,. Kupujte i^OJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVN G E Q U A L I T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDE! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Volume XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), FEBRUARY 9, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 31 ^yosimo točnih pojasnil! V tukajšnjih klerikalnih krogih se je pričela te dni y ika gonja proti pisatelju Louisu Adamiču, ki jo je ll^sceniral in inspiriral urednik Ameriške domovine s Rotiranjem in komentiranjem izjave, katero je dal Ada- dne 15. januarja 1943 v uradu pomožnega državnega tičoče se ameriških Slovencev in njihovega na-Povanja vojnih obveznic. V koliko je bila izjava upravičena ali neupravičena, ^Paino, da se bo ugotovilo, ko bomo izvedeli, v kakšni ^Vezi je bUa podana in kakšno je bilo njeno ozadje. °j6j počakajmo, da dobimo s kompetentnega mesta to-®"evno točno pojasnilo. Za zdaj pa je važno za nas to: Kolikor je nam ni bil takrat pri pomožnem državnem tajniku ^^0 Adamič, temveč so bili ž njim vred tudi Rev. Šek, tajnik SANS-a, in sledeči odborniki Sloven,- 7 1 J^akrajš skej_ glav; 'S3 ameriškega narodnega sveta: Janko N. Rogelj, predsednik ABZ; Vincent Cainkar, glavni pred-jj SNPJ; Josip Zalar, glavni tajnik KSKJ in Mrs. arie Prisland, glavna predsednica SŽZ. Da je Adamič ^ Voril in podal omenjeno izjavo, je razumljivo v toliko, J' naenkrat niso mogli govoriti, temveč je za vso j3^^^^cijo govorila morda ena oseba. — Ali je Adamič 3l to izjavo samovoljno in brez predhodnega posveta odobritve ostalih odbornikov, ali z njihovim pri vol je-alf? soglasjem? Dalje: Ali je Adamič sam govoril, % kdo drug? če je podal izjavo brez predhodne ved-g ostalih, nosi sam odgovornost, če pa jo je podal v jQ&zumu in z odobritvijo ostalih odbornikov SANS-a, morali gori imenovani krogi svojo gonjo nahuj-^ ^^^di proti ostalim, ne samo proti Adamiču! ' je Enakopravnost aktivno sodelovala pri sno-zaht^ ®ANS-a, ki zastopa vse ameriške Slovence, zato ob od njegovega tajnika Rev. Zakrajška, da pod točno pojasnilo, v kakšni zvezi je bila ta izjava j® bila narejena z vednostjo in odobritvijo jaiih članov odbora ali ne. In ker je zadeva zelo resna, tudi na ostale člane odbora, da dajo slovenski ^ti svoje pojasnilo. Vf« bomo to prejeli, pa bomo dali tudi Mr. Adamiču L ^ listu javen blagohoten nasvet, katerega, upamo, da upošteval. Uredništvo "Enakopravnosti." radio poroča, da poteka bojevanje tragično za japonske čete W ^ si prizadeva, ojačiti domačo fronto ter hkrati opravičiti pomanjkanje vsakih japonskih zmag. — ^v&tralci so se naučili japonskih bojnih taktik. M. "Tekom operacij na Novi Gvineji sem ugotovil, da je sovražnikova moč neprestano o jačevana. Izprevidel sem, da je sovražnik natančno preštudiral japonsko taktiko v džunglskih bojih. Sovražnikove ukane "Sovražnik na primer počaka, da naše čete prekoračijo most, ki smo ga zgradili preko doline, in ko je naše vojaštvo na oni strani, ga od vseh strani obsuje iz zasede s svinčenka-mi. Po mojem mnenju se je avstralska armada izborno priučila bojevanju v džunglah . . . zjutraj ie naznanil ra-V Toki ^ yu, da so se vse ja-umaknile z Guadal-' Japonci so torej ko ^utati z glavo ob zid, Vse izprevideli, da je prizadevapje za-liti morejo več izpu- bov, postojanke iz *ok i ^ bi-abr' ...... Cev. i>rih ameriških bram- Jo podprtih in zaščitenih mornarici. Y j© tragična, za Japonce pa je tokijski ^"^ka hočeta A- j>J? .-^^glija pogoltniti z in sicer s po-sile ogromne produktiv- Sestreljen japonski bombnik VELIKA RUSKA ZMAGA: ZAVZETJE MESTA KURSKA Največji ruski triumf za zavzetjem Stalin-grada, t Zdaj je Rostov na vrsti. STALINGRAD, KURSK IN ROSTOV,—TRIJE POGLA-VITNI OBJEKTIVI RUSKIH OFENZIV Ameriško vojaštvo na tojni ladji si ogleduje, japonski bombnik, ki je bil sestreljen nad Pacifikom. _' _ METLA NA PERISKOPU Na krovu podmornice U. S. S. Walioo na neki paci-fični bazi, 9. februarja. — Danes se je vrnila v to pristanišče z uspešnega križa-renja v zapadnem Pacifiku ameriška podmornica Wa-hoo, ki je imela na svojem periskopu privezano pokonci stoječo metlo. Metla je pomenila, da je podmornica tekom svojega križarenja do čistega pometala. V e-nem samem dnevu je po-greznUa enega japonskega rušilca ter celoten japonski konvoj, sestoječ iz štirih tovornih parnikov, ki so imeli 30,000 ton skupne prostornine. ' Ubijanje nedolžnih ljudi v Sloveniji v prizadevanju, da se s silo zatre odpor slovenskega naroda, je bilo ubitih več tisočev cviilistov. ^1% ^tiči •dh in tragičnih incidentov "Obdaja, ki je bila na-J za domačo "vpo-Rjavila, da je postalo • ^ Solomonih in na "en sam niz pate-^ jariftv. incidentov" čete. opisuje težkoče, ki se japonskim vojaš-frontah, s čemer 'ibosti prebivalstvo k prizadevanju ^ Opravičiti svoje neu- ljudstvo v temi ^ vlada še zdaj ni t> ^^•Ponskemu ljudstvu poročevalec, ki ^je hfT vrnil s fronte, o-^adiu svoje vtise ta- OGROMNE NEMŠKE IZGUBE V RUSIJI LONDON, 8. februarja. — Neka neodvisna francoska no-vinska agentura poroča danes iz Istanbula, da je bilo na ruski fronti izza zadnjega poletja u bitih, ranjenih in ujetih nad dva milijona Nemcev in njihovih "zaveznikov." Londonski jugoslovanski krogi so zvedeli, da je bilo v Ljubljani dne 15. novembra ustre 1 jenih 24 talcev zaradi uboja nekega uradnika. Nadaljnih 12 talcev so Lahi ustrelili, ker je slovenski rodoljub usmrtil policijskega pod-šastnika. V zvezi z uboji teh talcev je angleška časniška agentura Reuter poročala pred kratkim naslednje: General Robotti, vrhovni poveljnik italijanskih zasedbenih vojaških sil v Sloveniji, je v u-radni izjavi odkrito priznal, da je bilo nekoliko tisočev civilnih oseb ubitih v teku italijanskih naporov, da se s silo zatre odpor slovenskega naroda proti o-kupaciji. Angleški časopis Manchester Guardian navaja naslednje številke, zajete iz italijanskih poročil: usmrčenih 2,654 takozva nih "banditov", a 1,625 ujetih. Italijansko poročilo zaključuje, da "izgube civilnega prebivalstva" v teh številkah niso vključene. Istočasno poročajo Italijani, da so bile izgube njihove vojske 478 mrtvih in 324 ranjenih. Pojasnjevanje v trgovinah V najkrajšem času bo re-krutiranih in izvežbanih tisoče žensk, ki bodo nastavljene prvi teden, ko bo uveljavljeno raci-oniranje po "pointih" v groce-rijskih trgovinah, kjer bodo pojasnjevale kupovalcem in ku povalkam ta nov sistem. Odbori^ ki imajo racioniranje pod svojo oskrbo, so že pozvali ženske, naj se priglasijo v to svrho. Novi grobovi LJUBICA DJAJCOVICH Snoči ob 10:45 uri je po dolgi bolezni umrla za rakom Lju-Dica Djakovich, s);anujoča na. 1595 E. 93 St. Pokdjnica je bila soproga Michaela S. Djakovi-cha, kf je zaposlen v okrajnem davčnem uradu. Stara je bila 59 let, ter je bila doma iz Pan-čeva, Jugoslavija. Poleg soproga zapušča sina in dve hčeri, Stello, Vero in Stevena M. ter mater Smilijo živan. Pogreb se bo vršil v četrtek jopoldne po pravoslavnem običaju v cerkev sv. Save ter pod vodstvom Grdinovega zavoda. Bodi pokojnici lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše so-žalje! FRANK bRCAR Kot smo že včeraj poročali, je v nedeljo ponoči nagloma zbo-el in umrl Frank Drčar, Zjutraj je bil še pri maši. Doma je )il iz Velike vasi, fara Moravče na Gorenjskem, kjer zapušča arata Petra. V Ameriki se je naj^jal 41 let ter je delal v Cleveland Punch and Shear Work Co. Radi srčne hibe je bil že parkrat v bolnišnici. Družina ima svoj dom na 7201 Hecker Ave. Tukaj zapušča soprogo Marijo, rojeno Rožič, doma iz Njiv pri Moravčah blizu Crešnjic, in otroke: Mrs. Mary Klun, Mrs. Frances Sever, Franka, Ed-warda, Alberta in Johna ter tri vnuke. ^ Pokojni je bil član društva sv. Vida št. 25 KSKJ in Carnio-la Tent št. 1288 T. M. Poreb se la Tent št. 1288 T.M. Pogreb se kapele, 1053 E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob 10:30 uri in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojnemu ohranjen blag spomin, preostalim pa na šd sožalje! ALOJZIJA STIRN Po dolgi in mučni bolezni je umrla Alojzija Stim, rojena Za- Bombardiranje velikega danskega pristanišča Sovjetski specialni komunike javlja, da so zmagovite ruske armade zavzele Kursk, enega izmed treh poglavitnih objektivov ruskih ofenziv, kar pomeni največjo rusko zmago izza zavzetja Stalingrada. Ruske armade so tudi ojači-le svoj ogromni pritisk na Rostov, kjer preti Nemcem nada-Ijna velika nevarnost popolnega [ udarno moč, da more hkratu u-obkroženja 250,000 nemških vo- darjati s silnim impaktom v svoj aritlerijski ogenj na Rostov, kjer so že vdrli v predmestja, kakor poroča londonski radio. Armada geenrala Vatutina, obstoječa iz mobilnih čet, tankov, motornih sani, smučarjev in strelcev z avtomatičnimi puškami, drvi naprej z naglico 20 do 25 milj na dan ter ima tako jakov. Št^Iingrad je že 300 milj za fronto Mesto Kursk, na katerem je Iz Lorienta v Franciji se mora do 10. februarja izseliti vse civilno prebivalstvo. LONDON, torek, 9. februarja. — Angleška zračna sila je udarila z vso močjo po ladjedelnicah v Kodanju (Copenhagen) na Danskem, kjer grade Nemci svoje podmornice in druge ladje. Pred tem pa je ameriško in angleško letalstvo ponovno in Q tako silo bombardiralo nemško submarinsko bazo v Lorientu v Franciji, da je nemški radio naznanil, da je bila odrejena izselitev iz tega mesta. Angleški in ameriški bombniki so včeraj ves dan in vso noč bombardirali Francijo in Nemčijo, včeraj popoldne pa so priletela nad Francijo še zavezniška letala. Nemški radio je snoči naznanil, da se mora do 10. februarja izseliti iz Lorienta in osmih okoliških distriktov vse civilno prebivalstvo. Zavezniški letalci so metali včeraj na pristanišče v Lorientu 4,000 funtov težke bombe. raznih smereh. Nemška garnizija v Kostovu Nemška garnizija v Rostovu šteje okoli 250,000 mož, mnogo bazirala celotna nemška ofen- drugih nemških divizij pa se na- ziva preteklega poletja, Harkov in Rostov, so trije veliki Stalinovi objektivi sedanjih ruskih ofenziv. Nemci so imeli Kursk v svoji oblasti izza 11. novembra 1941. — Stalingrad leži sedaj že nad 300 milj za rusko-nemško fronto. Sovjetsko vrhovno poveljstvo naznanja, da je bila zavzeta tudi Koroča, ki leži med Kurskom in Harkovom. Kursk pa je 280 milj pod Moskvo. Koncentracija napadov na Rostov Rusi koncentrirajo sedaj Ogromna letala M. B. Crawford, poslovodja v Pump Engineering Service Corp., je včeraj izjavil, da bo še sedanja generacija doživela letala, ki bodo nosila po 500 ljudi. Zvišanje plač Zastopniki enajstih bolnišnic v mestu so snoči na svoji seji sklenili, da se imajo nemudoma zvišati plače različnim uslužbencem v bolnišnicah. krajšek, stanujoča na 7114 Donald Ave. Doma je bila iz vasi Puzelo pri Velikih Laščah, odkoder je prišla v Cleveland pred 30. leti. Tukaj zapušča soproga Josepha, dva sinova, poročnika Josepha in Louisa, dve sestri, Frances Leskovec in Angelo Praznik, brata Antona in več drugih sorodnikov. Bila je članica društva Carni-ola Hive št. 493 T. M. in podružnice št. 25 S. Ž. Z. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. Vida ob 9:30 uri ter na Calvary pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim pa izrekamo naše sožalje! župan bolehen župan Frank J. Lausche je moral včeraj po zdravnikovi odredbi ostati na svojem domu, 2101 E. 100 cesta, ker so se pričeli pojavljati znaki influence, kakor naznanja njegov ekseku-tivni tajnik Mr. John E. Lokar, Župan je moral radi tega odpovedati svoj obisk v Torontu, kjer je nameraval "krstiti" velik bombnik, katerega so kupili "Prijatelji Norveške". Vaje za "Vrnitev" Vsi oni, ki imajo vloge v igri "Vrnitev" so prošeni, da pride nocoj, 9. februarja, točno ob 7:30 uri v Slovenski društveni dom na Recher Ave., kjer se vršijo vaje. haja v bazenu Donca. Na Kavkazu je pristaniško mesto Novorosisk, kjer je skoraj edino izhodišče nemških čet, izoliranih pod Rostovom, najbrže že padlo ali bo vsak čas padlo v rusko oblast. Razpad nemške fronte Nemška fronta v Rusiji se naglo krši in razpada ter ni nobenega upanja več, da bi se mogla obnoviti in se konsolidirati. Udarci, ki so jih dobili Nemci, so pretežki tako za fizično kakor za moralno moč njihovih armad. Borbe ameriškega vojaštva v Afriki; Neapelj in Sardinija pod bombami Podnevi so bombardirali Italijo ameriški letalci, ponoči pa so prileteli angleški bombniki, ki so nadaljevali tam, kjer so Amerikanci nehali. Južna tuniška fronta, 8. fe-*^ bruarja. — Udarne čete maršala Rommela so bile z veliko naglico poslane na obrambo Faid prelaza v centralni Tuni-siji, kjer si prizadevajo ameriške čete prodreti do obali. Prvi stik ameriškega vojaštva 1 Rommelom To je prvi kontakt ameriških j prancoz. čet z vojaštvom maršala Rommela, dasi se je ameriško vojaštvo že borilo z Nemci na drugih točkah Tunisije. Doslej se je Nemcem dosledno posrečilo blokirati ameriško prodiranje proti obali. Čete angleške armade so prešle v bližini obali v Tunisijo, kar pomeni, da se zavezniki EKSEKUCIJA OSMIH ŠPIJONOV LONDON, 8. februarja. — Radio v Maroku naznanja, da je bilo v Constantinu v Alžeriji usmrčenih osem vohunov, ki so odskočili iz sovražnega letala na zemljo. Eden izmed njih je PO CHURCHILLOVIH STOPINJAH ANKARA, Turčija, 8. februarja. — Angleški poslanik v Turčiji Hughe Knatchbull- Hu-gessen je na potu v Kairo, kjer se bo posvetoval z ondotnim angleškim poslanikom za Srednji zdaj borijo v Tunisiji skoro ob I vzhod, od tam pa bo odpotoval vsej njeni dolžini. v Moskvo. Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-varčevalnih znamk! Vile rojenice Zadnjo soboto so se zglasile vile rojenice pri družini Stanley in Mary Pagon, Kelso Ave., ter pustile v spomin krepkega sinčka, prvorojenca. Mati, ki je hči poznane družine Gliha z Bonna Ave., in dete se dobro počutita v St. Ann's bolnišnici. Čestitamo! Bolezen Mrs. Milena Fatur (rojena Pagon) se nahaja v McDonald House, University bolnišnice v kritičnem stanju potem ko se je v nedeljo zjutraj podvrgla težki operaciji. Obiski niso dovoljeni Družina stanuje na 1053 E. 67 St. Želimo ji skorajšnjega okrevanja! Bombardiranje Neaplja Zavezniški letalci so izvedli na Italijo najhujši napad v tej vojni, ko so> razbili naprave ob vodni črti v Neaplju ter povzročili požare in eksplozije v Siciliji ter v pristanišču Cagliari v Sardiniji. Veliki ameriški bombniki so včeraj ob belem dnevu bombardirali Neapelj in Cagliari, ponoči pa so prigrmeli angleški bombniki, ki so nadaljevali z bombardiranjem v Sardiniji. Bombardiranje Sardinije V Sardiniji je bilo bombardiranih več italijanskih letališč, najhujše pa letališče v Cagliari-ju. Zavezniški letalci so uničili 40. do 50 osiščnih letal, ki so jih zalotili na letališčih. OSIŠČNI GENERAL UBIT NEW YORK, 8. februarja. — Maroški radio poroča, da je bil v akciji v Afriki ubit nek osi-ščni general, ki je poveljeval skupini tankov. Himen V soboto, dne 13. februarja se bosta poročila Miss Edith Prin-čič, in Mr. Robert Motika. Nevesta je hči Mrs. Mary Prinčič, 14301 Thames Ave,, ženin je pa sin Mrs. Mary Motika, 483 E. 47 St. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Jeromija ob 9. uri in prijatelji ter sorodniki so vabljeni k poročni maši. Mladi par se bo nato podal za par dni z aeropla-nom na ženitovanjsko potovanje v New York. Novoporočen-cema čestitamo in želimo vse najboljše! Na dopustu Iz Fort Bragg, N. C. je prišel no dopust Pfc. Louis V. Kova-cic, ki se nahaja na domu svojih staršev, Mr. in Mrs. Anton Milavec, 1243 E. 61 St. Sorodniki in prijatelji ga lahko obiščejo. Nazaj se vrne v četrtek. Želimo mu obilo zabave in razvedrila! STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 9. februarja, 19# g UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 BT. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holiday: SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tJy Carrier In Cleveland and by MaU Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year — (Za celo leto) ____________________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) _________________________________________....................... 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ............................................................—............ 2.00 kot Članica Združenih narodov, zato nimamo nobenega , časta oblika v motnih barvah, ^ kov, kar nič ne prikrivajo takš-povoda, da bi hujskali (v svobodi in demokraciji živeči marveč je človeški obraz z u- nega uspeha svojih stekel. "No-napredni slovenski delavci) na privatno vojno z njo." j^ti, ki se o(3pirajo pri govorje- site naše zagonetne poletne na- ^ 11, 1 , 1 t-n .. 11^ I--., Vi oo nrPTTiikmO! " id noflavnn r>7.nnnil nft- Prekleto dobro povedano! Ergo: ... naj je ta vlada se ako zanikrna in pasivna, nimajo partizani nobenega po By MaU In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)_______________________________t7,50 Por Half Year — (Za pol leta) _____________________________________________________ 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________________________________________ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): POi One Year — (Za celo leto)________________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta) _____________________________________________________________________ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 0 SPOKORNIKIH IN NERESNIH LJUDEH Urednik Prosvete je s svojimi članki, ki jih bomo jutri na tej strani ponatisnili, dokazal, da ni samo fanatičen zakrknjenee, ki se je oblekel v raševnino ter pričel igrati ylogo spokorjenea, odkar se je ž javno "proklamacijo" odpovedal hudiču in njegovim izkušnja-vam, temveč da je tudi robat in strupen izpreobrnjenee, ki ne okleva, kadar je v škripcih, oštrkati z blatom svojih ideoloških nasprotnikov. Domala eno celo življensko dobo je tulil proti izkoriščanju delavstva, smešil in omalovaževal vsa prizadevanja ameriške vlade za izboljšanje delavskega položaja, rohnel proti kapitalističnim "pobojnikom" in "kozakom" ter se, prisegajoč na svoj internacionalni evangelij, cinično posmehoval vsaki izjavi narodne zavednosti, dokler ni prišlo veliko razodetje v obliki njegove famozne javne izjave, nakar je začel z belcebubom izganjati hudiča. Zakrknjencu in trmoglavcu, ki noče videti dejstev, ni vredno odgovarjati s protidokazi, ker jih ne bo registriral. Trmast konj, ki ni hotel piti, si je mislil, ko so ga gnali k potoku: Pa pil ne bom! Paglavec, ki ga je oče tiral v cerkev, pa: Le pelji me, pa molil ne bom! Vsa poroala ameriških listov, ki naglašajo skoraj izključno samo borbe partizanov in neaktivnost četnikov, ne štejejo pri uredniku Pi'ogvete ničesara. Na proteste napredno in delavsko orientiranih glavnih odbornikov in članov odgovarja z nekakšnimi konvenčnimi odloki, kakor da je konvencija v naprej vedela o pojavu partizanov ter določila da mora Prosveta to ljudsko in delavsko gibanje sabotirati, oklevetati in očrniti v očeh njenih naprednih čitateljev in članov SNPJ. Javno mnenje njegovega lastnega članstva kakor tudi ogromne večine slovenskega življa v Ameriki, tudi katoliškega, je uredniku Prosvete od ^muh; njemu so partizani "šiba, ki tepe našo staro domovino!" Kot urednik delavskega lista, ne da temu ljudskemu gibanju nit" 'nko zvanega "benefit of doubt !" Prosvetin urednik ne da nič na poročila svetovnega tiska; poročila v resni in politično ustaljeni napredni 1'eviji "Tl^e Nation," iz katere je včasi sam zajemal in jo kvotiral,—kakor da jih ni. V zadnjem izdanju te revije je, na piimer, rečeno v članku "Warning from the Balkans" med drugim sledeče: "Zadnje anti-nacijske aktivnosti ljudstev v Rumuniji, Madžarski in Bolgariji, v zvezi z neprestanimi uspehi partizanskih armad v Jugoslaviji, pripovedujejo isto zgodbo," itd. Revija četnikov sploh na omenja, kakor da je samo po sebi razumljivo, da so samo partizani tisti, ki se bore Pretresljiva žaloigia mlade slovenske zdravnice Rože Ravniharjeve in njenih prijateljev, mladih slovenskih medicincev, ki so darovali svoja nadebudna življenja v partizanskih bojih za svobodo in boljšo bodočnost svoje domovine, kar je tako pretresljivo opisala ga. Ana Fur-lanova, soproga univerzitetnega profesorja dr. Borisa Furlana, gre mimo Prosvetinega urednika brez vsakega občutja... Objektivni in resnici odgovarjajoči članki v njegovem lastnem listu in pravično ter pošteno napisan članek v zadnji izdaji Pi-oletarca, ki ne hvalisa nikogar, temveč navaja samo suha dejstva, vse to za Prosvetinega urednika ne obstoja. - Poročilo Mrs. Ane Krasne o jugoslovanskem shodu v New Yorku, kjer so izjavili zborovale! Hvoje priznanje hrabrosti partizanskih bojev in nji-,hovim žitvam ter nezaupnico jugoslovanski zamejni vladi v Londonu, Prosvetinega urednika ne zanima. Njega zanima tole "dejstvo": — "Dokler je Jugoslavija s svojo vlado vred—pa naj bo ta vlada še tako zanikrna in pasivna—uradno priznana kot članica Združenih narodov, torej ludi Ru.-^ije, nimamo nobenega povoda, da bi hujskali na privatno vojno z njo." Ali ga vidite, nekdanjega bojevitega aufbiksarja, s prižgano svečo v loki in s pepelom na glavi: "...naj bo ta vlada še tako zanikrna in pasivna, uradno je priznana voda in nobene pravice, boriti se proti nji in njenemu reprezentantu Mihajloviču, temveč bi morali delovati v lepi bratski slogi ž njim, da se ta vlada in razmere, ki so vladale pod njo, čim prej zopet povrnejo... To je logika in morala slovenskega delavskega urednika! Pa presadimo to logiko na druga tla. — Predstavljajmo si francoskega delavskega urednika v Ameriki, ki bi lahko pisal iz isto pravico kakor Prosvetin urednik: "Dokler je vlada v Vichyju—pa naj bo ta Vlada še tako zanikrna in pasivna—od Amerike uradno priznana, nimamo nobenega povoda, da bi hujskali na privatno vojno z njo..." Z drugimi besedami povedano: "Obrnite hrbet prekucuhu de Gaulle-u! Amerika in Združeni narodi priznavajo ali so celi dve leti, do vdora v Severno Afriko, priznavali samo Vichy, ne pa de Gaulle-a ter njegovih razbojnikov in prekucuhov, ki se bore na svojo pest, proti oblasti, ki je od Boga postavljena.. (Dalje jutri.) nju, in z očmi, ki se premikajo! očnike," je nedavno oznanil ne v svojih kotanjah. j ki newyorski barantač, "pa bo- Zavestno ah podzavestno za-'ste zagonetna ženska!" one posnemati praznino lutke iz j 1 izložbo, kjer so prodajali takšne ! sfingške poletne naočnike. Že čez nekaj minut je stopila iz trgovine ženska. Njene oči so bile pokrite z velikimi črnimi izložbe. Rdečilo za ustnice vzame v roko in začne ustnice risati na impresionističen način. Obraz si pobarva z motno enakomerno barvo, da tako izbriše vsakršno svojsko potezo; ŠKRAT naočniki, ki so se zdeli, ko da UREDNKOVA POsTA Prijateljem v naznanje Cleveland, Ohio. — številnim družinam, ki so se izselile že pred leti iz St.- Clairske okolice v Collinv^ood, ki so bili stalno naši odjemalci, tem potom na-znanjem, da mi bo mogoče od-sedaj ustreči njih željam v slučaju potrebe. Mnogi so me zadnja leta vprašali zakaj pa Grdina ne u-stanovi tukaj v Collinwoodu po-grebhi zavod? Imamo prijatelje, kateri se čutijo, da bi jim morali mi voditi sprevod. Nekateri radi tega, ker smo že poprej iz njih družin pokopali več članov, drugi radi drugih morebitnih uslug. Toda, ker je dandanes v navadi, da se pogrebi vršijo iz pogrebnih kapel, se je ljudem zdelo neodročno, da bi se poslu- i žili našega pogrebnega zavoda. Radi tega so želeli, da bi si mi ustanovili tudi v Collinwoodu tak primeren prostor. To pa je težka zadeva. V Collinwoodu ga tam blizu ni potreba ker sta dva, en poleg drugega. Tak potreben zavod bi se moral odpreti v Euclidu, kar bomo sto- Toliko v prijazno naznanje našim prijateljskim družinam v Collinwoodski naselbini. V imenu pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi, ' Anton Grdina, st, Sfinga s črnimi naočniki neusmiljeno si začne puliti obr^ narejeni za konja, in zares vi m SI "&re i za ne aj 1 straneh obdani DKtnDvviasdvenrnu adu. Kaj, lopukuni že koj likor se le da, si. prizadeva, da, , . ^ v., , , , v 1 „v. -ia iia vogalu se je trčila s pekom, postane nekaj taksnega, kar jei . . , . . . -i, ^ ■ 1 1 ki je nesel torte m jih vse raz- storieno v tvornici na tekočem atuijciiu v tresel. Koj nato je stopila na traku. v. , J.. sredo ceste in ji je nasproti Ali — njene oci hodijo v na- . * » . , .^iprihrumel avto. šofer je poteg- poto! NavzUc jsemu ostanejo stran in Je zavozil oci vendarle oci; pregibajo se ^ ^ ^ ^ strani so pritekli pohcaji. Toda z naočniki olepšana mlada dama je šla naprej, ko da je vse to nič ne briga. Po vsem tem je bila zares zagonetna ženska, v kaj se bo naslednji hip zadela. Moški pa pravijo: Zakaj naj bi bile pa samo ženske zagonetne? Če je ženskam dovoljeno paradirati inkognito po cestah, potem naj bi bili tudi moški deležni te prednosti. Ponarejene brade bi bile pravilen odgovor na izzivanje s poletnimi naočniki — in predlagam, da moški nastopijo z geslom. "Nosite sfingške brado in bodite zagonetni moški!" g'. in se svetijo in izražajo množico čustev. Da bi ne bilo teh o-či, pa bi bila maska dovršeno pravilna. In tako — ko ni druge pomoči — si oči skrije. Svoje oči, ki izdajajo njeno notra bila zmeraj uganka, njost, pokrije z barvastim ste- •' jo. klom — in — hokuspokus! — je dosežena tista lesena praznota obraza moderne lutke iz izložbe! Njen obraz je zdaj popolnoma brez izraza in — ugankarski. To, da bi bile ženske ugankarske kot sfinga, je nekaj, po čemer ženske že od nekdaj stremijo. Črni poletni naočniki iz I leta 1939 pa dosti pripomorejo za dosega tiste sijajne skrivnosti, • in prodajalci teh naočni- Dragi škrat: Le poglej, kakšno prejel, da pa ne boš wi^ sem si to sam zmislil K ^ original, katerega mi jc P gl., tajnica SŽZ. Torej- ta glasi: Mr. Joseph Pograjc 109f E. 67 St. Cleveland, Ohio.* Cenjeni gospod; Tem potom vas obvešc# smo glavne uradnice, če se na glavni seji S. 2. ; nji teden prejele Defen^ katerega je nam izročila Novak, kot dar za Nezi*' vas. . lini Prisrčno se Vam zahv tak lep dar, prav gotovo v bila "Nežika" zelo vesela ' V nadi še kedaj videti J Zarji o Vas, ostajam S spoštovanjem, . ^ Josephine glavna Tole zmeronj pravim, lo je malo, nič pa nič. Neki perzijski pisatelj, ki se je vrnil iz Amerike domov, je nedavno opisal ameriško žensko modo takole: "Glede na nošo se ti dozdeva, da niso ameriške ženske prav nič bolj svobbdne, kot so njih perzijske, sestre. Ve. njihove o-bleke so istega kroja in njih ndhti in ustnice so z istim rde-čilom pobarvane. Tudi njih smisel za čednost-no življenje ni nič manjši. A namesto da bi si ženske, kot je to v Perziji navada, pokrile obraz od oči navzdol, si pokrivajo v Ameriki zgornji del obraza z barvastim steklom — pravijo mu naočniki zoper sonce — kar ni nič manj učinkovito." Londonski radio o položaju v Jugoslaviji taj® Odbor Slov. društven doma Kakor za marsikaj, so tudi rili kakor hitro bo končana voj-' za modo poletnih črnih naočni- na, ker je že vse v načrtih pripravljeno in zemljišče nakuplje-no. Za Colhnwood smo se pa dogovorili z Jos. Žele in sinovi pogrebnim zavodom, da nam za tak? slučaje, za naše prijatelje radevolje odstopijo njih zelo krasno in komodno .kapelo, kakor so to nam storili za Lavri-čev pogreb. S tem je to vprašanje, da bi mi tu v bližini odprli novo kapelo rešeno. Dokler bo nam 2e-letov pogrebni zavod tako naklonjen, kakor je nam bil že tudi poprej, bo nam mogoče, našim prijateljem, ki bi želeli, da jim mi preskrbimo pogreb, bomo lahko in z veseljem uslugo storili, v tem ne bo nikakor stalo nič več, kakori da je to naša kapela. Kb smo poskusili s prvim pogrebom v Collinwoodu, so nam mnogi čestitali in odobravali. Postrežba je bila popolna in ljudje zadovoljni. Od strani Mr. in Mr£'. Žele in (^ružine, go nam šli zelo lepo na roko in tako u-pamo, da bo tudi v bodoče za morebitne slučaje. O Želetovi kapeli sem že pisal ko je bila prvič odprta, da je nekaj izrednega. Kdor bi trdil drugače ne bi odgovarjal resnici. Prav tako so prostori zunaj koraodni, da ni pričakovati kje bolje urejeno glede parkanja. Usluga, ki nam jo je nudil Želetov pogrebni zavod, bo lahko ob priliki vrnjena in tako bo prav za vse. kov obdolžili filmsko mesto Hollywood; in zares nosi več filmskih zvezdnikov in zvezdnic da se ubranijo hudega kaliforn-skega sonca in pa — lovcev po njih podpise! — črne naočnike, dasi človeku kar ne gre v glavo, kako rnorejo spraviti svoje, po dicimeter dolge trepalnice, pod naočnike. Prepričan sem, da se temu splošnemu norenju s črnimi na očniki krive razljčne modne lutke,v izložbah modnih trgovin. Modne lutke po izložbah trgovin leta 1939 niso več tiste bele in rožasto nadahnjene voščene lutke iz nekdanjih dni. No-, benih sinjih oči ni več, ki bi strmele v praznino ; nobenih lepih ustnic ni, ki bi se spogledljivo nasmihale. Moderna modna lutka v izložbi je narejena iz papirnate ali lesne snovi. Njena polt je svojevrstno, zelenkasto rumenilo, ki te spominja na nezrelo banano; če imajo lica sploh kakšno barvo, tedaj se barva izraža le z dvema,. ostro občrtanima, škrlatastima krogoma. Oči sta dva brezizrazna razpdrka in usta škrlatasta ma-roga na spodnjem delu pajčas-tega obraza. Povprečna ženska gleda to neresničnostno bitje v izložbi, nato pogleda sebe v zrcalu iste izložbe — in nemogoče se je izogniti primerjanju. Nič ne dene, či si nabavi isto obleko, kakršno razkazuje lutka v izložbi; vendar, če se vanjo obleče, vidi, da je ona še zmeraj ena in ista Radio prejemna služba. — proti komunistom. Takrat je V teku oddaje v slovenskem je-! obstojala solidarnost med Hit-ziku je londonski radio dne 3. ^ lerjem in mnogimi krogi. Kako februarja poročal naslednje: ise je reagiralo v Sloveniji in Strokovniaštvo strateea Jugoslaviji? Mnogi, ki niso bili , , ° niti nacisti, niti fasisti, so glad- kaplarja Hitlerja stane Nemci- , . ,• tt-xi • v , , . v iko nasedli m pomagali Hitlerju. JO mnogo vec nego strokovnjas- _ , _ T. , v T T T J J ^ Tako so škodili sebi, a državo tvo generala Ludendorfa . ... , , , , T i. -irvoo . . , so slabili. Zdaj vidite, kako ti Leta 1933, je svet napenjal vse v., . , '' . ,. . „ v. ., J , . : . rusilci kulture, nacisti in fasi- svoje sile, da bi se izvlekel iz ,. . , • • v , - > , v, , . , , sti, streljajo najboljše sinove težke krize, v katero le zašlo ,,, .. . v. . . , J , ... (Slovenije in zazigajo slovenske svetovno gospodarstvo. V tistih ' dneh je Hitler zapalil rajhstag j in požar potem podtaknil komu- Velika Britanija, Sovjetska nistom. Svojo oblast in vlado pa Amerika so danes za- je zasidral in podprl z uničeva-na papirju, tem-njem teh elementov. tudi na bojišču. Povezani so I med seboj s skupnimi žrtvami. Zdaj zopet zatrjuje, da je, Danes fašisti vedo, da bodo voj-njegov boj naperjen proti bolj- i no izgubili. Goering sam je de-ševizmu in posvečen rešitvi ev-1 jal, da bi se z gentlemeni mo-ropske /kulture. Toda ta laž iglo najti sporazum, toda nikdar zdaj nima več nobenega uspeha, j ne z boljševiki^ Da, fašisti po-Nevarnost, ki grozi kulturi E- jskušajo zdaj zopet s svojimi vrope je resnična. (Na tem me-j starimi epletkami, zato morate stu je bil prenos nejasen, ker!paziti, da vas ne prevarijo. Fa-je plošča večkrat sti stavek). Spominjate ko so takrat pri nas govorili | glejte, kako se zavezniki složno proti komunizmu. Sami ste sli- j bore in ustvarjajo novo bodoč-šali v svojih cerkvah pridige Inost! Direktorij Slovenskega dii venega doma na Recner je sestal in izvoljen je či odbor za leto 1943: nik Matt F. Intihar, gednik Frank Žagar, taj drew Ogrin, 20713 Recber^^^ Euclid, O. blagajnik čič, zapisnikar Louis predsednik, nadzornega •jiiP John Barkovich, nadzori seph Mah in Charles se ne direktorske seje vsako tretjo sredo v m®' 7:30 uri zvečer. te' Uradniki Kluba Klub društev društvenega doma j Ave, je izvolil sledeče za leto 1943: Predsednil^ ^ Segulin, podpredsednik ^ Tegel, tajnik Andrew ' 20713 Recher Avg., _ blagajnik John BarkoVic pisnikarica Jennie ponavljala i-1 šisti ne bodo uspeli s svojo sta- • Joseph Mah, injate se ka-1 ro zvijačo o boljševizmu. Po- Sulin in Frances Gorj Trpljenje našega narod^ Kako Nemci širijo svojo "kul- ključen jem iz občine. ture' med Slovenci na Štajerskem Spodnja Štajerska zdaj ni več aVstr'o-ogrska provinca, temveč Švedski časopis "Svenska »J>>a. V Pressen" poroča dne 26. oktobra : t Po zaključku vojne z Jugoslavijo so Nemci takoj anektirali Nemčiji, pravi "Leiter štajers-skega Heimat Verbanda, se govori le nemški, a teh 500,C00 spodnjih Štajercev, vendar ne j so Nemci v Beogradu v teku se vršijo vsak zadnji P® mesecu ob 8. uri zvečer Zverski pokolj tisocev y v teku treh dni so klali 4,200 Srbov v du. peot if . LONDON, 3. februarja i Jugoslovanska gnanstvu ■ je ■ danes izj* so Nemci v Beogradu ^ j more zahtevati, da se sto mili-j 200 oseb v teku nezaS m vključili v nemški rajh vso' . ^ . . . . , . . J o ] ; . , o ., V... ijonov Nemcev nauci spodnje tri-dnevnega terorja, Spodnjo Štajersko. Pridobili so 'J. . , ^ - r , uili ^ I štajerskega dialekta. Naučiti se bilo slučajev, da so s tem 500,000 prebivalcev, ki i . ^ . crrn%^^ 4 , , . morajo govoriti nemščino iz na- m zene mucem na govore, kakor pravijo Nemci. , . ... L J J J ^zornih in stvarnih razlogov. V ne, predno so bih ubH' pF 'zc>rnih,in stvarnih razlogov. V ne, predno so bih ubiti-teku zime leta 1941-42 se je baje j Gestapo je bil naperj^% naučilo nemščine 10,000 dečkov!pristašem generala D*" Pred Ivi-atkim je objavil vodja štajerskega, Heimat Verbanda vi ;n deklic v otroških vrtcih in'hajloviča I. Marburger. Zeitung pod svojim! šolah, a 130,000 odraslih se je lastnim podpisom, da prepove-j učilo jezika v posebnih tečajih' duje našemu prebivalstvu go-'pri Heimat Verbandu. Za zimo! voriti slovenščino in mu obenem j 1942-43 pa naj velja geslo, da zapoveduje, da se takoj nauČi^se vsakdo nauči nemščine in da nemščine. Z onimi, ki bi kljub ta jezik potem tudi govori. Od temu, da so zmožni nemščino, govorili kakšen tuj dialekt (slo- vsakogar, ki zna nemško, zahtevam, da se poslužuje izključno venščino), se bo ravnalo kakori le nemščine. Vi niste Slovenci, s saboterji. Glasom novi( iz,vi ste spojni člen nemške na-Berlina je razglas določil, da'rodne skupnosti. Preskočite po- oseba. Njen obraz ni lesena jaj- |bodo prestopki kaznovani z iz-1 slednjo oviro! yičT&R^ i S- februarja, 194g, ENAKOPRAVNOST ' stran 3. Boji ob Donu ..............• viv-'<-A--•;>)«;•,. ••• \-:v/y■ 4KJ^ t!»> :.. :.-^%(^- ■. ..;• Na sliki vidimo napad sovjetskega vojaštva na nemške položaje ob^Donu. I'oagi in pokolji v Srbiji Londonski Daily Herald prinaša pod naslovom "štiri flove Lidice" vest o strelja-600 Srbov zaradi sabotaže. * represalije v Srbiji e osišča so zagrešile v Ju-zoH ^tiri nova divjaška gro-®jstva slična onim v Lidicah. emške in bolgarske okupa-. ^^te so popolnoma poru-in razdrle štiri vasi v Sr-^^kor so izbrisali iz lice iu ®®ško vas Lidice meseca niir uboja praškega krv- ^ Heydricha. obili so 600 Srbov, tnož, žen otrok. to je nacistično maščeva-gerilci v severo-Srbiji porušili pet mo- poroča, da je vest o strašnem zločinu prispela v iiovembra. a božični večer so v Beo-^ u Ustrelili 10 talcev. Londonski radio o položaju v Jugoslaviji Radio prejemna služba št 555-3. febr. 19Jt3. I^^Piliao borbo Amerike za demo- Vojnil" svobodo sveta z nakupom vojno-varčevalnih v teku oddaje v srbohrvaščini, v uri imenovani "ustmene novice," je londonski radio včeraj naslovil svojim jugoslovanskim slušalcem naslednji govor: Dajemo vam kratek pregled položaja v Jugoslaviji. Znano nam je, da je kleti so vrag tako raztrgal našo zemljo, da posamezna mesta in vasi ne vedo, kaj se godi okoli njih, niti ne za svojo najbližjo okolico. Tu v Londonu pa si moremo mi, na podlagi različnih vesti, napraviti jasnejšo sliko, akoravno je tudi ta morda še nepopolna in nekoliko motna. lingov. Njihovo časopisje samo to najbolje potrjuje. Vsi naši bojevniki niso pod enotno komando. General Mihaj-lovič, naš vojni minister, nače-Ijuje vojaškim oddelkom. Ravno tako pa obstojajo tudi partizani. Res je, da so spori. Nekateri oddelki delajo na svojo roko— to je temna stran. To so pojavi, ki kakor sence v kaosu okupacije pripravljajo vojno. Slične stvari se dogajajo tudi v drugih deželah, kjer je odpor silen. Čim hujši upor, tem hujši je metež —toda sovražnik sam nam priznava, kako težke preglavice mu prizadevajo, tako general Mi-hajlovič, kakor partizani. Kako je v Sloveniji ? Leta 1900, v začetku 20. stoletja, je bila izšla knjiga, v kateri čita-mo naslednje besede: "Kadar bodo zmagoslavne armade Nemčije zagospodarile od Vltave do Jadrana, takrat bomo izgnali vse ne-nemško prebivalstvo iz teh krajev in poselili jih bomo z Nemci." Kakor so leta 1900 sanjali, tako oni zdaj delajo, a to ne sa- V Jugoslaviji še ni pr^ehala strahovlada. Sovražniki še ubijajo in palijo, ter odnašajo ono malo kar je še ostalo. Odporj mo Nemci, temveč tudi Italija-Srbov, Hrvatov in Slovencev pa i ni. Italijanski komisar je zase nadaljuje in nam dokazuje, j ukazal, da se zapleni vse preda tujčeva vlada ni nikjer uspe-■! možen je pseb, ki bi le malo pola, tudi ne preko domačih kviz-j strani pogledale Italijana. Lahi pTHAT LITTLE GAMP- *Grandpa^ His FACE WAS Smooth, "Toi>aY HE'S A grandpa- Q OUD STUFF SAY FELLOvus, HE'S THE MOST vVoMDErZFUL BoY Yoo EVER SAW.. HE'S STRONG AS AH 0)( AKD UOOHS U»kE C^E. His NAIWE IS PETER, j THAT^STaoMS Business is ALL Right,-' BUT WE HOPE^ HE'LL OUTGROW UOOKiNO^UXE, Yoo >T'S*\T'«, OME Poker, shuffle THE CARDS I WE'LL. ALL be GRANDFATHERS \F You DOST HURRY UP% I SUPPOSE HE SENt HIM' set of POKE 12 CHIPS So HE can GET HIS MONEY l'(A OFFA -that NAME, he'LL be MEKICAN pete 3a;, ^ woo cant" beat that game HE'S STAirnM' THAT BoY WITH CINCH name. No pafroli v Arktiku Na sliki vidimo topove na neki angleški bojni ladji v Arktičnem vodovju, preko katerega prihajajo v Rusijo potrebščine iz Anglije in Amerike. Iz bojev v Tunisiji Na gornji sliki vidimo, kako odnašajo angleški vojaki svojega ranjenega tovariša v varno zaledje, kjer bo dobil prvo pomoč. so mojstri komedije. Ko so se dvignili z raznih strani protesti proti njihovim zločinom, tudi s strani Vatikana, so postavili, kakor pišeta tržaški "II Piccolo" in "Ljubljansko Jutro," svoje žrtve pred sodišče in jih obsodili v ječo ali na smrt. Nekatere so tudi oprostili obtožbe. To vse je le igra, kajti II Piccolo ne pove tega, kar je objavljeno v Jutru, da je bil brez vsake sodbe v Ljubljani ustreljen Kuko-vič, in z njim osem drugih oseb. Tudi ne pove, da je bil 8. oktobra ubit bivši ban Natlačen. Ubijalec se je bil preoblekel v katoliško duhovniško oblačilo in je po uboju Natlačena ušel. Italijani so brez vsake sodbe ustrelili 24 talcev v Ljubljani, osumljenih, da so bili jugoslovanski patrioti. Kako je na Hrvaškem? Po Hitlerjevem vzorcu je Pavelic stopiti in da sme samo on govoriti v imenu hrvaškega naro- .FAcE LIKE You as (S ENCOGH IM "THIS World fidST THING You KNOW HE'LL WiANT OS TO KITTY C70T FOR. 1)1* u SQUIRE EDGBtIATE -Bc W« P^nfwlly Truthful IT6 VOT OFTt" THAT / $y/iF«rwY TWESE SUT TW9T J.45T kyA/v H//VI TSUR&I-fJR SEBfTK-O Bo Tr?urtiFui- //J fy«6 TEtSr^ «0^ EL CC5/MgA/CV s edinole še beg. Toda kam? Povsod na -Hrvaškem vlada lakota in nasilnost je ravno zdaj najhujša. Šef oskrbe v "Neodvisni" Kovačič, je ng, nekem shodu dejal zbranim kmetom: "Težko je,-^ toda vendar, svojega poglavnika imamo." Eden izmed kmetov ga je takrat prekinil z vprašanjem "Prav gospod, toda moralo bi biti tako, da bi tega poglavnika mogli pojesti." Hrvaški kmetje zdaj na vse načine poskušajo potrošiti svoje kune, trdeč, da "ta naša kuna vsak dan dlako menja in prav za prav dlako izgublja." Ustaški list piše, da je mnogo Hrvatov interniranih, ker so zapustili vojsko, ko so jih vpoklicali v domobranstvo. Nekateri beže k zdravniku, drugi v gozdove, zopet drugi pa se predajo na fronti. Le izvržki se še bore. A v Srbiji se kljub vsem redne 28. oktobra dejal, da se ne i presalijam nadaljuje odpor z ne-more umakniti, da ne more od- i zmanjšano silo. Dne 17. januar- ja so začeli sredi Beograda streljati na tri policaje, ki so služili da. "Na nikogar ne morem pre-■ sovražniku. Bolgarske in nem-nesti svoje odgovornosti," je de-jške čete so bile v boju s patrio-jal Pavelic. Ali veste zakaj ? Po | ti na mostu pri Vladičinom Ha-vesteh iz Zagreba so vesti o za- j nu. Patrioti so nemeravali po-vezniških uspehih tako prepla- j gnati most v zrak. Poročajo, da šile ustaše, da si vsi belijo glave; most ni bil poškodovan. Toda z vprašanjem, kako se rešiti, j Nemci sami priznavajo, da je Nekateri izmed ustašev mislijo, ■ bitka trajala 10 ur. Iz tega je da bi bilo najbolje, kar na krat- videti, kakšen je njihov položaj, ko odstopiti oblast Hrvatski Se-1 Omenjeni most se nahaja na pet drugje govori, da je bilo nekaj ranjenih v bojih, in sicer kje? — pri Kruševcu in Cačku. Iz govora švabskih petolizcev je videti, kako je narod zavrel in kako se bori. V svojem govoru v Negotinu je Nedic trdil, da bodo Rusi to zimo propadli, ker nimajo več topov. Komaj 14 dni za tem, pa so Rusi zajeli preko 20 nemških generalov in uničili nemško armado od 330,000 mož. Cunja klečeplazcev, ki si je nadela ime "Srbski Narod," obžaluje, da vsepovsod napadajo Nemce. Ždaj so vendar uvideli, da srbski narod noče tega novega reda. A izdajalci se še vedno trudijo, da bi pomagali Nemcem. Ako bi Nediču in drugim izdajalcem bilo do Srbstva, se ne bi bili nikdar podali v službo Nemcev. Tudi general Bader se je začel sklicevati na haško konferenco. To je malo pozno. Upoštevati bi je bil moral, predno je bil Beograd bombardiran. Ako zberemo vse te novice in iz njih napravimo celotno sliko, vidimo, da se ves narod bori za osvoboditev. Vsi vemo zdaj, da je Hitler moral napasti Jugoslavijo, predno je udaril na Rusijo. Jugoslavija je bila največja ovira. Hitler bo zdaj u videl, da je Jugoslavija že zopet njegova največja težkoča. Nemci bi radi rešili kar se da rešiti. Toda pri nas general Bader ne bo rešil ničesar, kljub vsem naredbam, ki jih je izdal proti generalu Draži Mihajloviču. To je vojno poročilo o vojaškem položaju za vse naše geril-ce. Danes je najbolj značilen oni poziv Vladike Nikolaja: "Po-mozi, Bože da se brača slože." Londonski radio opisuje v neki drugi oddaji v srbohrvaščini položaj na frontah po padcu Stalingrada. Pripoveduje kako so vse nemške pozicije ogrožene in, da grozi Nemcem uničujoč poraz pri Rostovu. Opisuje nato vtis Hitlerjevega poročila o padcu Stalingrada in omenja nemško trditev, da je bil tam uničen oddelek Hrvatov. "To pač niso bili pravi Hrvati, ki so tam umirali za slavo nemškega rajha, kakor bi to Hitler rad pokazal v svojem komunikeju. Bili so Paveličevi u-staši, roparska zalega, take pre-palice, da so na željo svojih gospodarjev ubili svojega lastnega kralja. Tudi na rusko fronto so odšli, ko jim je gospodar to ukazal in dali svoje glave za oni "novi red," ki edini dopušča obstoj roparskih elementov kakor ustaši. Dejstvo, da Nemci s vira-jo hrvaško himno na svojem radiu, ne bo spremenilo tega, da niti en sam pravi Hrvat ne bo žaloval za tolovaji, ki so sramotili njeg-qvo hrvaško ime. Kako naj bi Hrvati žalovaili za onimi, ki so šli v boj le zato, da še ulrde zidove ječe, v katero sovražnik zapira njihovo domovino? Mali oglasi SLOVENSKE PLOŠČE 403—Pa na križ pri en hiš Roža valček 404—Pod mojim okencem Nebo je čisto jasno ' 407^—Euclidska polka Travca zelena. Valček in še veliko drugih popularnih plošč. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. SAM HELLER vprizori B ALLET RUSSE DE MONTE CARLO MUSIC HALL — 13.-14. FEB. Vstopnice pri Taylor's in Music Hall liački Stranki. Pavelic pa kljub progi, ki vodi v Grčijo. temu hoče ostati na čelu poglav- j A to ni prav najzadnja vest. ništva. In zato tudi trdi, da ne | Nemški radio poroča zdaj o bo-more odstopiti. Preostaja mul jih s patrioti pri Aleksincu. Zo- tvHERS trffULD ' you <&IKS Co/JPILE j-CKvftERy SroffS-S BY LOUIS KICHAK# trganje in bolečine v mišicah? Hitro pomoč dobite s Pain-ExpeIlw-jem, čudovitim mazilom, ki ga rabijo tisoči. Nad 18 miljonov prodanih steklenic je dokaz njegove dobrodelnosti. Zahtevajte pravi Pain - Expeller s Sidrom na škatijici. PAIN.EXPELLER Oblak Furniture Co. Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 Ako iščete dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno "delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. "ItTakesBoth" I POSEBNO NAZNANJE Našim prijateljem v CoUin-woodu tem potom, naznanjamo, da smo se dogovorili z Mr. Jo-sephom Želetom in Sinovi, da nam radevolje odstopijo njih pogrebno kapelo za vse prilike, kadar bi naši prijatelji želeli, da iz njih družin mi odpremimo njih pogreb. Mnogi so povpraševali, da bi tudi mi odprli v Collinwoodu pogrebno kapelo. Take stvari stanejo silno denarja in ni v teh časih mogoče. Radi naklonjenosti od strani Želetovega pogrebnega zavoda, "Bo nam od sed&j to lahko u-streči, vsem, ki bi želeli §e obrniti do nas. Postrežba je jamčena, stalo ne bo nikogar nič več kakor o-bičajno. Tako bo za vse prav. S prvim poskusom so bili ljudje zelo zadovoljni, upamo tako tu-fli v bodoče. To naj služi v prijazno na-znanje. A. Grdina in Sinovi 1053 E. 62 St. Pogrebni zavod HENDERSON 2088. It takes both ... a Punch and Judy to stage a pantomime show and two bands- to jjuU the string? behind Ihe scenes. It takes both . : . War Bonds and taxes to finance the $tpgg«ring cost of this global war. Buy War Bonds and more War Bonds every payday as you {»ay your Victory Tax. (J, S. Treasury Ueparjmtnt VSE KARKOLI potrebuje se od zobozdravnika bodi izvlečenje zob, polnjenje zcb in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župnilju, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. \Be delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: 6131 St. Clair Ave. vhod pa 62. cesti Knautovo poslopje When a congb due to a coU drtvts.fou mad, Smith Brother« Cough Drop« ^ive wothiag, pleai^ot rslieC Smith Brother«' contaia a social bleiul of medicinal ingredient«, blended with preicriptioa care. Still cov only 54:—y^, a nickel chtckt that tichit! ■ SMITH BROS. COUGH DROPS eiACK OR MKNTHOl—5^ L STEIAN 4. ENAKOPRAVNOST t), i94 Domačim v službi samari+ans+va ALOJZ KRAIGHER MLADA UUBEZEN Mira mu je popisala prizor: V razsvetljeni, precej umazani dvorani z zrcali in s fotelji je pestra množica gospodov in vojakov in deklet. Nekateri pijejo in prepevajo, na druge se obešajo dekleta in jih vabijo k pijači ali k sebi. Iz sosednje sobice doni klavir. — Ob mali mizici pod zrcalom sedi nadporoč-nik Javornik ,poleg njega pla-denj s šampanjko in s penečimi se čašami. Na Milanovih kolenih se ziblje Jolanta, čudovita, a malo ostarela, preveč na-šminkana lepotica. Roki ima sklenjeni za njegovim tilnikom; skozi razporo v krilu bingljajo njene vitke noge v svilenih nogavicah in v belih šolničkih — ritmično, po zvokih godbe. Zapeljivo, izmed napol zaprtih vejic gleda vanj; tuintam mu ponudi svoje ustnice, napol odprte, obrnjene. Ker jih Milan noče videti, se jezi in mu očita nezvestobo; a videti je trudna in ne sili prečeč vanj. Parkrat se sumljivo ozre na Miro, ki stoji ob steni, tesno zavita v pelerino, s kapuco če zglavo in čez oči. "Kakšnega kapucina imaš seboj? Dolgočasen je! Bogve, če ne smrdi?! . . . Ali ga je sram, da je prišel k nam? Ali mu naj pokličem Zulejko tamle?" Ko pa Mira iztegne roko za šampanjsko čašo, plane ona nenadoma in ji pogleda ob ušesu za kapuco . . . tleskne z jezikom ... sede na fotelj in si po-gladi krilo ter si zgrne razporo v njem. Zapali si cigareto in pogleda Javornika porogljivo od strani: "A-a . . . moj dragi! V fini družbi se obnašajmo dostojno!" Z narejeno sramežljivostjo povesi glavo in obsedi... Zdaj- v BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Antona Naglica ki nas je za vedno zapustil 8. februarja. 1942, Kruta smrt, čemu odvzela Bi nam dragega očeta? Kar najdražje smo imeli spravila al ga od nas. KJe ste, Icje ste, zlati ata, tu&io vsem nam je po vas, da bi se odprla trata in prikazal Vaš obraz. Band v srcu so odprte, srce skeleče krvavi, tiho nosimo bolesti, da nobeden to ne ve. Sladko spite v kraju večnega miru, ljubi soprog In dragi oče, večna luč naj sveti Ti. Žalujoči ostali; MARY NAGLIČ, soproga, ANTONIJA NAGLIČ, hčerka. BRATJE in SESTRE. Cleveland, O., 9. februarja, 1943. ci igtene roko, prime čašo in trči z Miro: "Na zdravje, sestra! Pij do dna!" Milan pa jo zgrabi za po-dlehtje in ji izbi je kupo, da za-zvenči po tleh .. . Mira se ne spominja, kako je prišla ven; zdi se ji, da je zbežala . . . A Tomu je zdaj čudno z Miro. Tako mu je, kakor da mu je treba sa,mo iztegniti roko, pa bi mu ležala v naročju in bi ga poljubljala in bi se mu vdala... A ne bila bi mu ljubica: — Tomo ima docela oni občutek, kakor ga je imel na Dunaju ob pocestnih Venerah . . . — Škrjančkov samomor in Magdina bolezen sta Mii*o zelo vznemirili. Lica so ji - skoraj vpadla in pod očmi ima obroče. Pozna se ji, da ima noči brez spanja, da ima skrbi in boje v duši. V družbi, ki se zbira največ na kegljišču, je nestrpna in strašno muhasta; vedno bi hotela izpremembe. Kadar mora pri kegljanju čakati, šeta sem in tja, se ustavlja tu in tam, začenja resne pogovore in zbija šale, draži in nagaja, a izgubi se tudi v kak kotiček, kjer nasloni glavo na komolec in kjer bi menda dolgo ždela', ko bi je ne klicali k igranju, kadar pride Izopet vrsta nanjo. In takrat plane kakor iz sanj, obličje ji je lisasto, človek pa u gibi je, ali je dremala ali je jokala . . . Javornik je skoraj neprestano v njeni bližini. Pogledi njegovih žametnih, široko odprtih oči jo prodirljivo zasledujejo; ližejo se ob njenih udih in srkajo njih lepoto vase; lovijo se za njenimi nogami in iščejo njenih meč pod krilom; zabadajo se ji v oči in kričijo zmerom isto željo in zahtevo: Bodi moja, Mira! Ljubiti me moraš, Mira! Pa če se svet po-grezne, ljubiti me moraš, Mira! In če jo spazi v kotu, se priplazi k nji in sede poleg nje; njegovi roki jo na rahlo obja-meta krog pasu; njegova usta se približajo njenemu ušesu in ji šepetajo: Čemu se mučiš Mira? Zakaj si ne priznaš, da ljubiš samo mene, Mira? Zakaj ne uvidiš, da si mi zapisana? čemu se upi raš svoji usodi? — J^z sem tvoj mož, ti moja ljubica! — Ah — ti si me že toliko zasanjala, da me je polna tvoja duša! Tvoje telo drhti in utrip Ije za menoj in tvoja kri kriči — po tebi hrepenim, moj Ijub-ček! . . . Njegova sapa, njegovi prsti, zračna plast, ki ga obkroža, — vse vpije vanjo in jo zahteva in jo prepričuje: Jaz sem tvoje solnce, Mira! Vame se pogrezni, da zgoriš v ljubezni, da skoprniš od sreče! Mnogokrat je od njegove su-gestivnosti tako podjarmljena, da zdi ob njem kot nebogljen, bolan otrok ob materi, ki mu je edina opora .edini dom na svetu, časi se zagleda vanj in se zastrmi, da je videti kot zamaknjena, — kakor da ji je stopila duša iz telesa in se spojila z njim ... Drugikrat pa si zakrije oči in si zamaši ušesa, pa beži pred njim, kakor da je gobavec; strah zomezlja v telesu, kakor da je vedomec legel nanjo in se ji v vrat vsesal, da ji izpije kri . . . Ves čas po veselici je že Javor hripav. Ni ravno videti, da bi bil bolan; čeprav ima vdrtine pod očmi in so mu lica blede jša nego po navadi. V grlu mu je nekaj napoti, šegeče ga in praska, pri požiranju se mu tuintam obraz bolestno skrči; v enomer hrka in pokašljuje in Na sliki vidimo skupino domačinov na Novi Gvineji, ki neso ranjenega ameriškega vojaka mimo gnezda stroj,ničarjev na obvezovališče v ozadju bojnih črt. Same nosijo grocerljo Leva na sliki je Mrs. Lewis B. Hershey, žena generala, v čigar območju je draft ameriškega vojaštva. Na desni pa je Mrs. Henry Wallace, žena podpredsednika Zedinjenih držav. Obe hodita sami v prodajalne po svoje grocerijske potrebščine. mnogokrat'ne dobi glasu iz grla.Seveda je vse noči prekrokal in prekadil, prepil, prepel, pre-vriskal. Nihče se ne čudi in nihče ga ne vpraša, odkod hripa-vost ;in tudi njega samega ni malo ne vznemirja . . . Tomo in Dreja sta prepričana, daje prišel čas, ko bi Mira lahko — padla. Vedno sta na straži in na preži. Zmenjena sta, da Praznik magari vlomi pri Javorniku, ki bi prišla Mira k njemu in bi se bilo bati skrajnega. — Nekega popoldne, ko pride Tomo v mesto, sreča Miro. Ona ga ne vidi. Zdi se mu kot izgubljena. Oči ima uprte v tla, ustnice se ji premikajo. Ali ji ni hoja malo negotova, opletajoča? Tomo se nasmehne: Ali se je nasrkala šampanjca? — Pa se nenadoma pretraši: — njena smer je Javorjevo stanovanje? . . . Tomo steče, da poišče Praznika. Srce mu tolče v prsih: — Zakaj ne stopiš sam za njo? Predno najdeš Drejo, je morda že prepozno! — Razum ga pregovarja: — Saj nimaš pravice, Tomo! Ti se tu ne moreš vtikati!---Ko priteče Dreja do Javorjevega stanovanja, prihaja ravno Mira po stopnicah dol! Začudi se, ko ga zagleda, — pa mu pade krog vratu in se raz j oče na njegovih prsih; "Pusti me, Dreja! Pozabi na- me, Dreja! Saj te nisem vredna! Moja pot je umazana, ne hodi več za mano! Povodni mož je moja usoda!" Objame mu obraz z rokama in ga žalostno pogleda, stisne mu obed ve roki in zbeži od njega, Dreja pošto j i in pomisli: — Ali bi stopil k Javorniku? — Čemu? Zdaj je prepozno .... A zvečer jfe Javor v družbi siten in nataknjen, zdražljiv in razžaljiv, kakor bi nalašč iskal prepira. Tomu se zdi, da Drejo lahko potolaži: "Prijatelj, veruj mi. Javor ni dosegel svojega namena! Nasajen je ,kakor da so se mu vsi nameni izjalovili!"' In drugi dan poišče Tomo Miro ter jo naravnost vpraša... Ne! Poljubljal jo je, objemal, — a ona je zbežala! ... — Tomo je v tem času čisto neopazno tudi sam postal nervozen. Zaveda se, da je preveč v družbi, da preveč veseljači, da živi otročje, — ko se je vendar zvezal za življenje in ko bi se moral baviti s pripravljanjem in uresničenjem najvažnejšega načrta, kar jih je bil kedaj napravil. Njegovo ukvarjanje z Miro in s Praznikom in z Javornikom.mu vest teži, kakor da zanemarja njim na ljubo resnejše stva.ri in kakor da zapraTvlja čas, ki bi ga mogel boljše uporabiti in ki ga krade — Veri in njuni zvezi. Kadar pride k Veri, mu je zmerom tesno v prsih, čustvo krivde "ga obide, tuintam tako zelo ,da mu stopi pot iz kožnih luknjic in da se od skrbi in od strahu prepade ... Njegova duša bi zavriskala, če vidi ljubico; njegovo srce bi ji planilo naproti; on bi ji padel krog vratu in bi jo pritisnil k sebi in bi ji poljubljal sočne ustnice, da bi gineval od razkošne »reče, da bi koprnel od blaženosti. Gledal bi ji v oči in bi srebal v svojo dušo njih sladkoto. Srkal bi besede, ki prihajajo iz njenih ust in ki je vsaka kot poljub . . . Saj se ime lepo pri Veri. V svoji zaljubljenosti sta časi kakor dve živalici, ki se grizeta od šegavosti in ki se rujeta in tepeta v norčavi igri. — A nekaj jima manjka; do dna ne gredo njuna čustva; ker se je stena vrinila med nju, ki je zdaj pa zdaj sicer nevidna, kakor da je izginila, pa se nenadno spet pokaže in se zgosti in zatemni, da ju skoraj loči. Tomo se zaveda, da je stena njegovo odvrnjenje od načrta za učiteljvanje, ki naj bi praktično omogočil in pospešil njuno združenje. Zaveda se, da bi moral vsaj govoriti z Vero in se ji izpovedati. A zakaj mu je to nemogoče? Ali se mu zdi, da se je tudi ljubezni odrekel, če se je odrekel okvirju, ki ga je bil pripravil zanjo? — Ali hoče preje najti — nov okvir? Ko se nekega popoldne poslavlja od Vere, zapazi zdajci solzo v njenem očcu. Prestraši se in se ustavi in ji objame lica ter ji poljubi solzo z vejic: "Ti jočeš, ljubica?" Ona ga pogleda iskreno in skomizgne s pleči, — odgovoriti mu ne more. Šele potem, ko sili in sili vanjo, se ji izvije kakor vzdih: "Ker ne bo nič z nama, Tomo!" Takoj ji je žal besede. Prime ga za roko in njen glas je topel in prepričevalen: "Saj se imava rada, Tomo! Jaz te ljubim, Tomo, in ti me ljubiš ... in to mi je dovolj! Zadovoljna sem in srečna . . . Samo časi mi postane težko." "Ker se ti zdi, da ne bo nič z nama, Vera? Ker se ti zdi, da je to le zgolj ljubimkanje, ki se prej ali slej razblini? — Ali ne čutiš, da me žališ. Vera? — Če sem ti prvikrat omajal vero vase. Vera, — ali sem ti jo bil omajal v mojo ljubezen? — Ne, ljubica, niti takrat ni bila zlagana moja ljubezen! Bil sera še preslab zanjo; nagon je bil še moj gospodar. Moja čistost, moja zdržnost, moja čednost, — te so bile zlagane, moja ljubezen ne! — A danes, ljubica, — danes imam dovolj poguma in moči, da ustrahujem tudi hudiča, ki je v meni! Danes imam dovolj moči, da ukrotim lenobo in mlačnost v sebi; — SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... 'Enakopravnosti' pa bi ne ugnal zunanjih zadržkov in težkoč?" Z vso svojo zgovornostjo ji izpodbija pomiselke in jo prepričuje o resnosti in odločnosti svojih namenov. Ona mu verjame. Videti je srečna, ker ga ima, in zdi se, da ne potrebuje ničesar več . . . A Vendar — Tomo čuti, v globini duš je tiho nesporazum-1 jen je. Ko morata narazen, je njen obraz vesel in srečen; on misli, da jo je pomiril. A že za vrati — se mu z vse hujšo silo vzbudi črv v srcu: — kako boš rešil to vprašanje učiteljeva-nja? . . . V mestu sreča nepričakovano — Stanislava Drnovška. — Nesrečni človek! Ali še ni odpotoval? — Pridruži se mu in govori o vsem mogočem in nemogočem. Nazadnje pomolči — in vpraša neposredno: "Roko na srce, gospod Tomo Žitnik, — ali imate resno voljo, poročiti gospodično Vero?" "Kaj pa to vas briga?" se raz-Ijuti Tomo. Oni pa ni prav nič občutljiv: "Briga me, gospod Tomo Žitnik! Gre mi za bodočnost, za vso bodočnost! življenje ali ne-življenje? — In tudi za bodočnost gospodične Vere gre. Če jo imate radi, gospod Tomo žitnik, — ji morate želeti sreče! In — jaz ne vem, če ni boljše zanjo, da ima pri meni zasi-gurano bodočnost, nego — pri vas — oprostite, gospod Tomo žitnik! — kratko ljubezensko pijanost — iji potem--. Ne rečem, da mora priti; ampak lahko se zgodi: — sramota, — zapuščenost?" Tu se Tomo razjezi in ga ozmerja kakor paglavca. — Ali mu očita, da jo zapeljuje? Ali ga ima za podlega brezčastne-ža? ... Drnovšek pa je čudno miren. Ravnodušno sklene: "Nisem vas hotel žaliti, gospod Tomo Žitnik, oprostite! Tudi ne silim dalje v vas .. ^ ločitev je tako pri Veri! Kar^ ona izvoli ... in magari, da^ izbere — sramoto in nesrečo .-i To je njena stvar! Ampst' eno sem vam hotel reči: — goče je, da zopet pridem, — da potrkam na vaša vrata:" Kako si shranil moj zaklad Saj že grem! Saj že grem spod Tomo žitnik! —.Sa®" eno: — Vprašal bom prokW* resno! Klanjam se, gospod! Tomo je tako razburjen, si drugi dan ne upa k Veri Naslednje jutro pa mu Turk: "Vera je odpotovala k sest^ na Gorenjsko. Rekla je, da pismeno sporoči." Tomo prebledi in se za v stran . ., (Dalje prihodnjič) reft Oglašajte v -' Enakopravnosti WUailfou&uif WAR BONDS, Actual experience on the war fronts has proved the ble boat an essential safety for both Naval and land planes. They are made of ized material, easily inflated. At the Battle of Midway an Lieutenant, after bombing a was forced to bail out of his boffl^ He was able to get a "fish ®y®" of the entire battle from his ble boat and was later picked uP an American plane. Your of War Bonds with at least ten cent of your income every J will help protect the lives of ^ who are flying for you. Get them today. u.S.TriaturyD*P<""^ 0 [e naslov novi knjigi ki jo je spisal v angleščini slovenski pisatelj LOUIS ADAMIČ Cena knjigi je $2.50 in nabavite si jo lahko v našemu uradu. ;yatMaaa8