N«jv«čji simnftlri dnevnik V Združenih dlitvtb leto • • • V«Qt Za pol lete Ne Za New York celo leto • Za Snosemstvo ce&o leto .00 .00 .00 .00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Siovensan Duly in the United Štafet« i fanned erery day except Sunday* and legal Holidays. ! 75,000 IglClllW 18 TELEFON: CHelnea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 40. — Stev. 40. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 18, 1936 -TOREK, 18. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. EM1RI NA ŠPANSKEM IN V PARAGVAJU Majnerji kopljejo in prodajajo kompanijski premog R00SEVELT0V POZIV ZA ___ AMER. ZVEZO Liga narodov odobraje Rooseveltov korak. — Bojazen, da bo Amerika ohladila za Ligo. ŽENEVA, Švica, 17. febr.— Liga narodov z velikim zadovoljstvom pozdravlja povabilo predsednik« Roosevelta na pan-ameriško i lirovno konferenco, obenem pa «e boji, da bodo amo-riške državo vsled tega izgubile vsako zanimanje za Ligo narodov. Uradni krogi upajo, da bodo mlade amer^ke države na pobudo predsednika Roosevelta s svojimi mirovnimi načeli dale zgled starim evropskim državam. Ker ro Liga narodov zavzema za svetovni mir, tudi o-dobrava vspkn prizadevanje, ki ima za svoj cilj mir in vsled tega pozd-avlja Rooseveltov korak. Delegati južnoameriških držav .pri Li berta Warrena je slednjič po-jasnena. Sosedje so našli njegovo truplo napol zgorelo z dvema kroglama v glavi. 25-letni Virgil Crowder je izpovedal, da ga je ustrelil po naročilu dveh farmerjev, ki sta se prepirala ž njim zaradi meje. Plačala sta mu 25 dolarjev nagrade. Truplo je nato polil z žganjem in zažgal. BLAZNOST GA JE REŠILA SMRTNE KAZNI IA>S ANGELES, CaL, 15. februarja. — Charles Lehman, ki je bil zaposlen pri WPA, je bil obsojen na smrt, ker je u-smrtil pet •svojih tovarišev. Porotniki višjega sodišča, so pa verjeli zdravniškim izvedencem ter so ga proglasili za Vlažnega. Oddali ga bodo v zavod za blazne zločince. T" KAZNENCI SO BOJ NAVZOČI PRI USMRČENJC CANON CITY, Colo., 15. februarja. — "Warden colorad-bke državne kaznilnice je povedal, da je sinoči dovolil več kaznencem, da so bili priče u-smrčenju .'JOletnega morilca Otisa MeDanielsa. McDaniels je bil usmrčen s plinom v posebni celici, ki ima dve veliki okni na hodnik. — Kaznenci so opazovali,— j e rekel warden, — kako se je McDaniels devet minut boril s strupenim plinom in slednjič podlegel. To je bilo prvič, da sem kaj takega dovolil. Rečem vam, da je imelo usmrčen je na kaznence silen vpliv. Natančno so vkleli, kaj pomeni smrtna kazen ter se prepričali o trditvi, da se zločin ne izplača. Okoli 15,000 premogarjev koplje premog v rovih in ga na leto prodajo okoli 4,000,000 ton. Lastniki so od sodišč zahtevali, da pokličejo premo gar je na odgovor, toda nobena porota ni hotela nastopiti proti njim, ker so brez dela, ko so premogarske družbe vstavile obrat. Lastniki trdijo, da imajo Vsako leto izgube milijonov dolarjev. Prejšnji teden je gov. Earle kratko zavrnil prošnjo lastnikov, da bi v premogarske kraje poslal vojaštvo, ter je obenem lastnike rovov posvaril, da so sami krivi, da je med premogarji zavladal tako žalosten položaj, ker so v rove postavili stroje in mesto 175,000 delavcev »sedaj je zaposlenih samo 75,000. Lastniki rovov pa se izgovarjajo, da je poraba premoga na leto padla za 45,000,000 ton, ker so razna podjetja po oolgi stavki v letih 1925 in 1026 pričela rabiti drugo kurivo. Vsled depresije so premogarji vzeli zadevo v svoje roke, ker niso mogli gledati, da bi njihove družine stradale. Izkopali so nove rove, da so prišli do premoga in od jtedaj ga kopljejo in razpečavajo. Največ tega premoga gre v New York, Philadelpilijo, Baltimore in v še mnogo bolj oddaljene kraje. Premogarji ne plačajo ne najemnine od rovov, ne davkov in prodajajo premog cenejše kot pa družbe. Lastniki rovov dolže premogarje, da kradejo premog in da prodajajo vkra-deno blago, toda oblasti ne ganejo niti s prstom, da bi to preprečile. V dveh tednih se bo pričela MITCHELL0V T0ŽITEL J SE ZAGOVARJA Polkovnik McMullen se mora zagovarjati pred vojnim sodiščem. — Od trgovcev z municijo je prejel plačo. WASHINGTON, D. C., 17. febr. — Polkovnik Joseph J. McMullen, Vi je pred desetimi leti nastopil kot glavni obtoži-telj proti načelniku ameriške zračne siU\ brigadnemu generalu Williamu Mitchellu, bo sedaj sam prišol pre dvojno sodišče in sicer pod isto obdolžbo, kot general Mitchell, da se je pregrešil proti predpisom vojaške discipline. McMullen jo obdolžen, da je kot plačilo za nasvet prejel dvojni železniški vozni listek v San Francisco od osebe, ki se je zelo zanimala za* naročila vojnega departments. Kakor v Mitcliellovem slučaju, bo tudi sedanja obravnava proti McMullenu zbudila veliko pozornost. Ta obtoži a je posledica preiskave vojnega departmenta in kongresnega municijskega odbora o delovanju municijskih tovarn v svetovni vojni. Ravno tako p McMullen ob dol žen, da je bil v zvezi z nekim "škan-diHoznim" naročilom vojnega departmenta. PRI SPLOŠNIH VOLITVAH SO DOBILI VELIKO VEČIN0S0CIJALISTI IN RADIKALNI REPUBLIKANCI Jez, kot rečeno, je vkrotil reko Colorado. Ta reka ima najglobokejšo strugo na svetu, Grand Cimvon, je takorekoč svojo pot izjedia iz skalovja ter je vsako leto donašala morju velike množine prsti, kamenja in peska. Inžinirji so izračunali, f\p je reka na leto prinesla v motne več kamenja in prsti, kot pa «o izkopali pri Panamskem kanalu. Ob izlivu reke je tekom tisočletij nastala več milj obsežna suha zemlja, tako da je pričela v strugi voda naraščati in so nastajale po vodnji. Tej nevarnosti je veliki jez „ , XT , ,r. ^n^n-nvo^i i - , ,'' , konferenca med United Mine sedal napravi konec in vstva-|„, . „ . . ..........- - ' \\ orkers of America in lastniki da sklenejo novo po- Prehranjevanje divjačine. ril največje jezero, ki ga je napravil Človek s svojimi rokami. Stroške za te naprava bo plačala električna sila, ki se ceni na 1,650,000 konjskih -sil. Tajnik zi notranje zadeve Tckes bo v imenu zvezne vlade prevzel te naprave 1. marca. naroČite se na "glas naroda", največji slo venski dnevnik v zdr. DRŽAVAH. DVE HIŠIJtOMBARIRANI SAN PEDRO, Cal., 15. feb. — V tukajšnjem mestu so porušile bombe hiši dveh pristaniških delavcev. K sreči ni bilo v hišah ob času eksplozije nobenega človeka. Delavca sta uslužbena v to- » varni Vegetable Oil Products, kjer delavci že tri mesece fctrajkajo. rovov godbo, ker dosedanja pogodba poteče z 31. marcem. Ob tej priložnosti bo najbrže tudi rešeno vprašanje o tatvini premoga v Pennsylvaniji. BEAR MT., N. Y., 17. feb. — Ravnatelj Palisades Interstate Parka, W. A. Welch, naznanja, da je bilo v zadnjih treh tednih v parku položenili rad 18 ton sena in žita za divjačino. V parku je bilo postavljenih 15 prostorov, na katere polagajo krmo za divjačino. Vsled debelega snega in hudega mraza divjačina ne more dobiti naravne hrane in je bilo vsled polaganja krme rešenih več tisoč živali. Posebno srne prihajajo v velikem številu k razloženi krmi in so postale popolnoma krotke. ROK ZA PRIZIV POTEKEL AIX - EN - PROVENCE, I Francija, 16. februarja. — Tri-J je hrvatski teroristi, ki »so bili zaradi umora jugoslovanskega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra L. Bartliou-a, obsojeni nav dosmrtno ječo na Hudičem otoku, bodo morali nastopiti svojo kazen, ker je potekel rok za njihov priziv proti ob sodni. ✓ GOERING BO ŠEL NA POLJSKO VARŠAVA, Poljska, 15. februarja. — V kratkem se bo podal na Poljsko nemški zra-koplovni minister Herman Goe-rlng. Tja ga je povabila na lov neka poljska lovska družba. Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — Slovensko - Amerikan-ski Koledar. Radikalni kandidati so dobili 250 izmed 473 mandatov. — Vojaštvo je zatrlo demonstracije v Madridu.—Monarhistični fašistični voditelji na begu- — Napad na kaznilnico v Vaflenciji. — Re-volucijonarno gibanje v paragvajskem glavnem mestu Asuncion. MADRID, Španska, 1 7. februarja. — Vlada je danes odredila, da mora biti armada osem dni pripravljena ter mora zatreti vsak najmanjši poskus nemirov ali demonstracij. Po vsej Španski je zavrelo, ko je bil včeraj objavljen izid splošnih volitev. Pri volitvah so socija-listi in radikalni republikanci skupno nastopili in posrečilo se jim je dobiti 250 mandatov. Ker je vseh mandatov 473, bo imel radikalni element v zbornici večino. Španski fašisti in monarhisti se prav dobro za vedajo dejstva, da jim je zaenkrat odklenkalo, vsled česar je dosti fašističnih in monarhističnih voditeljev pobegnilo preko meje. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je ponudil ministrski predsed. Vallandares danes resignacijo svojega kabineta ter da je bila poverjena sestava novega ministrstva Azani, ki je bil prvi ministrski predsednik španske republike. Socijalisti pravijo, da že vsaj zaenkrat nočejo biti zastopani v novem kabinetu. Azana je bil lani obdolžen, da se je udeležil oktoberske vstaje, pred sodišče ga pa niso postavili, ker ni tega zahtevala predpisana dvetretin-ska večina v poslanski zbornici. Navzlic najstrožji cenzuri je vlada dovolila zmagovitim kandidatom po radio obvestiti španski narod o presenetljivi zmagi socijalistične in radikalno i epublikanske stranke. Nemiri, ki so se vršili med volitvami in po njih, so zahtevali v deželi devet človeških žrtev. Devetnajst oseb je bilo težko poškodovanih. V Valenciji je ljudska množica navalila na jet-nišnico v namenu, da osvobodi politične jetnike. Posebno resen položaj je v pristaniškem mestu Kartageni. Kaznenci v tamkajšnji državni kaznilnici so že zvezali ravnatelja in ga zaprli v samotno celico ter si skušali priboriti pot v svobodo, toda vo*, jaštvo jim je še pravočasno prekrižalo račune. Predsednik španske republike Niceto Alcala Za-mora se ne čuti več varnega ter si je s svojo družino poiskal zavetja v neki trdnjavi. V Fontile v provinci Alifante je skušala ljudska; drhal osvoboditi gobavce iz nekega zavoda. Precej gobavcev je pobegnilo. Nad provinco je bilo proglašeno vojno stanje. BUENOS AIRES, Argentina, 1 7. februarja. — Sem so dospela poročila, da je v Asuncion, glavnem mestu republike Paraguay izbruhnila vstaja. Pod vodstvom polkovnkov Smitha in Recalda, veteranov bolivijsko^paragvajske vojne, se j" spun t al neki armadni zbor. Člani vlade so pobegnili v mornariški arzenal* kjer jih vstaši oblegajo. V bližini glavnega mesta se je baje zopet pojavil polkovnik Rafael Franco, ki je poveljeval Para-ijvajcem v vojni z Bolivijo, pozneje je bil pa od^ stavljen kot vrhovni poveljnik in izgnan iz dežele« Po mnenju nekaterih je polkovnik Franco zane« til vstajo. ____; _ , .j J * »raw wttnvz1* New York, Tuesday, February 18, 1936 THE LARK F ST SLOVENE DAILY IN U. 8. VL c: a Glas Naroda 99 ■4VBOO PUBLISHING COMPANY L Bwmyy Tress. at »bor« oCdeere: Mnr York Oty. N. X. SLAB NABODA at the Pasple) Day Except Bondayn —a Hollflmya llpolMt Za New York a* c*lo kato 97.00 ta pol tola .............— 98J0 la lnuwitTO m eelo M» «7.00 Ea pol teta.................... Hobaerlptlon Yearly 90.00 _"Olaa Naroda" imbmjm mM dan ImrmeaM aedalj In pramltor._ Oopisl bra podpisa la oasbnoatl m ne prloMoJejo. Denar naj m blagovoli feUIJatl po Money Order. Pri apremembl kraja naročnl^r, prosimo, da m tndl prejšnje biralflge naananl, da bltrcje najdemo naalornlka. "GLAS NABODA", ti« W. 18th Streei. New M N. Y. it GHebta t—SS74 ENAKOPRAVNOST 2ENSK Newyorska država se tudi po tem razlikuje od drugih držav, da o Gregoriju Moreli, ki je umrl pred 11 meseci. Družina Morela biva v Clevelandu skoro 30 let in je šla skozi mnoge bridke skušnje. Rajna je bila domn iz vasi Drtija, pri Moravčah m Gorenjskem, kjer zapušča še eno sestro. V Ameriko je dosDela s tremi otroci, od katerih živi samo še sin Anton. V Hibbingu, Minn., zapušča brata Martina, tukaj pa hčer Mrs Ano Strnad. Največja trage rij-. v njenem življenju je bil požar v collinwoodski šoli 1.1907, v katerem je zgorela njena hčerka Jerica. Njena druga hči Mary je umrla pred 10 leti in pustila 4 nedorasle otročiče, ki so bili ubogi materi ravno tako rri srcu kot lastni otroci, ki so bili v pomanjkanju. Sinh Antona tudi zasleduje nesreča, ker se soproga nahaja v bolnišnici. Vsem bi bila rada pomaga!-1, pa je bila sama sirota bolna; T.a vratu je imela golšo in je komaj opravljala svoja hišr.a dela. Vendar je bila vesela, ker otroci so ji ostali zvesti ter se držali revne, toda ljubljene hiše, ter skupno prenašali uda-ec usode. Pokojna je bila iz družine, v kateri je bilo 16 o'trok. Ko je bila komaj 7 let stara, jo je oče na rami nesel v službo k drugim ljudem. Sedaj se je končala njena trnje-va pot in v starosti 56 let je odšla k zasluženemu počitku. DOBER NASVET, KI SE SLABO OBNESE Dan pred poroko. V nevestini hiši je vse vrvelo. Na že-ninovem domu je bilo praznično razpoloženje. Nevesta, je rdela in bledela. Smejala se je in se solzila, ne vedoč, kje se je glava drži. Torej jutri bo tisti dan, ko bo stopilo njeno življenje v povsem drugo smer. Ženin je preudarjal in delal načrte za bodočnost. Toda ka moi'koli so se usmerile njegove misli, so se vselej srečavale ob nji, ki je postala kraljica njegovega srca. Nevesta pa, če je le količkaj utegnila, «se je zamislila in kar vztrepetavala samih sladkosti. Rada sta se imela. Oh, kako strašno rada. Noč pred poroko sta odprtih oči presanjala ter stegovala drug po drugem roke, toda predaleč sta bila vsaksebi, da bi se mogla objeti. Pa kaj — še par ur, pa 1k>-sta blaženosti umirala v tesnemu objemu. Svatje so se zbirali; v kuhinji je čvrčalo, godec je v kotu Nenavadno nesrečo je imel te dni v Milwaukee rojak John Tevž. Vsled radovednosti, da vidi kako hitro se živo srebro v toplomeru dviga in pada, je vzel toplomer, ki je kazal ničlo in ga nesel li gorki peči, kjer ga je "grel" tako dolgo, da je živo srebro splezalo do vrha. Takrat pa f*e je zgodilo nekaj, kar ni bilo v njegovem računu. Vsled p.reliu.le vročine je namreč steklena cev eksplodirala in živo srebro ie skočilo Tevžu v oči. Odpeljali so ga v bolnišni-» co, kjer sc n:u dali prvo pomoč. Zdravniki izjavljajo, da k sreči ne bo trpel posledic. Omenjeni rojak pa je imel še drugo smolo. Prerl par dnevi je svoj avto vslei obilice snega parkal tako blizu tračnic poulične že- leznice, da v lok North Shore linije, ki pril.aja iz Chicaga, deset minut ni mogel naprej, ker Johna ni '- lo nikjer. Sodnik ga je odsodil zato na $50 globe In ž njim vred 13 drugih avtomo-bilistov zara.li sličnih prestopkov. "NAJLEPŠI KRAJI SLOVENIJE" Vsem onim, ki so nam zadnje tri dni poslali naročnino za nove naročnike, naznanjamo, da nam je zaloga knjig, pred-stavljajočih najlepše kraje Slovenije, pošla. V razmeroma kratkem času smo jih razposlali nad tristo. Naročili smo večjo zalogo, in kakorhitro jo dobimo iz domovine, bomo razposlali knjige vsem tistim, ki so jo naročili (stane $1) m onim, ki so s tem, da so nam poslali naročnino za novega naročnika, upravičeni do nje. Nadalje naznanjamo citate-Ijem, da nam je zaloga BLA-ZNIKOVIH PRATIK pošla. Uprava. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. ••••♦-i •.. • »•• • J4LS5 9HJ0 PmJcmnik dobi ▼ starem kr&Ju lspUOle v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABUE LBTTEB ZA PRI- 0TOJHNO flv— PUBLISHING COMEBHK Glci Hftt03tfR . mw Te. Vselej narobe, to si zapomni. V istem času, ko se je vršil ta 'pogovor v kamri je rekel oče »svojemu sinu — ženinu, naj stopi ž njim za hišo. — Tako ti povem, — je povzel, — da si nisi slabe izbral. Malo premlada je, no, pa se bo že postarala, prej kakor ti misliš. TVpsti je ui treba, četudi bo včasi zaslužila. S tepe-nieo pri babi nič ne opraviš. O tem sem se prepričal pri tvoji materi, Bog ji daj dobro. Kad jo imej, saj bo morala reva dosti prestati, ker se mi zdi, da si se po meni vrgel. Nekaj ti pa rečem : — Če se ti zdi, da imaš ti prav, mora tvoja obveljati. Mora, ti pravim, kajti revež boš, če 'se ji boš vdal. Bodi mož. Ti boš gospodar, Ti boš glavar. Ona ti mora biti 1 »okorna. Saj boš slišal gospoda, ko ji bo v cerkvi povedal, da ti mora biti. Zdaj pa le naglo, se že odpravljajo. Ko sta šla zakonca od oltarja po cerkvi, sta bila verna slika sreče in zadovoljstva. — To pa je par, to — so šepetali ljudje. Minila je vesela svatba, minila je 'skrivnostna noč. Mlada žena je kuhala zajtrk; mladi mož je sedel za mizo in pasel poglede po njeni mladostni lepoti. V zadregi se je ozrla skozi okno in zamrmrala: — Dež bo. — Nak, — ji je segel v besedo, — lepo bo danes. — Motiš se, — se je nasme-Imila, — deževalo bo. — Ne bo, — je odvrnil precej odločno. — Boš pa videl, da bo. — P rine j, — se je hotel raz-vneti, pa je umolknil, toda v hipu '-e je spomnil očetovega nauka in zaključil: — duš, da bo sijalo solnee. — Ne bo, — se je postavila ona, spomnivši se materinih besed: — Če ves, da imaš ti prav, ima on narobe. — Nak, ugovarjala mi pa no boš! — je vzrojil. — Jaz sem gospodar. — Oh, zakaj sem te vzela? — je zajokala. — že ko j prvo jutro mi-pretiš, da me boš u-daril. — Tega nisem rekel! Lažeš! — Še nikdar nisem lagala in nikdar ne bom! — se je postavila predenj. — Le merkaj, kaj govoriš. Beseda je dala besedo, čre-pinje so zaropotale; plosk, vpitje in jok. Nauki njene matere in njegovega očeta so padli na rodovitna tla. Tisti dan pa ni bilo ne dežja in ne solnca. Sive megle so se vlačile po nebu od jutra do večera. In vse njuno poznejše zakonsko življenje je bilo mrzlo in megleno. __S_t_:_ ______________1______________•_______________._______.:_____________________ _______:______ _ _________________«- i-____ New York, Tuesday, February 16, 1936 — it ■ i TEB LARQE8T SIJOVENB UAlLYm tf. 9. % H. F. BLCNCK: "KAJ SI STORIL ZENI?" Počasi je stopal Mark mar po ledu, in s»e spuščal nizdol k zalivu. I>im .~e jV dvigal. Ozka dolina se je blestela motnoze leno ko v>i grenlandski fjordi Toda obronki hribov so bili spet pobeljeni z novim snegom in dozdevalo se je, da bo ponoči zmrzovalo. Samotni mož je nemirno br*-z ocnn pn poti pred seboj Koža morskega psa, ki si jo je bil ovil krog sebe in usnjatc nogavic*1, so škripale in jeealc ob vsakem koraku. Xa obrežju zaliva so bili šotori. V enem izmed njih jo živela njegova žena s tremi moškimi, ki jih jc bil pustil ondi, da so kuhali ribje olje. Ti trije starci sr imeli vzdevek "trije ledeni kralji." Osiveli so na lovu na kite in so J»iH že precej ono-mosrli. Vselej takrat, kadar se je ponesrečil kak lov, je mornar Mnrkman najel te tri v zalivu z:i k iko Pazili so na njegovo /<>nn. knhali d njih. le čez čas je rekel : ta j s ta rej še: ir: il No f* * A ta kar ni mogel z beseuo m dan. "No, tisti Kanadci?" je grozeče ponovil Markman in asu je je zaškrtuilo. Starec je damiizgnil: ''Dokler so bili 'rezili, je bilo vse dobro." Stra-loma je bruhal besedo za bese-1<> i z sebe; zdelo se mu je, da ra bo Markman kar pobil na tla. "A k > -o začeli popivati, ~o odvlfkli tvojo ženo na ples," "In vi (rije?" Starec je ko mimogrede zavihal rokav. 4osti so popiva-1 'i." je zavzdihnil in pokazal dvoje razklanih brazgotin. "Sedaj drugi dan jim je bilo že žal." Starec se je bal, da boj Markman kar planil nanje. ''Hudobni sosedje so, ki n«-morejo biti dolno z nami," je še krepko pripomnil starec. "Tn — in . . ." Markman je bolščal v ivečo krasto na rani. Starec porabil pokriti jo. "Ali so v.V prišli!" Zdelo se je ko da so je bleda jasni na doline pojrrcznila v njeirov pogled. "Krmar že. Vzeli so nam natrone in ~'>i!i .-ino brez moči. Hudobno 1; idstvo, Markman! Vesel bem. -<■ na vrh donite!" Vse to mr. le pravil Norvežan "Zaka j \v \ prašal po ženi?" in zdaj so Markman spuščal, i,, pomislil starce ves prestra-V dolini so videli, ko se je šeii. Hotel je odnesti Mark Markman špu-čal nizdol in kr- manove drsalke, ki so mu visele mar kanadske ladje mu je pri- od pasu. v šotor, a odkimal je. šel naproti. Predstavil se je, "Ali ženo pokličem?" je zajec-povedal, da je dober lovec in ljal starec. Markman je spet da ima še des-'t vražjih fantov odkimal in je hotel nekaj vpra-s seboj, šali, trdo so se mu zaprle usta. • "A za zlodja je tukaj doltro- "fV žena s^ma ne pride, mi ni čas," je sklenil ploho besed in treba vprašati po njej." še dostavil, da bi rad malo po- "Kajpa, knjpa," je zavzdih-vescljačd in i"če družbe. Mark- nil starec, "a ona ni kriva: na-man je koj sprevidel, da je bil silni so bili." Vesel je bil, da ta človek prekanjen spletkar, mu ni bilo treba kaj več povc-Tn kako, da ga je vprav ta pri- dati. šel prvi ^ozdravit: Kako da ni Tudi Kanadci si niso želeli, njegove žene? d-, bi Markman govoril s svojo "Pripravite sani za vožn jo," ženo. Imeli so harmoniko in so je zanknza1 Markman, ko je zaisrrali Mesno melodijo. V do-zagledal svoje tri pomagače Mih kožuhih so stali kraj r»oti pred šot arom Dalje ni izpra- in so obkol ili Markmana in ga ESKPLOZIJA NA SUBMARINU Slika nam predstavlja ameriški submarin S-40, na katerem je nastala eksplozija, 'ko se je nahajal v pristanišču Cavite na Filipinskem otočju. Pet mornarjev bilo težko poškodovanih. grozeče povabili k sebi. In Markman n" mogel drugače, ko da je vstopil v njih šotor. Krmar je pripravil celo procesijo .Steklenic; strahotno slabo vest je imel, a bil je prifrigan do skrajnosti. Mislil si je, če bodo z Markhmanom prekrokali vso noč, mu bodo pa zjutraj nat-vezli karkoii in to se bo pozneje pozabilo ali pojasnilo. Zato mu je koj natočil najmočnejše pijače in začel žlobudrati o vožnjah in razlagati o svoji prekleti smoli, ko mu je ladja tako obtičala. "Ti si dobro napravil, da si ostal v odprtem zalivu. Mi bomo pa še do zime obvisdi, če nas ne bodo drugi1 kaj kmalu prišli iskat." "Ali led že drži?" "Drži do tja, kjer stoji ledenik v vodi in kjer se porazgubi burja. Kdaj se boš pa odpeljal?" "Se nocoj, ali jutri zarana." To je bilo krmarju všeč in nehal se je bn t i Markmana. Pri njem je bilo tudi deset pomorščakov, a o:ii je imel samo tri stare ledene hlapce! Najbolje bo. če ga bn upi jan il in ga nato vrgel ven. Sedeli so krog kadi za ribje olje: Markman. dva tuja pomorščaka, ki sta imela oči odprte za vse in pa tisti človek, ki je bil prijel v šotor po ženo in jo odved-1 na ph»s. Zraven so čepeli ostali in so mešali karte. Igrali so raztreseno, zdaj pa zdaj so prežeče pogledali tujca in se mu zaničljivo nasmi-1 tavali. TCo <;e je strnmilo, je nekdo prižgal lojenko. "Ali vavi ni dolgočasno takole posedat« tod okoli?" je, vprašal Markman. Oni so stresli ? glavami in začeli nekaj Irugega pripovedovati. Zdaj so bili še preveč trezni. Enkrat je Markman vstal in stopi! pred vhod. Njegov šotor je bil razdejan. "Ali se ti mešf-? Opolnoči se meniš odpraviti ni pot?" ga je vprašal neki Ranadec. "Nočem primrzniti, zdaj je polna luna." "Do zjutraj ostani! Tako najbrž ne b-:S hodil od pijače." Markman i? molčal. Videti je bilo, da re ne more odločiti, s pogledom jc od strani oplazil krmarja. Deset nas je, si je ta vedno mislil. "Nisem bi1 še tam," je dajal Markman in z glavo pokazal na svoje ognjišče za kuho ribjega olja. "A mislim da je vse v redu?" Nihče mu ni odgovoril, zdaj se jim jc zdelo še prezgodaj, da bi se mu razodel i. Spet so ga porinili v šotor, pili so in govoričili o vsem mogočem od Islandija do Greenladije, Pravili so nm o tjulenjih na ledenih ploščah, o nevihtah, o drznih vožnjah, o svojih junaških činih, o tem, da se ne strašijo ne smrti ne teme in o belih medvedih, ki jim nis« dosti več ko stekli psi. "Nekoč," je dodal Markman "ko sem nekega medveda s kavljem zapodil ..." Krmarju se je zablisnilo v o-čeh. Ali ga .Markman izziva? Pretegnil si je mišice pod jopičem. Ver.dnr si nad Markma-nom ni bil svest zmage. Dobro da je imel te fante s seboj. Ozek pramen mesečine je pripolzel skozi špranjo vhoda, ki je bil zagrnjen s kožami. Kakor sence strahov se je zabadala luč mesečine v razgreto o-zračje dima in smradu po loju v notranjščini. "Na srečno pot!" je Kanadec napil Markm^nu. Že mu je pijača segla v možgane in neprevidno je izrekel prve težke .(Nadaljevanje o* & strani.) Iz Slovenije. DRUŽINSKI OCE JE V PIJANOSTI PADEL NAN02 PTUJ, 29. jan. — Viničar Ivan Gajšck in njegova žena sta bila usldžbena kot viničarja pri posestniku Kazimirju na Majskem vrhu v Halozah. Kakor večin om rt vsi viničar ji, sta tudi onadva živela trpko življenje. Družina se jima je večala, od leta do leta in zdaj sta morala preživljati 8 otrok od 1. do 16. leta starosti. Seveda je v borni viničareki hiši kruto gospodarilo pomanjkanje. Strt od skrbi je mož začel iskati tolažbe v pijači, kateri se je nazadnje tako vini, da so bili prepiri v hiši na dnevnem redu. Vselej, kadar je pijan prikolovra-til domov, so ,ic znašal nad ubo-bo ženo ir ji je zadnji čas v pijanosti veekrst grozil z nožem. Vse je kazalo, da pride slej ali prej do tragedije. To se je zgodilo, a konec je bil povsem ne-nadejan. Pretekli ponedeljek okrog 9. zvečer je prišel Ivan Gajšek spet vinjen domov. Na lepen je začel napadati ženo najprej s psovkami, takoj na to ji je zagrozil z odprtini nožem. Sirota je v smrtnem strahu pobegnila iz viničarije in se za-tekla v blixnji gozdiček. Mož z odprtim nožem za njo. Zmeden in zdivjan je v temi be£al po gozdu 111 je postajal vedno srditejši, ker :-krite žene ni našel. Naenkrat se je v jarku spod tak ni l In telelpn il tako nesrečno na tla, da se 11111 je nož zasadil do ročaja v prsi. TRAGEDIJA MATERE PETIH OTROK MARIBOR, 29. jan. — Mariborsko državno tožilstvo je prejelo (h r.:»s obvestilo o tragični smrti posestnikove žene Ara rije Osliče ve v Vučji vasi pri Križevc-ih. V trenutku, ko je bila s s.ojo štiriletno hčerko Emilijo, svoji »n najmlajšim ot* rokom, senu v kuhinji, si je z moževo britvijo presekala in prerezala vrat. da se je takoj zgrudila v mlak? krvi in kmalu zatem izdihnila. Mala Emilija se je vrgla na mamico, jo objemala in jo klicala. Ko se pa mamica ni oglasila je jokajoče dekletce steklo na dvorišče, kjer je oča posestnik Jakob Ostre postal takoj pozoren. Stopil je v kuhinjo, za njim ostali Štirje otrr.ci. Na tleh je ležala mrtva in n°gibna nejgova žena Marija s prerezanim vratom, v bližini njenega trupla je bila krvava britev. Zadnje dni je bila Ostrčeva silno žalostna in tiha. Grizla io je neka misel, ki jo je stalno nadlegovala, da gloda v njeni notranjosti črv težke, neozdravljive želodčne bolezni. V trenutku živčne razkrojenosti je obupala nad življenjem, ki si ga je končala na tako groze-n in tragičen način. Zapušča žalujočemu možu petero o^rok. med katerimi' je najstarejši star 14 let. Tragični dogodek ni osamljen. Že pretekli tjeden je izpila viničsrkn Ana Rajhova v Cubm nekaj oetove kisline, da bi si končala življenje. Živela je v vi nični i;i s svojim detlom. Menda je obupala zaradi bede. Prepeljali so jo v Mursko Soboto, kjer so ji v bolnišnici rešili življenje. V POLICIJSKEM ZAPORU SE JE OBESIL MARIBOR, 29. jan. — Včeraj zjutraj našli v mariborskih policijskih zaporih obešenega 51-letnega viničarja Ferd. Majcenoviča iz Frama, ki so ga aretirali zaradi prepovedane nošnje oro/jr. Majcenovič je bil močno pijan in si je končal življenje v duševni zmedenosti. .Obesil se je s pasom na okove železni peči, ki je v celici. KNJIGARNA GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET_NEW YORK, N. Y. ~ in .... Poučni Spisi 30 35 1.20 .80 AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.40 Učna knjiga za Nemce in za one, ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCL Spisal Rev. J. M. Trunk. «08 strani. Trda rez. Cena......Z*— Opis posameznih drŽav; priseljevanje Slovencev; njihova društva in druje narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2,— BURSKA VOJSKA. strani. Cena .......... .40 BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1S1 str. Cena .80 BOXTON. 280 strani. Cena....................1.50 Knjiga o lepem vedenjn. govorjenju in oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narobe knjižico — "How to become a citizen of the United States**. STATES. V tej knjigi so vsa iM>jasniln in zakoni aa naseljence. Ona .................. BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ...... V knjigi je 21 slik in en zemljevid. 7-idovi-na in pripovedke o naravnem čudu, kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari EngliS. 2T56 strani. C«*»a ........................ lunarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasneua. Pisateij. ki jr> znan češki narodno-gospodar-ski strokovnjak, je razširil svoje el Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu. gorah, rekah, poljedelstvu. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBO%". 95 strani. Cena ........ KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUNICA. Trda vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, i>oezije. 306 str. Cena...... LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teb treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslo\ ca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. Politična študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tako važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................ Razprava o blaznesti in posledicah pijančevanja. MATERIJA in FNERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena .......... Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................1-— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nuili nasvete, kako ravnati v raznih vprašanjih in neprilikah. ki se dnevno pojavljajo ▼ delokrogu gospodarja in gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem domu. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena.....40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu. njegove šege in navade. NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena____ .75 Knjiga vsebuje veliko zbirko ljubavnlh in ženitnih pisem. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel tfiere. 60 strani. Trda vez."Cena .................. .35 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA 308 strani. Cena ..........................130 To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. JSŠ 1.20 1.25 1.50 1.20 .60 1.— .50 30 L10 30 30 .30 1.25 30 .75 .70 .10 30 1.— 1.25 35 .70 230 .50 .60 .80 .75 .6a .7« ......130 . 1.75 .75 30 OJAČEN BETON. 12V, strani. Vezano. Cena.. Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — »4 strani. Cena .......................... Napisano v spomin možu. ki je prvi meti nami uspešno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. DO ORH1DA DO BITOMA. -»rani. Cena Zanimiv potopis s slikami tistlu krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... Knjiga je namenjena v prvi vrsti 2« stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zoli varstvo. ODKRITJE AMERIKE, spisal H. M A JAR. Trije deli: 1U2, 141. l&i strani. Cena mehko vez. Cena vezane Poljuden in natančen opis odkritja Dovega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povost ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel K una ver 197 strani. Cena ........................ V knjigi so opisane lei»ote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nas:n naj-lepših krajev. PRAKTIČNI RAČUNAK. Trda vez. 251 *tr... Priročna knjižiea. ki vsebuje vse. kar Je pri nakupu iu prodaji '»otrebuo. PRAVILA ZA OLIKO. 142. stran i. Cena ...... Nasveti in navodila, kako se je tr*;ba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOX0MJE Spisal dr. F. Vefter. -"141 »trani. Cena •<•> Knjino toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena ................ V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 214 strani. Cena .......... Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjige f»ogrešati. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUNAR. 266 strani. Vezano. Cena ........ S pomočjo te knjige vam je mogoče naglo izračunali obresti od jh>1 odstotka do dvauaj-stih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal ''črni kontinent**. SPOMINI. (Spisal Jože Lavtižar.> 243 strani. Cena......130 V tej kuj;'l naš znani potopisec župnik I^ivtižar s|K»mine na svoja brezštevilna jo- tovanja. SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. TOO in 233 strani. Trda vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN- SLOVAR. 148 strani. Cena .............. 30 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str Cena .40 Druga (»olovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnk-o slovenskega in nemškega jezika. SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena L45 V knjigi je nad Seststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL. LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... 30 Knjižico je spisal prof. dr. Zahor ter je namenjena deklicam v starosti štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ 35 Na šestnajstih straneh je dr. Franc Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena 30 Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovnl- nica in slovar. 205 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......130 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 3.12 strani. VELIKI VSEVEDEŽ. 344 strani. Cena ....... .50 Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti: burke in šaljivi i>oskusi; vedeževalna tabela ; punktiranje; zastavice. VGŠČILNA KNJIŽICA. 03 strani. Cena ...... .50 Zhirka voščil nili listov in pesmic k trodovom, novemu letu in drugim prilikam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... 30 VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISI. — 100 strani. Cena ........................ .30 VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 stran L Cena .......................... J55 V prvi knjigi so jiesmi in basni, d oči m ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govemika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leta 1927. 128 str. Cena........30 Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKI. 128 strani. Cena .... .60 Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod iz suženjstva r svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Cena.. 35 Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaške republike zaporošklh kozakov. ZDRAVILNA ŽEUŠČA. 62 strani. Cena ...... .40 V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, . kar potrebuješ, da si obraniš in popraviš svoje zdravje. ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stran L Cena____130' Znamenito delo našega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa ,lUala. V kejigi je 67 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........135 Higijena doma in *v goli. Opis bolezni pri mladini. ZDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠL spisal dr. Just Bačar. Cena.................i.... 135 Sestav, delovanje in nega. človeškega Mesa. WLun wznou:i New York, Tuesday, February f8, 1936 TBW LAROEBT BWVTSVE ffJILY 19 V. 9.9« PRODANE DUŠE LONDON PONOČI ROMAN IZ ŽIVLJENJA 38 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 4 4Tega ne vem. Vem samo, da je bogf:ta, to mi je povedala in da se je že posvetovala s konzulom in policijskim načelnikom in tla naju vzame pod svoje varstvo. Več pa sama ne vem." "O, Bog, ko bi to bil njen šofer, tako lep človek — in temnih las tudi — popolnoma rujav obraz ima." 44 In gospod Vajliart, gospodična Marta ?" jo draži Roza. 44O, ta, saj me vendar pusti sedeti v moji stiski. Že vem, vesel je, da se me je odkrižal. In šofer bi mi desetkrat bolj ugajal. *' Ko ste obe že oblečeni, Marta zavije oba glavnika, sčetico za zobe in milo. 44Tega vendar ne smemo tukaj pustiti, bilo je tako drago," pravi. Nato se obe dekleti še enkrat ozrete po sobi, kot bi se hotele od nje posloviti ter s hvaležnim srcem zapustite svoje zavetišče. Takoj nato stojite pred gospo Worth in dr. Ven delom. 4*To je Marta Preler, moja t ova ribica v stiski, draga te'ta." Josipina Worth zvedavo gleda lepo Martino postavo ter ji z ljubeznivim nasmehom ponudi roko. 44Veseli me, gospica Preler, da ste z mojo nečakinjo tako jumnsko pobegnili iz tako nevarnega položaja." 4 4 O, Bog, milosti j i va gospa, saj je same zasluga gospice Riharjeve, da se je vse tako dobro izteklo. Sama si ne bi znala pomagati, ker take, kot sem jaz, znamo samo nemško govoriti in razumeti. Ko bi gospica Riharjeva ne razumela angleško in špansko, iz te ljukne ne l»i bil* prišli. In gospodični Roži tega ne bom nikdar pozabila.*' 44To je lepo. Sedaj pa ničesar več ne skrbite, sedaj ste pod moji nivarstvom. Pridne služkinje ne bom pustila na cedilu. Sedaj pa gremo." Roza gospodinji sporoči, da more dalje razpolagati s sobo, nato pa vsi odidejo. Pred hišo stoji eleganten avtomobil. Josipina Worth vstopi, pri čemer ji pomaga dr. Vendel in ravno tako tudi Kozi. Mar ta stoji v zadregi ter z velikimi očmi ogleduje avtomobil in lepega šoferja, ki je spoznal plavo-la.so dekle, katero je veselo pogledoval proti oknu. Šofer v svoji rjavi usnjati obleki in z ravno tako rjavim obrazom napravi na Marto še mnogo večji utis kot pa lepi avtomobil. In ko ji rečejo, naj vstopi, jo zalije temna rdečica, pa bi le rajši glasno kriknila. Prišedši v hotel — v Martino naraščajoče začudenje je bil zelo eleganten hotel — je bila gospa Worth zelo prijazno sprejeta. Naroči potrebne sobe ter se nato obrne k Marti: 44 Vi boste jedli v svoji sobi, gospica Preler, ker se imam s svojo nečakinjo še marsikaj pogovoriti. Pozneje bo že prišla k vam |»ogledat. In morete biti brez vsake skrbe, ker tukaj ste na varnem. V' vašo sobo bom tudi poslala časopise, da imate kaj zabave. Torej na svidenje!" Roza se je prepričala, da je Marta v dobri oskrbi. Nato pa gre z gospo Worth in dr. Vendelom v majhno posebno sobo, ki si jo je gospa Worth naročila in kjer so nato skupno večerjali. Tukaj so mogli nemoteno govoriti in to je bilo dobro, ker so si imeli mnogo dopovedati. Roza je morala teti natančno poročati, kako se ji je godilo v hiš"; nejuega strica in četudi je v svojem poročilu prizanašala stricu in teti, je gospa Worth vendar brala meti be-" sedam i, skozi kako mučeništvo je šla Roza. Natančno je vedela, kako sta ta dva človeka obogatela ob njenem premoženju in kako sta pozneje ž njo nečloveško po-topala, ko ni bilo več premoženja. Oos]m kima pred se: "L'l»oga reva, morem si misliti, kaj si vse pretn»ela. Imela si grenko, težko mladost. Toda sedaj mora biti drugače. Tvoja ]H»t v Argentino, ki si .jo nastopila v «vojem strahu preti zoprnim snultccm in ki bi se ti bila skoro prevrgla v nesrečo, ti je prinesla srečo. Kajti nikdar več t r lic pustim od sel>c Z menoj boš šla v Rosario, kakor hitro st. tvoje zadeve tukaj rešene. V moji hiši j«- dovolj prostora in dobro mi bo, tla bom imela okoli sebe tako ljubeznivo, mlado s^varico." Roza ji hvaležno j »olju bi roko ter po -leda proti Vendelu. Kar je videla v njegovih očeh, ji je pognalo v lice svetlo rdečico. Saj je vendar vedela, tla tudi Vendel živi v Rosario. Roza jw še vedno ni vedela, tla je nj**na teta Josipina lastnica Argro tovarn. To je izvedela šele i»o večerji. Uosjki Worth prosi Vcndela, da izroči vratarju dve brzojavki. 4 4 Prosi m, zapišite si, gospod doktor.'' Vendel vzame svoj zapisnik ter pričakuje. "Torej najprej na Herberta R i barja, Berlin. Roza prišla k meni, ostane tukaj. Josipina Worth." 44In sedaj ravnatelju lfartmanu, Argro tovarne. Tukaj nekaj dni zadržana. Pripeljem s seboj nečakinjo. Josipina Worth. — Tako prosim, preskrbite to takoj." Vendel vstane, se prikloni in gre iz sobe. Ko ste teta in nečakinja sami, pravi gospa Worth: 4 4 Krasen dečko, ta dr. Vendel. Zelo me veseli, da sem ga nastavila." <4Ti si ga nastavila, teta? Kako naj to razumem? Saj je vendar nastavljen pri Argro tovarnah kot inžinu.** Tetlaj se gospa Josipina zgane, nato pa se zasmeje. 4 4Menda ti še nisem povedala, da sem lastnica Argro tovarn, ki sem jih nekako pred petindvajsetimi leti vstanovila skupno s svojim možem.'* Roza začudena maje z glavo. *4 Ne — o tem mi nisi še ničesar povedala. Sedaj šele razumem ,kako je to prišlo, da ti je dr. Vendel tako naglo vse povedal, in da je tako hitro dobil dopust, da je mogel priti k meni." Josipina Worth se smeje. 44No, kar se tiče dopusta — bi si ga zi vsako ceno preskr-bel, pa če bi zaradi tega tudi izgubil službo. Pa tudi mi ni ničesar povedal in prišlo je popolnoma slučajno, da sem izvedela, da je s teboj poznan in — ker ni hotel, da bi sumila, da si mu pisala kako ljubezensko pismo, mi je dal pismo brati. Seveda mi tudi ni zamolčal, da te namerava \zeti za svojo ženo." Rozin obraz je bil kot v žerjavici. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 110 WHI lltk STRUT 1VKW TOME, K. 1. PlIlTI MAM ZA CBNR VOZNIH UBIOT, KB-ERR VACUO KABIN. IN POJASNILA ZA FO-TC'VANJR Pogled na ulico Regent, kjer je najživalinejše središče angleške pre-tolice. PUSTOLOVEC ZUBKOV V Luksemburgu je umrl pus-, tolovec A leksander Zubkov, bivši natakar, mož pokojne princese Viktorije, sestre prejšnjega nemškega cesarja Viljema II. Zubkov, k; je učakal samo 3a let, se je rodil v Ivanovu poleg Moskve. Študiral je medicino, ko je izbruhnila revolucija pa je zapustil Rusijo in šel na Švedsko. Tam se je najprej vkrcal na finsko ladjo "Torborg" za inornarija. Tri leta je služil na ladji, potem je prišel v Berlin, kjer se je preživljal kot statist pri filmu in kot poinivalec krožnikov. Leta 1927 se je hotel vrniti na ladjo, da b- na ta način dosegel nekega sorodnika, lastnika plantaž v Kongu. Med v o žili o proti Anversi pa se je na koehiski postaji nepričakovano se?nanil s sestro bivšega cesarj i Viljema, princeso Viktorijo Z njo se je še tisto jesen za rt/čil. Zaroka je povzročila splošno pozornost zaradi tyga, kur je bilo nevesti že 61 let, ^k«'V, Vjk pn»iiuo. da >kusate ii:ir«4-iii-iio imviK'-asim |Mtravn:ilL I*«ršljit>* narurniiio imravmtst nam ali jo I m plaeujte nagimi zastopniku v Vajeni kraju ali pa kateremu i/.m—l zasti»i»ik«»v. kojili imena s«» tiskana z debelimi r-rkami. krr >•» upravi-rrui obiskali tudi dni«- na>HI»iiie. kj«-r j»- kaj naših rojakov ua sel jenih. .(Dalje prihodnji^.), CALIFORNIA: San FraiiciMn. Jacob Lanshin COLORAIK*: Pueblo, lVter Culi;;. A. Saftič Walsenburg, M. 4. Bayuk 1N1HANA: Indianapolis, Fr. ZulKinčič ILLINOIS: Chicago. J. Bcv<"ič. J. Lukauich Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois! Juliet, Mar?- Bamhirh La Salle, J. S|ieliih Mascoutah. Frank Au^ustin North Chicago. Joe Zelene KANSAS: Cirarti, Agnes Močnik MARYLAND: Kanaka City, Frank Žagar Kitziniller, Fr. Vodopivec Steyer, J. C erne ( Za Pennsylvania, W. Va. in Mary him I) MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Cbisholm, Frank Gouže Ely. Jos. J. Pcshel Eveleth. Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibhing, John P(»v5e Virgina. Frank Hrvat ich MONTANA: Roundup. M. M. Pauian Washoe. I*. Champa NEBRASKA: (»maha. P. Broderiek NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisha Little Falls, Frank Masle OHIO: ItarU-rton. Frank Troha Cleveland. Anton Boltek. ('has. Karl-linger, Jacob Resnik, John Slapnik t; Irani, Anton Nagode Lorain. Louis Balant, John Kurn.se Youngstown, Anton Kikelj OREUON: ^ i»regon City, Ore., J. Kublar |PENNSYLVANIA: Brunghttrti, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovec Kxinirt. Louis Supanrič Farrel. Jerry Okom Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown. John I'olantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway. John Žust Pitt?H>urgh. J. P«»gaear Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Srhifnr West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Alii*, Fr. Skok Sheboygan. Joseph Kakež WYOMING: Itoek Springs, Louis Tauchar Diamondville, Joe Rolieh Vsak zastopnik iz^a potrdilo xa svo-to, katero je prejel. Zastopnike toplo ITKAVA "GLAS NARODA** 'oescnle: ^Salainensko brliko žensko imaš, Markman!" Ta ga je pogledal i:i zrl nepremično vanj. "Sino malo zaplesali z njo," je zavzdihnil krmar in je bil ves divji, ker so se mu drugi za»Vli režati. "Lcj, tako pač živino v tak' vražji samotaršči-ni!" "Je še nisem videl," je na kratko odvrirl Markman, povesil pogletl 'ii umolknil. "L'," Je prikimal Markman in si zači-i lahljati jermen drsalk na pasu. Tetlaj je moral tudi krmar vzeti drsalke s seboj. sicer ii.il ne bo mogel biti kos. Mest'či"a se je rezko odražala z ledenikov. Škripajoče in hrešiVre se je odzival mraz od rol»a zamrzle vode. Zdaj je bilo Kanžai, da sta stopila iz gorkega šotora, vendar je bil radovo.lvn. kaj bo Markman ukrenil. Psi so se h-vili in bevskali. Xa oni strani so vlačili sani z ribjem oljem do roba ledu. Močno so se trije kralji trudili, da so mogli varno spraviti vso zalogo preko kamnitih grobelj k obrežju. Kanadec bi rati vprašal, kie ima ženo. Saj bi tako rekel, kadar da se mora posloviti, a fani so že zavile med črne scnco gora. " Jutri zaraiia boš pa že kar pri vodi." je dejal Markmanu in se je pripognil, videč, kako si je oni pripenjal drsalke. "Mogoče," je odvrnil Markman. Oba +a se istočasno vzravnala. Pa je bi^o dobro, da je onemu staren ii pobral patrone je preudarjal Kanadec. Zdaj bi mu lahko Kakšno naknril. Saj bi jih tudi. Markman rad kako izvil, a za to ni našel nobenega povoda. Zdaj si je le to želel, da bi prekinil njegov molil, ta >trasni molk, ki je vedel vse ru^uldi dosegel koma.; polovico Mark-manove dolžine meta. Tetlaj sta oba pri Trvela do krogle, da bi jo vnovič zalučala. Markman jo je p »-vi dosegel in krmar rm jo je moral prepustiti. \ ko jo je Markman pred ii j in pograbil, se je krmar z grozo ozrl po svojih ljudeh. Zakaj ;ih ni ? Ali jim ni zapovedal, naj bodo zmeraj v njejJTovi bi i ž« ni ? Strah ga je prešinil. Ali sin je hotel ta tujec zahrbtno n- rasti? Mesečina se je l»elo bl'»s#'»la v Markmanovili očeh in br«»z krvi je bil njegov obraz. Nato pa i»» vprašal krmarja: "Kaj si stori! ženi?" Torej Kanndec je bežno pre-udaril. Xs; lof.u Markmanu ni bil kos, na d:sa1kah ni varno >ital. I)rz!ie ji- skočil. Markman je že dviirnil roke, ko da hoče planiti nnnj. A ko blisk se je krmar obrnil in že šinil k obrežju. Zasmejal se je svoji dobri zvijali, poklical je svoje ljudi. Markmanove drsalke so se zadrle v led. Stal je pokonci 24. junija: ko sveča in zavihtel roko; pomeril je in zavihtel še enkrat. Nato mu ie sfrčala krogla iz roke. Prav v križ je krogla zadela krmarja, ki jo telebnil na tla ko posekano drevo. Markman je počakal, ali bo še enkrat vstal; zavedal se je pa, da je dobro zadel. Kričanje se je zaČulo izpred šotora, scnce so tipaje begale po leda. Tedaj se je Markman obrnil, se zapodil v črne sence gora in se zasmejal, ko je nekaj svetlih krogel požvižgalo za njim. Nekje s pre-d a i so se vozile njegove sani. Kanadci mu ne bodo sledili; imel je hud poper zanje za pasom. Do jutri pa se bodo nemira premislili in sprevideli, da bo bolje, če bo do molčal. Markman je zavzdihnil, ko je pomislil na sani. Njegova žena se je peljala na njih! A usmiljenje do nje re je zgenilo v njegovi duši: sni obračan je bil že poravnan 7. marca: Cliamplain v Havre 11. marca: Aqtiitauia v Cherbourg Washington v Havre t-t. marca: lie de France v Havre 18. marca: Euroi>a v Bremen Berengaria v Cherbourg 25. marea: Manhattan v Havre 27. marca: Aquitania v Cherbourg 28 marca : Conte di Savoia v Genoa Cliamplain v Havre 1. aprila: Normandie v Havre 2. aprila: Bremen v Bremen n. aprila: Berengaria v Cherbourg 8. aprila: Washington v Havre 10. aprila: lie de France v Havre 11. aprila: Ilex v Genoa 14. aprila: Europa v Bremen 15. aprila: Aquitania v Cherbourg 18. aprila: Lafayette v Havre 22. aprila: Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 'Zi. aprila: Bremen v Bremen 25. aprila: Conte di Savoia v Genoa Champlain v Havre 29. aprila: Normandie v Havre 2. maja: Kuropa v Bremen Vulcan i a v Trst 6. maja: Washington v Havre 8. maja: Berengaria v Cherbourg 0. maja: Bremen v Bremen Lafayette v Havre Ilex v Genoa •rmandie v Havre 11». aprila : Furopa v Bremen *J0. aprila: Manhattan v Havre 21. aprila: Aquitania v Cherbourg 'Si. aprila: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. maja: Normandie v Havre 28. maja: Berengaria v Cherbourg 29. maja: Rex v Genoa • Bremen v Bremen 3. junija : Washington ▼ Havre 5. juuija : Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen G. junija: lafayette v navre Satnrnia r Trst 11. junija: He de France r Havre Aquitania r Cherbourg 13. juuija: Bremen v Bremen Conte d i Savoia ▼ Genoa 17. junija: Normandie v Havre Berengaria ▼ Cherbourg Manhattan ▼ Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre Queen Mary v Cherbourg 27. junija: I^ifayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 1. julija: Normandie v Havre Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa & julija: Queen Mary v Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlain t Havre 15. juUja: Manhattan t Havre Normandie v Havre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa 23. julija: 28. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trst 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington ▼ Havre iJkr- -a^-Sfes