostumi-ranci, prijavila sta se le tej maskaradi tudi dva izborila klovna iz cirkusa Barnum & Baylej. Izven njiju strokovnih produkcij, produciral so bo eden v izbornem ribolovstvu. Nadaljnja skupinabo »Ilirašev« invalid z lajno, igrajoč razno 6taroslovenske in druge bojne napove; tržaški lakini, ki bodo občinstvu na uslugo za raznovrstna zanimiva razkazovanja itd. Da bo dvorana ukusno in dovelj okrašena, zato jamčiti celo dve vrtnarski tvrdka namreč I. Šimenc in L. TomŠiS, koja bosta sigurno svoja dekoraciiska dela častno dogo-tovila. Razun običajnih plesov plesala se bode v ljubljanskih krogih prvič poleg »Češke Besede« tudi »Čiška narodna če-tvorka«. Vstopnice prodajale se bodo jutri v nedeljo od 8.—12. in 2.-6. uro zvečer v društvenih prostorih »Narodnega doma« I. nadstropje na desno.
(Velika maškarada pevskega društva »Slavec«) vršila se bode letos dne 2. februvarja pod naslovom »S I a v-čeva maškarada v začaranem gozdu«. Odboru je na tem, da poda zopet nekaj novega. V to svrho boda telovadna dvorana spremenjena v naravno gozdno pokrajino, iznad katero se bodo dvigale razvaline zakletega gradu, v gozdu samem pa bodo začarane in pričarane najraz-ličneje prikazni. Podrobnosti te zanimive in originalne predpustne prireditve bodemo še priobčil).
(Narodna čitalnica v Gornjem gradu) dobi te dni nove prostore, ki bodo ločeni od gostilne. Časnike ima skoraj vse slovenske in tudi nekaj nemških. Novi odbor sestoji iz sledečih gospodov: Predsednik: Josip Kranjc, st.; podpredsednik: Zratkovič; tajnik: Jos. Krajnc ml.; blagajnik: Jožef Prislan; odbornik: Jakob Božič, Franc Kocbek in Ignac Sijancc; namestnik: Josip Mikuš in Franc PodbrcŽnik. Novi odbor nam je porok, da se bode družabno življenje pod okrilj em čitalnice v Gornjcmgradu vedno bolj povzdigovalo, posebno sedaj v novih čitalniških prostorih v hiši gospe Mikuševe.
Darovi.
Za J p r a n o v o dijaško mizo. G. I. Drnovšek, žujmik v Žabnici 4 K. — B. Kadivnik S K. — Prijatelj z Bohinja 30 K. — < Ig. duho\ ni ob pogrebu župnika Vo-glarja 29 K 40 h. — G Karol lluth, vpok
vojaški župnik, 3 K. — Dohodkov je bilo v decembru 290 K, troškov pa 380 K, torej primanjkljata 90 K. — Oskibništvo Jeranuve dijaške mize se v ime ubožne šolske mla dine priporoča za nadaljne darove.
Za čč. oo. Salezijance: G. Val. Krasovec v spomin svoje porok« 20 K.
Za škofove zavode: G. Valentin Krašnvec v spomin svoje poroke 20 K.
Za „N a š o stražo": G. J. Boncelj, župnik v Drazgošah 2 K
Za„Pripravniški dom": Gosp. J. Boncelj, župnik v Drazgošah 1 K.
Bog plača)!
Prihodnjo sredo IgJJ
javno predavanje
č. i. prof. dr. Jot pebevca
v „.Katoliškem Domu1', Začetek ob l/,8. uri zvečer. — Vstop prost.
Velik koncert čeikih filharmonikov v Ljubljani.
Vest, da pridejo praški filharmoniki v Ljubljano, se je bliskoma po Ljubljani razširila in vsakogar, kdor se le količkaj za glasbo zanima izredno razveselila. Orkester obstoji iz 7 0 članov, ki so sami umetniki in na svojih instrumentih mojstri. Tako velikega in tako popolnega orkestra še Ljubljana ni nikdar slišala, koncert bo glasbena znamenitost prve in najlepše vrste. V pondeljek, 20. t. m. naj bo vsacega glasbo ljubega Slovenca deviza: v Narodni dom! h koncertu čeških filharmonikov! Vstopnice in sedeži po 5, 4, 3, in 2 kroni se dobivajo v trafiki g. »ešarka v selenburgovih ulicah. Stojišča so po 1 K 20 h, dijaške vstopnice pa po 60 h. — Program bodo filharmoniki izvrševali, kakor smo ga včeraj objavili in kakoršen je razviden iz plakatov, ter obseza mojsterska dela Smetanova, Dvofa-kova in Fibichova.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 18. jan. (C. B.) Budgetni odsek nadaljuje razpravo o užitninskem davku.
Dunaj, 18. jan. Ako se v državnem proračunu ne bo oziralo na češko tehniko v Brnu, groze češki poslanci z obstrukeijo.
I) n naj, 18. jan. Poslanec Herold se bode obrnil do drž. sodišča, da odloči, sme li sprejemati predsedstvo zbornice češke pobotnice o dijetah ali ne.
Dunaj, 18. jan. Včeraj popoludne je divjal tu tolik vihar, da so ljudje padali na tla. Dve osebi je vrgel vihar s toliko silo, da sta se na mestu ubili. Več oseb je ranjenih, provzročena škoda izredno velika.
Most, 18. januvarija. (0. B.) Položaj nespremenjen. Ker voda še ni upadla, le polagoma napredujejo reševalna dela.
Žatec, 18: januvarija. Proti vse-nemškemu poslancu Schalku vlada v krogih njegovih volivcev nezadovoljnost radi njegovega stališča v Wolt'ovi aferi. Schalk bode vprašal volivce, če mu'še zaupajo.
Heb, 18. jan. V Ašu bo jutri vse-nemški zaupni shod. Udeleži se ga tudi Schonerer. Tukajšnji vsenemški list poroča, da Schonererjevi izjavi pritrjujejo vsi vsenemški poslanci, ki so bili na njegovem shodu in oni, ki so shod brzojavno pozdravili. Dvomi se, da bi Schontrerjeva izjava napravila kak poseben razdor v stranki.
Lvov, 18. jan. Vsled velikanskih sneženih žametov je ustavljenih mnogo vlakov.
Belgraul, 18. jan. Bivši minister Štefan Popovic je umrl.
Žitne cene
dnč 16. januvarija 1902. (Termin.) Na dunajski boril:
Za 60 kilogramov.
PSenica za pomlad......K	9-45	do	9-46
Rž za pomlad.........7-98	,	7 99
Koruza za maj-junij.....„	fi-72	„	5-73
Oves za pomlad.........7-77	a	7*78
Na budimpeštanski borzi:
PSenica za april.......K	9'28	do
„ „ oktober......„	8 41	„
Rž za april..........7 74	,
Oves za april..........7 52	,
Koruza za maj................5 42	,
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka...... K 9-05 do
jutne žel........ 9 30 ,
R« . ........776 .
Ječmen „ .......„	720 „
» Ob Tisi........6-75 „
Koruza ogerska, stara.......5'H5	„
» „ nova......5-45	,
Cinkvant „ stara , , . . ,	6 60 ,
n » nova . . . . »	615	„
Oves srednji........»	7-70 ,
Fižol.....5.......7-75

9-29 8-42 7 75 754 5-43
9-85 9-75 8-90 860 7-75 5-75
5-55 7-00
6-60 7-85
10-75
Meieorologldno porodilo.
fiSina nad morjem 806 2 m, srednji zračni tlak 736-0mn.
1 m Cm opn-d i^vanja	o tanje barometra ▼ mm.	Tempa- rrtturn po Cpltiju	Vnaot	Nebo	a g JU* •S - " 2y
17| 9. zve(?.		16	sr. jzah	| lasno	
1ft| 7. zjutr. |2. popol.	740 -i 739 1	-12 78	sr. jug sr. szvh.	del. oblafi-jasno	00
Srodnja včerajšnja femp>?r»tnra 5'9' normale: —2 5"
blagajnik magaciner
Kot
ali kot
išče službe bivši trgovec vseskozi poštenega predživljenja, ki založi tudi potrebno varščino.
Cenjene ponudbe dopošlj^jo naj se pod „F l upravništvu »Slovenca«, katero daje tudi daljno pojasnilo.	60 7—3
70 l-l
Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni aiu, oziroma brat in stric, gospod
Josip Wisjan
knjigovodja In c. In kr. rezervni častnik
po dolgi, mučni bolezni, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, v 29. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb pokojnika bode v nedeljo, dne 19. t. m., «b 3. uri popoludne iz hiše žalosti, Spodnja Šiška 67, na pokopališče k svetemu Krištofu.
Svete maše zaduSnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Dragega ranjkega priporočamo v blag spomin.
Spodnja Š iS k a, 18. jan. 1902.
Žalujoči ostali.
VABILO
na
VIII. redni občni zbor
„0krajne posojilnica v Radečah,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se bode vršil
y nedeljo dnč 26. januvarija 1902
ob 3. url popoldne
v prostorih posojilničnega hotela Jarodni dom".
Cisto medicinicno ribje olje.
bORSCHC:
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računa za I. 1901.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev preglednikov računov.
6.	Sprememba pravil.
7.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi člane
66 1—1
načelstvo.
Deželna lekarna
i pri Mariji P' Pomaga)
čubar, Hrvatsko, septembra 1901, Blag. g. Milan Levstok, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog npprecenjeno dobrog in pristnog mediolnskog rlbjog: olja, katerog žo die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, poSljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 50 kr.	1172 7 Pozdravljam in ostajam Vam udani
Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Zaloga vseh znanih preizkušenih doma dih zdravil, homeopatičnih zdravil, špecialitet, kirurgičnih priprav in obvez, najfinejših parfumov, mediciničnih in toaletnih mil. Medloln. cognao, pristno somatose krep-dujoče vino. — Malaga, maršala, sherry, vsakovrstni čaj itd. itd RazpoMlJa vsak dan z obratno poito
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Roaljeva oeita št. 1., poleg me»ar«kega m o »t a."
Vabilo
na
III. redni občni zbor
„prucga ebčnega ^cn^am-nege dra^tua u Hadcčal^ pri Zidagcm mestu
registrovana zadruga z omejenim poroštvom"
koji se bode vršil
v nedeljo dn6 2. februvarja 1902 ob 3. uri popoldne
v prostorih posojilničnega hotela iiiiiiiiiin »Narodni dom« v Radečah umnimi
s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva
2.	Poročilo pregledovalnega odseka.
3.	Odobritev letnega računa za 1. 1901.
4.	Dopolnina volitev predstojništva.
5.	Dopolnilna volitev pregledovalnega
odseka.
6.	Slučajnosti.
K obilni vdeležbi vabi člane
Načelstvo.
71 1—1
St. 2267.
Razglas.
73 1-1
V ponedeljek, dne 20. t m. popoldne ob 3. uri vršila se bode v tovornem skladišču postaje južne železnice
prostovoljna javna dražba
treh vagonov koruze, katera se bode prodala za vsako ceno.
Dražbeni pogoji naznanili se bodo kupcem pred pričetkom dražbe.
Mestni magistrat v Ijubljani,
dnč 18. januvarija 1902.
Hoteli, kavarne in gostilne,
bi so naročene na »Slovenca":
Ajdovščina: Ivan Štibilj, gostilna.
Belca pri Dovjem: Potočnik Fr., gostilna.
Begunje nad Cirknico: B o n a č Anton, S v i tr e lj Anton, gostilni.
Bled Gostilna "VVestor.
Boh Bela : M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica : A r h Franc in Mencinger J., gostilni.
Borovnica: F o r t u n a Val. in K o b i Anton, gostilni, Fran o v i g e 1 j , gostilna (Bregj. Lebez Ivan, gostilna.
Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-b r i j e 1 č i č Ant., gostilni.
Brod pod Sm. goro; B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n
^ Miroslav, gostilni.
Črnivec pri Radoljici: Kocijančič Fr., gostilna.
Dunaj: C a 1 e »G o ld e n e K u g e 1« IV. okra|, Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Are a de n-Ca fe«, I, Universitiitstrasse.
Gorica: Kavarna Schwarz.
Grosuplje: K o š a k Fran, gostilna.
Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna.
Hrušica pri Jesenicah: N o č A., gostilna.
Idrija: Ca si no »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Javornik: Noč Mihael, gostilna.
Jesenice, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavra cija, V i 1 m a n Fran , V i š n j a r Karol,
Ur o vat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik: Friedl Ivan, hotel, V a nos si Josip, kavarna.
Kandija pri Nov. mestu: Jakse Jan. in Zore J, gostilni.
Kostanjevica: Zalokarjeva gostilna.
Kozarišče pri btaremtrgu: P i a n e c k i Jan. got-tilna.
Kranj : Kavarna J a g e r, Raznožnik Ivan in Golob Mat., gostilni. S a j o v i c Fr,hotel ,Nova poš ta", llotel »Stara pošt a".
Ljubljana: Kavarne: „Austria", „E u r o p a", ,V a 1 v a s o r", „C a s i n o", „ E g g i a Ivan Lekan, „Mercur", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", „Lloyd", Iv. Graj-žar, južni kolodvor; pivarne: Lorbek, Auer, Hafner; gostilne: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „Pri mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „Pri zvezdi", Cesarja Jožefa trg, , Pri roži", Židovske ulice, „ P r i zlati ribi", Špitalske ulice, »Pri Štefanu", Frančiškanske ulice, »Katoliški dom", Turjaški trg, »Rokodelski dom", Komenskega ulice, Delavsko konsumno društvo, Eliz. J u r k o v i č (»pri Kolovra-tarju") Pred škofijo, „ P r i križu«, Rimska cesta, Marija B a r b o r i č , Sv. Petra nasip št. 5, Fr. K r v a r i č (»pri Fi govcu"), Dunajska cesta, Mar. A h 1 i n , Karlovska cesta štev. 28, Alojzij Zaje,
Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen-č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice gt. 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana Susteršič, bv. Petra cesta št. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna „ p r i J u r j u ", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice, gostilna B 1 u m a u e r, Kolodvorske ulice, Andrej C e r n e , Hil-šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip Boštijančič (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta št. 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3, Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele (»pri zlatem konjičku"), Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e u e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana v_.uzak, Poljanska cesta št. 48, „Na-rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Rezika Kralj sv. Ja koba trg, P e r š i n Mat. na Rožniku.
Medvode: Jerala Alojzij in Zvveiner Ivan, gostilni.
Mlino pri Bledu : D o k t o r i č Marija, gostilna.
Novomesto: Kavarna Danisch.
Ortenek: J. B. K osle r, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, gostilna.
Pulj (Pola): Cafe Miramare.
Radoljica: Ilirschmann Ign., gostilna.
Rakek: Sebe nikar Lovro, restavracija, Ludovik S e b a r , c. kr. poštar, gostilna.
Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna, Podboj Jos. in Zadnik J., Fr. Podboj, gostilne.
Sava pri Jesenicah: A r h Jan., gostilna.
Slov. gradeč: Giinther Avg., gostilna.
Smlednik: Oblak Primož, gostilna.
Sodražica: D r o b n i č Jurij, gostilna.
Stožice pri Ljubljani: Počni k Jan. (»pri Urbančku"). gostilna.
Struge pri Dobrepolju: o a I o k a r Karol, gostilna.
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«.
Škofja Loka: Ilatner Leopold in Hafner Josip, gostilni, Splichal Fran, kavarna.
Toplice. Dol.: Oskrbništvo toplic.
Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna.
Trst: CafeCommercio,CaleFabris.
Tržič: Lončar Matevž, gostilna.
Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hotel »A d r i a«.
Visoko pri Kranju: O k o r n Jan., gostilna.
Vrhnika: Dolenc Fr. in Jurca Jos.,
gostilni.
Žerovnica pri Cirknici: M a r o 11 Jakob, gostilna.
Žirovnica: Cop Marija in Svet i n a Ant., gustilni.
umetni zavod I. vrste,
v pritličju mcNČauNke lil*«.
Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava i. vrste.
Fotoplaslišk« potovanja po celem svetu v popolni istini.
Ta teden od 19. do 25. januvarija:
Moskva, slovesnosti kronanja
in
prizori s Kotinskega polja.
Te slike po naravi, edine te vrste, so nalašč prirejene za mejnarodno razstavo.
Odorto vse dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od P	9. zjutraj do 9. zvečer. 67 1-1
Vstopnloe za dorasle 40 h. za otroke, dijake in voiake od narednika niže 20 h.
WT Sveži
pustni krofi
so dobiti Jftar vsak dan V slaščičarni in pekarni 16 B~a
Stari trg štev. 21. Proda se prostovoljno
hiša z vrtom
v lepem predmestju Ljubljane zaradi
odhoda.	49 3—3
Več poizvč se v upravništvu "Slovenca«.
Najcenejši kraj za nakupovanje politiranega ali pobarvanega pohištva za bale in vse druge priložnosti je pri
IVAN DOGAN-11
mizarju in prodajalcu sobne oprave v Ljubljani,
Dunajska cesta 8t. 15 v Medjatovi hiši.
Ceniki s podobami postelj, različnih omar, miz, stolovitd zastonj in franko s (2)
MF~ Vsak dan
najfinejše in sveže
pustne krofe
priporoča Slaščičarna T^. Iflrbisel}
Ljubljana, Kongresni trg. 1255 8—5
Služba organista
in cerkovnika
s prostim stanovanjem in 7<'0 K plače, ki je nastopiti s 15. februvarijem, se s tem razpisuje.
Prednost ima cecilijanec, lepega obnašanja, z dobr;mi spričevali. 68 3—1
Župni urad Čatež oh Savi na Dolenjskem,
dnč 16. januvariia 1902.
Za vse stranke veljavni
hišni red.
Društvo hišnih posestnikov v Ljubljani (pisarna Dvorni trg štev. 1, od 1l,b—7. zvečer) založilo je v obliki knjižice hišni red, katerega naj izroči hišni po sestnik vsaki stranki proti potrdilu. Komad s potrdilom stane 20 helerjev, 12 komadov 2 kroni.	65 l-l
Gostilna
v večjem trgu na Dolenjskem, dobro obiskovana, stara, na najboljšem prostoru se da takoj v najem, oziroma "tudi na račun.	3t 3_3
Več se izve pri upravništvu »Slovenca«.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
Alojzij Večaj
Ljubljai a.Trnovo, Opekarska cesta, Vel ki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko fcalogo barvan.k prstenih
iL
kot: ruiavih. zelenili, belih, modrih, sivih, rumenih itd , kar najbolj trpežnih in do modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-2
Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačne.
Salame
iz šunke, domače po 1 gld. 20 kr. klg., dunajsue po 80 kr. ounke brez kosti po 90 kr. in 1 gld. 10 kr. klg., šunka s kožo 70 kr., suho meso in slanina 70 kr., prašičje glave brez kosti 40 kr. klg., kranjske klobase, velike, po 18 kr. ena; tudi slivovko, borovni-čarja, brinjevec po 1 gld. 40 kr. liter po-šilja po povzetji.	Jank() S|fc
55 3 1	v Kranju.
Odda se
14 (3-3)
60 litrov mleka
trikrat na dan sveže, sladka smetana in klet. Poizvedeti pri Kamnarju v Vodmatu.
Redka prilika!
New-York in London nista prizanašala niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebrnine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče p edmete le proti temu, da se mi povrne gld. 6'60, iu sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nože* s
pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz enega
komada;
6 kom. anur. pat. srebrnih jedilnih žlic. 12 kom. amer. pat. srebrnih kavnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrna znjsmalnic za juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemalnica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašič za podklado
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfin. sipalnica za sladkor.
42 komadov skupaj samo gld. 6'60
Vseh teh 42 predmetov je poprei stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobit-po tej minimalni ceni gld. 6 60. Amerii čansko patent srebro je skozi in skoz, bela kovina, ki obdrži bojo srebra 2h let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz da leta inserat ne temelji na
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesfk, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
božično, novoletno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v
133 6-1
A. USRS€HIS£R« »
eksportni hiši američanskega patent, srebrnega blaga
na Dunaju. II., Rembrandstr. 19 R.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali
če se znesek naprej vpošljc. Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko. (Zdrava kovina.)
Izvleček iz pohvalnih pisem:
Pil i s. 24. avg. 1890. (Pešt. komitat.) Vaše blagorodje! Sem zelo zadovoljen z garnituro. Prosim pošljite moji svakinji baronici Nyary roj. Somogyi v Szante tri take garnituro	baron Julij Nyary.
Gradec, 13. jun. 1897. Z Vašo amer. patent, srebrno zbirko sem zelo zadovoljtn. Priporočal bom Vaš« blago svojim znancem. S spoštovanjem Ant Marx, c. kr. policijski uradnik. S patent, srebrno garnituro sem prav zadovoljen; prosim še za štiri take garniture. — Eg d I j Gassner, župnik v uradu Jenesien pri Bolzanu, Tirolsko.
^minuli Varstvena znamka : Sidro, iiinniiit:
II —
| Iz lekarne Richter-jeve v Pragi, $ | pripoznano izvrstno bolečine olaj-it' i šujoče mazilo je dobiti steklenica po s 5 K — 80. K 1-40 in K 2-- v vseh lekarnah. $ | Zahteva naj se to	1152 28—8
I' | sploh priljubljeno domače zdravilo
$1 i
i %
%
| vedno le v izvirnih steklenicah z našo	5
_ varstveno znamko „sidro" iz Richter-	|
| jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti	|
= le v steklenicah s to varstveno znamko	| E kot pristni izdelek.
| Rlchterjeva lekarna pri zlate n levi
v Pragi, I. Elizabethstrasse 6. Hllllll.....II.................................Illllllllllllll.....
Liker „fflonte CMsto".
Velika posebnost med likorji, čudovitega okusa.
Krepčalo za želod««.
Na prodaj po vseh boljših avstro-ogerskih trgovinah kolonijalnega blaga in delikates.
Odlikovan s 84 medaljami prve vrste.
Josip Archleb in dr.
parna destilacija v Pragi.
V Ljubljani je na prodai pri trgovcih: Karol Planinšen. Ant Krisper. Viktor Schiffer, Franc Bergant, Ivan Bahovec, Anton Korbar in v kavarni „pri Slonu'-.	1191 20-8
Za otroške bolezni,
za katere jo tako pogostem potrebno kisline ima-joeih sredstev, posebno opozarjajo zdravniki na
alkalična kislina
ki je posebno pripravna zaradi svojega milega vpliva in jo torai zapisujejo pri želodčni kislini, ikrofeljnih, krvioah, otoku šlez itd. in ravao tako uri kataru sapnika in oslovem kašlju. (Dvornega svčtmka Liischnerja tnono-IV grafija o Giesshubl Sauerbrunn.) 17 3
izvireK: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V LJubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodnjalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom
Ziloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani.
HEIt BABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 32 let z največjim uspehom rabljeni prsni slrap raztaplja slez. upokojuje kaielt, pomanjšuje pAt, daje slast do Je 11, pospeftuje prebavljacje ia redllnost, telo jačl iu krepi
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, le jako koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejanje kostij.
Cena steklenlol 1 gld. 26 kr. = 2 K 50 h. po pofttt 20 kr. = 40 h ved za zavijanje.
_ .	Prosimo, da se
r" Iraj-Ji1 *.'Mftvedno izrecno zahteva Her-- babny-Je v apneno - že -"IMiA KtiKfl SJlilij leinl alrup. Kot znak iz-ll vora se nahaja v steklu in I? na zamašku ime ,.Her-ti babny" vtisnjeno z vzv Se-
i^iniUSHERPftBHrHiEtfD".'11?', *rkami in, n0si —----------J^r- steklenica poleg stoječo
uradno registrovano varstveno znamko
na katera znamenja naj se blagovoli pazili.
Osrednje skladišče
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
Vn./l, Kalserstrasse 73- 76.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v
Ljubljani in drugod. 128 20—11
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetsc-hlagor, G. Piccoli, U. pl. Trnk6czy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co„ M. Rauscher; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schi dler, Ant. Mizzan; Breze: G. Eisasser; Sovodenj: F Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Bimbacher. J. Kometter, V. Hauser & R. pl. Hillinger; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanctti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E. pl. Leitenburg, P. Prendini. M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; ornomelj: K. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
Najboljše čistilno sredstvo
je svetovno znani Globus čistilni izvleček za
vse kovine, kakor zlato, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta
za zrcala in okna. Dob va se prt tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 12—6
Št. 1239.
Razglas.
72 1-1
V smislu razpisa c. kr. deželne vlade z dne 7. januvari|a 1902, št. 62/Pr., so javno naznanja, da ja bilo društvo , Unio catholica", društvo za vzaiemno zavarovanje škod na Dunaii 7. razsodbo c. kr. nižjeavstnjskt-ga narmstništva z dne 26. decembra 1901 št. 120 602, uradoma razpuščeno in ustavl|enje njegovega delovanja odrejeno.
Vsled tega je v^ako delovanje društva, zlasti sklepanje ali obnovljanje zavarovalnih pogodb za račun „Unio catholica" po organih tega razpuščenega društva nedoj>ustno.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dne 11. januvarija 1902.
Štev. 46.055.
62 3-2
Ustanove za gimnazijalce.
Od prvega semestra tekočega šolskega kta naprej sto izpraznjeni
dve mesti Jernej Salloclicr-jeve dijaške ustanove
po 100 kron na leto.
Pravico do te ustanove imajo dijaki na ljubljanskih gimnazijah, ki so na Kranjskem rojeni, ubogi, pridni in pa lepega vedenja.	°
Prošnje za podelitev teh ustanovnih inest morajo biti opremljene s krstnim listom, z ubožnim listom ter s Šolskim spričevalom zadnjega semestra in jih je vložiti do konoa tega meseoa pri pristojnem šolskem ravnateljstvu.	r	1
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn6 3 januvarija 1901.
na /T\esfnem trgu zraven rofovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa-cega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vlužnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaraounila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranllnioo tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovanoev.
23r Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprcjemnice dobivajo se brezplačno,	2i (4)


Podpisana lina v zalotfl nairaznov rstnej&e trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje prte trt
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji — Prevzenu tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravilu. — Izdeluje ročno in pošteno po najnižji oenl bandera In vso drugo obleko.
Prepustite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaj« hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjip naročilo. Najodličnejiim spostovanjam se priporoča 566 52 33
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in
v Ljubljani, Wolfove nlloe 4.

St. 45.407.
Razglas.
1222 3-2
Pobiranje pasjega davka za leto 1902 pričelo se bode z 2. dnem januarja 1902. Ta davek plačati je v okrožji ljubljanskega mesta od vsacega psa, izimši od psov, kateri so za varstvo osamljenih posestev neobhodno potrebni.
Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavnih pasjih mark najkasneje do 20. dnč februvarija 1902 pri mestni blagajnici proti plačilu
8 kron.
Z ozirom na § 14 izvršilne naredbe o pobiranji pasjega davka, opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo takso, ker bode polovil konjač od 20. febr. 1902 nadalje vse one pse, kateri se bodo nahajali na ulicah brez veljavnih mark.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane.
dnč 16. decembra 1901.
Štev. 46.057.
53 3-2
Ustanova za meščanske vdove.
Pri mestnem magistratu izpraznjeno je
eno mesto Jan. Jak. Schillingove ustanove
v znesku letnih 84 kron.
Pravico do te ustanove imajo uboge vdove IjuhljaD skih meščanov in je prošDje za podelitev tega ustanovnega mesta vložiti tukaj do konoa tega meseca.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dni 3. januvarija 1902.

pranja ft[eršol
v Ljubljani, Mestni trg št. IS
priporoča svojo bogato zalogo
pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaških potrebščin ter
raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago.	is 3
Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno.
Častiti gg. ženini in neveste!
9T Največja izbira lepih zaročnih in poročnih prstanov, ur, verižio, uhanov in brošk najnovejše vrste. Namizna oprava (Gesteck), svečniki itd.
Veliki novi ceniki 8 koledarjem zastonj in poštnine prosti.
Uljudno vabim in se priporočam	50 9—3
»i |V,nilitn urar, trgovina z zlatnino, srebrnlno, šivalnimi ritlll 1 UUl II,	stroji ln blolkljl v Ljubljani.
I
f-
Slavnemu tukajšnjemu in potujočemu občinstvu naznanjam uljudno, da sem prevzel v^ arjevem hotelu na Dunajski cesti it. 32 v LJubljani	jjl
w restavracijo ^m Jj
in mrzlimi jedmi in z naj- U
S
M
Ivan pešec, popre) gostilničar pri Jamžek-u. M
v kateri postrezam cenjenim gostom z najbolje pripravljenimi gorkimi boljSimi pijačami.
Točil bodem le najizbornejša pristna domača dolenjska, štajerska (bizeljska) in istrska bela, rudeča in črna vina, Reininghaus-ovo marčno pivo itd. itd.
V hotelu dobiti je vsak čas na novo in lepo opravljene sobe, katere so slav. potujočemu vbčinstvu zelo prikladne, ker stoji hotel ob Dunajski cesti prav blizu kolodvora južne železnice.
Drage volje sprejemam tudi mesečne naročnike na kosilo in večerjo, in zagotavljaje vsikdar točne postrežbo in najnižje cene, se uljudno priporočam za prav mnogobrtjni obisk in beležim
69 3—1	z odličnim spoštovanjem
Domača umetalna
fenola v Ljubljani,^oTef tec^
se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje
oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom,
cm~ s steklom z umetno slikarijo
strokovnjaško dobro, zviamčeno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega
a
z?
S 2
a> v h P«
a>
»4
a>
a	S
S	«
•H	w
2	«
i	>
"	s
nd	*
*	o
-	2
A >
M O
F
zalogo
Št. 50/Z.
Spričalo,
s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana fvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST AGNOL* V Ljubljani, polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, ievršila prav pohvalno steklarska dela v novi Supni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji.
Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo • v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno-s vitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu tt mimo vestjo saupamo slična dela.
V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri raspolagajo sicer 8 malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega.
Župni urad v Šmartnem pri Litiji
dne 9. februvarija 1901.
Ivan Lavrenčič, župnik in dekan.
revzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo vsakovrstnega steklarskega blaga.	737
1
o
©
O
(D
e> pr
o
o
i
izborno 52 - 26
Društvo zdravnikov na Kranjskem
razpisuje iz
dr. Loschner- Maderjeve ustanove za vdove in sirote članov
za tekoč.', leto 6 podpor po 200 kron in 6 podpor po 100 kron. — Prošnje, opremljene z legalnim uhožinm listrm, je doposlati predsedniku društva, dr. Koprivi, mestmmu fiziku, do 5 februvarija t 1.
Na nezadostno opremljene ali prepozno vložene prošnje se ne bodo oziralo.
V Ljubljani, dne 18. januvarija 1902. 63 2-1	Odbor.
Št. 46 056.
Ustanova za realce.
43 3-3
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjeno je
eno mesto cesar Frane Jožefove ustaraove za realce
v znesku 100 kron na leto.
Do te ustanove imajo pravico v Ljubljano pristojni ali, ko bi takih prosilcev ne bilo, na Kranjskem rojeni, revni dijaki, ki obiskujejo c. kr. višjo realko v Ljubljani.
Prošnje za podelitev te ustanove vlagati je s potrebnimi dokazili vred do konoa t. m. pri šolskem ravnateljstvu.
Mestni magistrat ~v I ^Jiil>ljaiii,
dne 2. januvarija 1902.
Stanovanje v najem.
Na Dunajski cesti št. 60 je s februvarijem 1.1. oddati
čedno stanovanje: 2 sobi, kabinet, velika kuhinja in shramba za jedi. Na razpolago je tudi perilna kuhinja.
33 3-3
II:

Denarni promet do 30 sept. 1901: K 17,006.531 88
Stanje vlog dne 30 sept 1901: K 7,263 956 34
Ljudska posojilnica
registrov, zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Kongresni tri 2,1. nadstr.
sprejema hranilne vloge od vsakega, je li njen zadružnik ali ne, in jih obrestuje po
0*"* 4VI0
brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek iz svojega.
Uradne ure vsak delavnik od 8. do 1. ure.
1034 25
m
Esss
Izdajatelj: Dr. Evgn Lampr
Odgovorni vrednik: Ivrn Rakoveo.
Tisk .Katoliške Tiskarne ▼ Ljubljani.