CENA 20 lir. 6 dia TRST S. sept. 1919 LETO ČETRTO številka 182 Poštnina plačana v gotovini. Spedizione in abb. post. II. gruppo Beži ... vse beži ... Le v dalji planine! Tam zemlja je naša zakipela, zahrepenela, v nebo je itotela, v višino pognala se kot val, a v naletu pod zvezdami val je obstal , ; ; Tako strmi zdaj sredi višine okameneli zanos domovine: bleste se v daljavi razdrti grebeni, nad njimi, glej, zvezde, čuječni plameni: kospi naša zemlja, le one nad njo skrbe z menoj, bede nad nočjo . . . In glej: planine in zvezde gredo z menoj, vse drugo gubi se za mano v pokoj. O. Zupančič: Z vlakom Komiislie parlile Tržaškega ozemlja V dneh 17. in 18. septembra bo drugi kongres Komunistične partije Tržaškega ozemlja. To bo dogodek izredne važnosti za tržaško demokratično gibanje, prevzel bo nekako vlogo kažipota v njegovem nadaljnjem delovanju, v njegovi nadaljni borbi, ki ga mora privesti do nekdanje moči in ideološke čvrstosti. Kakšne naloge se postavljajo pred drugi kongres KP STO-ja spričo položaja, v katerem se nahaja naše demokratično gibanje? V prvi vrsti bo moral ugotoviti pravilnost linije ustanovne-nega kongresa. Pregled prehojene poti je vedno potreben, posebno pa v našem tržaškem primeru, ko so sovražniki revolucionarnega gibanja nazvali junaško preteklost Komunistične partije Tržaškega ozemlja «vergognoso passato», da bi v tem našli opravičilo za oportunistična in kontrarevolucionarna pota, na katera skušajo speljati poštene revolucionarne sile na Tržaškem ozemlju. Na ustanovnem kongresu si je KP STO-ja postavita za strateški cilj dosego ljudske oblasti na vsem ozemlju, ki ga mirovna pogodba določa za Svobodno tržaško ozemlje. Spričo razdelitve ozemlja v dve okupacijski področji, je bila taktika v borbi za te cilje različna. Dejstvo, da je v coni B okupacijska sila demokratična armada socialistične jugoslovanske države, je delo Komunistične partije v coni B v smeri tega cilja v taki meri olajšalo, da ima danes oblast v jugoslovanski coni dejansko v rokah ljudstvo, da je samo gospodar svojega življenja, da tam ni več vprašanja borbe za demokratične ^pravice, temveč vprašanje borbe za čim boljše izkoriščanje teh pravic v dobrobit delovnega ljudstva ne glede na njegovo narodnostno pripadnost. Drugačni značaj okupacijske sile v coni A pa je narekoval borbo za dosego čim večje demokratizacije, borbo ne samo za ohranitev v ljudski revoluciji že priborjenih demokratičnih pravic, temveč borbo za dosego še vseh onih, ki demokratičnemu ljudstvu pripadajo, ki mu jih pa buržoazna reakcija s podporo okupacijskih sil oporeka. Seveda je borba KP STO-ja v tej smeri že od vsega početka temeljila na borbi za uveljavljenje m irovne pogodbe, ker so prav s statutom za Tržaško ozemlje zajamčene številne demokratične pravice, za katere se Je naša Partija borila in se bori. Brez dvoma so bile perspektive v tej borbi po ustanovnem kongresu povoljne, kajti večina tržaškega prebivalstva je kompaktna podpirala linijo KP, ker je pač edino v njej videla poroka za dosego ciljev, za katere je veljala narodnoosvobodilna borba na našem ozemlju. KP se Je tudi v coni A uspešno borila za dosego zastavljenih si ciljev in bi se z vse večjimi uspehi brez. dvoma tudi naprej, da ni prišla vmes nesrečna resolucija Kominforma. Spričo kontrarevolucionarnega in razbijaškega značaja resolucije, je bila prva skrb revolucionarnega vodstva naše Partije skrb za enotnost ter skrb za učvrščevanje protiimperialistične in revolucionarne linije Partije. Delu partijskega vodstva, ki mu je resolucija Informbiro ja prišla prav pri zasledovanju vse doslej prikritih in potuhnjenih protirevolucionarnih stremljenj, pa ni bilo do teh skrbi. Ta del vodstva se je pod krinko resolucije posvetil likvidaciji revolucionarne linije Partije Tržaškega ozemlja, nujno je zdrknil pri tem poslu na reakcionarno linijo revizionizma v pogledu Tržaškega ozemlja ter v malomeščanske in parlamentarne vode v pogledu «partijskega» delovanja. Pred drugi kongres komunistične partije STO-ja se spričo tega nujno postavlja naloga v interesu tržaškega demokratičnega gibanja, potrditi linijo revolucionarnega vodstva KP, zato ker je le linija tega vodstva, ki je linija ustanovnega kongresa, dosledno na stališču obrambe revolucionarnega gibanja pri nas. Vzporedno s tem pa je naloga kongresa, še enkrat obsoditi delovanje Vidalijeve malomeščanske in parlamentarne frakcije ter jo pred tržaško demokratično javnostjo ožigosati kot dejansko agenturo italijanske buržoazne in iredentistične reakcije.' Kongres ne bo smel iti tudi mimo vprašanja odnosov do socialistične Jugoslavije. Kominformistična frakcija je očitala in očita, da je naša revolucionarna Partija privesek KPJ in kar tržaški kominformisti, ponavljajoč resolucijo Informbiroja, očitajo Jugoslaviji, to očitajo tudi naši revolucionarni Partiji. Ne glede na to, da naša revolucionarna Partija ne more zagovarjati in odobravati lažnive, klevetniške in protirevolucionarne gonje Kominforma proti Jugoslaviji in njeni herojski Partiji, ne glede na to torej, kakšno je stališče naše Partije do Jugoslavije, je linija naše Partije edino pravilna, revolucionarna in zato dosledno demokratična linija na Tržaškem ozemlju. Po vsestranski analizi prejšnjega in sedanjega položaja bo kongres nujno prišel do zaključkov, ki v bistvu ne bodo mogli biti drugačni kot je bila vsa dosedanja pot, ki se je v praksi izkazala za edino pravilno. Iz zaključkov bo izhajala nujno revolucionarna linija komunistične partije tržaškega ozemlja za v bodoče katere glavna osnova bo borba za obrambo mirovne pogodbe proti revizionističnim naklepom italijanske reakcije in Vidalijeve frakcije, ki se danes poteguje za mirovno pogodbo le v toliko v kolikor bi lahko pomenila prehod za priključitev celotnega Tržaškega ozemlja k Italiji. Linija naše revolucionarne partije bo tudi v bodoče označevala borbo za demokratizacijo javnega življenja v con i A. borbo za utrjevanje brastva demokratičnih slovenskih in italijanskih množic, čuvanje naših masovnih organizacij in pa večje posvečanje revolucionarni ideološki vzgoji članstva. S tako analizo in s potrditvijo take linije, bo kongres izpolnil to, kar od njega pričakujejo demokratične množice Tržaškega ozemlja. POGLED NA VRH TRIGLAVA Komunistična partija je bila edina sila. ki je naše narode povedla osvobodilno vojno proti nacizmu in fašizmu, edina, ki je borbo orga-izirala in vodila do zmagovitega zaključka. Zvesta svoji borbi za'narodno i socialno osvoboditev, je KP tudi po vojni v pogojih, ki jih je ustva-la tuja vojaška okupacija nakazovala našim narodom pot v dokončno svoboditev in bila na tej častni poti na čelu naših množic. Prav zaradi ;ga si je KP pridobila zaupanje našega ljudstva, ki ga ne morejo orna-iti nobena prizadevanja sovražnikov naše narodne in socialne svobode, a bi to junaško partijo oblatili. Za novega ameriškega poveljni-ka v Berlinu je bil imenovan gen. Taylor. Ob svojem nastopu je izjavil, da je treba v Berlinu najti «modus vivendi» s Sovjetsko zve. zo. Dan 1. sept., ko je stopila nacistična Nemčija v vojno, so Berlinu praznovali kot «Dan mi ru». 6 septembra so se v zapadni Nemčiji začeli manevri ameriške vojske. Berlinski mestni svet izvolil 8 delegatov za zvezno zbor-nict, čeprav zapadne države ne priznavajo Berlina kot 12. zvezno državo. Adenauer, predsednik de-mokristjanske stranke nadaljuje pogajanja za sestavo nemške via. de s strankami desnice. Znanega ameriškega pevca, črnca Robetsona, so ob - priliki go. vera, ki ga je organiziral «Kon gres za ljudske pravjce» napadli pristaši protidemokratičnih strank, Robertson je ob tej priliki dejal: «Odslej gremo v' ofenzivo in glas demokracije bomo razširili po vsej Ameriki». Štirje namestniki zunanjih mr nistrov še niso končali razpravlja, ti o mirovni pogodbi z Avstrijo. Rešiti morajo še 9 točk med njimi vprašanje beguncev, uporabo tujih strokovnjakov v Avstriji, vprašanje sovjetskih pokopališč, vpra šanje od sovjetov zaplenjenega železniškega parka in končni čl. 35, ki govori o načinu plačevanja 150 milijonov dolarjev. Medtem so se namestniki sporazumeli o številu ladij podonavske družbe, ki jih bo prejela Sovjetska zveza. Sedaj pripravljajo poročilo, ki ga bodo predložili Varnostnemu svetu OZN o osvojem delu. Skupina grških demokratičnih vojakov, podčastnikov in častnikov ki se je po bitki na Viciju zatekla v Albanijo, je prešla v Jugoslavijo. Grške demokratične edinice so zelo aktivne v Makedoniji in na področju gore Beles. Grški monar-hofašisti še vedno izzivajo na albanski meji in pogosto streljajo na albansko ozemlje. Napredovanje demokratične kitajske vojske proti Kantonu se nadaljuje. Sedaj so v posesti demokratične vojske že vsi glavni dohodi k mestu, pred padcem pa sta tudi dve poslednji pristanišči južne K,itajske Amoy in Swatow. V bojih za osvoboditev Fučova je bilo uničenih sedem nacionalističnih divizij in ujetih 7 generalov. Po zadnjih vesteh je v Kum-mlngu, glavnem mestu pokrajine Yunan izbruhnil vojaški upor. Guverner pokrajine. Lu Han je proglasu neodvisnost pokrajine in poklical predstavnike nacionalistične vlade, da v 46 urah zapuste pokrajino. Nacionalistične vojaške sile so se hotele znova polastiti glavnega mesta, toda bile so odbite. S 5. septembrom je v Italiji stopil v Veljavo dekret o novih o-mejitvah uporabe električne energije. Medtem traja stavka bančnih nameščencev po vsej Italiji dalje. V bližini Milana je prišlo do večjih spopadov med delavci in policijo, ko je ta napadla skupino delavcev, ki je šla v Milano prote, stirai proti odpustitvam. V Bridliugtouu se je začela <1. konferenca Trade Unionov, katerih sindikalno politiko so številne sindikalne zveze v zadnjem času večkrat obsodile. Tajnik britanske komunistične stranke je ob tej priliki ostro napadel gospodarsko politiko vlade in še posebno blokado mezij, ki jo vlada napoveduje in ki jo voditelji sindikatov podpirajo. Obsojajoč laburistično politiko je Bollii izjavil: «Nič socia, lističneea ni v politiki, ki troši ogromne zneske, ki znašajo letos 750 milijonov iteriingov, ter so namenjeni vojaškim izdatkom z namenom, da se zasužnjijo kolonialni narodi in da pripravi vojna proti Sovjetski zvezi». Truman je začel volivno kampanjo za delno obnovo senata in za popolno obnovo predstavniškega doma. Volitve bodo 7. 7950. p0 stari navadi je Truman začel poudarjati socialni program, kakor to dela vedno, kadar se hoče priku. piti volivcem. Jugoslavija je steber miru in demokracije in vsa gonja proti njej je obsojena na neuspeh V okviru kominformistične gonje proti Jugoslaviji, je zadeva s Slovensko Koroško najbolj tipični primer, kako daleč lahko pade sicer demokratična država, ki je zaradi svojih sebičnih interesov, zapustila demokratični princip o-brambe pravičnih zahtev malih narodov. Postopanje Sovjetske zveze na konferenci za Avstrijo do vprašanja Slovenske Koroške ni med demokratičnimi množicami sveta vzbudilo samo presenečenja temveč tudi zgražanje, ki je toliko Večje prj onih malih narodih, ki se nahajajo y sličnem položaju kot Korošci. To je spoznala tudi Sovjetska vlada sama, ki ji je sedaj mnogo na tem, da se pred svetovno demokratično javnostjo opere za svojo nedemokratično dejanje ón da seveda po kominformistični metodi obsodi za izdajstvo nad Korošci jugoslovansko vlado. Toda prav pri tem poslu ima Soyjetska vlada še manj sreče kot pri blatenju Jugoslavije v drugih zvezah. To dokazujejo dosedanje note, ki so bile izmenjane o koroškem vprašanju, še prav posebno pa to potrjuje zadnja nota sovjetske vlade kot odgovor na jugoslovansko noto z 20. avgusta. O značaju te note piše «Borba», glasilo KPJ med drugim naslednje: V zadnji sovjetski noti so v glavnem ponovljene navedbe prejšnje note sovjetske vlade s to razliko, da so sedaj še obsežnejše. Ta obsežnost kaže na eni strani, da je sovjetski vladi težko braniti svoje nepravilne pozicije in se zaradi tega spušča v dolge obrazložitve ter razlage brez konkretnih dejstev na drugi strani pa taka obsežnost kaže tudi to, da se sovjetska vlada zaveda dejstva, da se tukaj brani ker je napravila nedemokratično potezo in opustila pravične zahteve narodov Jugoslavije in Slovenske Koroške. Sovjetska vlada očitno uvideva, da postaja njeno stališče, njena odpoved načelom, ki jih je z besedami branila skozi leta, skrajno nepriljubljeno v napredni javnosti na svetu, ki je vedno bolj prepričana o krivici in nedemokratičnem značaju ravnanja vlade ZSSR z našo državo sploh in glede Slovenske Koroške posebej. Ta nova nota sovjetske vlade ima v glavnem nalogo, da bi še enkrat poizkusila vplivati na svetovno javno mnenje in da bi se pred njim nekako opravičila, če že ne z ničemer drugim, pa vsaj s številnimi formalnimi ter splošnimi trditvami brez vsake stvarne podlage. Ko se potem «Borba» ustavlja po posameznih trditvah nove sovjetske note in vsako posebej stvarnimi dokazi ovrže, zaključuje: «Bilo bi nesmiselno spuščati se v razpravo z navedbami sovjetske note, ki »e namenoma oddaljuje od teme in obravnavati nekake splošne teorije o tem ,ali je sploh mogoče dovoliti odstop od maksimalnih ozemeljskih zahtev in kdaj je to mogoče, kdaj pa ne. Vsa ta izmikanja so preračunana na to, da se odvrne pozornost od glavnih vprašanj odgovornosti sovjetske vlade pred demokratičnim gibanjem na svetu za njeno ravnanje in nepravilno stališče, ki ga je zavzela o koroškem vprašanju odgovornosti, ki je tem težja, ker je sprememba stališča sovjetske vlade prišla iz nečistih pobud in na-temelju pogajanja za dolarje ter podobne koristi. «Borba» se na koncu oprašuje: «Mar se zcradi dozdevnih napak Komunistične partije Jugoslavije kmečkem vprašanju in podobnih HgUThov» uporabljajo za metodo junaškega prepričevanja taka sredstva, kakršna so organizirana gospodarska blokada, obmejni incidenti, vtihotapi janje diverzantov' tn vohunov, najrazličnejše grožnje tn pritiski kakršnih ZSSR ni pokazala niti proti fevdalno - kapitalističnim režimom v Perziji in Turčiji? O V Franciji so ustanovili nekak albanski odbor, ki ga sestavljajo razni iz Albanjje pobegli reakcionarji. Vest o ustanovitvi tega odbora so raznesle zapadne agencije s komentarji, ki označujejo agresivne težnje grške monarhpfašistič-ne vlade proti Albaniji. Isti viri so objavili absurdno vest, da je bil podoben odbor ustanovljen tudi v Jugoslaviji. Ko jugoslovanska tiskovna agencija «Tanjug» komentira te spletke zapadnih reakcionarjev, pravi: «Ta vest ima namen v napačni luči prikazati jugoslovansko politiko do Albanije in podžigati klevetniško kampanjo, ki se vodi proti Jugoslaviji vedno v zvezi z Albanijo. Značilno je glede tega, da tisk in radio držav vzhodne Evrope zatrjujeta, da se Jugoslavija pripravlja na razdelitev Albanije z Grčijo in druge podobne stvari. Te Vesti niso nič drugega kot-‘del sistematične kampanje, ki ima namen opravičiti sumljive in protidemokratične metode do Jugoslavije. Kakor je znano, je jugoslovanska vlada na vseh mednarodnih konferencah in v vseh odnosih med državami branila pravice Albanije kot neodvisne države. Zvesta načelom obrambe miru, se ni dose-daj nikoli oddaljila od te linije in njma namena oddaljiti se. Čeprav je albanska vlada zaradi svojih sovražnih metod proti Jugoslaviji pri kršitvi obveznosti, ki jih je prevzela do Jugoslavije, edina odgovorna za sedanji položaj v svoji državi, ni jugoslovanska vlada napravila ničesar, kar bi lahka poslabšalo odnose z Albanijo. Pač pa je zastavila in zastavlja še vedno vse napore, da prepreči poslabšanje in da podpre Albanijo pri vseh naporih za ohranitev miru na njenih mejah in za ohranitev njene neodvisnosti. Na Bližnjem vzhodu ostra borba za petrolej in tržišča Ko smo pred nedavnim zvedeli za komplot v Siriji, smo ga popolnoma pravilno povezali z borbo za petrolej, ki se že desetletja razvija v teh deželah ne samo med posameznimi trusti, temveč vedno bolj med imperialističnimi konkurenti samimi. Sovjetski list. «Trud» navaja v tej zvezi nekaj novih zanimivih podatkov. Dg bi ohranila svoje pozicije na Bližnjem vzhodu, je V. Britanija izdelala načrt za «Veliko Sirijo» ter načrt za zvezo dežel polmeseca. Ta dva načrta sta naletela na odpor dežel Bližnjega vzhoda in nekaterih arabskih vlad. Zato je Britanija skušala izvesti prvi del svojega načrta med vojno tako, da bi arabski del Palestine priključila Trans-jordaniji. Čeprav je tretje zasedanje glavne skupščine OZN ta načrt ovrglo, je Britanija kljub temu odposlala veliko svojih čet v Transjordanijo in s tem omogočila Abdulahu, da je arabske dele Palestine proglasil za dele kraljevine Transjordanije. Ta aneksija pa ni bila v mednarodnem merilu nikoli priznana. Ta borba za «Veliko Sirijo» je razdelila arabske države v dva nasprotujoča si tabora in trenutno si V. Britanija prizadeva oblikovati «mustlimanski blok», ki bi družil o-ne dežele, ki so pod britanskim vplivom. Vzporedno z borbo za petrolej poteka tudi borba zg tržišča. Ameriški proizvodi so preplavili Turčijo, Iran, Libanon, Sirijo in druge dežele, ustvarili s tem konkurenco domačim industrijam in jih uničili, j Približevanje krize y V. Britaniji in | ZDA samo pojačuje to borbo. Ameriški in britanski monopoli izvažajo v Bližnji vzhod blago in tudi kapitale. Ameriške tvrdke ne investirajo velikanskih vsot samo v petrolejsko industrijo temveč tudi gradnjo industrij za proizvodnjo vojaškega materiala v Turčiji, Iranu, Egiptu in Palestini. Istočasno pa pošiljajo ZDA na Bližnji vzhod, posebno v Turčijo in Iran množice svojih vojaških svetovalcev in istočasno podrejajo vojske teh držav svojemu nadzorstvu. Ta vojaška prizadevanja ZDA zelo vznemirjajo britanske ekspanzioniste. Zato nekateri britanski kolonisti odločno «Tisti, ki v zahodmb državah mislijo, da se bo Tito pridružil zahodu, so tako daleč od realnosti kakor iaformbirojevski fanatiki». ZILLIACUS zagovarjajo nujnost «koordinirane angloameriške politike» na Bližnjem vzhodu. To tezo zagovarjajo predvsem konservativci v zvezi z bližnjimi volitvami, Praktično pa sta na isti liniji tudi laburista Bevim in Atlee, ki sta v ta namen odstopila še vrsto koncesij ameriški hegemoniji. Osnova te «koordinirane politike», ki se izvaja pod zastavo antikomunizma, so skupni vojaški načrti angloameriških ekspanzioni-stov. Toda ustanovitev skupne «Anti-komunistične fronte» na Bližnjem vzhodu, ne bo likvidirala neizbežnega nasprotstva med V. Britanijo in ZDA. Nasprotja so neizprosno ostra-in dokazujejo tako, da temelje načrti vojnih hujskačev na povsem nestalnih in negotovih osnovah. V zapadni Nemčiji 90 z ukinitvijo nadzorstva nad tiskom omogočili izhajanje 12 nacističnim dnevnikom. Švicarski, sicer reakcionarni «Welt vioche» si obnovo nacizma v zapadni Nemčiji predstavlja takole Zakaj taka naglica 7 Vse taktične manevre vodilnih' ameriških krogov, po zaključku pariškega zasedanja Sveta zunanjih ministrov, označuje mrzlična naglica. Potem ko je Truman s težavo dosegel retifikacijo atlantskega pakta v senatu, je v kar največji naglici predložil Kongresu tako imenovani načrt za oborožitev evropskih držav. Temu je neposredno sledilo potovanje šefov glavnega štaba ZDA, mornarice in letalstva v Evropo. Kaj je povzročilo ta nov izbruh vojne histerije v ZDA? Danes je že splošno priznano, da je delni uspeh pariškega zasedanja Sveta zunanjih ministrov naletel na simpatične odmeve in da je pomenil oživitev novega gibanja v ameriški napredni javnosti. Ta u-speh si milijoni v ZDA razlagajo kot dokaz globoke krize politike «hladne vojne». Kljub vsem nasprotnim zatrjevanjem inspirator-jev politike ZDA je namreč jasno, da. obstaja možnost reševanja vseh vprašanj med ZDA in Sovjetsko zvezo na osnovi miru in mednarodnih obveznosti, ki pa jih morata sprejemati seveda obe deželi. Ce kaže Sovjetska zveza dobro voljo za dosego miru in obnovitev normalnih ekonomskih odnošajev in če so bili na pariškem zasedanju kljub vsemu doseženi nekateri pozitivni rezultati, na kakšni osnovi trdijo potem ameriški krogi nasprotno? Na kakšni osnovi prisiljujejo množice davkoplačevalcev k vzdrževanju vedno večjih izdatkov za «hladno vojno»? Odgovor samih ameriških davkoplačevalcev na to vprašanje je razviden iz stališča mnogih članov Kongresa in Senata med razpravo o Marshallovem planu za leto 1949-1950. Tudi namen potovanja šefov ameriškega glavnega štaba v Evro. po je izvajati pritisk na ameriški Kongres, kar naj bi — kot piše londonski Times — nevtraliziralo poplah, ki je nastal v zvezv z diskusijo o programu vojaške pomoči. V glavnem pa je namen poostritev «hladne vojne», ki jo vodijo ameriški v.xhim krogi, ošibiti, če ne popolnoma nevtralizirati, vpliv uspeha pariškega zasedanja zunanjih ministrov na ameriško javno mnenje, odvrniti pozornost ameriškega ljudstva od vedno pogostejših pojavov krize, in doseči z u-styarjanjem vojnega vzdušja potrditev velikega oboroževalnega načrta. Razen tega ima poostritev «hladne vojne» proti Sovjetski zvezi tudi določene cilje mednarodnega značaja .Tudi v tem pogledu je taktika ameriških imperialistov direktna posledica ekonomske krize, ki visi nad ZDA. Kaj so glavne značilnosti te taktike? Polastiti se čvrsto, še preden doseže kriza višek. vsega organizacijskega sistema napadalnega severnoatlantskega pakta naperjenega proti Sovjet, ski zvezi in prevzeti vodstvo in upravo oboroženih sil zapadne Evrope; doseči razvrednotenje valut marshalliziranih držav predvsem sterline napram dolarju in končno zavzeti ne samo zahodnoevropska tržišča, temveč tudi vsa neevropska tržišča, ki so od njih odvisna. Potovanje ameriškega zakladnega ministra Snyderja v Evropo je Imelo namen izvesti ekonomski de4 tega načrta. Iste cilje ima sedanje potovanje upravnika marshallove-ga plana za Evropo, Hoffmana. Potovanje šefov ameriškega glavnega štaba pa ima poleg pritiska na ameriški senat, glavni namen izvesti vojaški del teh načrtov. V mednarodnem merilu potrjujejo posledni manevri Bele hiše, da smo v novi etapi ameriškega ekspanzionizma v Evropo in drugam. Ameriškim imperialistom se mudi potolči čas, ki jih kot nepomirljiva sila stiska za vrat. Njihova prizadevanja so zaman. Tok zgodovine ni podvržen volji ameriških vladajočih kr -nov Mm Marinin L • »«pini TEDNIK . « 8. septembra 1943, ko je bil polom osišča Rim - Berlin - Tokio že jasen in neizbežen, je kapitulirala Italija, glavni Hitlerjev zaveznik v Evropi. Z dnevom kapitulacije Italije sovpada zlom italijanskega fašizma. Vsakó leto nas ta datum spominja na triumf demokratičnih sil sveta v boju proti fašizmu, na triumf o-svobodilnih prizadevanj malih in velikih narodov in med njimi na triumf prav naših narodov, ki so pri uničenju fašistične Italije igrali veliko in zgodovinsko vlogo. C e je tedaj 8. sept. 1943 pomenil za naše narode konec 25 letnega krvavega nasilja fašističnega italijanskega imperializma, če je predstavljal za zavezniške sile in boreče se narode pi-edznak kapitulacije nacistične Nemčije, pa ni in ni mogel predstavljati uničenja fašizma kot ideje. Danes se tega močneje zavedamo, ker nam o tem govore dejstva, V zapadni Nemčiji, v tako imenovani «Triconi», oživljajo nacistične organizacije, kar je priznal sam bivši poveljnik ameriškega področja gen. Clay; v nacistične roke, tiste ki so služile Hitlerju, se vrača vir nacistične vojne sile: nemška industrija; zadnje vesti iz zapadne Nemčije govore o ukinitvi nadzorstva nad tiskom in o ponovnem izhajanju 12 nacističnih dnevnikov itd. Neofašizem v Italiji je uradno toleriran in samo za sedaj je neuradno podpiran. Italijanska politična stranka MSI (Movimento Sociale Italiano) nastopa javno s svojim fašističnim programom. Najvišji predstavniki Mussolinijevega fašističnega režima, so vi- soki funkcionarji De Gasperijevega. klerofašističnega režima in vojske; uradna politika italijanske vlade je v mnogih ozirih (predvsem v vprašanju Tržaškega o-zemlja in (c Jugoslaoiji priključenih pokrajin) popolnoma fašistična itd. 8. sept. 1943 in leto 1949 CHURCHILLOVE SANJE Jasno je, da v vojni tako učinkovito potolčena nemški nacizem in italijanski fašizem ne rasteta in se razvijata sama ob sebi iz lastnih preostalih sil, temveč da imata podporo in oporo, motor, če tako imenujemo, silo, ki ju goni v angloameriškem imperializmu. Kapitalistični svet, katerega glavni predstavnik v mednarodni politični areni je Trumanova A-mérika, je v krizi in kot vedno v preteklosti, taiio se tudi sedaj skuša izmakniti smrtnemu objemu, krizi, z imperialistično vojno, ki naj mu zagotovi svetovna tržišča. V ta namen zbira in mobilizira vse. kar je preostalo fašističnega iz zadnje vojne, vse kar je ostalo še uporabnega od njegovega tekmeca iz zadnje vojne, da okrepi svoj imperialistični aparat. To so dejstva, ki jih sicer kapitalistični propagandni aparat prikriva z obdolževanjem Sovjetske zveze in drugih demokratičnih sil, ki pa vendar ne uspe prikriti dejstva, ki so vsa preveč zgovorna. 8. sept. 1943 fašizem ni bil zlomljen (uničena je bila samo njegova prva garnitura), ker niso bili uničeni njegovi viri, mednarodni kapitalizem. Borba. ki jo danes bojujejo na vseh točkah sveta demokratične siie, je naperjena prav tem virom fašizma. ' Km Jm B E VI N IMA MALI EŠKO MRZLICO Ciceron poroča, da je prokonzul I na OZN in vpraša ZDA, da bi tudi Veres spal na blazini polni malte- Malto priključili narodom, ki so vrtnic. Te slavne cvetice so dam-dandanes izginile iz beneških vrtov malega otoka in E. Bevili, čuvar kraljevega imetja, bi rajši spal na trnovi blazini, kadar napetih živcev dremlje v soparnih hotelih po Evianu in Strasburgu. Malta je povzročila mrzlici. Be-vinu, uradu za kolonije, angleškemu parlamentu in še drugim. Izvrstno letališče v središču Sredozemlja — kakor se je izrazil M. Bojega, častni predsednik malteške delavske stranke in novinarjev, stalni sotrudnik New York Herald Tribuna — grozi, da bo zares dvignilo ameriško zastavo in da bo morski ropar na «obveščevalnih linijah britanskega imperija». Mrzlica stresa že skoraj pet let tako London kakor La Valette, glavno mesto otoka, medtem ko «sredozemski veščaki» iz Washingtona, ki znajo dobro zavlačevati, z uspehom, napredujejo. Pritožbe, ki jih pošiljata Veliki Britaniji prvi malteški m mister dr. Boffa In zlasti M. Mintotf, minister za obnovo, so predvsem gospodarskega značaja. Z gospodarskega stališča Malta ne more preživljati svojih 300.000 prebivalcev zaradi skalnate, procentualno zelo majhne ga dela obdelovalne zemlje in zaradi pomanjkanja industrije. Sc več, prebivalstvo redno narašča in uvoz, ki je bil pred vojno šestkrat večji od izvoza, je sedaj petnajst krat tolikšen BRITANIJA JE OBUBOŽALA Skoraj do zadnjih let je otok črpal večji delei svojih dohodkov iz pomorske britanske baze, ki jo je Velika Britanija utrdila na Inulti. Tovarniški delavci so delali v dokih, trgovci pa so prodajali svojo robo mornarjem Nj. Veličanstva in njihovim družinam. Sedaj pa je Velika Britanija obubožala; skrčiti mora svoje izdatke in ker ima Ciper prednost — ker je bliže demokratičnim ljudstvom in Sovjetski zvezi — so doki in malteške ladjedelnice odpustile polovico svojega delavstva. ' Zadnja vest in ne najmanj zanimiva je, da Velika Britanija Ile more več plačevati obnove Malte. Zaradi skoraj dveletnega obleganja je otok v resnici utrpel veliko gospodarsko škodo in v letu 1949 je še mnogo prebivalcev, ki žive v kleteh in votlinah. Zaradi tega položaja je sklenila vlada iz La Valette, da se obme vključeni y Marshallov plan. Ce bi se to v resnici zgodilo, bi Velika Britanija izgubila nadzor nad otokom, Toda London se ne more odločiti, da bi sprejel to možnost. Namenil se je, da dà pomorsko bazo Malte pod nadzorstvo, čakajoč boljših dni, toda nikakor ne izgubi otoka izpred oči. Lahko predvideva-ino, da bo Velika Britanija nudila zadoščenje vladi v La Valette vsaj v nekaterih točkah. NADŠKOF JE KRALJ Pristaši tesnega ameriško-malte; škega sodelovanja so na otoku med najmogočnejšimi in najaktivnejšimi. Njihov vodja je malteški nadškof sam ki una v rokah eno najbolj anahronističnih oblasti. Dovolj je, če povesilo, da on lahko prepove vsako gledališko predstavo -r-če bi jo igrali diletanti — in cd-strarri vse knjige, da bi dal tako razumeti, kako mogočne so njegove izključne pravice v izbiri politične snovi. Spodaj opisani anekdoti naj povesta, kako tankovestno izpolnjujejo civilne oblasti ukaze nadškofije! Pred nekaj meseci so na glavni pošti odprli zavoj knjig, ki je bil naslovljen na zasebnika; knjige so zažgalg ne da bi o tem dali kakršno koli sporočilo. Se poprej je neki policijski agent aretiral mladi ženski, ki sla šli na sprejem v obleki s kratkimi rokavi; morali sta se preobleči. Ni potrebno pripomniti, da i» dvodelne kopalne obleke na malteškem ozemlju prav tako prepovedane. V dobro poučenih krogih londonske dražbe zagotavljajo, da vzdržuje ameriški kardinal Spellman tesne zveze z malteško nadškofijo. * TAJNE VOJAŠKE SEJE Malteška kriza je torej večji do-1 cona za ofenzivo. godek kakor skoraj pričeta in zapletena borba, ki jo vodijo ZDA in Velika Britanija za nadvlado Sredozemlja. Kakor na Cipru, kjer so člani ameriške vlade vzpodbudili, da naj bi otok pripadal Grčiji, da bi potem ona prišla v njihove roke, Amerikanci preže na sleherno gesto svojih angleških «zaveznikov» na Malti in če bi ti oslabeli bi se znašli pred pristaniščem in ga zah te va li zase. Ta igra, y kateri nosi zasužnjeno ljudstvo vse stroške, nas ne sme zaslepiti, da ne bi videli, da so v teku angleške in ameriške «strateške priprave» v Sredozemlju. Medsebojno tekmovanje med ZDA in Veliko Britanijo, ki bo morda končano v bližnji prihodnosti, se bo v resnici odločilo, ker obe težita za tem, da bi ta del zemlje preoblikovali y. torišče za sovražne napade proti SZ in demokratičnim deželam. O tem pričajo nedavne tajne vojaške seje na Malti med admiraloma Forrestom H. Shermanom (ZDA) in Arthurom Powerom (Velika Britanija), maršaloma Willia-mom Slimom in Montgcmeryjem in višjimi francoskimi oficirji. Značilno je, da je New York Herald Tribune pisal 14. maja t. 1., da so bile te seje neizogibne zaradi najnovejše anglo-ameriške strategije, katera predvideva, da bo Sredozemlje moglo postati operativna CVETKE Iz tržaških listov L* CMnNCIPnZIONC — ml Itm IH MM» mt MM MM UM M M— Mm» «M M» — M «M SETTIMANALE DEL PARTITO L C PUBBLICANO ITALIANO L’Emancipazione, uradno glasilo «Republikanske stranke» je izvedelo, ali pa si samo izmislilo vest, (da da lahko duška svoji fašistični miselnosti) da je neki urad vojaške uprave baje sprejel zamisel graditve poslopja za «Slovensko narodno gledališče» v Trstu. Po tej «amari» ugotovitvi piše: «Vest se nam zdi tako absurdna, da smo skoraj prisiljeni ne koi mentirati jo; toda vajeni, kot na žalost smo, na tolike grenkobe in na nepravične napade na naš nacionalni značaj, ki jih moramo prenašati v teh letih tuje nadvlade v našem mestu, dovzetni za vsak bolj ali manj odkrit napad na naš kulturni «patrimonio» (tudi oni kot vidalijevci), ki je naše bogastvo in naša vera, opozarjamo vso našo javnost na to vest že zato, da opozorimo angloame-riške voditelje na spopad s predrznimi in nesramnimi tožbami Sloj | vencev». V resnici smo mi oni, ki se nam ne zdi vredno komentirati tako, že običajno pisanje Usta l'Emancipazione -Vendar je dobro vedeti, kako ■demokratični» Italijani, kakor «Republikancu nazivajo same sebe, niso in ne bodo pozabili na nauke ranjkega Duceja in kako bi še danes, kljub temu, da je njihov fašistični «credo» dobil pošteno brco v zadnji vojni, plesali okrog grmaoe, nekateri bi žgali našo slovensko km-turno lastnino, če bi... se vrnila k nam «civilizirana» Italija. Kar se pa napada na nivo slovenske gledališke umetnosti tiče naj zadostuje ugotovitev, da je sodobna slovenska gledališka (dramska) umetnost tudi v Trstu, kljub nemogočemu položaju, v katerem životari, daleč vzvišena nad neslanimi šovinističnimi orgijami, ki jih raz deske Verdija razkabujejo potujoče Italijan, ske dramske skupine. L ORA SOCIALISTA Dve leli MarshallBMga plana sla likvidirali francosko neodvisnost Dveletnica izvajanja Marshallovega načrta «pomoči» v Franciji je obeležena z nadaljnjim poslabšanjem gospodarskih in socialnih razmer, zmanjšanjem proizvodnje v industriji, nadaljnjim dvigom brezposelnosti in padanjem življenjskega standarda de. lovnih množic. Štiriletni gospodarski plan, ki ga je morala francoska vlada poslati upravi ža evropsko gospodarsko sodelovanje, je usmerjen na agrarizacijo Francije in na skrčeno proizvodnjo fabrikatov. Izvajanje tega načrta je imelo to posledico, da so morala številna industrijska podjetja ustaviti obratovanje, nakar se je povečala brezposelnost, L. 1947, je od skupnega francoskega izvora odpadlo na kovine in surovine 4.6%, 1. 1948, pa se je to število dvig. nilo na 11,6%. Leta 1947. so izvozili 11,1% kemičnih izdelkov, 1. 1948. pa samo 8,2%. Izvoz industrijske opreme je znašal leta 1947. 14,6, leta 1948. pa 13,05%. Izvoz tekstilij Je padel od 31,2% 1. 1947. pa 22% L 1948. INVESTICIJE AMERIŠKEGA KAPITALA «S preraščanjem» gospodarske baze Marshallovega načrta v vojaško bazo (bruseljski pakt in napadalni atlantski pakt) je v Franciji začela naraščati proizvodnja industrije vojaškega značaja. Tako so petrolejska industrija, industrija jekla in avtomobilskih gum, kemična in druge industrije vojaškega pomena že marca presegle svojo predvojno proizvodnjo za 30 do 60%. Vladajoči krogi v Franclji so na ste-žaj odprli vrata investicijam ameriškega kapitala na škodo delovnih ljudi, malih trgovcev in obrtnikov. Tftko iniajo ameriški trusti samo v francoski petrolejski industriji 26,2% cei lotne storilnosti rafinerij nasproti 18.5% pred vojno. Skupina Tomson-Haston ima pod neposrednim nadzorstvom 80% podjetij za električne instalacije. Ameriško-švicarskl mlekarski trust «Nestle» sodeluje s 25% v preskrbovanju Pariza z mlekom. TUJ KAPITAL V KOLONIJAH prodiranje ameriškega' kapitala v francoska kolonialna posestva poteka še mnogo hitreje in v večjem obsegu kot v Franciji. Ameriški trusti so se že polastili lesne industrije v Gabonu (Ekvatorialna Afrika), rudnikov železa in boksita na Gvineji, industrije svinca in kobalta v Maroku, rafinerije nafte v Tunisu in Alžiru, industrije vanilije in grafita na Madagaskarju itd. Povezovanje domačega kapitala z ameriškim kapitalom je prineslo Iran-, coskim kapitalistom sorazmerno velike profite na račun delovnih množic. Od 1946. do 1948. so velekapitalistična podjetja povečala profite za 2960/, Hkrati so se delavske mezde in plače povečale vsega skupaj za 83%, cene na debelo pa so poskočile za 105%. Zaradi tega se je Francija finančno precej oslabila. Francoski frank je bil trikrat razvrednoten. Ameriški dolar, ki je 1. 1947. veljal 120 frankov, se prodaja sedaj po uradni ceni 320 frankov. VEDNO VEČJA / ODVISNOST OD ZDA Prlmanjklaj francoske zunanje trgo, vlne se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta dvignil na 78.138 milijonov dolarjev. Okrog 60% primanjkljaja gre na rovaš trgovinske izmenjave z ZDA. Pred vojno je Francija uvozila iz ZDA «amo 9% od celotnega uvoza, sedaj pa uvaža nad 40%. Tako jfe francosko gospodarstvo po letošnjem izvajanju Marshallovega načrta slabše kot kdaj koli. Francoskim kapitalistom je uspelo povečati profite, toda na račun francoskega delavskega razreda in srednjih slojev. Nizke plače, ki so še •/edno blokirane in neprestano naraščanje cen živilom, so zmanjšale kupno moč širokih ljudskih množic na izpod 10% v primerjavi s predvojno dobo. Tako stanje v francoskem gospodarstvu je zaostrilo spor med vlado in sindikati, ki so pričeli borbo za povišanje delavskih in nameščenskih plač za 25^, List, ki nosi tak naslov, bi se po logiki moral zanimati za resne stvari, ki bi imele vsaj kakšno majhno zvezo s socializmom. Seveda temu ni tako in naši čitatelji si morajo biti na jasnem, da gre za glasilo ene izmed številnih italijanskih strank, ki se kar mogoče lepo nazivajo, ki pa so vse prežete s staro miselnost-! jo italijanske nadrase. Blagor uboi gim na duhu pač.... Ta list je prišel do ugotovitve da morajo oni, «socialisti namreč», «odkrito prevzeti odgovornost za obram. bo naših pravic in ne ostati več pasivni spričo zatiranja, kateremu so podvrženi naši bratje Istrani v co-J ni B, žrtve znanstvene rasistične in antidemokratične politike». Za komentar naj služi gornje pK sanje l'«Emancipazione», kjer je mogoče v vsaki vrsti najti «znanstven primer rasizma in antidemokratič-nosli». TRIESTE LIBERA Kaj pa imajo s tem neznatnim listom in še bolj neznatnim Paulinom, boste vprašali .Prav za prav nič, čisto nič, je le Trieste libera, ki jo ima z nami. Odkar je tudi Paulina pičila ko-minfonnistična muha, se je začel kar čez noč zaletavati v cono B in ju--goslovansko vojaško upravo pa še v koga v Trstu. Ta posel opravlja sicer zelo previdno, tako namreč, da bi mu kdaj v bodoče ne moglo hoditi v napoto. Vendar Paulin ni vedno tako pisal, niti tako mislil. Ko ga je prve dni po resoluciji, Lavoratore prav po kominlormistično napadel, je ves razburjen tekal po tržaških ulicah iu prav našemu uredniku, ki ga je slučajno srečal na ulici, zat rje. val, da je pravkar namenjen k advo. kaju, da bo tožil gospoda Vidallja itd. Sveta jeza ga je, imela in ves zelen je bil... no potem pa se mu je posvetilo in na mah je postal ves rdeč, tako namreč kot vidalijevci, v obraz. Tak Je še danes, on in njegova Trieste libera. K. J- KRONIKA OF za TO jc izdala protest zaradi ukrepov VU, ki kršijo svo. bodo tiska in žalijo vse demokratično gibanje našega ozemlja. OF poziva vse slovensko ljudstvo, da se še tesneje strne okoli svojega glasila, ter izraža solidarnost z delavci, ki so bili med zasliševanjem pretepeni in tistimi, ki so bili po krivici odpuščeni z dela. Vpisovanje na slovenski državni trgovski strokovni šoli v Trstu traja od 1. septembra 1949 do 25. septembra 1949, prav tako traja vpisovanje na Slovenski industrijski strokovni šoli in Slovenski niž. ji srednji šoli v Trstu. 31. avgusta je izbruhnil požar v tovarni roletov, last družbe Dilfi v ul. Morert 22. Skoda znaša od 45 do 50 milijonov lir. Človeških žrtev ni bilo. Na delu sta se ponesrečila Petelin Ivan iz Malega Repna in Jakob Nider z nabrežja Nazario Sauro. Padla sta z nekaj metrov visokega odra. Borba delavcev montažnega odseka Tovarne strojev še vedno tra. ja. V znak solidarnosti so delavci ladjedelnice Sv. Marka nabrali že preko 90.000 lir za stavkujoče. Tudi pekovski delavci se še ved. no bore za svoje pravice. Delodajalci hočejo pod pretvezo, da jih peka kruha preveč stane, prisiliti delavce — peke, da namesto 120 kg napravijo na dan 150 kg kruha. Namesto velesejma bo letos razstava živilske industrije od 1. do 15. oktobra. Sodelovali bodo do mači in tuji proizvajalci živilskih potrebščin, vin in likerjev. S svetilnim plinom si je hotela vzeti življenje 40-letna Felicita Vaniglia. Nesrečnico so z rešilnim avtom še pravočasno pripeljali v bolnico. Stavka bančnih nameščencev se še ni končala. Vodstvo ES je po. zvalo Delavsko zbornico, da skupno rešijo pravice teh uradnikov. Zaradi kolesarjeve neprevidnosti se je ponesrečil 79-letni upo-kojnec Anton Vouk. Ker si ni mogel drugače najti sredstev za preživljanje, se je Marcello Bizon izdajal za policijskega agenta fiskalnega oddelka. Obljubljal Je raznim gostilničarjem, da jim bo preskrbel dovoljenje, s katerim bodo imeli lahko odprt lokal preko polnoči. Zadeva se je seveda končala pred okrajnim sodiščem. Napadi na slovenske šole so se ponovno začeli. O nepravilnosti, ki naj bi vladale na slovenskih šolah, sta se razpisala «Giornale di Trieste» in «L’Emancipazione». Dne X. septembra se Je začela za Slovensko narodno gledališče sezona 1949-1950. Režiserji in igralci so vsi spet na delu in pripravljajo nove igre. Uprava občinskega pokopališča pri Sv. Ani obvešča, da bo v najkrajšem času pripravljen za nove pokope prostor št. XXXI na od delku II. Dela za napeljavo elektrike v Piščance je že prevzel ACEGAT. Prebivalci so dosegli, da jim bodo napeljali elektriko prav v vas, oni pa si jo bodo speljali v svoje hiše. Matere, ki so imele svoje otro. ke v počitniških kolonijah v Slo-veniji se zahvaljujejo Podpornemu društvu za STO, ki je trža. škim otrokom oskrbelo tako lepe počitnice v. krajih, kjer šo si okrepili zdravje. Delavci v pivovarni Dreher so dosegli, da jim bo vodstvo pivo. varne izplačalo sezonsko nagrado 2000 lir. Nagrade bodo prejeli šele v oktobru. Dijaški Matici, ki podpira slovenskega dijaka pri šolanju, podlagajo mnogi zavedni Tržačani. Skoro ni dneva, da ne beremo v dnevnem časopisju imen ljudi, ki so poklonili Dijaški matici različne vsote. Pozivamo vsakogar, naj sprlspeva po svojih močeh, da bo olajšano šolanje našim dija. kom. OMEJEVANJE SVOBODE TISKA: Prepoved uvoza milanske Unità na Tržaško ozemlje Naj bo razsodba vojaškega sodišča kakršna koji, «Primorski dnevnik» se ne čuti krivega, ker je pisal resnico in branil interese delavcev. Tako bo piša) tudi v naprej, ker smatra to Za svojo glavno nalogo. Danes zjutraj, kakor je bilo določeno, je pričel proces proti odgovornemu uredniku «Primorskega dnevnika» Stanku Renku. Pretekli teden je angleška policija osumila delavce v avtoparku ZVU pred sodnijo kraje bencina. Tržaški dnevniki so prinesli to vest in objavili, da je CID skupaj z rtekaterimi člani vojaške policije izvršila preiskavo, da bi stvar razčistila. Na osnovi neke liste, so naravno in surovo osumili nekatere delavce kraje. Ti sq zanikali krivdo, na kar so bili pretepeni, dva tako, da sta se morala zateči v ambulanto bolnišnice. Zaradi tega nečloveškega in brutalnega postopanja proti delavcem pri RASC, so vsi tam zap.osleni delavci stopili v stavko-. («Corriere di Trieste»), To vest so prinesli v podobni obliki tudi milanska «Unità» ter tržaški listi «Gi'omale di Trieste»; «Ultimissime», «Primorski dnevnik» in «Lavoratore». Kjer se je »ngloameriški vojaški upravi zdelo pisanje naštetih listov žaljivP, jih je poklicala na odgovor. Listu «Unità», ki izhaja izven Tržaškega ozemlja, in ki zaradi tega ne more biti podvržen tiskovnim zakonom ZVU, je vojačka uprava prepovedala uvoz na TO za dobo enega meseca. Na odgovor je poklicala šs «Primorski dnevnik» in «Corriere di Trieste» ter bi se lista morala zagovarjati v prejšnjem tednu. Razpravi pa sta bili odgođeni, ker je odgovorni urednik lista «Corriere», dr. Belihar, na dopustu- a odgovorni urednik «Primorskega dnevnika» je dobil poziv prepozno, da bi se lahko pripravil .na zagovor. Odgovorni uredniki ostalih časopisov, ki so tudi prinesli vesti o brutalnem postopanju z delavci, pa niso bili klicanj pred sodišče. «Corriere» in «Primorski» se morata zagovarjat; za stvari, zaradi katerih se ne čutita kriva, kajti po dogodkih v avtoparku je bila štiri-urna stavka 139 delavcev pri RASC, kjer so jih nekaj začasno odpustili z dela, dalje je prišlo do intervencije zavezniških uradnikov, obeh sindikalnih organizacij, advokata Levitusa od Urada za delo, in končno, vrstile so se stavke tržaških delavcev, ki so hoteli potrditi solidarnost z odpuščenimi in pretep»' nimi tovariši. Ce pa je vse pisanje in vsi protesti brez stvarne podlage, potem sta seveda časopisa kriva — to pa prav tako kot «Giornale» in «Ultimissime», ki pa nista bila klicana na odgovor. Videti je, kot bj ta dva lista debila direktivo, naj vendar pišeta tako, kakor zahteva gospodar, naj bo potem to, kar pišeta resnično ali ne. In tako je «Giornale» prinesel uradno izjavo ZVU, na.d katero pa je postavil še svoj naslov: «Po zvijačni špekulaciji po kraji bencina v RASC», ter s tem pred svojimi gospodarji «opral klevete», ki jih je pred nekaj dnevi iznesel na račun ZVU. «Ultimissime» pa enostavno o tem Tov. Spanger Vekoslav, ki je bjl sojen skupno z bazoviškimi junaki, polaga venec problemu niso pisale več ter tako hotele potisniti y pozabo tistih nekaj iskrenih stavkov, ki jih je izzvalo nekorektno postopanje vojaške policije do delavcev y avtoparku. Toda delavstvo. bo branilo svoje tovariše. Pripravljajo nove stavke kot protest zaradi odpustov in pretepanj ter kot piotest zaradi omejevanja svobode tiska, kajti listi so pisali resnico. Milanska «Voce del comunista»; ki je celo svojo drugo stran Posvetila tržaškim problemom, da bi tržaški delavci ne bili, kot izjavlja sama, Pq prepovedi uvoza «Unità», odtrgani od italijanskih delavcev, je objavila fotografije potrdil, ki sta jih izdali bolniška blagajna in bolnišnica delavcema, ki sta morala iskati tam pomoči, potem ko so ju pri zasliševanju pretepli. Objavila je tudi dve fotografiji plačil- Zveza slovenske mladine odklonila sodelovanje pri propagandni kampanji za «Unità». KPI pripravlja obsežno propagandno kampanjo za svoje glasilo «Unità» tudi v goriški pokrajini. V ta namen so povabili Zvezo slovenske mladine, da bi v tej kampanji sodelovala s fiz-kulturnimi nastopi. Zveza slovenske mladine pa je odklonila sodelovanje ter izjavila, da čeprav spada «Unità» med najnaprednejše liste v Italiji, je vendar njegovo protijugoslovansko pisanje v poslednjem času zadosten razlog, da slovenska mladina v Italiji odkloni sodelovanje. Slovenska mladina v Italiji je močno zainteresirana na delu in življenju rodnih bratov v Jugoslaviji, zato ne bo nikoli pristala na udeležbo, ki bi dejansko pomenila pristanek in podporo v tej klevetniški gonji. Delo prosvetnega društva «Oton Zupančič» iz Standreža Prosvetno društvo «Oton Zupančič» iz Standreža se pripravlja na novo Sezono. V letošnjem letu hočejo naštudirati «Veroniko Deseniško», ki jo je v verzih napisal Oton Zupančič. Lansko leto je dosegla dramska družina izredno lep uspeh s Sketovo «Mi-klovo Zalo». Prav gotovo niso goriški Slovenci po prvi svetovni vojni videli tako lepo uspele domače prireditve. Letošnjo sezono je prosvetno društvo otvorilo v nedeljo s to igro in ponovno doživelo lep uspeh in priznanje vseh gledalcev. Smrtna nesreča pri kopanju Družina Premrov je v dveh letih tragično izgubila že drugega sina. V valovih Soče je utonil 14-letni Jurko. Čeprav so drugi kopalci takoj pritekli, na pomoč nesrečnemu dijaku, vendar ga zaradi kalne vode niso mogli rešiti. Najemanje delavcev za Argentino -Italijanska vlada je izdala razglas, da najemajo delavce za delo v Argentini. Pred nekaj dnevi so izseljenci iz Brazilije pisali v domovino o obupnem položaju, v katerem se nahajajo. Kljub temu pa so nekateri naši ljudje še vedno pripravljeni, da zapuste dom in gredo tako daleč v svet. Res da v Italij; delavci nimajo v bližnji bodočnosti ugodnih perspektiv za živ-ijene, vendar naj vsj tisti, ki žele za kruhom v svet, prej dobro premislijo, da gredo v daljavo, iz katere se bodo težko vrnili. Delo goriškega planinskega društva V letošnjem letu so goriški planinci napravili celo vrsto lepih izletov v planine. Letošnji zadinji izlet bo to soboto pod stene Montaža. nih listov RASC, iz katerih vidimo, da znaša zaslužek tajn zaposlenega delavca 356 in 602 oz. 356 in 710 jir dnevno. «Unità» oz. «Voce del comunista» oz. uredništvo «Lavoratola» pa poleg dejstev, ki jih navaja v zadevi delavcev pri RASC, piše, kakor da bi ZVU podvzela resne ukrepe le proti njihovemu glasilu, ker je pač «hotela zadati udarec komunističnemu in edino resnično demoikra-tičhemu glasilu». Dalje pravi, da je poziv listov «Corriere di Trieste» in «Primorskega dnevnika» pred sodišče le pesek v oči ljudstvu, da bi vsaj malo zakrili pristransko obsodbo lista «Unità». Razprava proti «Corriere di Trieste» je odgodena na nedoločen čas, prot; «Primorskemu dnevniku» pa je določena za 7. t. m. Inspektor socialnega zavarovanja je izjavil, da so delavci, ki delajo pri ZVU, vsi zavarovani. Po vprašanjih dr. Baše, zagovornika našega urednika, pa je inšpektor priznal, da so le tisti delavci, ki delajo pri angleških oblasteh, zavarovani, medtem pa tisti pri ameriških ne. Kapitan Dey je prekir.il debato, češ da to ne sp»; da v proces. Po kratkem odmoru je bil zaslišan podčastnik Spencer, ki je zanikal, da bi delavce pretepal niti da tega ni videl. Podobho kot Spencer Je trdil inšpektor Lugnani. Tov. Renko se je sam zagovarjal, vendar je predsednik sodišča porei-•kinil dopoldansko razpravo s pripombo, da zagovor ni noben politični govor. Medtem ko gre naš list v tisk, razprava že vedno traja. Spominska svečanost pri spomeniku bazoviških žrtev Počastili smo soomin Slovesnost na mestu streljanja 6. september 1930 bo vedno ostal primorskemu ljudstvu žalostna, a syetla točka V njegovi borbi za osvoboditev. Štirje mladinci Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so padli pod fašističnimi streli in s syojo krvjo orosili slovenska tla, na Tcaterih jo čez enajst let vzplamtel upor. Velika borba proti fašizmu je terjala od ljudstva nepopisnega žrtvovanja in junaštva. Bazoviške žrtve so bile zgled vsem borcem, vsem aktivistom, vsemu ljudstvu. Bazoviške žrtve so tudi .danes simbol vsem nam, ki smo ostali na ozemlju, katerega potiskata reakcija in imperializem nazaj v temno dobo gospodarskega, kulturnega, političnega, nacionalnoga in socialnega suženjstva. Nihče več ne bo mogel y primorskem ljudstvu zatreti borbenosti, ki so jo prižgaij štirje bazoviški mučeniki. Nihče ne more o-skruniti spomina na bazoviške junake ter na vse tiste številne borce, ki so se pod rdečo zvezdo borili za svobodo. Primorsko ljudstvo to dokazuje, dokazalo je to na spominski svečanosti v nedeljo y Bazovici. Ob spomeniku, ki stoji na mestu, kjer so bili ustreljeni Bidovec in tovariši, je bila v nedeljo zjutraj slovesna spominska svečanost. Govorila sta tov. Dekleva in Petronio, mladinec Ledja je recitiral Kajuhovo «Pet in dvajset», pevci pa so zapeli žalostinko «Žrtvam». Organizacije iz mesta in okolice ter iz cone B so položile pred spomenik krasne vence, med katerimi je bil trnjev venec, kj ga je položil Vekoslav Spanger, soobtoženec v bazoviškem procesu. Pionirji iz Bazovice so položili venec, ki so ga sami spleli iz bodečega osata. Mati padlega partizana pa je poklonila cvetje štirim junakom, ki so se boril; in pali za iste cilje kot njen sin — partizan. Tov. Dekleva ie v svojem govoru dejal, da se bazoviški junaki in mladina, ki jim je sledila, niso boril; le proti fašizmu, temveč so se, prost; bremen preteklosti, v iskanju novih poti, sredstev in idealov, uverjeni y poštenost, pravič-: nost in načelnost svoje borbe uprli, starejši generaciji in njenemu parlamentarnemu legalizmu. Seme, ki so ga zasadili, je rodilo bogate sadove ter privedlo primorsko ljudstvo v borbo na življenje in smrt. Padi; so, da bi zmagala pravičnost. Njihovi ideali, ki so obenem težnje slovenskega in italijanskega ljudstva, še niso izpolnjeni. Kratijo nam pravice, za katere se je ljudstvo borilo, rušijo ono, kar je ljudstvo y borbi doseglo. Toda slov.en-sko ljudstvo in italijanske demokratične množice hočejo vztrajata i. |'*dsm tednik 5 popoldanski slovesnosti v Bazovici slede velike množice demokratičnega Trsta govoru tov. Laurentija Množična tekmovanja delovnega ljudstva cone B Pred II. kongresom KP STOja, ki bo 15. septembra, je delovno ljudstvo iz cone B še povečalo svoj že itak visoki delovni polet, zajelo je v. svoje vrste široke kroge ljudstva, organiziralo tekmovanja y sindikalnih podružnicah in med posameznimi podružnicami, dalje po vaseh ter v množičnih organizacijah, Z obvezami, ki so si jih postavili delovni kolektivi, in katere neumorno izpolnjujejo, hočejo počastiti II. kongres KP STOja, torej kongres tiste organizacije, ki je postavila temelje osvoboditvi izpod fašizma, osvoboditvi delovnih množic izpod izkoriščevalskega pritiska tujih in domačih kapitalistov. Počastiti hočejo partijo, ki vodi danes uspešno borbo za socializem na njihovem ozemlju, podkrepiti jo s svojimi uspehi, saj danes, kljub klevetam, gospodarskemu pritisku in sabotažam — pa najsi bo to z vzhoda ali z zapada — gradi socializem in se bori za enakopravnost narodov in ljudstev. Velike delovne obveze, ki so jih sprejeli posamezni delovni kolektivi, ter uspehi, ki jih dan na dan ti dosegajo, vzpodbujajo vse qd bloka na Škofijah pa vse tja preko Bujščine, da dosegajo nove uspehe. Sindikalna podružnica ribiške zadruge je izpolnila svoje obveze stoodstotno. Sindikalna podružnica «Èdilit» je pri nekaterih delih tudi že izpolnila svoje obveze, tako da znaša povprečni uspeh 90 odst. V tovarni «Arrigoni» sq izpolnili svoje obveze s 50 odst., sindikalna podružnica pri «Adriji» pa je pri popravilih raznih strojev v ča- su od 18. 8.—24.8. dosegla 100 odst. izpolnitve postavljenih obvez, pri popravilih avtobusnih motorjev in traktorja kmetijske obdelovalne zadruge v Bujah pa 50 odst. Delavci podjetja «Rustja» so se ‘obvezali, da bodo na čast II. kongresa dvignili storilnost dela za 30 odstotkov, tako da bo znašala vrednost njihovega prostovoljnega dela 100.000 dinarjev. Delavci piranske ladjedelnice udarniško popravljajo motorne jadrnice, ker so se obvezali, da bodo 2300 delovnih ur opravili do 16. septembra. Sindikalna podružnica ILO Koper sodeluje udarniško pri kanalizaciji mesta. Predsedniki in tajniki prosvetnih društev koprskega okraja pa so se obvezali, da bodo v okviru tekmovanj za II. kongres KP dvignili kulturno-prosvetno delo; ustanovili 3 nove pevske zbore, pripravili 15 kandidatov za pevo-vodski tečaj, 13 za kapelniški, 20 za režiserski itd. Člani sindikalne podružnice Zadružne poslovne zveze, sq se obvezali, da bodo opravili 5.500 prosto- voljnih ur, od katerih so jih že izpolnili 3.732. Učiteljstvo koprskega okraja je svoj čas pred pričetkom šolskega leta posvetilo udarniškemu delu na čast kongresa. S svojo brigado «Oton Zupančič» se je vključilo v brigado «Branko Babič» in zdaj dela pri gradnji ceste Smarje-Nova vas. V skupnem delu z delavci in kmeti bodo gotovo dosegli vidne uspehe v predkongresnemv tekmovanju. Prav tako kot sindikalne podružnice, tekmujejo tudi vaški kolektivi med seboj za čim večji uspeh. V Pobegih so že opravili 1.456 delovnih ur pri gradnji svojega zadružnega doma. V Vršiču, ki je med naj- manjšimi vasmi v okraju, so pri pò: previjanju cest opravili 58 ur, pri Sv. Petru 700 ur. Vanganelci pospešeno grade zadružni dom in so na čast kongresu prispevali 298 prostovoljnih ur. Pri delu so jim pomagali tudi tovariši iz drugih vasi. Prav tako so povečali svojo delavnost pri gradnji zadružnih domov v Serminju, Marezigah, Pučah, Kortah, Dekanih in Bertokih. Šmarčani izpolnjujejo svoje obveznosti na gradnji ceste Smarje-Nova vas, kjer jim pomagajo tovariši iz Koštabone in Puč v okviru tekmovanj za kongres. Tudi v ostalih vaseh tekmujejo med seboj; popravljajo ceste, sodelujejo pri regula: ciji potoka Dernika, pri gradnji dveh mostov, vodnjakov, zadružnih skladišč itd. Žene, vključene v svoji organizaciji, prispevajo še posebej k delovnim zmagam pred drugim kongresom. Posebno pa se odlikujejo žene iz Buj, ki so na pr. v enem samem tednu napravile 1700 prostovoljnih ur pri gradnji zadružnega doma. Prostovoljno delo se uspešno razvija, to pa predvsem zato, ker je delavski razred z coni B, kjer vlada ljudska oblast, spoznal, da rie dela več za druge, kot v preteklosti, temveč zase. Posebne uspehe pa dosegajo delovni kolektivi prav zdaj v tekmovanju na čast II. kongresa KP STOja, ker hočejo dati partiji priznanje za uspešno borbo, ki jo vodi za izgradnjo socializma, t, j, — za dobrobit ljudstva. Prepričani srno. da bodo v 10 dneh, ki nas še ločijo od kongresa, izpolnjene in še presežene vse obveznosti, ki so jih delovni kolektivi sprejeli na čast kongresa in tako potrdili sog1asnost s pravično in pravilno borbo KP STOja. Občinska uprava namerno ONEMOGOČA RAZVOJ SLOVENSKE ŠOLE Letošnje šolsko leto bo že peto po vojni in vendar se razmere na šolah, predvsem slovenskih, niso prav nič izboljšale. Nasprotno, slovenske šole, ki so si jih tukaj živeči Slovenci priborili v odločni, krvavi borbi, so danes predmet strupenih napadov šovinistično nastrojene italijanske reakcije, ki ima obstoj slovenske šole v Trstu za zločin in ogrožanje njihovega nacionalnega napredka. Vse mogoče ovire bi radi podtaknili slovenski šoli, razkrinkati bi jo hoteli kot manjvredno sorodnim italijanskim šolam, učitelje in profesorje, ki na njih poučujejo, kot slabše kvalificirane od italijanskih itd. itd., vse zato, da bi slovenski starši izgubili zaupanje v te šole in svoje otro- bazoviških junakov V borbi ne glede na žrtve za zmago bratstva med narodi, za zmago pravice in resnice nad krivico in lažjo. Le tako bomo najdostojneje počastili spomin bazoviških mučenikov in vseh tisočev junakov, ki s° padli v borbi za svobodo. Popoldanski govori in kulturna prireditev Na popoldanski slovesnosti se je zbrala velika množica ljudstva, ki je peš ali na avtobusih prihitela V Bazovico Množici sta govorila tov. Stoka in' Laurenti, ki sta osvetila borbeno pot bazoviških žrtev, katerih geslo je bilo: Priključitev Primorja Jugoslaviji, saj so spoznali pomen Leninovih besed: «Kdor ni narodno svoboden, ne «tore biti svoboden niti socialno». Njihova borba je bila zavestna, pripravljala je pot osvobodilni borbi, ki je vzbujala občudovanje, dokler ni resolucija IU udarila po svetli in junaški preteklosti našega naroda in hotela uničiti to, kar je ljudstvo ustvarilo. Sovražniki hočejo uničiti tudi slovensko - italijansko bratstvo, hočejo, da bi se ttrst in celotno TO priključilo k Italiji, blatijo Jugoslavijo, blatijo narodno - osvobodilno borbo, potvarjajo resnico. Zato je prav danes naša dolžnost, da sledimo delu bazoviških hi yseh partizanskih junakov, ki so se borili za narodno in socialno osvoboditev, kajti le taka brezkompromisna borba bo privedla do zmage resnice in pravice. Govorom je sledil kulturni spored, ki so ga otvorili pionirji s petjem in recitacijo «Pet in dvajset let v sužnosti». Člani Slovenskega narodnega gledališča so podali dramatizacijo pesmi «Mrtveci zà vasjo», združeni pevski zbori pa so zapeli «Našo pesem», «Seljačko», <xooo~:-'.'W'VV".*-- I m»- ■ ' ' 'k < 'W, i ! r i f' »'V - ^ ir To so prvi obrisi bodočega lesnega kombinata «Stanko Mojnovič» pri Delnicah. Danes je že gotova žaga, ki je po strojih in načinu, kako je zgrajena ena izmed najmodernejših v državi. Kombinat bo popolnoma dograjen leta 1951. Da nec dela na žagi 300 delavcev GOVOR MOŠE PIJADE V BEOGRADU Socialistična resnica je na naši strani Ob vrnitvi desetih beograjskih mladinskih brigad s ceste Bratstva in enotnosti je bilo v Beogradu veliko zborovanje, na katerem je spregovoril tudi član politbiroja CK KPJ Moša Pijade. Na pričetku svojega govora je Moša Pijade dejal, da «zanesljivo upamo, da bo avtomobilska cesta že do konca tega leta dograjenan. Zgraditev te ceste bo udiarec po licih vsem takim maiodušnežem, ki so skušali sejati svoje malodušje okoli sebe. Rezultati, ki so bili doseženi na avtomobilski cesti in v Novem Beogradu so tudi udarec po licih tistim v tujini, ki so začeli v dozdevno kritiko proti Jugoslaviji in nadaljevali z gospodarsko blokado, obmejnimi incidenti, prekinitvijo kulturuib in drugih stikov, dokler niso prignali tako daleč, da govore danes v svojih notah o naši državi kot o majhnem ščenetu, ki se je drznil lajati na velikega slona. Govorili so o avtomobilski cesti, zlasti pa o graditvi Novega Beograda, da je to pustolovščina. Ni pustolovščine tam, kjer sta ljudstvo in naša mia. dina pripravljena dati vse za zmago pravilne linije svoje ljubljene partije. Uspehi naše graditve so toliko bolj rasli, kolikor so bile večje težave, ki jih povzročajo tisti, od katerih ne bi Vedno več nafte Letos so v Jugoslaviji pridobili že 50-lcrat več nafte kot pred vojno v šestih mesecih. Nadaljnji dvig proizvodnje jugoslovanske nafte je zagotovljen, ker bodo v kratkem jugoslovanske tovarne izdelale vrtalne stolpe in vrtalne stroje v taki množini, kolikor jih potrebuje FLRJ. Tako se bo pričelo drugo leto ìe iivahneje vrtalno deic na naftioih poljih. Vzgajajo nove ladre, tako da imajo že sedaj dovotj strokovne delovne sile za dvakrat večji cbseg vrtalnih naprav. Nadaljujejo z izsledovatnim delom, ne samo na znanih revirjih Dolnja Lendava-Peklenica in Gojio, marveč tudi v se^emo-vzhodni Bosni, Zahodni Srbiji, Makedoniji jn Črni gori. Sedaj imajo na Hrvatskem že 20 revirjev, kjer pridobivajo zemeljski plin, v Banatu 6, Bački 5 in v okolici Beograda 3. Strokovnjaki so izračunali, da imajo sajno znana najdišča več milijard kub. metrov plina, ki je cenena pogonska sila, saj ima ta plin 8.500 do 10.000 kalorij na kub. meter. * * * Prvj umetniški film, ki ga snemajo dijaki filmske šole, nosi naslov «Barba Zyanc». Scenarij je napisal Vekoslav Afrič po ideji iz novele «Voli prihajajo». Film opisuje tesno vez med istrskijn ljudstvom in istrskimi partizani. mogli tega nikoli pričakovati. To jim ni prav nič pomagalo .Enotnost ljudstva in njegovega vodstva ni bila nikoli tako trdna kot danes in vsak dan postaja še trdnejša. Hoteli so, da bi se partija uprla svojemu vodstvu pa so dosegli ravno nasprotne nspebe. Cementirali so enotnost našega ljudstva, mladine in vodstva. Razumljivo je, da jih je ta neuspeh pripravil do besa in groženj. Mi ta bes razumemo, ker prihaja iz obupa zaradi neuspeha, grožnje pa nas niso omajale. V najusodnejših časih niso naši narodi nikoli izgubili glave in vedno so vedeli, kaj je njihova dolžnost do domovine, svobode in neodvisnosti. Ves svet ve, zakaj te danes FLRJ bori, da se bori za človeške pravične in enakopravne odnose med sociali-stičnimi državami. Ko govore, do Je ZSSR slon, FLRJ pa ščene, ki misli, da je močno zato, ker laja na slona, odkrivajo pred vsem svetom, kako razumejo odnose med socialističnimi državami, kako razumejo odnose med veliko in malo socialistično državo. Tisti, ki stvari tako postavljajo, so prevzeli velikansko odgovornost. S takim rasnim prezirom do majhnega naroda je doslej govoril samo Hitler. Zdaj piše glasilo IU, da bo prišla rešitev od FLRJ. Točno je, to bi morali vedeti že pred letom dni. Rešitev je v naših rokah z zgraditvijo petletnega plana, z zgraditvijo socializma v državi, z moralno politično zmago naših pravilnih pogledov na to, kakšni morajo biti odnosi med socialističnimi državami. Socialistična resnica je na naši strani. Moša Pijade se je zahvalil mladini za njeno delo in zaključil: «Svetla in veličastna je pot, po kateri korakate vi mladinci... nadaljujte pogumno to pot in ne bojte se nikakih težav, ni-kakih ovir, nikaklb groženja. NI težave, ki Je naši narodi s tako mladino ne bodo premagali, ker jim Je na čelu junaška komunistična partija in ker stoji na čela te partije največji sin naših narodov, tov. Tito. * * * V nedeljo so v Jugoslaviji preizkusili prvi doma izdelani traktor. Traktor domače produkcije se je dobro obnesel. Tehta 2.5 tone in ima motor s 50 konjskimi silami. Vleče pet ton, pri oranju pa pet plugov. Traktor jc izdelal kolektiv tovarne strojev x rekordnem času treh mesecev, skupno z vsemi načrti. Zaenkrat so preizkusili tri traktorje. Ti prvi doma izdelani traktorji so veljjc uspeh jugoslovanske industrije in ponoven dokaz, s kakšnim uspehom ter poletom grade v Jugoslaviji socializem. V Rakovici so jih izdelali kot izvenplansko nalogo. Razstavili jih bodo na Zagrebškem velesejmu. Borba za visoko produktivnost dela, ki jo je pred dobrim mesecem pričel Alija Sirotanovič v rudniku Breza, se je razširil na številne manjše rudnike v državi. Si-rotanovičevo gibanje ni ostalo omejeno samo na najboljše brigade. Mnogi rudniki, ki so zaradi pomanjkanja delovne sile zaostajali za planom, ga sedaj že dosegajo in presegajo. Tako je n. pr. raški premogovnik zaostajal za planom s 85 do 90 odst. V avgustu pa je plan presegel kar za 37 odst. Tudi zidarji v Beogradu, martinarji v Štorah in Zenici so dosegli dose-daj še nikoli tako visoke rekorde visoke storilnosti. V Jugoslaviji se je pričela na široki fronti bitka za čim večjo storilnost, kar pomeni novo obdobje borbe za izpolnitev petletnega plana — in socializma. Trboveljski rudarji so y nedeljo postavili nov rekord. Skupina 13 rudarjev je nakopala v osmih urah 966 ton premoga, kar pomeni 74.5 ton premoga na moža. Nov rekord so dosegli prejšnji teden tudi na gradbišču Novega Beograda. Mladinec Jovan Gemen je v osmih urah sezidal 53,84 kvadratnih metrov zidu ter s tem prekosil vse dosedanje rekorde v zidanju v. Jugoslaviji. Novi apostoli med italijanskim ljudstvom Kljub odlični cenzuri, Vidali-jevemu tisku marsikatera uide. Kot je znano, imajo, odkar je KPI prevzela popolnoma vodstvo njene tržaške podružnice, pri «La-voratoru» (kot tedniku), «Unità», oziroma sedaj pri «Voce comunista» za cenzorja dr. Bassija, ki ga je poslala KRI v Trst, da vodi «linijo» tržaškega tiska. Ker sedaj vidalijevci tiskajo svoje liste v Italiji imajo sedaj kar dvojno cenzuro. In vendar! Tednik «Lavoratore» je v nedeljo napisal, da je imela Bernetičeva govore v Genovi, Gašperini v Benetkah jn Bolzanu, Calabria v Marchah jn Franza v Pugli. List šeppiše, da so govorniki govorili «sulle deviazioni della banda di Dito». Kot vidimo so bili italijanski propagandisti premalo, da bi prepričali italijansko delavsko ljudstvo «dal tradimento di Tito». Poklicati so morali pomoč in še to izbrano pomoč. Vendar pa dvomimo v uspeh njihove nove propagandistične «garde». Nova oblika strahu Naj še en primer pokaže dejansko panični strah kominfor-mistov do «jugoslovanske resničnosti». 10. avgusta se je zasidrala so- Slovenci onstran meje Taka so prevarili 12 drnžin v Slovenski Benečiji V začetku letošnjega leta je 18 družin iz Slovenske Benečije zapustilo svojo rodno zemljo na vabilo don Moderjana. ki že dolgo let živi v Braziliji. Marca mese, ca so odpotovale. Družine so namestili na neki puščavski visoki planoti (1600 m nadmorske višine). Don Moderjano Jih je redno obiskoval in družine so kmalu ugotovile, da so navadni «misio-narjevi» koloni. Odkazoval jim je delo in jim zagotavljal, da bodo spremenili puščavo v rodno zemljo. Toda puščava je ostala pušča, va in še poleg tega so izseljencem pogorele hiše. Nihče se zanje ne briga in od nikoder ne dobivajo hrane. Izseljenci, ki so pred pol leta zapustili svojo zemljo, so tujine dovolj okusili. Pred njimi pa je nepremostljiv problem: kako priti do denarja za pot, kajti s svojim skromnim zašluškom si ga ne bo do mogli nikoli zaslužiti. Napodi na koroške Slovence Avstrijski nacisti in šovinisti še vedno zatirajo slovenske antifašiste in funkcionarje protifašističnih organizacij na Slovenskem Korokem. Po zelo uspešnem mia. dinskem dnevu, ki jc bil preteklo nedeljo pri Pliberku, so napadli funkcionarja mladinske zveze Pavla Kumarja, ko se je vračal domov. Isti večer je skupina avstrijskih šovinistov napadla tudi slovenskega mladinca Mirka Brezja, ka. Poškodovali so ga po glavi in mu izbili nekaj zob. To nedeljo pa so pripadniki neke nacistične organizacije napadli z motikami slovensko gledališko skupino iz Količa, ki se je vračala s kulturne prireditve v Ločah. Koroški Slovenci vedno znova občutijo, kako jih Avstrija «ščk ti» kot narodno manjšino. vjelska ladja «Kapetan Vislobo-kov» v šibeniški luki, da vkrca boksit. Ladjo so jugoslovanski delavci natovorili tri dni in pol prej, kot je bilo določeno. Posadka ladje pa je dobila, kot je to y navadi za vse tuje ladje, dovoljenje za prosto kretanje po mestu. Toda duh resolucije In-formbiroja je budno pazil nad mornarji, da se ne «okužijo». Kapetan ladje je prepovedal mornarjem, da bi se izkrcali. Preprečil jim je, da bi mornarji prišli med Jugoslovane, da bi videli današnjo resnično «jugoslovansko stvarnost», čutili de-lovn; polet ljudstva in da ne bi zvedeli, da protirevolucionarno 'fčtonitoL postopanje vodstva ZSSR in držav ljudskih demokracij ni naletelo na podporo pri jugoslovanskih narodih, temveč da ga vsi obsojajo. Ta sovjetski kapetan je poškusal, skriti resnico sovjetskim mornarjem. Toda že samo dejstvo, da so jugoslovanski delavci naložili njihovo ladjo tri dni in pol prej, je dovolj, da prepriča sovjetske mornarje o socialističnem delovnem duhu, s katerim so prežeti jugoslovanski delavci, ki kljub grožnjam in lažem grade svojo socialistično domovino. Resnico je težko prekriti. Prav dobro vemo, da se to ni posrečilo niti kapetanu Anistratejkovu. 1 923n>l i luiostanÉ mladini, da se Tajništvo Svetovne federacije demokratične mladine je poslalo tudi Ljuds/ci mladini Jugoslavije poziv, naj pošlje svoje delegate na II. kongres SFDM, na katerem bodo razčlenili dosedanje delo in določili tekoče naloge demokratične mladine sveta. Kongres se je pričel 2. septembra v Budimpešti. Delegacija Ljudske mladine Jugoslavije pa ni dobila od madžarskih oblasti potrebnega vizuma. Pet dni potem, ko je CK LMJ odposlal svoje prošnje madžarskemu veleposlaništvu v Beogradu, so listine vrnili, češ da jih je treba izpolniti v angleščini in ne v francoščini. Ko pa so bile te formalnosti opravljene ni jugoslovanska mladina kljub vsem intervencijam dobila nobenega odgovora. Zaradi tega je CK LMJ poslal II. kongresu SFDM v Budimpešti brzojavko, v kateri je izrazil svoje obžalovanje in ogorčenost, ker ne more prisostvovati kongresu delegacija jugoslovanske mladine. Obsodil je pristransko in sovražno ravnanje madžarskih oblasti, ker to «ni samo sovražno naperjeno proti LMJ, ampak proti enotnosti demokratične mladine sveta, proti njeni borbi za mir, demokracijo in boljšo prihodnost mladega rodu». CK je zahteval, da kongres obsodi delo madžarskih oblasti. Brzojavko je CK LMJ zaključil takole: «Ljudska mladina Jugoslavije o-staja zvesta svojim demokratičnim in intemacionalističnim tradicijam in svojemu uspešnemu delu ter podpori mednarodnega mladinskega gibanja in bo ostala tudi v bodoče v prvih vrstah borbe svetovne demokratične mladine za mir, demokracijo, svobodo, neodvisnost in enakopravnost vseh narodov, za boljše življenje mladine». o o o % Mednarodna zveza demokratičnih žena je naslovila proglas na vse žene sveta, v katerem obvešča, da bo od 1. do 7. decembra 1949 v Pekingu, glavnem mestu osvobojene Kitajske, konferenca azijskih žena. Zveza poziva v svojem proglasu žene vseh azijskih narodov, ki še trpe pod jarmom kolonialnega suženjstva, naj pošljejo svoje delegatke na to konferenco. Prav tako je pozvala tudi žene, ki se z orožjem v rokj bore proti imperialistom. Qìadn/a toua'm na yiouaShem Novo šolsko leto v ZSSR Prejšnji teden so pričeli v Sovjetski zvezi z novim šolskim letom. Kakor poročajo, bodo imeli letos na višjih in nižjih šolah ter strokovnih institutih 36 milijonov študentov. Letošnje leto je prineslo v sovjetskem šolstvu tudi važno novost. Doba, v kateri morajo o-troci Sovjetske zveze obiskovati šole je bila podaljšana na sedem let in sicer obvezno po mestih in na deželi. Iako se je število šolo-obiskujočih znatno povečalo. V ruski republiki je njih število naraslo za pol milijona in v Ukrajini za 271 tisoč v primeri z lanskim letom. Sole so temeljito pripravili, da bodo te čim bolje sprejele mlade ljudi, ki se v njih pripravljajo za življenje. Višje šole so dobile nove institute, nameščeni so bili novi profesorji in zgradili so številna nova poslopja. Tako so v Ukrajini postavili 519 novih šolskih poslopij. Število sedemletk je naraslo za 2.330. Številne višje šole sp odprli po središčih ZSSR. To leto je pričelo z delom 31 novih pedagoških institutov. Ze obstoječe univerze so bile spppolnjene z novimi fakultetami. Jasno je, da v Sovjetski zvezi posvečajo veliko pažnjo pouku I mladih delavcev, ki imajo tam vse možnosti za temeljito strokovno šolanje. Znano je na primer, da je visoko število inženirjev in tehnikov v Sovjetski zvezi prišlo do te usposobljenosti s pridnostjo iz navadnih delavcev V industriji. Lansko leto je bilo v ruski republiki 2.000 šol za delovno mladino. Sedaj imajo v načrtu, da bo dobila vsaka večja tovarna tudi svojo šolo. Za primer naj navedemo, da te šole obiskuje danes v Leningradu 31.000 mladih delavcev. Zaradi vedno večjega zanimanja mladih delavcev zanje, so morali v Leningradu odpreti še 4 nove šole. V Sovjetski zvezi visoko cenijo dele pedagogov in jih vsestransko spoštujejo. V Moskvi je bilo odlikovanih 40.278 učiteljev. Med njimi jih je dobilo 232 naslov zaslužnega učitelja. Številni dijaki pa dobivajo podpore, da se nemoteno lahko posvete študiju. Slovaška je napravila korak naprej Slovaška je pričela napredovati. Nekdanja izrazito poljedelska pokrajina je «Šobila svojo industrijo. Tako raste z njo tudi število delav. stva. Danes dela v slovaški industriji že 190.000 oseb, ob koncu petletke pa računajo, da bo število zaposlenih v industriji naraslo na 280.000. Industrijska proizvodnja se bo povečala za 75 odst. Poljedelska proizvodnja pa se bo dvignila za 37 odst. Tako se bo dvignila socialna zavest slovaškega ljudstv a in zdravstvena in kulturna raven. Danes plan na Slovaškem kar dobro izpolnjujejo. Odločilen moment v tem je nastopil lansko leto, ko so od stranili saboterje plana, ki jih je slovaška demokratična Resnica pride vedno na dan* Precj časom smo zapisali, da zna mladina ceniti resnico. Zapisali smo to v zvezi z mladinskim festivalom, ki je pravkar končal V Budimpešti. No in sedaj imamo prav v tem primeru tudi potrdilo naših trditev. Mladinci iz Cambridgea (Anglija), ki so se udeležili festivala v Budimpešti, so povedali, da so jim voditelji festivala do zadnjega dne govori-}i, da bo jugoslovanska mladina prišla na festival. V razgovoru z drugimi mladinskimi delegacijami so zvedeli, da ni bil nihče od udeležencev festivala obveščen o izgonu jugoslovanskega delegata iz pripravljalnega odbora festivala. Prav tako jih niso obvestili o tem, da madžarske oblasti niso izdale vizuma jugoslovanski delegaciji. Za protestne brzojavke jugoslovanske mladine pa so izvedeli šele v FLRJ. Toda, zadnje dni festivala je prišla na dan resnica o tem, zakaj Jugoslovanov ni bilo na festival, Na zahtevo mladincev, so voditelji festivala odgovarjali, da Jugosovanov niso pustili na festival, «da ne bi povzročali izgredov». Mladlncj so povedali, da 3im tega nihče v Budimpešti ni verjel. Laž ima zelo kratke noge! Kominformisl» se zavedajo, da imajo ljudje oči in ušesa Resnica je kot silen veter, ki najde svojo pot y vsak kot. Tako je kljub radijski in časopisni propagandi našla resnica svojo pot med vrste jugoslovanskih izseljencev v Franciji, kj že dolga leta žive na tujem. Ko je prišla skupina izseljencev pred dnevi na dopust v Jugoslavijo, so pravili njeni člani, da so v nekaj urah, odkar so prekoračili mejo pri Sežani, mnogo videli s svojimi očmi, slišali na lastna ušega in spoznali, da gradi Jugoslavija pravi socializem. Po primeru teh izseljencev jè spoznalo resnico o Jugoslaviji že veliko ljudi. Verovali so v svojo državo pa čeprav so jim komin-* formisti še take trobili v uho. Izseljenci so obljubili, i bodo povedali, kar so videli v FLF. 1 ne samo našim izseljencem v Franciji, temveč vsem Francozom, s katerimi bodo prišli v osebni stik. Ce pomislimo na to, kakšen odmev bo t° imelo, moramo v Trstu razumeti tudi napore Vida-lija, zakaj ne pusti, da bi obiskali FLRJ. To je zanj vse preveč nevarno. Zaman bi bila njegova demagogija. podpirala stranka. Z industrializacijo Slovaške mislijo izenačiti celotno gospodarsko stanje na Češkoslovaškem, Stare Ceškoslo-vaške dežele so namreč že dosti bolj daleč v svojem razvoju, kot pa Slovaška, ki ima 28 odst vsega prebivalstva CSR. Kako je bila Slova, ška v preteklosti zaostala, najbolje vidimo po tem, da je bilo na Slovaškem v letu '1937 samo 10.000 industrijskih delavcev več kot leta 1913. tik pred izbruhom prve svetovne vojne. Zato so vrgli velike investicije v slovaško industrijo in to kljub :emu, da se je Slovaška znatno opomogla z industrijo, ki so jo preselili iz bivših Sudetov, v kateri je takoj dobilo 26 000 Slovakov redno delo. Velik napredek “ so dosegli v poljedelstvu, zlasti pa v živinoreji. Število goveje živine e na Slovaškem že prekoračilo predvojno stanje, kar se ni zgodilo v nekdanjih zgodovinskih čeških deželah. Z industrializacijo ir. zboljšanjem kmetijstva lahko danes že govorimo o zvišanju življenjske ravni slova. Skesa naroda, v prvi vrsti slovaških delavcev in revnih kmetov. Slovaška, ki je zaradi znanega upora v sep. tembru 1944 mnogo bolj trpela kot ostale češke dežele, ni samo odstranila ruševin, temveč je napravila lu di precejšen korak naprej. ZiNiacus o Jugoslavija Se vsakdo, ki je prišel v neposredni stik z jugoslovansko stvarnostjo, je z lahkoto spoznal, da je v sedanjem sporu med FLRJ in vodilnimi krogi Kominforma resnica na jugoslovanski strani in da bo ta resnica prej ali slej spričo nepopustljivosti in predanosti jugoslovanskih narodov pri izgradnji socializma zmagovito prodrla v svet. Med onimi, ki so se prepričali o tem, niso samo delovni ljudje raznih evropskih držav, temveč tudi vidne politične in kulturne osebnosti, kakor francoski pisatelj Cassou in sedaj britanski laburistični poslanec Zilliacuš, ki je bil nedavna izključen iz laburistične stranke kot navdušen pristaš komunizma. V soboto je po 15 dnevnem potovanju po Jugoslaviji sprejel Zil-iiacusa Maršal Tito. Po svojem prihodu v London je Zilliacus izjavil: «Gospodarski položaj Jugoslavije ni niti od daleč tako slab, kakor o njem sodijo nekateri zahodni opazovalci. Kljub gospodarski blokadi je Jugoslavija dosegla določene naloge zahvaljujoč se svojim znatnim virom vodne sile, izredno dobri letini in zadnjim odkritjem petrolejskih ležišč. Posebno aktivna je gradbena industrija. Velika hidrocentrala, ki je eden največjih o-bjektov petletnega načrta, je skoraj dokončana. Jugoslovani gledajo z zaupanjem in optimizmom v bodoč nost svoje države v izvršitvi petlet nega plana. Politični položaj je bolj ši kakor lansko leto. Napetost med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo samo utrjuje položaj v Jugoslaviji. Tajni odpor informbirojevcev je smatrati za zelo nepomembnega. Tisti, ki v zahodnih državah mislijo, da se bo Tito pridružil zahodu, je zaključil Zilliacus, so tako daleč od realnosti kakor informbirojevski fanatiki. Po teh izjavah je pričakovati, da bodo Zilliacusa, ki so ga doslej pri-st^yali med «svoje», proglasili ko-I minformisti za izdajalca . . . 3.000 potiskih duhovnikov je izrazilo solidarnost z vlado V Varšavi bo 23. oktobra imela poljska duhovščina velik kongres, na katerem bodo poljski duhovniki razpravljali o svojem stališču do tistih, ki jih je Vatikan nedavno izobčil, ker podpirajo ljudsko oblast. Poljska duhovščina bo morala izbirati samo dvoje: lahko se podredi ukazom Vatikana in dela proti ljudstvu in vladi, ki jo je ljudstvo izbralo, ali pa spremlja ljudstvo na njegovi poti napredka in socialne pravičnosti. Zanimiva je tudi izjava, ki jo je dal oče Frančišek Skatkowski, ki je obsodil dekret Sv. stolice. Dejal je: «Nepošteno se mi zdi. da bi priznal izobčenje stranke, ki je rešila državo. Vem, da je tudi ve- čina duhovščine istega mnenja kot jaz. Čeprav nas veže ljubezen in dolžnost do Vatikana, se mi ne moremo zaradi njegovih navodil obrniti proti delovnemu ljudstvu, suvereni državi in proti tisti vladi, katere edini namen je, da brani popolno svobodo vere in vesti vsakega državljana. Mi ne bomo izdali vlade, ki je pokazala takp skrb, državnih problemov in ne bomo prevarili pričakovanj delovnega ljudstva, ki gleda na nas s polnim zaupanjem in upa, da bomo obvarovali moralo in nauke Kristusa. «Ze 3.000 duhovnikov — je izjavil oče Skatkowski — je izrazilo svojo zvestobo vladi». Francoske čete, ki se borijo v Vietnamu proti narodnoosvobodilnemu gibanju, so imele v zadnjem času velike izgube. Da te izgube nadoknadijo, so pričele francoske oblasti v Zapadni Nemčiji novačiti Nemce za tujsko legijo. Kakor poročajo, so že pridobili najmanj 500 ljudi, ki bodo služili v legiji 5 let. Sodišče v Pragi je obsodilo skupino zarotnikov, ki so pripravljali državni udar na Češkoslovaškem. Sest jih je bilo obsojenih na smrt, deset na dosmrtno ječo, drugi pa na časovne kazni od enega do 25 let. Ob desetletnici Hitlerjevega na. pada na Poljsko je bilo v Gdansku veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo 100 tisoč ljudi. V Romuniji so razpustili in postavili v likvidacijo vse zavaro. vaine družbe. Vse njihovo imetje, računano od 15. septembra morajo te izročiti sovjetsko.romunski zavarovalni družbi «Sovrom», ki so jo pred kratkim ustanovili. Sovjetsko - jugoslovanski družbi za podonavsko plovko «Juspad» in družba za civilno letalstvo «Justa» sta bili razpuščeni po dolgih poga--janjih med predstavniki jugoslovanske vlade in ZSSR. Podpisali so likvidacijski protokol teh družb. Poljska vlada je izdala nove odločbe glede preseljevanja poljskih Zidov v Palestino. Pričaku. jejo, da se jih bo poslužilo 20.000 Zidov. f»ar tisoč ljudi je te dni obiskalo Benešev grob v Sezimovih U-stih. Predstavniki vlade so ob ob. letnici njegove smrti položili vence na Benešev grob. Sovjetska zveza in Poljska bosta dobavljali nafto Avstriji v zamenjavo za volno. Kakor je izjavil avstralski ministrski predsednik, skuša na ta način Avstralija prihraniti dolarske rezerve. Tri osebe, ki so pripadale poljski podtalni organizaciji WIN so bile obsojene na smrt pred poljskim vojaškim sodiščem. Na Češkoslovaškem grade v bližini mesta Hradec Kralove veliko farmo za prašiče. Ob farmi bo mesni kombinat. V pričetku bodo gojili 10.000 prašičev. Novo pi. tališče se bo imenovalo «Gigar> in bo njegova letna proizvodnja znašala 30.000 prašičev. Nove lokomotive, ki jih sedaj gradijo v ZSSR se odlikujejo po svoji moči (en in polkrat večja od prejšnjih serij). Računajo, da bodo te lokomotive lahko vlekle vlake s težo do 3.500 ton. Lokomotive izdelujejo v tovarni v Ko-lomni in v Vorošilovgradu. Umrljivost otrok v Češkoslovaški se je precej zmanjšala. Medtem, ko je bila umrljivost leta 1945 13.79 odst. (v letu 1929 13.89 odst.), znaša danes umrljivost samo 8.3 odst. Povpreček je v me. stih znatno manjši. Tako je v Pra. gi odstotek samo 4.18, v Brnu 5.25, v Hradcu Kralovem pa 3.76. Otroci so namreč po mestih pod stalno zdravniško kontrolo. Bolgarija je podpisala trgovinski sporazum z Zapadno Nemčijo, ki bo v veljavi od 1. septembra do 31. decembra. Skupna vrednost blaga, ki ga bodo izmenjali, bo 6.6 milijonov dolarjev. Bolgarija bo uvažala stroje v zameno za živila in olje. V ZSSR so skoro vsi kolhozi že oddali žito državi po planu za letošnje leto. Mehanizacija poljedelstva je omogočila, da so plan presegli v številnih kolhoz'h, ki so letos oddali svoje žito dosti preje, kot prejšnja leta. Tako so, kakor poročajo oddali v Rzjanski oblasti žito 45 dni preje. V šte. vilnih oblasteh ZSSR so jže končali z jesenskim sejanjem. Poljska je prekoračila svoji pol^ letni plan za 9 odst. S tem je prekoračila njena, industrija svojo lanskoletno proizvodnjo za 24 odst. Delavci v Varšavi so tudi dosegli pomemben uspeh s tem, da so dokončali železniško linijo Vzhod-Zahod. TI IP V K STliAM STA POSYVCVSI l'K'lÀSKIM PLASISCVM OB PKVVM SLOVlSKVM PLANINSKEM 'fTIJ.VT .vitve....................................................W lUUU\un\nn"" niw«'«"""’ iwnwu"'"" u\inu'"""uu' Slovel 0 lWWWW"«"" •sVS22-2 lW\\\W"W" ,w\\ 1W\WW'""V *\u\n«""v ìuwwW'""1 V zadnjih letih smo praznovali že nek-1.] častitljivih obletnic, ki pričajo o starodavnosti kulturne or. ganizacije tržaških Slovencev. Čeprav ni planinsko društvo ravno toliko staro, je vendar vsega upoštevanja vredno. Zakaj se je prav za prav v Trstu ustanovilo planinsko društvo šele leta 1904., nisem mogel ugotoviti iz razgovorov z Ivanom Bandelom iz Rojana, v Trstu živečim odbornikom Tržaške podružnice SPD iz dobe pred prvo svetovno vojno. Društvo je imelo vse predpogoje za krepko uspevanje že prej, saj je imelo precej vnetih in izkušenih planincev, ki so takoj spočetka razvili veliko in vsestransko delavnost. Od odbornikov živita .danes ge 80 letni Miroslav Pretner, voditelj slovenske pripravnice na Ak-vedotu, v Ptuju, in Karel Mahkota v Ljubljani. Po drugih slovenskih krajih je bilo planinstvo takrat že v polnem razmahu. Saj je bilo po slovenskih planinah že več kot desetina planinskih koč in domov. Soška podružnica v Tolminu je imela n. ‘pr. ie več let svojo planinsko, Triller-jevo kočo na Kinu, pač prvo na Primorskem. Morda je splošni val navdušenja ra planinstvo potegnil za seboj tudi ostale planince, da so v il te m letu 1904. ustanovil; £e podružnice v Idrija Ajdovščini - Vipavj in v Cerknem, ali pa so dali še zadnjo vzpodbudo politični ljudje; saj je značilno, da je bil načelnik Pripravljalnega odbora dr. Otokar Ry-bar, ki je sklical dne 25.2.1904. 1„ zbor planincev, na katerem so bila sprejeta pravila. Ko je Namestništvo odobrilo pravila, je bil dne 7. maja 1904. v prostorih slovenske čitalnice v ul. Chiozza 8 redni občni zbor. V prvem odboru je bil izvoljen za načelnika odvetnik dr. Matej Pretner, za podnačelnika železniški uradnik Josip Hočevar, za tajnika Miroslav Pretner. Drug; odborniki so bili: inž. Ignacij Sega ter železniški uradnik Josip Zwit-ter. Do konca 1. 1904. je imela tržaška podružnica že 103 Člane, «kar naj dokazuje, ali je bila potrebna ali ne», kot pravi poročilo v Planinskem vestniku» iz 1. 1905, kajti druga poročila se niso ohranila, ves društveni arhiv in premoženje je namreč zgorelo ob znanem barbarskem fašističnem požigu 1. 1920. Iz poročil je razvidno, da se je društvo krepko lotilo dela. Prvo delo je bilo zaznamovanje poti ;n označevanje s slovenskimi kažipoti. Prvi izlet je priredilo dne 22. in 23. maja na Nanos (to je na tradicionalni izlet na Sv. Jeromna). Tu so tržaške planince pozdravili pla_ ninci iz Ajdovščine - Vipave. Dne 5. 5. je bil izlet na Veliko Gradišče in Lokev. Udeležba je bila številna ter sprejem v Lokve prisrčen. Tretji izlet je bil dne 19.6. z Rodika na Artviže in odtod v Zavrhek» Dne 9. in 10:7 pa je napravila Podružnica na povabilo posestrime Ajdovsko Vipavske podružnice Izlet na Kucelj in na Čaven». Jeseni sta bila še dva izleta: 1. 11. na Sv. Goro pri Gorici in 13.12. na Tinjan in v Dekane. Toda turistike niso gojili le po bližnjih krajih. Predvsem očaka naših planin, ponosni Triglav, je obiskalo dne 15. in IG. avg. 1904. lepo število tržaških planincev. Izmed drugih visokih gora so tega leta člani obiskali še: Mangart, Stenar, Stol, Crna prst, Konjščica, Tol-stec, Golica, Grintovec, Babji zob, Kokrsko sedlo, Kamniško sedlo, ®<*5.ac- Velebit ud. Nekateri pa so zlezli celo na Dolomite ter na tirolske in solnograške planine. Od-** zastopan tudi pri slavno, stih SPD: pri otvoritvi Aljaževe ga doma v Vratih in pri otvoritvi Kadilnikove koče na Golici. 'Planinsko društvo je posvetilo pozornost tudi krasnim podzemskim kraškim jamam. Poročilo pravi: «Ko se je začul glas, da preti prelepi «Divaški vilenici» nevarnost, da pride v tuje roke, je odbor storil takoj vse potrebno in stvar se je srečno iztekla. Po daljšem pogajanju je prešla ta krasna jama v oskrbo in gospodarstvo naše podružnice, ki je postavilo s tem prvo podzemsko jamo v delokrog SPD. Poskrbeli so, da je bila jama v vsakem pogledu primerno urejena. Pred kratkim se je raznesla 1906. 1. ki so se ga udeležile vse podružnice SPD skupno z osrednjim odborom y Ljubljani ter vsa bližnja prosvetna društva. Iz Trsta pa je prišel poseben vlak obiskovalcev. Obrnila se je cglo do vseh glavnih Železniških ravnateljstev, da so dovolila, da se pritrdijo po vseh železniških postajah reklamni oglasi za jamo. Do konca leta je jamo obiskalo 1255 oseb. Za drugo podzemsko jamo «Dim. niče» v Slivjah pa je podružnica izdelala velikopotezen hačrt glede dohoda, Za delo pa je bila potreb- ti: L od železniške postaje v Rodiku do Artviž. 2; Od tu na Zavrhek. 3. Iz Doline po stezi do Socerba, do jame. 4. Od Socerba preko Kastelca v Osp, 5; Od postaje v Drag; na Veliko Gradišče po dveh poteh: a) čez Krvavi potok), b) čez Pesek, Gročano do cerkvice Sv. Lovrenca, kjer se obe poti združita. 6. Od Velikega Gradišča v Lokev. 7. Od Pčska na Ožek (Kokoš) in od tu v Lokev. 8. Z Velikega Repna na Volnik. 9. Z Ospa v Tinjan. 10. S. Tinjana v Dekane. 11. Z Dekanov po Rižanski dolini ' javljalo in širilo markacije do J J6'53» Štanjela, Branice, Erzelja, , javljalo kažipotne napisne table, vrli Rojančan Ivan Bande], j>b uničevale šovinistične vidimo od tega časa dalje ir> ? t*ei prej, na vseh društvenih prired'' Naslednjega leta se delo ni vah in podvigih. Pozneje je prevlf^anjšalo v nobeni smeri. Prvič se upravo jame «Dimnic» v Slivja! Ičez poletje nastanila tržaška pla-Med vnetimi sodelovale! imaMnska kolonija za Ziljskih plani-znanega slovenskega botanika B* za mesec dni. ka Justina, nadučitelja v Vremal >D0 začetka svet0vne vojne jc p]a. Pridno se je udeleževal izlet W družtvo še nadalje živahno zaznamoval pota ter nabiral cvet llovalo, po že izvoženih poteh, po našem Krasu. 2e v Plan, v« fc,rli so jamp Diinnice neposred. iz 1. 1905. je priobčil opis svoj®] P pred začetkom svetovne vojne, potovanja na VeJebit v DalmAifravljah so vse potrebno za morja in fstre^6 ^ ra^Iedr*ga stolpa na vrhu ■n mi , . i.\la nad Sv. Ivanom, toda sovini- Dne 13.1.1906. 1. je imela Tr^tečna tržaška mestna uprava za to dala dovoljenja. L. 1914. je iroe-podružnica vse pripravljeno Tržaško in goriško planinsko društvo na svojem tudi vest o neki novi orjaški podzemeljski jami, o «Dimnicah» v Slivjah (pri Materiji). Tudi tu je storila podružnica vse korake in upamo, da se stvar srečno konča. Jama, ki smo jo pred kratkim obiskali, nadkriljuje, vse podobne tajne podzemeljske domove. V Divaški vilenici je podružnica poskrbela vse potrebne uredbe, na. pravila pota, ki so omogočila množičen obisk, oskrbela razsvetljavo ter jo slavnostno odprla ob slovesnem prevzemu dne 14. maja na precejšna vsota, ki je društvo n; zmoglo in se je za to obrnilo za pomoč na javnost:... «in če pripomore rodoljubna radodarnost, da se uresniči ta načrt, bo to prva jama, ki bo imela tako veličasten dohod, kakor še nobena druga svetovna Jama, a glas o lepoti slovenske zemlje bo donel po širnem sve. tu», pravi poročilo v Plan vest. 1906. 1. Do marca 1905., torej v prvem letu svojega obstoja, je Tržaška podružnica zaznamovala naslednje po- iradicionalnem pomladnem izletu na Nanosu I. 1906 12. Z Britofa-Vrem na v Crni kaj. Vremščico. Vodilni ljudje so bili od vsega začetka do prve svetovne vojne: imenovani odvetnik dr. Matej Pretner,- ki je bil načelnik Podružnice od začetka do svetovne vojne. Pravo gibalo vse društvene delavnosti pa je bil tajnik Miroslav Pretner, ki ga najdemo na vseh društvenih izletih. Podnačelnik je bil železniški uradnik Josip Hočevar. Na občnem zboru dne 13. 1. 1906. pa je bil izvoljen v odbor naš ška podružnica že v hotelu «BalM v Narodnem domu, svoj obfl zbor tako številno obiskan, da je ! zborovalni prostor zaseden do za njega kotička. Članov je imela l1 vseh zaznamovanih poti pa Priredila je 12 jzletov: 12.4. na stelj, 9.4 v Klanec, 30.4 na Ve Gradišče, 7.5. v Divaško vilenii 14,5. na slavnostno otvoritev v I vačo, 18.5. na Volnik in v Kub< 4.6. v Slivje, 25,6, v Koprivo, 3. na Goljake, 8.10. v Crni kal, 19. na Vremščico. Med člani se je 0 telj Egidij Ceh posvetil raziskal nju jam jn jamskih živali. Iz poročila o obenem zboru 9.3.1907. 1. je razvidna planin* delavnost v tretjem letu di-užt) Izlete so priredili skozi Drago Glinščico in Boršt, na Viđeš, Tabor, na Trstelj, na Nanos 4 4*6., na Artviže in na Slavnik. I sebno izleta na Trstel-; se je ui ležila velika množica planincev domačinov. V Divaški vilenici priredila dve veliki razsvetlja' v slivskih Dimnicah pa je za2 z gradbo dohoda. Dne 1. jul. je bila pri Sv. Ivan' na vrtu Nhrodnega doma (sed-* ------------------------------------- «Skamperla») yelika planins** ^demdesetletniaktivni tržaški pla- siavnost pod imenom «Veselj na planinah». Oglas pravi, da i* dohodek namenjen za gradnjo ^ - -'-viiiucr^eiiemiaKiivni irzasKi pia-tov. Vogrič na vrhu Ivanca kneški Sloveniji (Pa bi ga lah-ko slikali tudi vrh Triglava!) t » ‘ ---giuunjo v. hoda v krasno, orjaško podzemni |rayj, i n i ^ • Sko jamo «Dimnice» v Slivju J ^dbo . P'^^e koče na C,m c . , J a ie svetovna vojna vse pre- kateio se je morala podružn»^ r^cila ve roke». Naslednjega rejalo izlete y ^'wn-aruein uvav«« -, —- u>aa za icranto aooo. rsvo-po bližnjih in daljnih planinah, d® življenje je zaključilo 1. 1923. v ’ ‘ etu E. F. —- fašistične dobe, z leta je društvo R1 običajnem obsd j čustvo razteplo na vse vetro-jvendar se je kasneje podružni-. . obnovila kot samostojno dru-’»ro, — toda za kratko dobo. Svo- kcnčavalodela v jami «Dimnice» 1** Zapustimo zopet enkrat naš tržaški «kotel», v, katerem nas prav na dno pritiska poletna sopara. Bodimo popotniki, pojdimo med skalnate špike in na gorska pobočja, med ljudi, katerim brez mnogih besed, samo z vedrim licem in radostnim iskrenim pozdravom povemo vse. Pojdimo v gorske doline, ki nas pozdravljajo z radostnim žuborenjem gorskega potoka v. beli »kal-nati strugi. D.a, tam poje pesem barv. Od vseh nians zelene, do rumene, oranžne, ognjene, in krvave. V gozdu bo prisojna svetloba, ki prihaja skozi krošnje, spreminjala barve in se sama senčila v njih. Lovila se bo med debli in padala na belo, s suhim listjem posato pot. Prišli bomo na gozdnato jaso. Nad nami bo jasno modro nebo, tam na obzorju pa mogočni sivi vršaci. Na naši poti v gore bomo srečavali na skopih jasah žilav rod, ki ga ne zvineš. Življenje teh ljudi je trdo: bajta med skalami, leha krompirja pred njo, seno v robeh, težki koši N breg, da pokajo kosti in roke neme od oprtnic. Toda z njimi se bomo lahko pomenili. Ti ljudje nas bodo razumeli in ko bomo prišli drugič k njim, bomo že domači, da kot člani njihove družine. Tudi če bomo prišli k njim zvečer, utrujeni od poti !n naporov, nas bo sprejel domač občutek takoj, ko botilo odrinili vrata in bo leščerba zaplapolala v vetru. In še naprej v planine. Med pastirje in planšarice, krave in drob-nico. Radosten smeh bo odmeval POJDIMO » GORE ! po bajti, ko bomo čakali na žgance. Ej, da, koliko zdravja, koliko veselja je med temi ljudmi. Človek se čudi, odkod jemljejo smeh in anekdote, ki kar padajo iz kota v kot. Človek se čudi, potem pa sa- mo sprejme kot dejstvo: prt nas v dolini tega ni, težko bi kjer koli preživel toliko radostnih trenutkov kot med temi ljudmi. Pojdimo še više, na vršace. Tam bomo vedro in nezagrenjcno uži- ■1 oalj i;se lepote našega sveta. Počasi bomo spoznavali vse k# tteke na njih. Spoznavali borno P varnosti in ___ .' znavali bomo navade teh nat' gora ob vseh prilikah. V barji ,i ^“0re strašne: najprvo l,, v visoko snegu, t) meglen‘ob jasnem Pomalem zaropota, potem ko se nam bo odprla nača do"1^ i v kotu pri ognjišču bo-Pridružimo se procesiji, ki * li zavetje pred viharjem. V svetovni vojni se je planin-na vse vetro- tj '> pojdimo sedaj v gore, da se Phiihmo na to, da jih bomo inali tudi pozimi. Kažimo pot 5pre vsem našim prijateljem, ki gojili prirodnih lepot in vsega, '"'ti česar hodimo v gore. ifzitni bodo gore še lepše. I'oda po- ,- neusmiljene bodo, trde in . ei da naravnost grozeče. Ij. » im 1 ul j* bomo, kako 1. Spoznavali bomo »' br,i°bhc^e 0(1 S"V'J“ resnično veselje SP0, 1, ptazop kričale, da o navade teh ' naš" 1, n® Puste k sebi. Takrat znajo Visi bodo gore oti-snega in nam bodo cetn bobnenju bo ječala bosta r ko leto roma na Triglav, na ^ kjer je bival bog naših svoboda prednikov. Vrh, ki nam je š« t danes ostal kot znak naše svoboP,\ v Stari Tržačan Kugy je tik C Vseh težau- Pri preizkušnjah svojo smrtjo dejal: —™ ćuvei-je jsi eu vini invici bo prasketalo in se cma-H9rudje, na planem pa bo bučal io > «e zaletaval v opaž in silil 0Ì reže med tramovi. «Ničesar ,, ^ kar bi se moglo meriti s TrM® “di 3a telesa trt našega duha, bo-dobiij novih sil. Spoznali bovom. Triglav ni gora, Triglav U1 0?t?re- spoznali bomo nas same kraljestvo». Vedimo, da je Cuti!i* kaj pomeni beseda to- oblezel v svoji mladosti dcOrf«! del Alp, da je mnogo vedel h» bomo samo enkrat in ludi radodarno razdal iz svačiji; ”as bodo klicale vedno, ob Znanja, svoje visoke kulture.. "; nas bodo pričakovale v v novih tisočerih le- JM: ; * : u -m . .V.. . ' ...-: Tržaška koča na Doliču pod Triglavom (2120 m) je prvi, ki je spoznal in naše Julijce in jih v. svojih jc-«, , pa/t predstavil vsemu svetu, oh Samo enkrat bomo stopili V lorogovo kraljestvo in bomo j,.5, bomo tudi spoznali, da tisočkrat prav staremu ' tast teh gora, ki so vas Tudi razumeli ga bomo, zahajaj,\i v svoje stene Z jeklenimi posvetil vse svoje žitdjenjg tem goram. razpustom kajpak, zaradi slivske jame «Dimnice». Saj je znana zgodba p podtaknjeni puški in o aretaciji jamskega čuvaja, ki so ga sicer izpustili, pač Pa planinsko društvo razpustili. Kar je bilo čisto logično, namreč po strogi zgodovinski logiki fašističnega imperializma. Toda prišla je narodno-osvobo-dilna vojna in njena zmaga ter obnova PD—T 1. 1946. in kdor čita le Primorski dnevnik je gotovo prepričan, da se je obnovilo zares. Jalinč/č Zorko Bistra hči planin - S oča (Soča v Trenti) RAZVOJ PLAMNSJ VA Organizirano planinstvo skem okrožju nima tradicije. Po-edinči tega ozemlja, ki so gojili alpinizem, so bili včlanjeni v tržaških planinskih klubih in društvih. Po osvoboditvi, se je' vrnilo na svoje domove mnogo Slovencev, ki jih je fašizem pregnal iz rodnega kraja. Bivali so dalj časa v Jugoslaviji, kjer je bilo planinstvo zlasti v Sloveniji močno -razvito, predvsem med meščanstvom, v zadnjem času pa tudi že med delavstvom, tako n. pr. na Jesenicah pa tudi v Ljubljani, Kranju, Kamniku, Mariboru itd. V obalna mesta je prišlo po osvoboditvi na delo nekaj primorskih , Slovencev iz Trsta, Krasa in Goriške, ki so pred vojno v emigraciji sodelovali v planinskih društvih Slovenije. Pa tudi nekaj Tržačanov italijanske narodnosti je sedaj zaposlenih v Kopru, kjer so pred vojno gojili alpinizem y okviru tržaških alpinističnih klubov. Vsi ti so tvorili potencialni kader za ustanovitev planiške organizacije. Kljub temu je preteklo več let po osvoboditvi, preden so ustanovili prvo planinsko društvo v Istrskem okrožju: Podružnico Tržaškega planinskega društva v Kopru. Bolj vajeni gora kakor morja so ti tovariši pogrešali izletov v področje visokih alpskih pogorij, na sončne planinske pašnike in skozi temne planinske gozdove. Istra je namreč v planinskem pogledu manj zanimiva, čeprav nudi priliko za lepe krajše izlete, zlasti v pomladanskem in jesenskem času. Povsod, kjer je pokrajina hribovita, je možno do gotove mere tudi planinsko udejstvovanje, ki mu je cilj spoznavanje pokrajine in prebivalstva, slik s prirodo, utrjevanje, telesna vežba in oddih. V letih 1945 do 1949 je bila na raznih sestankih v Kopru in drugih obalnih mestih izgovorjena marsikatera vzpodbudna beseda v prid ustanovitve planinske podružnice, vendar je ostalo le pri vzpodbudah. Sele v marcu 1949 so nekateri agilni tovariši nekega nedeljskega dopoldneva po koprskih ulicah — « polovili » poten- cialne planince in pobrali od njih vpisnino in članarino za prvo polletje ter razdelili prijavnice za vpis v planinsko društvo, ki jih je dal na razpolago odbor Tržaškega planinskega društva. Popoldne in zvečer 'se je vpisovanje nadaljevalo kar v kavarni «Loggia». Uspeh je bil nad pričakovanjem. Prvi dan vpisovanja se je vpisalo 60 članov in dne 15. marca je bil v dvorani nad kavarno «Poggia» u-stanovni občni zbor društva ob udeležbi 53 članov. Bil je izvoljen delovni odbor, po večini oni tovariši, ki so že pred vojno aktivno delovali y planin- JL.Jbtrsk£m^Mkzažm instvo v Istr- sirih društvih Slovenije, sprejeta nas je na Vršič in Mojstrovko tov. ki nujr ;c pokaza tradicije. Po- pravila in določen program za te- Cop Tone iz Jesenic, ki mu tudi r.imivost Snežnišl 1, ki so gojili koče leto. na tem mestu izrekamo tooln za- hi n -■> hila «ie». določen program za te- Pogoji za razvoj planinskega pokreta v Istrskem okrožju niso dobri. Samo Tržaško ozemlje in Istra nudita, čeprav je ozemlje večidel hribovito, za planinsko udejstvovanje malo ugoden teren, dočim je slovenska zemlja v drugih predelih na takih terenih silno bogata. Razdalja do Julijskih in Savinjskih planin je znatna in je težko izvesti enodnevni planinski izlet brez izgube dveh noči. Tudi stroški prevoza z avtobusom so radi velike razdalje znatni. Bolj dostopni so iz Kopra Nanos, Snežnik in Čaven ter seveda istrska gorovja Slavnik in Učka. Prvo nedeljo po ustanovnem občnem zboru je Koprsko planinsko društvo priredilo svoj prvi izlet na Socerb z ogledom osapske kraške jame. Bil je lep pomladni dan, pogled s Socerba na Trst in tržaški zaliv nauavnost čudovit. U-deiežba je bila zadovoljiva in je bilo med potjo opravljeno koristno d< lo umševanja lubadarjevih ličink. V začetku aprila je bil organiziran lokalni izlet k Sv. Marku in y Viliian radi spoznavanja bližnje istrske pokrajine. Kmetje v okolici Kopra, ki so se po agrarni reformi osvobodili izkoriščanja od strani latifondistov, so planince ljubeznivo sprejeli in je izlet popolnoma uspel. Dne 25. aprila je priredila koprska podružnica skupno z matičnim tržaškim društvom izlet na Nanos, združen s prostovoljnim delom pri gradnji novega Planinskega doma Janka Premrla Vojka pod vrhom Nanosa. Udeležba je bila velika, približno 60 planincev, ki so prenašali deske - žaganice iz skladišča k eno uro oddaljenemu gradbišču. Po dovršenem delu je bilo treba še pogasiti pož.ar na robu gozda, ki ga je zanetil nepreviden izletnik. Nato je bil planinski zbor in ob povratku smo obiskali Vojkovo rojstno hišo in okrasili njegov grob. Zal se v avgustu nismo mogli udeležiti otvoritve Vojkove planinske koče, čeprav je bilo tudi to y programu. Dne 8, maja je bil prvi res planinski izlet v osrčje Julijskih Alp — v Trento, na Vršič in Mojstrovko. Udeležilo se ga je približno 40 članov, vreme lepo in uspeh izleta zelo dober. Na Logu nas je sprejela in pozdravila skupina gorenjskih planincev, ki so se s kamionom pripeljali čez Vršič iz Jesenic, Kranjske gore, Rateč in Mojstrane s skupino jeseniških in javorniških kovinarjev, ki so nam zapeli v pozdrav več partizanskih in narodnih pesmi. Tako smo v Trenti spoznali gorenjske, na Nanosu pa notranjske planince. Vodil Cop Tone iz Jesenic, ki mu tudi na tem mestu izrekamo toplo zahvalo. Tega izleta se je udeležilo nekaj domačinov iz Istre, ki so doslej malo poznali lepote alpske prirode. Dre 25. iunija je bil izlet na notranjski Snežnik ob nekoliko manjši udeležbi članstva. Bilo je dokaj hladno, na vrhu Snežnika slana. Toda bil je lep sončen dan in smrekovi gozdovi, zlasti v Črnem dolu, nepozabni. Videli smo tudi prizorišča partizanskih borb in prišli v stik z gozdarji, ki so nam povedali marsikaj zanimivega iz svojega življenja. Prenočili smo namreč od sobote na nedeljo Y gozdarski baraki poleg požganega piai.inskega zavetišča, ki ga je zgradil Italijanski alpinistični klub skoraj na sami prejšnji državni meji. Prišli smo y stik s člani Ilirsko-bistriške podružnice planinskega društva. Vodil nas je tajnik te podiužnice tov. Šajn Milan, Aljažev Stolp na (2863) vrhu m) Triglava Ivan Bandel (s plaščem), dolgoletni odbornik tržaške podružnice SPD na Učki v družbi z dr. Edv. Slavikom fVWWWWWW :e pokazal marsikatero zanimivost Snežniškega pogorja, ki bi n vi bila sicer ostala skrita. Tuv dl tov. Šajnu izrekamo na tena mestu priznanje in zahvalo. Zaradi začasne odsotnosti nekaterih odbornikov ni društvo v ju-i liju in avgustu priredilo večjih izi letov. Manjše skupine pa so nadai Ijevale s spoznavanjem Istrskega okrožja in napravile več izletov kakor n. pr. v okolico Momjana, na Topolovec itd. V okviru planinskega tedna bo v dneh 9. do 11. septembra organiziran še en izlet v Triglavsko pogorje, predvidoma s tremi variantami. Ena skupina bo šla na Tri-; glav, druga na Razor in tretja čez Luknjo v Vrata, kjer bo počakala na prvi dve skupini, ki bosta pri-i šli s Triglava po raznih poteh in z Razora preko Kriških podov. V nedeljo 11. 9. bo namreč plàà ninski zbor v Vratih v množičnem obsegu. Prišli bodo planinci iz Vseh krajev Slovenije in se pričakuje udeležba več tisoč oseb. Zbora se bodo udeležili tudi člani matičnega društva iz Trsta in bo te^ daj planinska organizacija STO-ja v Vratih krepko zastopana. Za oktober in november je V načrtu izlet na Slavnik in Učko, morda tudi še en izlet v Savinjske planine, če bodo prilike ugodne. Ker pa je cilj planinstva tudi oddih, bo treba take alpske izlete yedno tako planirati, da bo odhod v petek popoldne in povratek v nedeljo zvečer. Bo pa še v pozni jeseni dovolj prilike za izlete vi manj poznane kraje Istrskega okrožja. Tako se planinstvo tudi v coni B STO-ja zadovoljivo razvija. Posrečilo se je že pritegniti neSaj domačinov Istranov; glavna naloga' podružnice bo sedaj, da vzbudi zanimanje za planinstvo med mladi-i no Istrskega okrožja. V kratkem bo ustanovljena noj-va podružnica Tržaškega planinskega društva v Piranu-Portorožu, h kateri bo treba pritegniti tudi dijake piranskega pomorskega teH-nikuma. V septembru ali oktobru bo organiziran tudi plezalni tečaj pod strokovnim vodstvom z vajami v, Glinščici, na Malem Krasu, v pečinah nad Crnim Kalom in končno v Julijskih Alpah. Ko bo mladina Istrskega okrožja spoznala lepote planinskega sveta* bomo vzgojili tudi y Istri navdušene pobornike tega najlepšega športa, če smemo planinstvo ini smučarstvo sploh tako imenovati* . ker sta več kakor šport služila danes v demokratičnih državah' predvsem oddihu in okrepitvi dei lovnega ljudstva, obenem pa estetskemu izživljanju in spoznavanju zemlje, na kateri prebiva. V Kopru, dne 2. septembra 1949. Kormavnor Boria PAPRIKA Kamor pogledaš, povsod paprika. Ce le stoji kje stojnica, kjer prodajajo maio zelenjave, papriko tudi pra.v gotovo imajo. Sedaj je qas paprike. Pa ne da prevladuje samo na našem tržaškem trgu, ves svet si je osvojila ta rastlina. Pa kaj si ga ne bi. Ko je Cortez prišel v šestnajstem stoletju v Mehiko, je pisal, da je najžlahtnejši sad, ki raste v Ameriki, paprika. To je rastlina, ki smo jo dobili v Evropo iz Amerike kot krofhpir ter tobak, in sicer iz Južne Amerike. Nikjer ni nobenih starih zapiskov, da bi poznali Evropejci papriko še pred odkritjem Amerike. Prvi Evropejec, ki piše o njej, je neki Chanca. doma iz Sevile, ki je na drugi poti spremljal Kolumba. Leta 1514 piše v Evropo neki Fer-nandes de Qrieto o papriki in da jo Spanci neznansko radi jedo. Ce so jo tako radi jedli v Ameriki, so si jo prinesli tudi 'v Evropo in od takrat je šla njena zmagovita pot po vsej Evropi in vsem svetu. Odkar pa je leta 1932 madžarski profesor Szent - Gydrgy našel v njej velike količine C-vitamina, je pa svet sploh' ponorel za papriko. Poleg vitamina vsebuje ta čudovita rastlina še posebno smolo kapsicin, alkaloid, kapsaicin, hlapljivo olje - kapsikol in pa n eleo rdečo barvo - kapsanlin, sorodno rumeni barvi korenja. Koliko čudnih imen. Pa ne samo . čudnih imen, tudi zanimivih snovi, ki v majhnih količinah zelo ugodno vplivajo na človeško telo. Paprika bolj ali manj peče; peče kot ogenj, zato v Mongoliji zdravijo z njo telesno vročino, ki jo imajo za telesni ogenj, ludi boleče ude zdravijo s papriko, na rane pa polagajo že ovele liste. Na Letonskem narede zdravilo tako, da dajo na toplo ali na sonce v dobro zaprto steklenico zrelo papriko, sol, rumeno milo ter kafro in iz tega pripravljajo to zdravilo. Ponekod namakajo papriko v žganju in s takim žganjem mažejo boleče zobe. Voda, v kateri se kuha paprika, pa je zelo dobra proti morski bolezni. Nekateri liudje se zatekajo k papriki pri vodenici, drugi pri črevesnih in želodčnih nadlogah. Sicer pa nima paprika veljave le v ljudski medicini tudi znanstvena medicina se ukvarja z njo in ponekod predpisujejo zdravniki razne izdelke iz paprike proti raznim boleznim. Mi sicer ne poznamo toliko paprike kot zdravilo, nam je ljuba znanka kot začimba in okusna jed, pa naj bo sama ali narezana z oljem in kisom ali pa vložena v kis. Pa kuhana, ocvrta, pečena, ce. la, narezana in nadevana. Potem pa rdeči prah zrele paprike! Si morete misliti guljaž brez paprike. bil bi navadna neokusna brozga! Kaj pa šele papricirana slanina! Seveda je treba previdnosti pr; papriki v prahu. Včasih ta prah ponarejajo. Prah je prah. Z ysem zlomkom ga zmešajo, tudi z rdečo svinčeno barvo, ki je težka in cenejša kot paprika. Seveda oblast brani, da bi ponarejali papriko, toda more — li oblast vtakniti nos v vsak predal vsakega trgovca? Leta 1923 je na Bolgarskem v mestu Vidinu zbolelo preko 1000 oseb. ker so jedle papriko, ponarejeno s svinčenim prahom. Paorike ie vseh vrst. So suhe in »ladke, potem paprike raznih velikosti in oblik, okrogle, ozke, široke, podolgovate, oglate, zakrivljene; potem so še zrele rdeče, zrele rumene in tudi lisaste. Nekatere paprike irnajo debelo steno, nekatere pa tanko. Rastlino gotovo poznate, po vrtovih jih goje in njivah. Dobro zemljo terja in dokaj moče. Je to enoletna rastlina. Spomladi sejejo semena v lončke ali pa tople grede, potem pa presade tako nekako 40 cm rastlino vsako sebi. Cvete tako kot krompir ali pa paradižnik In melancani. Plod je podoben melancani in pa predvsem paradižniku, le da je votel. T. P. Zdravje in obleka Osnaži kopalno kad vsaj enkrat mesečno z milnico, kateri dodaš malo salmiaka. Izperi jo potem z mrzlo vodo in osuši z volneno krpo. Roboye kopalne kadi pa odrgni s citrono, ki jo namočiš v sol. Prva obleka je iz kariranega voln enega blaga druga pa je športna z velikimi žepi in prilegajočim se zivotkom Obleka pomaga organizmu do ravnotežja v toplotni regulaciji in varuje proti zunanjim škodljivim vplivom. Oddajanje telesne toplote je odvisno od zračne toplote, čim manjša je ta, tem večja je množina oddane toplote. Pozimi bi jolo telo izgubilo preveč toplote, poleti pa bi bilo preveč izpostavljeno žgočim sončnim žarkom. Ob-eka torej varuje telo od prevelike •.zgube toplote, s čimer manjša tu-potrebo po hrani, kajti izgublje-toploto lahko nadomestimo z novo toploto v obliki hrane. Obleka pa tudi ščiti kožo škodljivih vplivov. Od tega prvotnega dvojne-namena obleke, se je človek sčasoma oddaljil tako, da vidi v obleki le okras, ne daje Pa obleki one važnosti, ki bi ji jo moral dajati glede na njen namen. Da. obleka je postala zelo nevarna za pravilen in zdrav razvoj telesa. Na splošno mora obleka odgovarjati naslednjim zahtevam; 1. Ne sme ovirati delownja kože, to je kožnega dihanja in potenja in mora biti letnemu času in opravilu primerna. 2. Ne sme ovirati razvoja delava- NASVETI <1 l> NADEVANA PAPRIKA 8-10 zelenih sladkih paprik operi, odreži pokrovček in iztrebi seme. Napolni jih z nadevom, pokrij s pokrovčki, ki jih pritrdi z zobotrebci ter zloži v kozico. Nadev: V žlici masti zarumeni čebule in malo prepraži 1/4 kg zmletega poljubnega mesa z zelenim peteršiljem. Ohljajenemu zmešaj 1/10 1 riža, 2 žlici smetane, žlico sesekljane slanine, malo juhe, malo soli, popra in nožev vrh strtega majerona. Posebei naredi prežganje z 2 žlicama masti, koščkom sladkorja in 2 žlicama moke; prideni 3 ali 4 paradižnike in 2 zajemalki juhe; ko dobro prevre, precedi na papriko, pokrij in postavi na kraj štedilnika, da počasi vre 3/4 do 1 uro. Kuhanim paprikam odstrani špilje, zloži jih v skledo in polij s sokom. PRAŠIČJI PAPRIKAŠ 1 1/4 kg prašičjega vratnika zreži na koščke, 1 kg krompirja olupi in tudi zreži na koščke, v posodi pa malo zarumeni v žlici masti 3 žlice sesekljane čebule, prideni 2 dobro sesekljani sveži in pol kavine žlice suhe sladke paprike in'meso, premešaj, prilij malo zelenjave juhe ter pokrij. Ko je že vrelo pol ure, osoli, prideni še krompir, 1/4 1 goste kisle smetane in malo limonine lupine. Pokrij. da dobro zavre, nato pa naj se duši 3 - 4 ure. IZVRSTEN KRUH Dve ' celi jajci zmešaj s 50 gr sladkorja, polagoma prideni 2 žli-,ci mleka, 100 kr bele moke ter 50 za □ I_____________________I i I tržaško kuhinjo gr surovega masla, polovico pecil nega praška; peci kake 3/4 ure. ČEŠPLJEVA POGAČA Nastrgaj pomo-za jajce malo kruha, ga či v dobrem vinu. Vmešaj ; presnega masla, primešaj 3 rumenjake, 7 dkg sladkorja, namočen kruh in trd sneg iz 3 beljakov Spravi v pomazan pekač, naloži po vrhu olupljene češplje, ki jim odstranila koščice, potresi sladkorjem in cimetom ter speci. N4SVETI Ce so kdaj okenske šipe zelo za mazane, jih namaži z zmesjo, si jo naredila iz krede in kisa, pu sti, da s? posuši, nato pa zdrgni šipe s kepo papirja. Ce navlažiš cigaretni pepel s petrolejem. dobiš izbom, čistilno sredstvo za baker, cink medeni no, srebro itd. Čipkast ovratnik lepo opereš, ga najprej prišiješ na belo ruti vse skupaj zmencaš v i-ilnici, pereš v tekoči vodi, poškrobiš. vlažnega zlikaš in šele nato čipke odparaš s podloge. Zdaj je čas ukuhavani a V mesecu avgustu, ko dozoreva najrazličnejše sadje, je sadni trg bogato obložen. Včasih je na trgu tem času toliko sadja, da ga je težko vsega prodati, zato ga gre veliko v izgubo. Praktična in skrb-gospodinja bo obilico sadja izkoristila jn si bo pripravila zalogo vkuhanega sadja za zimske in pomladanske mesece, ko ni več svežega. Vkuhano sadje ima isto vrednost kot mleko ali zelenjava. Ima mnogo prebavnih in redilnih snovi ter veliko količino sladkorja. Žara. di tega je priporočljivo, da ga uživajo v čim večji meri stari in mladi, zdravi in bolni, duševni in fizični delavci. Kako sadje vkuhavamo? Najprej ga temeljito operemo; z isto skrbjo umijemo kozarce in pokrove. Po vseh teh pripravah začnemo vlagati sadje precej na tesno v posamezne kozarce. Paziti moramo, da jt med sadjem čim manj praznega prostora. Kozarca ne smemo polniti do vrha, ampak pustimo nekoliko pražnega prostora. Nato zalijemo vloženo sadje s sladkorno raztopino, tako da je sadje najmanj cm pod tekočino. Preden kozarec pokrijemo, moramo pokrov dobro obrisati in pazjti, da ne pride, ko zapiramo, voda med pokrov in gumijaste obročke. Ce hočemo, da bo sadje užitno in zdravo, ga moramo predvsem dobro zaliti s sladkorno raztopino in kozarce temeljito zapreti. Nato jih vložimo v lonec, v katerem bomo sadje vkuhavali. Da se kozarci ne razbijejo, denemo mednje leseno volno ali posebne vložke. Napredne gospodinje imajo za vkuhavanje sadja in zelenjave posebne lonce s toplomerom. Ce takega lonca ni-maipo, se zadovoljimo z navadni mi in damo med kozarce toplomer, nakar začnemo z vkuhavanjem. Vodo segrejemo na 75 do 80 stopinj, s čimer umorimo bakterije, ki so na sadju, obenem pa s paro kozarce zapremo. Ce bi pa vodo segreli do take višine, da bi zavrela, bi se sadje razkuhalo. Vkuhavamo približno 20 do 25 minut, nato pa pustimo kozarce, da se v loncu o-hlade. Seveda moramo lonec odkriti takoj, ko ga vzamemo s štedilnika. Ohlajene kozarce vzamemo iz lonca, jih obrišemo, pregledamo, če so dobro zaprti in zložimo na sve‘ tel prostor. Ce pri kuhanju pokrov ni bil dobro zaprt, moramo kuhanje ponoviti. Pri vkuhavanju kozarce večkrat pregledamo, da so vsi pokrovi dobro zaprti, kajti sicer se sadje pokvari, pravilno vkuhano sadje se ne pokvari leto dni ali še več. Na isti način ohranimo povrtnino, le da jo prevremo, preden jo vlo-, žimo x kozarce in pri vkuhavanju |vodQ nekoliko bolj segrevamo. nja mišic, okostja, dihalnega in prebavljalnega aparata in krvnega obtoka. Zato ne sme biti pretežka, pretesna in ne preširoka. Temna obleka je slab prevodnik toplote, zato nosimo tako obleko v mrzlem zimskem času, dočim je svetla obleka boljši prevodnik in jo nosimo v toplem letnem času. Enako je volnena obleka slab, bom-baževinasta in platnena pa dober prevodnik toplote. Prva je primerna za mraz, druga za vročino. Gosta tkanina slabo propušča zrak in ' inve jn je škdljiva zato, ker ovira delovanje kože. Redko tkana obleka pa prepušča zrak in je torej bolj primerna. Gosta tkanina tudi slabše vpija mokroto, ki jo telo oddaja' in ne suši telesa. Zato mora biti tudi telesno perilo redko tkano, ker ima nalogo, da suši telo in varuje obleko, da se na notranji strani ne umaže. Volnena spodnja obleka draži kožo in povzroča srbenje, svilena vsrkava mokroto, zalo je najboljša spodnja obleka iz redko tkanega lanu ali bombaža. Ker nosi človek spodnjo obleko zato, da varuje zgornjo, ki se ne da prati, se more večkrat preobleči, kajti umazana obleka ne more več vsrkavati mokrote in tudi ovira prezračevanje kože. Sedaj pa poglejmo druge vazne faktorje in vplive z drugih uidi lot). Razvoj in delovanje telesa in njegovih delov ovira pretesna obleka. Utesnjuje nas največkrat okoli tzratu, prsnega koša, pod kolenom nad gležnjem in na stopalih. Utesnitev okoli vratu povzročajo preozkim ovratnikom srajce. Posledica te utesnitve je pritisk na vratne krvne Ule in slabša izme-njava krvi v glavi. Pritisk se javlja tudi na sapniku, kar ima za posledico nepravilno dihanje. Zato nosimo razgaljen vrat, oziroma široke in nizke ovratnike. Okoli prsnega koša in pasu nas utesnujejo stezniki. Ti povzročajo razmestitve jeter, želodca in črevesja, manjšajo njihovo delazmož-nost, oškodujejo presnavljanje t'n prebavo ter prinesejo s seboj razna obolenja teh organov; prav tako podpira utesnitev pljuč razna pljučna obolenja, tudi jetiko. Dočim so danes stezniki prišli že več ali manj iz mode, so ostala še druga oblačila, ki stiskajo telo okoli pasu, n. pr. prepasovanje kril pri ženskah in hlač pri moških. Neprimerno je kakršno koli obešanje obleke ali pritrjevanje okoli pasu. Utesnitev pod kolenom povzroča podvezovanje nogavic z neelastičnimi trakovi; kri zastaja v goleni, kar vodi h krčnim žilam’, oteklinam, krvavitvam in ranam. Najprimernejši je širok pas, ki ima široko onaso na kolkih. B- x- _ (Nadaljevanje prihodnjič) NEGA ROK Ne samo obrazu, tudi rokam moramo posvetiti vso skrb. Koža je bolj suha in zato v večji nevarnosti, da hitreje ovene. Marsikatera žena z vso natančnostjo neguje li' ce, medtem ko na roke popolnoma pozabi; komaj da si še ostriže nohte- Leta tečejo, prsti izgube prožnost, členki otrde, suhe roke postanejo koščene, medtem ko se polnih* 1 rokam napravijo kar blazinice okoli členkov. Ni težko ohraniti lepoto in mladost tega važnega dela našega telesa. Samo nekoliko volje in potrpljenja je treba in kljub gospodinjstvu ali težkemu delu bodo na; še roke vedno snažne in lepe. Da si ohranimo prožnost prstoVi gibljimo z njimi; če utegnemo zjutraj, ati pa podnevi, kadar nekoliko posedimo. S komolcem se oprimo na mizo in vrtimo zapestje krogu zdaj na levo, zdaj na desno Isto vajo ponovimo z vsakim prsto«1 posebej. Po tej telovadbi, kakor t11 di po umivanju, si roke dobro na trimo z zelo mastno kremo. Se bom ši od kreme je lar.olin. Roke rajmo energično od konca P1"*' proti zapestju na hrbtni strani na dlani, potem pa še vsak prst se tako, kakor storimo, tikamo novo rokavico, ko si PRIPRAVA SODOV kletarskega orodja in kleti pred trgatvijo Bliža se trgatev! Cas je tudi, da 1 barve, zadostuje navadno, da sod “ sedat mislimo, kako hrunr» nZ-i- K trrtr» Rllhn v,-, že sedaj mislimo, kako bomo očistili sode, vse kletarsko orodje ter pobelili in razkužili klet. Dobro vemo, da je tudi od čistoče sodov, orodja in snage kleti, odvisna dobra pijača. Vino ima lastnost, da se navzame vonja in okusa od vseh stvari, s katerimi pride v dotiko, zato nam mora biti ia lastnost v spominu pri Vsem kletarjenju. Ker pride pijača najbolj tesno in Za najdalj časa v dotiko prav s so-dpm, kamor jo shranimo, je jasno, da ne sme imeti sod nobenega lastnega ali privzetega vonja, niti okusa. Pa ne samo vonj in okus, tudi barvo potegne pijača nase! Zato moramo tudi vsa morebitna barvila odstraniti iz sodov, preden natočimo vanje pijačo. Vse u-mivanje, izkuhavanje in luženje sodov ima torej en in isti cilj: odstraniti sodom vsak vonj, okus in barvilo! Kako to dosežemo? Ce smo sod, kj ga želimo pripraviti, šele pred nedavno izpraznili, in če nameravamo natočiti vanj pijačo, kakršna je bila prej v sodu, ni veliko dela. Natočimo vanj čiste hladne Vode približno za eno desetino njegove vsebine, stresemo vanj še nekoliko drobnih kamenčkov, začepimo veho in začnemo sod počasi in previdno valjati in postavljati izmenoma zdaj na eno ,zdaj na drugo dno. Cez čas iztočimo vodo in nalijemo v sod sveže. Ta postopek ponavljamo toliko časa, da je voda, ki jo iz soda izlijemo, popolnoma čista, brez vsakega vonja in okusa. Q lem se prepričamo na ta način, da natočimo v čašo vodo, s katero smo nazadnje sod izplah-niii in jo vzamemo v usta. Ce ima sod vonj ali okus ali če ni docela Čist, moramo še nadalje izpirati. Ce pa je bil sod dalj časa prazen, posatelo če smo ga med tem Časom večkrat zažveplali, ne zadostuje izpiranje z mrzlo vodo, kajti ostanki žveplenih par so se zajedli v les in jih mrzla voda ne teore odstraniti. Pač pa bi jih iz-lužil mošt in pijača bi dobila neprijeten okus. Zato moramo tak sod izpirati z vročo vodo, kateri primešamo nekaj sode ali pa kakega drugega lužiinega sredstva, (na primer kuhinjske soli ali «Mon-tanin»). Vodo moramo vliti v sod Vrelo ter veho dobro zabiti, nato Pa soc^ dobro kotrljati sem in tja. Ker sili v sodu nastajajoča para Pri vseh razpokah in luknjicah navzven, je pri takem parjenju najboljša prilika, da zadelamo razpoke med dogami s koruznim ali kakim drugim ličjem. Ce pa ima sod Prevelike razpoke jn luknje, se pa-ra v njem ne tvori ter ga je treba dati v popravilo in nato ponovno žapariti. Važno je luđi to, da je treba vodo izpustiti iz soda, dokler je še »roča, kajti sicer ostane parjenje brez učinka. Ce nameravamo sod od rdečega Vina porabiti za belo vino, ga moramo toliko s kropom in sodo izpirati. dokler ne izgine iz vode, ki Io izlijemo, poslednja sled rdečila. Enako moramo z vrelo vodo vsaj trikrat do petkrat izpariti, če nameravamo sod, v katerem je bil doslej sadjevec, uporabiti za vino, Poudarjam ponovno, da je treba l?ri vsakem izpiranju izpustiti vo-P® iz soda še vročo! Alto sod nj bil do dobra pomil, ko je bil Iztočen, seveda do sedaj Ppisano izpiranje in izparivanje z v°do ne zadostuje. V takih primerih je treba vratca, oziroma dno, mvzeti ter notranjost soda dobro ^drgniti s krtačo, katero namakamo y vroči sodnatj raztopini. Sele dato sod lahko zapremo, izpiramo Z mrzlo vodo izperemo. Akp je sod plesniv, kar spozna-m° že pq plesnobnem vonju, ki za-darja iz soda, je treba predvsem Ugotoviti, kako globoko je plesnoba m prodrla. V vsakem primeru ples-myosti je brezpogojno potrebno, da izvzamemo dno. Nato ugoto-*mo, kake barve je plesnivost. Ce ^ v notranjosti soda le tu pa tam a,1jše površine plesni, ki je bele trdo suho krtačo na teh mestih toliko časa drgnemo, da plesno ba docela izgine. Nato ves sod oribamo še s hladno vodo, vstavimo dno, izparimo tolikokrat, da vonj po plesnobi docela izgine ter končno z mrzlo vodo izplaknemo. Ce pa je plesnoba postala že sive ali zelenkaste barve, je to znak, da se je vjedla že tako globoko. v les, da je s krtačo ne moremo več odstraniti, marveč le z obličem ali s 'strugalom. Ce pa so plesnobna mesta postala že rumenkasta, je plesnoba prerasla les žs tako globoko, da jo je sploh nemogoče odstraniti in tak sod za pijačo sploh ni več uporaben. Tudi sod, v katerem smo imeli kis za vino ni več uporaben. Iz previdnosti porabimo tudi sode, k; so bili plesnivi in smo jih ozdravili rajši za sadjevec kot za vinski mošt, kar je pač pri sadjevcu škoda manjša, ako je sod vendarle o-hranil nekaj plesnivega vonja. Nove sode, oziroma sode, kate- rim smo vstavili novo dno ali doge, je treba pred uporabo izlužiti, to je izlužiti iz lesa tanin, ki sicer povzroča, da pijača počrni. Izlužujemo lahko s sodnato vrelo vodo, toliko časa, da postane voda, (ki jo moramo še vročo iztakati) popolnoma čista brez vonja m okusa. Nato sod z mrzlo vodo nekajkrat izplahnemo in uporabimo prvič, če je le mogoče za sadjevec. Z mrzlo vodo izlužujemo tako, da nalijemo v sod do vrha čiste hladne vode, pustimo dva dni, nato pa izlijemo to vodo in napolnimo sod s svežo. Tako postopamo 14 dni, Po potrebi pa še dalj, dokler pač voda ni popolnoma čista. Pravočasno je treba poskrbeti tudi za dovoljno število veh, zamaškov in čepov, namazati obroče z minijem in lakom, peto vijaka v sodovih vratcih pa s parafinom. Pri roki moramo imeti tudi nekaj cementa ali kake dobre zmesi, da zadelamo razpoke pri sodih, ki puščajo. Na.dalje je treba skrbno očistiti, to je po potrebi s krtačo in vročo’ sodnato vodo oribati, nato pa z mrzlo vodo izprati groadnj mlin, stiskalni koš in vso posodo, s katero-pride mošt s dotiko. Kajti ne samo sod, marveč tudi nesnažna in celo plesniva stiskalnica, mlin ali posoda nam lahko pokvari pijačo in to nepopravljivo! V tem oziru ne moremo biti nikdar dovolj natančni in skrbni, kajti vsaka malomarnost sg hudo maščuje. Obroče pri stiskalnem košu in vse železne dele pri mlinu sveže prela-kirajmo z lakom, ki ne sme imeti vonja, in ki ga ne moremo na noben način odstraniti. Ce takega laka ne dobimo, je bolje, da samo odrgnemo rjo in namažemo železne dele z jedilnim oljem. Končno moramo tudi klet pravilno pripraviti za pijačo. To sé pravi, odstraniti iz nje vse prazne sode in vso navlako, ki se je v tem času nabrala, nato pa stene in strop dobro omesti in prebeliti. Enako tudi očistimo tla in podlage za sode. Obenem je treba klet dobro prezračiti. Samo po sebi umljivo je, da ne sme klet sama, niti nobena stvar v njej zaudarjati po plesnobi ali po kakem drugem vonju, ki bi se je seveda pijača takoj navzela. Or. Baša iv a n Istra; lepi vinogradi ob morju in v notranjosti polotoka so polni sladkega grozdja. Sonce se upira na pobočja, da zrna v njegovih toplih žarkih od dne do dne bolj zore in postajajo slajša. Skoro si ne moreš ubraniti, da bi ne segel po težkem grozdu in zobal, zobal... Kmalu bodo grozdje obrali in takrat bo v Istri še veseleje. Sladki mošt bo polnil sode in bogato bo poplačan trud pridnega Istrana. O napakah mleka Skoraj vsem napakam mleka je vzrok nesnaga. (Nesnažno mlekarsko osebje, posoda, neosnaženo vime, nesnažni in neprezračeni hlevi, nesnažne shrambe). Redkeje nastanejo mlečne napake zaradi slabe in nepravilne krme ali bolezni krav. Napake mleka se pokažejo takoj po molži ali pa šele čez čas. Napake, ki se pokažejo takoj, povzroča bolezen krav molznic in pa slaba krma. Napake mleka, ki se pokažejo v hranjenem mleku povzročajo razni škodljivi organizmi, ki so prišli v mleko, na mlečne posode in v shrambe zaradi površnosti in nesnage a'i po okužbi. Bolne krave izločajo: slano, krvavo, vodeno in sirasto mleko. Slano mleko je navidez normalno, le okusa je neprijetno slanega. Izločajo ga krave, bolne na vimenu; (Vnetje vimena). Izvor tebolezni je prav za prav v slabi, površni molži, kjer ostaja mleko v vimenu in ga kvari. Slabo mleko je neprimerno za izdelavo sirov, ker se težko zasiri in poleg tega povzroča še napihovanje sirov. Krvavo mleko priča o notranji rani in o vnetju vimena. Na dnu posode se zasedejo krvni drobci, ki močno smrdijo. Tako mleko je popolnoma neuporabno in nezdravo. Ce sc pojavi, je treba poklicali ži-vinozdravnika in živali zdraviti. Vodeno mleko izločajo krave pri bolezni prebavil in tudi pri obolenju drugih organov. Pojavi se tudi pri nekaterih kravah v dobi poja-hja. Vodeno mleko izločajo krave s kronično želodčnim katarjem. Dostikrat pa je tudi vzrok vodenemu mleku slaba, vodena in mrzla krma. Sirasto mleko izločujejo krave z vnetim vimenom, pa tudi pri vsakem neredu y organizmu. To mleko se zasiri takoj po molži ali pa med kuhanjem, čeprav je sladko. Sirasto mleko povzročajo pogosto tudi glivice, ki se razvijajo v nesnažnih in toplih mlečnih shrambah. Slaba krma pa povzroča tvorbo grenkega, smrdljivega in strupenega mleka. Grenko mleko molze krava, če jo krmimo s krmo, ki vsebuje rman, pelin, lupine in druge grenke rastline. Tudi stara in plesniva krma da grenko mleko. Maslo iz takega mleka je prav tako grenko! Mleko postane grenko v poletnih mesecih tudi v nesnažnih, slabo zračenih mlekarnah. To napako po-vročajo glivice. Smetana se nerada zbira na površju. Napake odpravimo s skrajno snago. Smrdljivo mleko povzroča pogosto krma: na primer skvarjena en-silaža, ali če jo krmimo preveč; dalje smrdljive kemikalije, « katerimi smo v hlevu kaj razkuževali ali zdravili. (Petrolej, katran). Pa tu di neprijetni duhovi, ki se jih mie*-ko naužije med molžo (duh po hle- vu, trohnobi) ali v slabi shrambi (kislo zelje, gnil krompir). Strupeno mleko povzročajo strupene rastline v krmi (podlesek) in strupi, ki jih je žival požrla v zdravilih. Škodljivi mikroorganizmi povzročajo rdeče, žaltavo in sluzasto mleko. Rdeče mleko povzročajo glivice, ki pridejo v vime ali tudi v mleko iz zraka in vode. Rdeče mleko dajejo krave tudi ob paši, če požro neke še nepoznane trave, ali če jim krmimo rdečo peso. Modro mleko nastaja, če dolgo leži v zatohlih prostorih. Maslo iz takega mleka ima neprijeten okus. Mleko pomodri včasih po krmi, ki vsebuje spominčice. Vlačljivo ali sluzasto mleko povzroča bacil, ki spravi mlečni sladkor do nekega sluzastega vrenja, kazein pa izloča v obliki malih ploščic. Bacili se razvijejo v nezrač-nih in smrdljivih hlevih, od koder pridejo celo v vime in kvarijo mleko. Sluzavo mleko se vleče kot nit, ima neprijeten vonj in okus ter je neuporabno. Na Norveškem pa pripravljajo umetno vlačljivo mleko, ki jim je priljubljena narodna pijača. Vlačljivo sirotko rabijo tudi za izdelavo posebne vrste sira. Žaltavo mleko povzročajo bakterije, ki cepijo mlečno tolščo. Razvijajo se v slabih shrambah. Mlečne napake odstranimo z zdravljenjem živali, dobro krmo, s skrajno snago hleva, mlekarne, posode in z razkuževanjem (soda, apno, pepelni lug). Dr. Baša Ivan Boleznina seskih pri goveji žmoi Mlečna žleza, katere proizvod je mleko, je podvržena različnim boleznim. Pomisliti moramo, da je mlečnost goveda po odstavitvi teleta nekaj nenaravnega. Naravno bi bilo, da bi mlečnost trajala samo toliko časa, dokler tele še potrebuje materino mleko, kot se to godi pri divjačini. Z neprestano molžo pa se mlečna žleza, to je vime goveda, «Ulto dr-»tj in proizvod teh dražljajev je mleko tja še do pozne brejosti. Nič ni čudnega, da so bolezni na vimenu pri tej nenaravnosti precej pogosta stvar. Oglejmo si torej nekatere bolezni na seskih goveda. Vnetja na ' koži seskov so prav pogosta stvar. Neprevidna molža in zamazano e-.s e so nuj-.-fk-st vzrok takih obolenj. Drži vime snažno, odstavi tele, ako se to zgodi v času dojenja, molzi previdno in rabi nekoliko borovega vazelina, pa bodo ta vnetja na seskih izginila. Bradavice na seskih, ki jih pogosto opazimo, so zelo neprijetne in otežkočajo molžo. Dokazano je, da se te bradavice lahko prenesejo od goveda na govedo z molžo. Kaj r.-aj naredimo s takim vimenom? Kravo z bradavicami pomolžemo naj-zadnje. Zdraviti začnemo te bradavice takrat, ko krave zaradi visoke brejosti več ne molzemo. Majhne bradavice namažemo z jodovo tinkturo ali pa z mpzilom, sestavljenim iz polovice lesnega katrana ir; polovice špirita. Večje bradavice more odstraniti le živinozdravnik. Pogosto najdemp tudi rane na seskih, ko se živinčeta obdrgnejo na ostrih predmetih. Male rane oj zdravijo navadno hitro,, posebno" v času, ko živali zaradi visoke brejosti ne molzemo. Bolj nevarne so rane blizu izliva iz seskov, ker u-tegnejo grinte izožiti jn zapreti odtok mleka. Za zdravljenje ran na seskih rabimo borov vazelin. Ako bi bili seski preveč boleči, in bi bila molža nemogoča, bi moge) ži-; vinozdravnik pustiti, da primeša-t mo mazilu nekoliko kokaine, zaradi česar, bi bil sesek bolj neobčutj Uiv in bi bila molža olajšana. Zgodi se tudi, da se cel sesek vname zaradi surove molže, udarca sosedne živali ali pa zaradi tega, ker žival nerodno leže na posamezen sesek in ga preveč pritisne. Sesek se lahko vname tudi zaradi okuženja z glivicami. Opazujemo sledeča znamenja obolelosti: sesek je boleč, bolj rdeč in bolj topel. Mle.ka priteka prav malo ali pa sploh usahne, vime zateče. Včasih občutimo kot svinčnik debelo stvaj; v sesku. Kaj se zgodj pozneje s takim seskom in tako cteklipi vimenom? Znamenja nabreklosti vi--mena in seska izginevajo počasi, mleko se izgublja v. tisti četrti vimena, kar ima za posledico, da se ta del vimena prične sušiti. O-zdravi sicer samo po sebi, toda z izgubo mleka iz enega seska. Ope-i racijo na vimenu, pa zaradi nei varnosti okuženja po gnilobnih glivicah, katerih je v hlevu na milijarde, raje opustimo. On. Baša Odbira semenskega krompirja (Nadaljevanje iz prejšnje številke) 3. Vse gomolje izpod rastlin, katere število ne dosega povprečnega števila gomoljev» izkopanih izpod poedinih rastlin za seme. Pri tem smo lahko različno strogi, kar je odvisno od potreb po semenskem blagu. Ce je dosti semenskega krompirja, potegnemo mejo nad, če je pa malo krompirja, pa pod tem povprečjem, kdor je bolj natančen, ta bo ugotovil poleg števila tudi še težo gomoljev; ki je važnejša za ocenjevanje semenske vrednosti. Za seme določene gomolje lahko pomešamo in spravimo v suho, čisto in zračno klet, kjer se da temperatura uravnati na 3 do 4 st, C. Lahko pa trdim, da so naše kleti večinoma neprimerne za shranjevanje semenskega krompirja. Da se nam bo pa semenski krompir ohranil do saditve res zdrav, ga je treba hraniti v suhih in zračnih prostorih, nikakor pa ne v popolnoma temnih. Vlaga in pomanjkanje zraka povzročata plesen in prezgod- nje kaljenje. Najbolje je, da hranimo krompir na policah ali pa v lesenih zabojih ki merijo 60x80x10 cm.. Ti zaboji morajo imeti na vseh štirih vogalih po 10 cm visoke podstavke, tako da lahko položimo po več zabojev drugega vrh drugega. Na policah ali v zabojih naj bodo očesa na krompirju obrnjena navzgor. Ce bomo na ta način prezimili krompir za seme, nam ne bodo zrasli beli dolgi poganjki, ki izčrpajo moč semena, temveč bo dobil krompir kratke, zelene in močne poganjke. Mesec dni pred saditvijo naj bo shramba popolnoma razsvetljena. Toplota y shrambi naj ne bo pod petnajst stopinj C. Da krompir ne ovene, ga večkrat poškropimo z vodo. Pred in med saditvijo moramo s krompirjem ravnati previdno, da se ne poškodujejo kali. Tako pripravljeno seme bo dozorelo 15 do 20 dni prej, kakor seme, ki ga pripravimo šele v času saditve. Ta način preskrbe semenskega krompirja bo y današnjih razmerah najbolj ustrezal, saj nudi po izkušnjah v naprednih kmetijskih deželah popolno jamstvo za dvig krompirjevih pridelkov. Iz celotnega postopka pri odbiranju je razvidno, da se z zaznamovanjem zdravih in bujnih rastlin na njivi ter z odbiranjem krompirjevih gomoi Ijev pri izkopu določijo v resnici vrstno enotne in rodovitne rasUL* ne za seme. Ce bomo odslej dalje Pri odbiri semenskega krompirja le tako postopali, bomo pridelali sel menski krompir z nadpovprečni semensko vrednostjo! 12 i lUDSRi TEDNIH Ct L Jf IB L v Prešernovi dobi Ljubljana v Prešernovi dobi je bila majhna, skromna in ponižna, prava, resnična «Ljubljanca dolga vas», kakor poje narodna pesem. Dame so nosile tesno prepasano taljo, zvončasto krilo in avbi podoben klobuk s trakovi in z velikijn nadčelnim senčnikom, gospodje pa dolg, temen trak brez izrezkov, tako imenovani «kveker», svetlejše, spodaj široke hlače, vzorčast telovnik, visok trd ovratnik, temno ali svetlo kravato - pentljo, ki so jo ovijali krog ovratnika, visok svetel ali temen cilinder in palico. To je bila Ljubljana gosjih peres, sveč, postiljonovega roga, poštnih voz in težkih parizarjev, ki so vzdrževali ves osebni in tovorni promet, saj je komaj 7 mesecev Po Prešernovi smrti privozil prvi ylak v Ljubljano. Bila je to doba. v kateri je bil zadušen vsak klic po političnih svoboščinah, vsak poskus političnega soodločanja podanikov, doba vohunov, pred katerimi ni bila varna nobena družba, doba moralnih izpričeval, ki so jih izdajali župniki. Doba, ko označujejo meščana premišljene in počasne geste, filistrska, dasi dobrodušna omejenost, samozadovolinost in želja po dovoljeni zabavi. Skratka: Ljubljana v dobi. ki so io imenovali Biedermeier! O Ljubljani pravi knjiga «Das Koenigreich Illyrien» (Kraljevina Ilirija) iz leta 1826: «Mesto je dobro grajeno, ima šest predmestij, stol-'nico in šest (pravilno: osem) drugih cerkva, dve bolnišnici (civilno in vojaško), 953 hiš in 12.000 prebivalcev. Nad mestom se dviga nekdanja trdnjava, v kateri je pokrajinska kaznilnica. Sedež gubernija, okrožnega urada, mestnega in deželnega sodišča, policijskega ravnateljstva, knjižnorevizijskega urada in škofa s stolnim kapitljem in konzistorijem. Licej s tremi fakultetami (to je oddelki, brez značaja univerze:) teološko, medicinsko (kirurgično in filozofsko) sedmi in osmi gimnazijski razred s tremi ravnatelji in 22 profesorji. Gimnazija z ravnateljem (prefektom, medtem ko je «direktor» s pravim vodstvom zavoda imel malo opravti); šestimi profesorji in dvema su-plentoma. Društvo za kmetijstvo in umetnost, filharmonična družba, hranilnica, tri knjigarne, gledališče. Upiobolnica, hiralnica, sirotišče, ubožnica. Več manufaktur ss svilo, svilenimi trakovi, fajanso in kemičnimi izdelki, barvarstvo in strojarstvo. Ima precejšnjo špedici.isko in komicijsko trgovino z Italijo, Hrvatsko in Bavarsko». Blagovni promet je bil poleg vozovnega pp cestah s parizarji tudi zelo obsežen s čolni po Ljubljanici in Savi in je bilo pristanišče na levem bregu Ljubljanice, na današnjem Bregu, kjer je bila carinarnica ss številnimi skladišči, potniki s poštnimi vozovi pa so vstopali pri vrhovni poštni upravi v Maličevi hiši (zdaj Selenburgova ulica številka 7). Ljubljanskih župnij je bilo 5 in jim je ljudski humcr šaljivo prisojal. Senklavški, da je «gosposka», šentjakobski, da je «beraška», frančiškanski, da je «bogata», šentpetrski, da je «kmečka», a trnovski, da je «bahata». Največ uradov je bilo na Novem trgu na levem bregu Ljubljanice. V «dvorcu», na prostoru današnje Univerze, ni bilo uradov, pač pa guvernerjevo stanovanje. Tukaj je bilo tudi pripravljeno stano vanje za cesarja in nadvojvode, kadar so ob posebnih priložnostih prihajali v Ljubljano. Največ uradov je bilQ v «stanovskem lontovžu», to je gubernij in sodišče. V bližini so bili; policijsko ravnateljstvo, stanovski odbor, ilirska komorna prokuratura. Sole za dečke so bife v mestu skoraj vse nameščene v bivšem frančiškanskem samostanu, ki je bil na današnjem Vodnikovem trgu, to so bile: 4. razredna «okrožna in vzorna slavna šola», gimnazija in licej. V drugem nadstropju je imela svoje prostore licejska knjižnica, tu sta bili tudi uradni stanovanji gimnazijskega prefekta in licejskega bibliotekarja. Znameniti Cojzovi vrtovi v Gradišču so bili sicer ljubljanskir sprehajalcem nedostopni, toda vabili so jih: Zvezda, Tivoli, orehov nasadi med licejskim poslopjem in Ljubljanico in divna okolica. Več okolnosti je dajalo Ljubljani v tisti dobi nemški znača. dasi je imelo neprimerno več prebivalcev slovenske priimke kako nemške. Take okolnosti so n. pr, bile: občevalni in dopisni jezik m« ščanov in izobražencev ter uradni jezik; napisi, med katerimi brzd niti na nagrobnih spomenikih pri Sv. Krištofu ni bilo slovenskih pisava priimkov kakor Snoy. Tschopp, Babnigg itd. Toda, kdor b; pri sluškoval, kakšna imena so imele poleg nemških ulice in gostilne al kako so govorili gospodarji in gospodinje s posli doma In s kmeti n trgu in v pisarnah, ta se je mogel prepričati, da sloni nemški znača Ljubljane samo na privilegijih in tradicijah. Uradnikov je imela takrat Ljubljana nad tisoč, to je razmerom: zelo mnogo. Na toliko število je vplivala tudi politična razdelitev pod ljubljanski gubernij je spadala razen Kranjske tudi vsa Korošks Uradniki so bili bolj slabo plačani. Tako n. pr. sta dobivala gimnazij ski profesor in licejski bibliotekar po 800 goldinarjev na leto in sl morala iskati postranske zaslužke, če sta si hotela privoščiti novi •pijigo ali skromno zabavo. Bolje se je godilo policijskemu nadkc piisarju, ki je dobival 900 goldinarjev in napredoval do 1000 goldi narjev plače in 500 goldinarjev doklade. Odvetnikov_je imela Ljubljana II, dočim jih je bilo v toliko manj Jem Celovcu 15. Daši je mogel vsak Ljubljanski odvetnik računat z izdatnim poštenim zaslužkom je bilo med njimi vendar vedno neka takih, ki so povzročili, da je marsikdo z nezaupanjem gledal ta star Duhovnikov je bilo v Ljubljani blizu 100, a vsak nosilec tonzur je bil ugleden in v vsaki družbi dobrodošel mož. Bili so večinom homeopati in nasprotniki sloven%e erotične poezije. Vojaška garnizija je štela 2000 mož, a vsaj eden izmed obe! bataljonov je moral pripadati domačemu pehotnemu polku št. li « bdi dobro plačani, y ljubljanski višji družbi dobrodošl -e l c.lv,lIlst Jin> je zavidal njihovo udobno življenje. Vojašk nrav talfn 14 Iet in ljubljanskim mladeničem mrzel prav tako kakor kmečkim sinovom. miškf nosoitUb|Ija97ani ietbilù nad 200 plemičev. a hiš je bilo v pie lianskem stolne ’i te,n] le 3 grofovske in 3 baronovske. V ljub kanonika velik"1 C??lt ju Sj3 bila plemiča samo še oba najstarejš vala v tulih ^ ,Uradnikov s Plemiškim pridevkom je stanc starih del h nmsf 'rM3 ,pl.e'n,3ke Predpravice opozarja še dandanes ■ skl trg itd^ H i „ n‘ uf8' Stari trg' Arijanska ulica, St. Jakob zidatAi- I tBUdi Z^nanja obllk? hižl le Plemiči so v starih časih smel s 3 do 4 Q oken na ulico, meščani pa so se morali zadovoljit trgovcaiv0kebnoeninSl0i V Ljubljani 50 bili trgovci. Števil t g vcev je bilo namreč v primeri s prebivalstvom zelo visoko- 2 nimierSSki mmmnogoktUkrnih' 22 ^ Z žit°- ln drugimfdežei «r • mnogo kramarjev, izmed katerih jih je imelo ve stoje kolibe na Špitalskem, današnjem frančiškanskem (mostu) -firV trg v n° 2 deželnimi pridelki je cvetela špedicijska obrt Da vek, k. so ga plačevali po 150, 100, 50 ir. 30 goldinarjev, kaže na pc membno višino dohodkov. Položaj trgovcev je bil tem vidnejši, ker je bilo v Ljubljani še zelo malo velike industrije. Taki podjetji sta bili le dve: zvonarna Anton Samassa na današnji Karlovški cesti št. 1 in čistilnica ali rafinerija sladkorja y današnji Kolodvorski ulici na prostoru sedanje železniške direkcije; lastnik je bil tržaški patricij Jakob Vernier, drugo tako rafinerijo je ustanovil pozneje Anglež William Moline; znana je še sedaj z imenom cukrarna na Poljanskem nasipu. Obrtniki so se težko vživljali v dobo obrtne svobode in so se morali odreči pri tem marsikateremu zaslužku zaradi ničemurnosti ljubljanske gospode, ki je mnoge svoje potrebščine naročala z Dunaja in od drugod. Krojaških mojstrov j.e bilo v Ljubljani 36, v primeri z drugimi obrtniki zelo mnogo. Toda menda se jim ni godilo predobro, vsaj med hišnimi posestniki jih je bilo malo. Izmed obrti je gostilniška najbolj cvetela. Ljubljana je takrat štela okoli 154 vinarn, 6 pivovarn in 7 kavarn. Med odlične gostilne z nekakim hotelskim obratom sta spadali: Maličeva (Zur Stadt Wien), v hiši z vrhovno poštno upravo, v sedanji Selenburgovi ulici in Zalokarjeva: Zum Elefanteri (Pri Slonu) ali; «Misbaba» na prostoru sedanjega hotela Slon. V tej gostilni so leta 1818 razkazovali nekega slona, Misbaba po imenu. Ta slon je pozneje v Benetkah podivjal in so ga ubili s topovskimi streli. Mnogi Ljubljančani, tudi izobraženi, pa so dajali prednost ponižnejšim krčmarjem in krčmaricam, kakor so bili n. pr;: Jakob in Metka Podboj «Na griču» ali «Pri Metki», tudi «Pri krofasti Metki» (na prostoru današnje lekarne Bahovec na Kongresnem trgu); Anton Podkrajšek «Pri Jurčku» na «Luži» (v današnjem Gradišču); Marija Gaber «Pod gabrom ali «Zum schwarzen Adler» (pri črnem orlu) — Borštnikov trg — Pod lipo; «Figabirt», torišče matere Andreja Smoleta, Prešernovega prijatelja; Anton Božič ali «Krištofbirt», (Zidovska ulica); Jakob Dolenc (Karlovška cesta); krčmar v hiši Marije Lozarjeve (Rožna ulica); «Faselbirt» (Na Zabjaku); «Pri malem cesarju» ali «Pri jagnjetu» (Sv. Petra cesta), hotel Soča, poleg pa «Keriserbirt» (Sv. Petra cesta); krčmar na Strelišču (Streliška ulica); Janez Komar «Pr; Guglatu» (Rečna ulica). Med temi krčmarji je bilo več izrazitih gospodarskih talentov. Andreja Smoleta 60-letna mati Helena Valentin, izza 1818 že tretjič vdova, in sicer po Smoletovem očimu Francu Valentinu, je navzlic plačilom, ki jih je povzročal razsipni sin Andrej, še vedno imela 5 hiš, žitno trgovino z vložnim kapitalom 10.000 goldinarjev in precej gotovine, dočim je «Poštarstvo konjskega hleva» bilo v rokah sina Mihaela. Ze ob smrti drugega njenega moža Mihaela Smoleta 1806, sta sinova Andrej in Miha dedovala skupaj 26.000 goldinarjev, a premoženje je raslo tudi po 1818, ko je mati ostala sama. Pisati ni znala, ker je bila kmečka priseljenka iz Kleč pri Ljubljani. V mlajših letih je bila željna življenja, nato že davno umirjena in bigotna. a kmečko ponosna, podjetna, uvidevna in radodarna. Tudi krčmarja «Na griču», pozneje «V peklu», oba Podbojeva, sta bila zelo podjetna. Bavila sta se hkrati z vinsko in žitno trgovino, duša podjetij pa je bila menda žena, rojena Komar. Računala je «Krofasta Metka» na pamet, ker ni znala ne pisati ne brati. V njeni gostilni se je vsak večer tudi kvartalo, a banko je imela krčmarica. Imetje Podbojevih je stalno raslo: že več let sta krčmarila v lastni hiši «Na griču», ki je bila na voglu Kongresnega trga nasproti hunski cerkvi, a nakupila sta pozneje tudi «Pekel» gostilno v bližnji nizki hišici v nekdanjem mestnem jarku. Prešeren, ki je zahajal semkaj v gostilno, se je zanimal za Metkino čedno hčerko Jerico. Ko se je Metka preselila z «Griča» v «Pekel», se jè selil z nje tudi naš pesnik. Več ali manj so znane razne Prešernove pri-godnice in anekdote iz «Pekla», kakor n. pr. ona, ko je prišel prvič v to gostilno in videl gosta, ki je v petek jedel meso; Metka, Metka! — Ne spoštuješ petka — si zapustsila grič, — vzel te bo hudič!» — Ali pa tista, kako sta Prešeren in njegov šef dr. Chrobath nekoč v Peklu martinovala. Martinovanje je bilo takrat pač mnogo bolj v navadi. Tudi naš 'pesnik ga je vneto častil. Ker je vedel, da bo prihodnji dan bolj težko vzdržal v pisarni, si je izprosil pri šefu dr. Chrobathu za drugi dan dopust, ki mu ga je šef brez nadaljnjega dovolil. Bil pa je tretji dan in Prešerna še vedno ni bilo v pisarno, Nu, dr. Chrobath, ki se tudi ni bal vina, gre iskat. Prešema-Kc ga je dobil v «Peklu» pri polni čaši vina, mu reče: «Dragi Prešeren! Martin je samo eden!» — «Ni res», odvrne Prešeren, «trije so: Martin škof, Martin papež in Martin Luter!» in tako sta šef in koncipient skupaj praznovala že tretjega Martina. — Za Podbo-jevo hčerko Jerico se je zanimal tudi ljubljanski trgovec Sonce ki je bil zato stalni gost v Peklu. Toda Jerica se je po materini odločitvi zaročila z bogatim industrialcem Moli ne jem, nakeir je Sonce izostal iz te gostilne. Prešeren pa je nanj spustil zbadljivko: «Sonce se skriva — videt ga ni, — ker se peklenska — Jerca moži». (Nadaljevanje prihodnjič) Dostal Rudolf Slovenski knjižni zavod je nedavno izdal tri nove zvezke ljudske knjižne zbirke. Mala knjižnica (24.25 In 26 zvezek). O Flaherty Liam: Irske slike. To Je zbirka realistišnik prikazev iz življenja irskega ljudstva in melanho. ličnih opisov siromašne irske dežele. Pisatelj je slovenskim čitateljem znan že po dveh prevedenih dedjih, ta zbirka pa bo dopolnila njegovo literarno podobo. Lep slovcns-ki prevod je oskrbela Mira Pucova, ki je dodala kratek uvod o pisatelju in njegovem delu. V Isti zbirki je izšla povest Italijanskega pisatelja Ivana Verge: Pastir Jeli. Knjižica vsebuje dve značilni noveli Verge, ki si je pridobil sloves kot realističen pisatelj kmeč- kega življenja Sicilije. Spremne besede na koncu knjige nas seznanjajo z avtorjem in njegovim delom. Kot tretja knjižica Iste zbirke so izšle pod naslovom Izgubljena vest in druge pravljice, štiri pravljice ruskega pisatelja Saltykova • Sčedrina. Pravljice so najznačilnejše delo Saltykova - Sčedrina, ki Je sice-r znan kot Izredno oster satirik političnega in družbenega življenja svojega časa. Tudi pravljice so zanj le ena izmed oblik, v kateri je lahko bičal tedanje razmere v Rusiji ter prikazoval številne tipe vodilne družbe. Tudi tej knjigi je prevajalec Janez Gradišnik dodal kratko označbo pisatelja (n njegovega literarnega dela. Sicer pa smo nedavno nekako v juniju dobili nov prevod romana istega pisatelja Gospoda Gogovljovi, ki je realističen prikaz usode podeželske gospode v dobi tlačanstva. Percov V.O.: Vladimir Majakovski. (Izdal Slovenski knjižni zavod v seriji Mojstri in vzorniki). Majakovski je najpomembnejši in najorigi-»laJnejCi pesnik socialistične revo- Kulfurna kronika \ V Ljubljani sta bili doslej It 2 poklicni gledališči, ker pa se j3:: 32. Tc8: damo. Končnica je Ld6-a3: raznobarvnih Tf8-f5: Tf5-f8 Kg8-I7 Tf8-c8 b2 in dobi črnega iz- gubljena, vendar je pot do zmage 6e dolga. 31. ao-a5? Sedaj pa črni takoj izgubi partijo. 32. Lb4-a5:! Kf7-e6 Na Sa5: sledi Tb5: 33. La5-b4 h7-h5 34. Kgl-f2 Ke6-f5 35. Tbl-gf Tc8-g8 36. h2-h3 h5-h4 37. g2-g3 in črni se vda, ker bi bela stolp?, na odiprti g liniji kma- iu odločila. Ing* Sikošek Boris FILMSKI FESTIVAL BENETKAH ZAKLJUČEN_ V nedeljo 28. avgusta so na filmskem festivalu v Benetkah predvajali italijanski film «Pogodba z vragom» v režiji Chiarinija. Ta film simbolizira borbo med reveži in bogatini; dogaja se v Kalabriji. Najboljši del tega filma je oznaka kalabrijskega ljudstva. Sledil je ameriški film «Yennln portret», ki ga je režiral William Dieterle. Bistvena misel tega filma se glasi: med vsemi možmi in ženami tega sveta je nekdo, ki ga moraš ljubiti, ki ga moraš iskati, dokler ga ne najdeš. FUm vsebuje mnogo’ poezije, ki je značilna za francoske filme. Dieterle se je izkazal tudi to pot kot izvežban mojster, tako da je film tehnično in igralsko izredno uspel. Najbolj se v filmu odlikujeta igralca Joseph Cotten ter Jennifer Jonnes. Dolgometražni barvni risani film «Bagdadska roža» ni vzbudil posebne pozornosti. Med novimi filmskimi oblikami je v zadnjem času izredno uspelo prirejanje filmov po gledaliških delih. Tako poznamo med vrsto takih filmov predvsem Hamleta. Tudi film Emilija Fernandeza «La Malquerida» je posnet po drami. Film obravnava krvavo dramo ljubosumja in časti. Posebno je treba pri tem filmu poudariti spreten in bogat dialog ter odlično igro Dolores del Rio. Indijski film «Meera» obravnava Predvsem lokalne zadeve in je precej slab. Da pa ni izključeno, da bi nam tudi indijski film lahko uga- jal, je dokaz film Kalpiana, ki je žel mnogo uspeha. Zadnji dan meseca affi usta se pojavil na festivalu težko priča- kovani film Manon. Ta film je prosto po Prevostovem romanu priredil in zrežiral Ftenry Georges Clou-sot. Med njegovimi dosedanjimi filmi sta znana predvsem «Vran» in «Zakonita obramba». V Prevo-stovo pripovedovanje ni Clousot vnesel nikakih sprememb, pač pa je dejanje prenesel v sedanjost, oziroma v čas nemške okupacije Francije. Film obravnava torej tisto dejanje, ki sta pa uglasbila skladatelja Massenet in Puccini. Film odlikuje izredno globoka psihološka analiza oseb, katerih delovanje vodi neka notranja sila, ki se ji ne morejo upirati. Delujejo torej po naprej določeni usodi, kar ima za posledico, da se trije deli, katere se deli zgodba, ne skladajo posebno dobro. Tudi potovanje po puščavi in smrt Manon nista taka, kot si ju je zamislil režiser. Toda najvažnejša pri tem filmu je Cecile Aubry, 18 letna igralka, ki ji je uspelo prikazati Manon z dramatično silo. Italijanski film: «Plamen, ki ne ugasne», nima posebnih kvalitet. Zadnji dan festivala so igrali a-meriški film «Zapuščena vas», ki ga je leta 1941 napravil Herbert Kline po scenariju Johna Stein-bečka; svečano pa so zaključili festival zvečer z italijanskim filmom «Nebo nad močvirjem» v režiji Avgusta Genina, ki je znan že po filmu «Obleganje Alcazara» zn «Bengazi». Film «Nebo nad močvirjem» je proslava katoliške vere in dekliške kreposti. Genina je snemal firn v krajih, kjer se je dogodek, ki mu je dal snov, res izvršil. Zanimivo je, da se je posluževal nepoklicnih igralcev. Tudi Genina je šel po poti novega realizma, toda njegov novi realizem je v opoziciji z novimrealizmomDe Sica, Rosellinija in Visconti ja. Kmetje sprejemajo vdano svojo usodo, se ne bore, v njih ni socialnega čuta. Tudi okolje ni primerno za dramo; morda tudi zaradi pomanjkljive montaže. Prav tako niso kos svoji nalogi osebe, ki v filmu nastopajo. Socialni motivi, ki jih vpleta med religiozne, so precej prazni. Po predstavi se je sestala komisija za razdeljevanje nagrad in odločila takole: Prvo veliko nagrado dobi francoski film Manon, ki ga je režiral Henry Georges Clousot. Tri enake mednarodne nagrade prejmejo ameriški film «Mirni» v režiji Sidneya Mayersa ter nemški film «Berlinska balada» v režiji Stemmle-ja ter ameriški film «Kačja jama», delo A. Litvaka. Mednarodno nagrado za režijo je prejel Avgust Genina za film «Nebo nad močvirjem». Mednarodno nagrado za najboljšega igralca: Joseph Cotten v filmu Yennin portret. Mednarodno nagrado za najboljšo igralko: Olivija de Hawilland V «Kačji jami». Mednarodno nagrado za scenarij Jacques Tati za francoski film «Praznik». Mednarodno nagrado za slike: Gabriel Figuerova za meksi-kanski film «La Malquerida». Mednarodno nagrado za scenografijo je odnesel William Kellner za angleški film «Prijazna srca in diademi». Mednarodno nagrado za glasbo John Greenwood v filmu Zadnji dnevi Dolvyna». Mednarodno nagrado predsedstva komisije za najboljši italijanski film je prejel film «Nebo nad močvirjem». Od dokumentarnih filmov pa je bil nagrajen francoski «Ekvator s sto obrazi». Prizor iz francoskega filma «Ma-non», ki je robil na filmskem festivalu v Benetkah prvo nagra«* KRONIKA V prvi polovici tega leta je bil° v vseh jugoslovanskih kinematografih 561.893 kinopredstav in 139 milijonov kinoobiskovalcev. PaneS je v Jugoslaviji 916 stalnih in ?» potujočih kinov. O V Bolgariji imajo danes okroé 300 kinomatografov: v letu 1948 s® imeli bolgarski kinomatografi ^ krog 30 milijonov obiskovalcev. O Avala film bo pričel snern®*J film: «Tudi on ni več nesrečen)) scenariju O. Paviča v režiji Rud ša Novakoviča ter film Stanko» po romanu Janka Ve«6 novica. TEKMA OKROG HRVATSKE IN SLOVENIJE KONČANA Odličen uspeh tržaških kolesarjev Med posamezniki je zmagal Malabrocca Etapa na Bledu: skozi cilj vozi kot prvi Grajzer (J.) Člani tržaške reprezentance ob počitku v Portorožu po etapi Pulj — Koper. Na sliki vidimo Sellierja, Rinaldija, Javornika, Mosettija, Čoka, Fonta nota in Gria J UUÒIIL KUlKCHll jev, SO ti na težki tekmi z največjo požrtvovalnostjo zastopali naše barve, za kar jim gre posebna j zahvala. Toda, kot je to v Trstu že kar navada, so se zopet oglasili ! Najboljši rezultati Tekma okrog Hrvatske in Slovenije je bila zaključena v nedeljo v Zagrebu. Za zmagovalca je bil proglašen Italijan Malabrocca, ki je prevozil vseh sedem etap v 35.19:40 urah. Drugo mesto je zasedel Tržačan Cofe s časom 35.36:31, tretje pa S.train (FLRJ) s časom 35.44:29. V. kvalifikaciji moštev je Tržaško moštvo zasedlo prvo mesto, drugo je bilo jugoslovansko A moštvo, tretje pa italijansko. Sam potek tekme od srede je bil naslednji: V Kopru je bil proglašen za zmagovalca tretje etape Francoz Rouf-fteau, Jugoslovan Poredski P3 ie zasedel drugo mi sto Sodniki so se o zmagi Kculfitruja prepričali po filmskem posn.tku ki je poka .»i da je moral jme': Rouffteau najmanj 5 cm prednosti. Po enem dnevu počitka v Portorožu, so kolesarji krenili po naj-, težji etapi cele tekme preko Her-pelj, Sežane, Nove Gorice, Kobarida, Bovca, Vršiča in Jesenic na Bled. Za pot do vrha Vršiča je porabil Greizer 9,00:9 ur. Med potjo so imeli dirkači številne defekte in celo prvi Greizer je padel, vendar se ni preveč poškodoval. Greizer je privozil na Bled s časom 10,42:14, drugi je bil Zorič, tretji Malabrocca in četrti Tržačan Cok. Proga med Bledom in Ljubljano je bila lahka. Kolesarji so vozili v skupinah po sedem tekmovalcev. Zmagala je jugoslovanska ekipa. Prav dobro so vozili tudi Francozi, Tržačani in Avstrijci. Lepa je bila tudi vožnja iz Ljubljane do Maribora. Do Trojan so vozili v dolgi koloni. V Celje je privozila ng vmesno etapo skupina 40 kolesarjev, ki jih je vodil I-talijan Pumcotti. V nadaljevanju „RAZNE VESTI J Nemeth je postavil v Ratowicah nov svetovni rekord v metu kladiva. Vrgel ga je 59.57 metrov daleč in s tem popravil svoj zadnji rekord 55 cm. Italijan Tosi je na tekmovanju v Bordeauxu vrgel di$k 51.97 m daleč. Italijanska nogometna reprezentanca se bo srečala 30. novemba v Londonu z angleško reprezentanco, 5. marca 1950 z belgijsko in 2. aprila 1950 z avstrijsko. Bolgarija je premagala Češkoslovaško v nogometu s 3:1, Hajduk je bil v Avstraliji prvič premagan. To je uspelo nogometni reprezentanci Avstralije po petem Poizkusu. Zmagala je 2:1. Razlika v golih je še vedno visoka. Hajduk je dal 65 golov, prejel jih je pa samo 16. Hajduk je bil premagan zato, ker je nastopil v slabši postavi kot P° navadi. V Zagrebu so oddigrali z Beogradom medmestno nogometno tekmo. Tekma se je končala neodločeno 0:0. Dubrovniški Jug je bil proglašen jugoslovanskega prvaka v water-Polu. Na drugem mestu Je' Mladost (Zgb.) In na tretjem Hajduk (Split). Nato še slede Primorje (Reka), Proleter (Zrenjanin) in kot zadnja Enotnost (Lj.). Alex Jany, čudoviti francoski plavalec, je nedavno izjavil, da namerava osvojiti zopet rekord na 400 metrov prosto, ki mu ga je nedavno odvzel Japonec Furuhaši. Znana nizozemska svetovna rekorderka v prsnem plavanju Je bila na nizozemskem državnem prvenstvu hudo premagana. Na 200 m prsno Je v finalnih tekmah zasedla šele 5. mesto. Prvenstvo je osvojila mlada plavalka Kaspperi s časom 3:02,3. prvo inozemsko moštvo, ki Je zma-•alo v Sovjetski zvezi v nogometni tekmi v zadnjih desetih letih, je bilo •hadžarsko moštvo Vasas, ki Je prelagalo moskovski Torpedo z 2:1. Crvena zvezda Je na gostovanju v Luksemburgu premagala klub Union, r* Je na drugem mestu luksembur-^oga nogometnega prvenstva. Črve-na zvezda je prevladovala na igrišču jf °beh polčasih. Končni rezultat Je 'll V Bordeauxu pa Je Crvena zve-j3 Premagala klub «Gironde-Bor-ux». Tudi ta zmaga je bila «zelo pre-Učljiva». Crvena zvezda Je zabila 9 sol°v proti a, vožnje so bili kolesarji zopet pred težkimi preizkušnjami, vedno novimi defekti. Na cilj v Mariboru je prišel prvi Malabrocca (L), nato Greizer (J), Prevothel (F,), Solman (J.) itd. Zadnja etapa je bila prav zanimiva. Prvi je ušel Poredski, kateremu sta se takoj pridružila Malabrocca in Avstrijec Deutsch. Hitro so dobili eno minuto in pol prednosti. Tržačani, med katerimi so bili tudi Strain in en Francoz so jim sledili takoj za petami. Skupino je vodil Rinaldi. V Varaždinu je prišel prvi na cilj Poredski. Malabrocca je zaostal, ker je moral premen j ati gume. V nadaljevanju tekme sta imela Javornik in Zollia smolo in se zaletela. Javornik je tako zamudil 2 minuti, da so mu obvezovali glavo. Dvaj- VODORAVNO: 3. pokrajina ob Jadranskem morju; 8. hrib; 9. revščina; 11. ogljikov hidrat; -3. republika v Jugoslaviji; 16. soZVok; 19. rastlina; 21. števnik; 22. pameten; 23. vzdržanje od hrane; 25. predlog; 26. predlog; 27. del telesa; 29. žensko ime; 30. pivo; 31. naselje; 32. ploskovna mera; 34. kratica za narod- set kilometrov pred ciljem sta se Zoccotti in Perne ločila od skupine z namenom, da dohitita ubežnike. Na stadion Dinama v Zagrebu sta prišla Poredski in Deutsch o-ba naenkrat. Poredski pa je bil v zadnjih krogih hitrejši in je z lahkoto tolkel Avstijca. Zuccotti je prišel po sedmih minutah, za njim pa Mičič, Perne, Javornik in Solman. Ob igranju italijanske, tržaške in jugoslovanske himne so prvi trije kvalificirani prevozili častni krog. Tržačani so morali počakati Gria, da je prišel, ker si je zlomil os. Ko so naredili častni krog, se je gledalcem nudila kaj pestra -slika: Javornik in Fontanot sta imela obvezane glave, Cok in Rinaldi na sta se le s težavo premikala. Kakor vidimo po rezultatih in no-osvobodilno vojsko; 35. časovni veznik; 36. moško ime; 37. trušč; 39. kazalni zaimek; 40. okraji; 41. bajka; 43. kraj v Lombariji; 44. stara prebivalca Amerike; 47. s plugom obdelovati. NAVPIČNO; L nasprotje qd dober; 2. vodna žival; 3. obdobje; 4. ploskovna mera; 5. kontinent na vidalijevci in izključili Fontanota, Frausina in Sellierja za devet mesecev, Javornika, Rinaldija, Mosettija in Čoka pa za dva meseca iz vseh tekmovanj. Kot vidimo, vi-dalijevcem ni bilo všeč, da bi Tržačani tekmomli v Jugoslaviji ob tako močni konkurenci, kot so na tekmi okrog Hrvatske in Slovenije in da jim ne gre v račun, da so prav ti kolesarji dosegli tako pomembne uspehe. S tem so še enkrat pokazali, da jim šport ni prav nič mar. * t * Odlični časi v Beogradu Na jugoslovanskem državnem prvenstvu, ki je bilo te dni v Beogradu so dosegli nekaj prav odličnih rezultatov. Sabolovič je s svojim časom na 400 m (48,6 sek) dokazal, da spada med najboljše evropske lahkoatlete. Z njim sta še dva tekača tekla pod 50 sek. Račič je tekel 49.4 sek in Stankovič 49.6 sek. V teku na 1.500 m je Ceraj ponovno izenačil jugoslovanski rekord — 3:55.0. Ostali trije tekači pa so postavili nove republiške rekorde. Tako Hanc s časom 5:55.4 (novi slovenski rekord), Mikuška s časom 3:57,6 (srbski) in Moguša s časom 4:09 (črnogorski). Clan Partizana Brnard je dosegel v skoku v daljino najboljši letošnji rezultat (7.18 m). Prvi državni rekord je padel v soboto, ko je Mira Tuce postavila nov državni rekord v teku na 800 m s časom 2:20,6. Na cilj je prišla skoro 5 sekund preje od svojih sotekmovalk. Brnard je tekel na 100 m samo 10,9 sek. To je velik napredek v jugoslovanski lahkoatletiki, če pomislimo, da ta v teku na 100 m dosedaj kar ni mogla priti izpod 11 sek. V troskoku je bil zopet prvi Zagorc s 14.07 m. V metu krogle je dosegel Sarčevič 15.13 m, kar je že odličen rezultat. V tekmovanju v nedeljo je padel zopet nov rezultat in to tam, kjer je bila dosedaj najšibkejša točka: v teku na kratke proge 200 m je pretekel v 21,7 sek in s tem postavil nov državni rekord. V metu kopja je bil odličen Dan-gubič, ki je vrgel kopje 67.80 m in s tem znatno popravil dosedanji najboljši letošnji Vujačičev rezultat (64.73 m). V skoku s palico je Milanov, ki je v jugoslovanski lahkoatletiki precej novo ime, izenačil s 3.90 stari jugoslovanski rekord. Pri ženskah je Butia postavila nov jugoslovanski rekord na 200 m s časom 26.3, Bogičeva, ki je bila druga (26.4 sek) je tudi tekla boljše od starega rekorda. Največji uspeh pa je dosegel na državnem prvenstvu Segedin, ki je v teku na 3.000 m s-časom 9:062 dose- zemlji; 6. pomožni glago’; 7. moško ime; 8. zgoščen; 10; kraj v Nemčiji; 11. več cvetlic povezanih skupaj; 12. kapljice na rastlinah; 14. del voza; 15. medmet; 17. mesto v Mongoliji; 18. reka v Sloveniji; 20. kraj Mandžuriji, 28. siguren; 30. zelenici v puščavi; 33. mineral, ki vsebuje kovino; 36. povratno osebni zaimek; 38. predlog; 41. nasprotno od nemir; 42. kdor krade; 45. predlog; 46. nikalnica, ki služi tudi kot glagol (pomožni). * * * "Jleiitbe VODORAVNO: 3. Zagreb, 7. O-vid, 11. moč, 14. Afrika, 15. Bitinija, 16. predstavnik, 18. ker, 19 Lota; 20. Enej, 21. Ana, 23, ena, 24. prazen, 26. avto, 28. mt., 29. klimati-čen, 30. kroj, 31. tak, 32. nerv,, 34. Afričani, 36. brk, 38. ar, 39. oče, 40. Iberija, 42. reža, 43. uho, 45. aparat, 46. smetišče, 46. tete, 48. kaki, 49. jer, 50. in 51. cin. NAVPIČNO: 1. -zaplemba, 2. afront, 3. Greta, 5, eks, 6. baterija, 7..obvezati, 8. vinjeta, 9. ili, 10. dika, 11. mikavne, 12. oje, 13. čar, 17. Anam, 22. naenkrat, 24. Ploče, 25. Nikobari, 27. odvraten, 29. kričati, 30, krožek, 33. rajati, 35. nihče, evropskih lahkoatletk V tej številki objavljamo najboljše letošnje rezultate evropskih lahkoatletk. Najuspešnejše so bile tudi letos sovjetske fizkultumi-ce, ki dominirajo v metih in jih ne ko še dolgo nihče dosegel. Tudi v tekih na kratke jn srednje proge so bile odlične. Jugoslovanske fizkulturnice so v treh letih izredno napredovale in tudi zasedle v evropski lahkoatletiki vidna mesta. 100 m: 11,8 Blankers - Koen Niz.); 11,9 Sečenova (ZSSR), Pe-tersen (Nem.); 12.0 Manley (Angl.), Sander - Dommagala (Nem.), Dillena (Niz.), Sicnelo-va (CSR), Toulouse (Franc.). Pod 12,6 je teklo še 26 lahkoatletk. 200 m: 24,6 Dillema (Niz.); 24,8 Cheeseman (Angl.); 25,2 Blan* kers - Koen (Niz.), Duhovič (ZSSR); 25,3 Sečenova (ZSSR) in Fougin (Franc.); 36-39 Bogič (FLRJ) s 26,9. SOO m: 2:16,8 Bogatireva ZSSR 2:17,3 Ziljecova (ZSSR); 2:17,4 Sokolova (ZSSR); 2:17,7 Podo-ijakina (ZSSR) 2:18,2 Bali Angl.; 19. Tuce (FLRJ) s 2:20,9; 34. Stefanovič (FLRJ) s 2:25,2; 41. Zadravec (FLRJ) s 2:26,2. 80 m z zaprekami: 11,3 Blan-ker - Koen (Niz.), Gokjeli ZSSR; 11.5 Fokina in Cudina (ZSSR); 11.6 Sander - Dommagala (Nem.) Izpod 12,6 je teklo' še 32 lahkoatletk. Skok v višino: 1.66 Tyley Angl. 1,63 Cudina (ZSSR), Colchen (Fran.); 1.61 Bucholz (Nem.), Ganeker (ZSSR); 17. - 18. Knez ; (FLRJ) s 1.55 m. Skok v daljino: 6.12 Brunemann (Nem.); 5.97 Gyarmati (Madž.); 5.98 Strumpf (Nem.); 5.85 Vasi-Ijeva OZSSR); 12. - 13. Koledin (FLRJ) s 5.28. Met krogle: 14.29 Sevrjukova (ZSSR); 14,19 Andrejeva (ZSSR) 13.94 Točenova (ZSSR); 13,39 Piccinnini (It.), 13,36 Komarko-va (CSR); 18. Radosaljevič FLRJ ž 12,36 m; 34. Deržek (FLRJ) z 12,24 m. Met diska: 51,24 Dumbadze (ZSSR); 45,14 Bagrjanceva ZSSR 44.12 Cordiale Gentile (It.); 43.99 Arzumanova (ZSSR); 43.75 Točenova (ZSSR); 10. Matej FLRJ z 41.84 m. Kopje: 53.41 Smirnickaja Djat-lova (ZSSR); 46,86 Cudina ZSSR 44,02 Zatopkova (CSR); 43,63 Majučaja (ZSSR); 28. Radosavljevič (FLRJ), s 37.38 m. gel nov državni rekord. Njegov rezultat je drugi najboljši v letošnji sezoni na celem svetu (prvi Soderberg-Svedska s časom 9:4.4). V štafeti 4x100 m so Račič, Sabolovič, Brnard in Stefanovič izenačili stari jugoslovanski rekord (42 sek). 37. rep, 41. Irec, 42. rsk, 43. ušlj 44. ber. * * * Izžrebanje Za rešitve zadnjih številk smo izžrebali naslednje reševalce, ki so nam poslali pravilne rešitve: Hrobata Viktorija, Košuta Ljubo-ta, Grmeka Srečka, Jež Marijo, Miklavčiča Andreja in Pertota Nika. (Za nagrado jim bomo poslali lepo slovensko knjigo. Kupon &t. 122 za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem A1S-» Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchl # Rokopisi se ne vračajo J 0 C ^ PIŠI P E IP I Urana Pepa! Zdaj dopustniški so dneci, vs'ik se malo rad spočije, brez počitka je le soha slavne fatimske Marije. Po načrtu vatikanskem od okrožja do okrožja «v blagor naroda» pomika jatirnsl;a se mati božja. Zlate prstane, uhane, treba ji je pokloniti, kdor ne da jih, ta utegne v peklenski ogenj priti. Ta svetnica se razume na principe trgovine, svinec, baker, medenina — zanjo niso te kovine! Le po zlatih se predmetih z radostjo ji oko obrača, zanje ti na onem svetu še celo obresti plača. Marsikak duhovni oče, ki okrog Marije skače, se dokopal bo z darovi do poviška svoje plače. Jaz ne vem, kdaj skopnela bo naivnost ljudske mase, kdaj prenehali polniti bomo vatikanske kase. Da v politične namene sveta vera se izrabi to poštenemu človeku se resnično lahko gabi. V borbo proti komunistom fatimska Marija kliče, nanje menda bo poslala Luciferjeve hudiče. In po hišah se pobira za Marijo čudna bera, kdor ne da nič, doleti ga dušebrižniška zapiera. Jaz že rada se pomolim, tudi v cerkev grem kar rada, nočem pa, da bi iz vere, delala se pajacada. Zvedela sem, da Viđali nove si pristaše zbira, v njegovo stranico lahko kakor v kino se maršira. Cisto vsak mu je že dober, samo, da tako se izjavi, da titinoni rade volje dal udarec bi po glavi. To bo strašno močna stranka, le zavesti bo bolj malo, takšno seme prav gotovo slabo zrno bo pognalo. V V Jugoslavijo pa pride vsak dan kakšna nova nota, zdaj Madžar, zdaj Ceh, Albanec strelja nanjo izza plota. V tem pogledu najbolj Husi zdaj aktivni so postali. Celi plahte not do danes so že Titu napisali. Niti ena pa ni taka, da bi lahko ji verjela, v vsaki kakšna laž je bila, Zdaj bolj tanka, zdaj debela. Jugoslavija pa malo zmeni se za te klevete, z delom tolčejo te note, udarniške mladinske čete. Prišel dan bo, ko priznanje od povsodi bo prejela, takrat prav nobena nota nanjo več ne bo letela. Sonce že za gore leze, kmalu noč bo nastopila, jaz v kuhinji z večerjo imam še polno opravila. In zato mi ne zameri, če kar hitro bom končala, pa ob priliki kaj več bom, če bom mogla napisala. Te pozdravlja Tvoja Juca Dva pogovora Zena: Kaj bo s tem našim otrokom? Poslušaj, kako vrešči ter zahteva nič manj nego — luno! Mož: Pusti ga, naj kriči, Glavno je, da ne zahteva igrač, ki so dandanes tako presneto drage. Crips: Kaj naj počnemo s temi Italijani? Zdaj sta začela Sforza in De Gasperi govoriti o enotnem Svobodnem tržaškem ozemlju, ki naj vsa pripade Italiji. Trst jima ni več dovolj. Bevin: Le pusti, naj kričita! Glavno je, da se ne spomnita na Tripolitanijo, Somalijo in Eriire- Oglos Iščemo mizarja, ki bi znal narediti tako veliko zatožno klop, da bi bilo na njej prostora tudi za «Giornale di Trieste» in «Ultimissime». Angloameriška uprava je namreč do sedaj še ni mogla najti. Interesenti naj se javijo demokratičnemu tisku v Trstu. Pomanjkljivosti V Jugoslaviji: pomanjkanje delovne moči. Nà Zapadu: pomanjkanje deta. V Trstu: pomanjkanje toka. V Moskvi: pomanikanje takta. Lekcija civilizaciji HiT Spencer Billu: Zadnji čas je, da naučimo bušmane zapad ne civilizacije Iz tovarne čiste resnice Tokrat pa nekaj iz tovarne čiste resnice. Ne bomo šli daleč — kar v njeno tržaško podružnico bomo pogledali. Resnica, ki jo fabricirajo tam, je morda še bolj stoprocentna kot drugod. Predstavljamo vam dva uradnika iz te tovarne: to sta direktor in u-rednik lista «Il Lavoratore. Urednik: Kakšen se ti zdi, tovariš direktor članek o coni B, kj sem ga napisal? Direktor: Članek nam je odličen. Samo manjka mu, no kaj bi rekel, logične povezave, da se prav izrazim. Veš. tam ko praviš, da so v nedeljo pri Brto-nigli slišali strele iz pušk in ko razviješ to naprej, da so najbrže streljali tisti, ki so se uprli režimu... Urednik: No in kaj? Ni mar dobro? Direktor: Veš, jaz bi vrgel ti- Visoki intervju VIĐALI DOPISNIKU NEW YORK TIMESA: Le povejte vašim gospodarjem, da bom jaz ponižno sprejel vse, kar bodo sklenili v zvezi s Tržaškim ozemljeni DOPISNIK: Tudi če ga dajo Italiji? GAŠPERINI: Naravno, saj smo «italianissimi»! sto nedeljo yen, ker te lahko titovska propaganda zavrne, da so streljali nedeljski lovci. In-zakaj nisi rekel, da so streljali iz strojnic ali topov? Urednik: No. saj veš, kako je bilo z zadnjim člankom, da so odprl; javno hišo v Izoli... Direktor: To ni važno. Ne smemo se bati takih malenkosti! Važno je, da stvari prav postavimo, tako kot je treba. Ali ste izrabili yest, da bi hotela Jugoslavija skleniti trgovinsko pogodbo s Siamom? To je nova velika izdaja nad taborom socializma! V zvez; s 'tem morate podčrtati, da Jugoslavija podpira kolonialno izkoriščanje imperialistov. Urednik: Vem vse to. Toda kaj,, ko pa smo sprejeli to vest skupno z vestjo, da je Češkoslovaška sklenila trgovinsko pogodbo z Argentinijo za dobavo blaga v vrednosti 250 milijonov dolarjev. Vest pravi, da bo izvažala v glavnem stroje za vrtanje nafte, jekla in druge stroje Vrh vsega smo prejeli vest, da je Češkoslovaška zvozila velike količine strojev v monarhofašistič-no Grčijo v zameno za limone in pomaranče ter da Sovjetska zveza izvaža 40 krat več v Zedinjene države Amerike kot pa uvaža. Direktor: No ja, nič takega. Mi smo interna.cionalisti ter smo lahko v zvezah z vsem svetom. No vsekakor prinesite tisto vest o Jugoslaviji. Te zadnje vesti pa zamolčite. Lahko pa prinesete vest o praškem velesejmu, ker so izključili Jugoslavijo od razstavljanja. Urednik: Jaz ne bi objavil te vesti. Veš praški velesejem ima za geslo: trgujemo z vsem svetom. Lahko bi si kakšen naših čitateljev mislil, da uporabljamo dvojne mere. Saj veš. kaj smo pisali o trgovinski pogodbi med Italijo in Jugoslavijo... Urednik: No, če res nimate nič drugega, pa prepišite iz Messaggero Veneto to, kar piše o Jugoslaviji, saj tudi Messaggero Veneto ponatiskuje ngše vesti o Jugoslaviji. To je pa Riko Riko je tržaški mestni svetovalec. Riko je na najboljši poti, da postane slaven. Značilno za vsakega slavnega moža je dvoje: 1. Qn sam — slavni mož — «dela zgodovino», kakor pravimo. 2. Ljudje o njem pripovedujejo anekdote. Kakor drevo brez cvetja ne prinaša sadov, tako tudi slavni mož ne «dela zgodovine» brez anekdot. Kadar kak mož postane slaven, se ljudje spomnijo na dogodke iz njegovega življenja, ki so drugače vsakdanji, ki pa postanejo namah značilni, ker je mož pač — slaven. Naj nam to osyetli primer: Petleten deček sliši kravo mukati in reče: «Krava je zakoko-dakala». To je neumnost. Ce pa ta neumni deček pozneje postane slaven glasbenik, zavzame njegova neumna opazka iz otroških let poseben pomen, češ že kot otrok je slavn; mož imel posebno fino uho in je v kravjem mukanju slišal prijetno, nade* budno, odnosno bolje: jajcebudno kokošje kokodakanje. Kdo bo torej zameril našemu kronistu, če se je odločil, da gre na Opčine iskat anekdote. Na Opčinah Riko brez dvojna «dela zgodovino». Najboljši znak za to je splošno mrtvilo, ki je zajelo to nekdaj tako razgibano vas. Neki Openc je povedal našemu kronistu to-le zgodbo: Bilo je pred leti in openski učitelj je v šoli postavil učencem nalogo, da imenujejo razne domače živali. Učene; so pridno naštevali: Konj, vol, krava, kozaj ovca, kokoš, pes, mačka itd. Zdajci reče učitelj: «Lepo, dečki. Mnogo domačih živali ste imenovali, ampak eno ste pozabili. Pomagal vam bom; Nikoli se ne okopa, najraje sé; vali v blatu in štriglaste dlake ima . . .». Tedaj skoči Riko na noge; «To sem pa jaz, gospod učitelj». Italijanska šolska politika IREDENTISTIČNA ITALIJANSKA KOZLA: Glej, kako nama IM« uspeva njin zelnik. In ga hočejo, pokvariti z nekakimi slovenskim1 šolami in gledališči!